PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 31 Maribor, petek 19.6.2020 OBČINA BENEDIKT 488. Pravilnik o postopku izvedbe javnih razpisov v Občini Benedikt Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 -odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 - ZIUZEOP-A) ter 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 10. redni seji dne 10. junija 2020 sprejel naslednji PRAVILNIK O POSTOPKU IZVEDBE JAVNIH RAZPISOV V OBČINI BENEDIKT 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik podrobneje ureja: • način izvedbe postopka izbire programov in projektov (v nadaljevanju: program), ki se na področjih kulture, socialnega varstva, zdravja, turizma, varstva okolja, raziskovalne dejavnosti, mladine, starejših in drugih področjih družbene dejavnosti v interesu občine sofinancirajo na podlagi javnega razpisa (v nadaljevanju: razpis), • sklepanje pogodbe o sofinanciranju programa (v nadaljnjem besedilu: pogodba) in • način izvajanja nadzora nad izvedbo pogodbe iz prejšnje alineje. 2. člen (cilji in načela postopka) (1) Cilji in načela izvajanja javnih razpisov na področjih družbenih dejavnosti so: zagotavljanje potrebnih pogojev za dejavnosti, ki niso izvajane v okviru javnih služb, a ustrezajo kriterijem ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI ugotavljanja javnega interesa in omogočajo dodatne dejavnosti, • javna dostopnost do proračunskih sredstev, • kakovost dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, • javna dostopnost do dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, • spodbujanje dejavnosti na področjih družbenih zadev, • preprečevanje dvojnega financiranja iste dejavnosti, • podpora dejavnostim, ki jim ni moč pripisati pretežne komercialne naravnanosti. (2) Tem ciljem in načelom so podrejena merila za posamezno razpisano področje, ki jih potrdi razpisna komisija iz 5. člena tega pravilnika. 2. Pristojnosti pri vodenju razpisnega postopka 3. člen (vodenje in izvedba razpisnega postopka) Naloge vodenja postopka javnega razpisa opravlja občinska uprava, posamezne naloge v postopku pa opravlja pristojna razpisna komisija. 4. člen (naloge razpisne komisije) (1) Administrativne naloge razpisne komisije so: • ugotavljanje formalne popolnosti vlog, tj. pravočasnosti in popolnosti vloge ter upravičenosti prijaviteljev, • priprava seznama pomanjkljivosti vlog, na podlagi katerega se pošljejo zahteve za dopolnitev, • pošiljanje zahtev za dopolnitev formalno nepopolnih vlog, če jo v posameznem postopku za to pooblasti občinska uprava, • pregled administrativne upravičenosti, na primer izpolnjevanja obveznosti do občine in drugih administrativnih obveznosti ter pogojev, ki jih glede na razpisno besedilo mora izpolnjevati prijavitelj, • sestavljanje zapisnikov sej. (2) Strokovne naloge so: Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 974 • potrditev pogojev in meril za določeno razpisno področje na poziv pristojnega javnega uslužbenca še pred izvedbo javnega razpisa, • ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog upravičenih prijaviteljev, • priprava poročila o ocenjevanju in predloga za sofinanciranje. 5. člen (imenovanje in mandat razpisne komisije) (1) Razpisno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana, s sklepom imenuje župan med uslužbenci občinske uprave in strokovnjaki ustreznih področij, in sicer za obdobje štirih let. (2) Če javni razpis vključuje več vsebinskih področij, se število članov posamezne komisije določi tako, da se zagotovi zastopanost strokovnjakov različnih področij, ki so razpisana. (3) Občina lahko strokovnjake, člane razpisne komisije izbere na podlagi javnega poziva, s katerim strokovne institucije in nevladne organizacije, ki delujejo na področju, na katerega sodi posamezen javni razpis, ter uporabniki in splošna javnost predlagajo kandidate za člane strokovne komisije. Pravila postopka izbora se določijo v pozivu. (4) Po izteku mandata so lahko člani v razpisno komisijo ponovno imenovani. 6. člen (razrešitev članov razpisnih komisij) (1) Župan lahko člana komisije razreši pred iztekom mandata, če: • se član ne udeležuje sej komisije, • ne izvaja svojih nalog, • pri svojem delu ravna v nasprotju s predpisi in sklepom o imenovanju, • svojih nalog ne opravlja strokovno oziroma jih ne opravlja v dogovorjenih rokih, • je član prekršil načeli zaupnosti in tajnosti podatkov. (2) V primeru razrešitve člana komisije župan imenuje nadomestnega člana komisije. 7. člen (nadomeščanje članov razpisne komisije) Župan za primer odsotnosti člana komisije ali za primer izločitve člana zaradi navzkrižja interesov imenuje enega ali več nadomestnih članov komisije. 8. člen (pravila o nepristranskosti) (1) V postopku izvedbe javnega razpisa se zagotavlja nepristranskost vseh oseb, ki na kakršenkoli način sodelujejo v razpisnem postopku. (2) Nepristranskost oseb iz prvega odstavka pomeni: 1. da oseba ni poslovno ali osebno zainteresirana za pridobitev javnih sredstev, ki so predmet obravnave komisije, in sicer bodisi kot prijavitelj, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ali druga odgovorna oseba prijavitelja oziroma kot soizvajalec ali podizvajalec projekta ali programa; 2. da osebe ali njihovi družinski člani niso člani organov upravljanja ali poslovodenja prijavitelja ali z njim povezane organizacije. (3) Za povezane organizacije iz tretje točke prejšnjega odstavka se štejejo organizacije, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane organizacije štejejo tudi organizacije, ki jih zastopa ista oseba. (4) Pred začetkom opravljanja nalog v zvezi z izvedbo posameznega javnega razpisa mora vsak član razpisne komisije podpisati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti. (5) Če član razpisne komisije kadarkoli med svojim delom ugotovi, da se nahaja v navzkrižju interesov, mora o tem takoj seznaniti ostale člane komisije in se izločiti iz obravnavanja prijave, na katero se nasprotje interesov nanaša. (6) Če se član razpisne komisije ne izloči sam, lahko o izločitvi odloči tudi župan. 3. Izvedba razpisa 9. člen (potek postopka) Razpisi se izvajajo v teh fazah: 1. Uvedba postopka: • objava razpisa. 2. Priprava vlog za obravnavo: • odpiranje vlog, prispelih na razpis, • pošiljanje poziva za dopolnitev nepopolne vloge, prispele na razpis, • izdaja sklepa o zavrženju nepravočasne vloge, vloge, ki je ni vložila upravičena oseba oz. je prijavitelji niso pravočasno dopolnili. 3. Ocenjevanje vlog: • ocenjevanje vlog, • poročilo in predlog sofinanciranja. 4. Izbor projektov oziroma programov, posredovanje predhodnega obvestila prijavitelju in izdaja odločb. 5. Sklepanje pogodb. 3.1. Uvedba postopka 10. člen (objava razpisa) (1) Razpis se v celoti z vso razpisno dokumentacijo objavi na spletni strani občine. (2) V času razpisa mora biti dokumentacija razpisa dosegljiva vsem zainteresiranim na sedežu občine. 11. člen (sestavine razpisa) (1) Razpis mora vsebovati: • ime oziroma naziv in sedež občine; • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • področja programov ali projektov, ki so predmet javnega razpisa, • osnovne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, • navedbo meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, izberejo prejemniki sredstev, • obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa, • minimalne pogoje za dodelitev financiranja, • način določanja višine sofinanciranja posameznega programa ali projekta, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa, • način pošiljanja in vsebino vlog, • datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, • navedbo javnih uslužbencev, pristojnih za posredovanje informacij v zvezi z razpisom, Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 975 • informacijo o razpisni dokumentaciji, ki je prijaviteljem na razpolago, • navedbo o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper ta sklep. (2) Razpisna dokumentacija mora med drugim vsebovati: • obrazce za predložitev podatkov o projektu oziroma programu, • navedbo vseh dokumentov, ki jih mora prijavitelj predložiti za dokazilo, da izpolnjuje pogoje in da je upravičen do sredstev, • vzorec pogodbe, ki se bo sklepala z izbranimi prijavitelji. (3) Poleg navedenih podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa. 12. člen (objava razpisa pred sprejetjem proračuna) (1) Če proračun ni sprejet pravočasno, lahko občina objavi razpis tudi pred sprejetjem proračuna. (2) V tem primeru se postopek izbora izvede v skladu s tem pravilnikom, pri čemer v odločbi o izboru ni navedena le končna višina sofinanciranja. (3) Višina sofinanciranja se določi v posebnem sklepu, ki se sprejme po sprejetju proračuna. 3.2. Priprava vlog za obravnavo 13. člen (odpiranje vlog, prispelih na razpis) Vloge, prispele na javni razpis, odpre razpisna komisija. Komisija sestavi zapisnik, v katerega vpiše: • naslov, prostor in čas odpiranja vlog, • imena navzočih članov komisije, • ugotovitve o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravičene osebe, • seznam vlog, ki ustrezajo pogojem razpisa, • seznam vlog, ki so pozvane na dopolnitev. 14. člen (poziv k dopolnitvi) Na podlagi ugotovitev zapisnika pristojni javni uslužbenec prijavitelje pozove k dopolnitvi vloge. Poziv na dopolnitev mora vsebovati rok za dopolnitev vloge, ki ne sme biti krajši od petih dni. 15. člen (sklep o zavrženju) (1) Na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju vlog občinska uprava izda sklep o zavrženju vlog, ki so bile prepozne, niso bile dopolnjene v roku ali so jih vložile neupravičene osebe. (2) Zoper sklep o zavrženju lahko prijavitelj v roku 8 dni po prejemu sklepa vloži pritožbo, o kateri odloča župan. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. (3) Vloga, prispela na razpis, je pravočasna, če je prispela v roku, določenem v besedilu razpisa. (4) Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi v primeru, če se je prijavitelj prijavil na več sklopov ali področij istega razpisa in je samo eni od vlog priložil vse obvezne sestavine. (5) Upravičena oseba je tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu razpisa. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na osnovi obveznih dokazil in vloge prijavitelja. 3.3. Ocenjevanje vlog 16. člen (ocenjevanje vlog) Ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog upravičenih oseb izvede razpisna komisija, ki ovrednoti programe ali projekte glede na v razpisu objavljena merila. O tem pripravi poročilo in predlog sofinanciranja. 17. člen (poročilo in predlog sofinanciranja) (1) Poročilo in predlog sofinanciranja vključuje: • obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta, • dosežene točke, obrazložitev vsebinskih razlogov za dodeljene točke pri vsakem od meril za ocenjevanje in predlog razpisne komisije o višini sofinanciranja programa ali projekta. (2) Predlog lahko vključuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov ali projektov, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev, oziroma rezervno listo, s katero se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov ali projektov. 3.4. Obveščanje strank o rezultatih razpisa 18. člen (predhodno obvestilo) Občina lahko pred sprejetjem končne odločitve pisno obvesti stranko o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ter predlogu razpisne komisije. Obvestilu se določi rok, do katerega ima stranka možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu. Obvestilo se lahko sporoči tudi v elektronski obliki na elektronski naslov, ki je naveden v vlogi. Občina si v obvestilu pridrži pravico do spremembe odločitve v končni odločbi. 3.5. Odločba 19. člen (izdaja odločbe) (1) Pristojni organ izda odločbo o sofinanciranju programov ali projektov. (2) Odločba se izda v roku, ki ga določa javni razpis, in najpozneje v dveh mesecih od datuma odpiranja vlog. (3) Odločba lahko vključuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov ali projektov, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev, oziroma rezervno listo, s katero se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov ali projektov. (4) Zoper odločbo se lahko v roku 8 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo, o kateri odloča župan. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. 3.5. Sklepanje pogodb 20. člen (vsebina pogodbe) (1) Pogodba mora vsebovati te sestavine oziroma elemente: • pogodbene stranke (naziv, naslov, davčna številka, številka računa, zastopnik), • predmet pogodbe, ki opredeljuje naziv in vsebino programa, obseg, čas realizacije, celotno vrednost in višino sofinanciranja projekta ali programa, • trajanje pogodbe, • rok, do katerega lahko izvajalec črpa finančna sredstva, Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 976 • navedbo elementov zahtevka za izplačilo, • navedbo skrbnikov pogodbe za vsako stranko, • pravico sprememb večletnih pogodb, • obveznost navajanja občine kot financerja, • obveznost poročanja občini, • način nadzora nad zakonito in namensko porabo sredstev, • določilo o sankcijah, če izvajalec nenamensko porabi dodeljena sredstva ali ne izpolni predmeta pogodbe, • določilo, da mora izvajalec občino sproti obveščati o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbenih obveznosti, • datum podpisa in podpis. (2) Glede na posebnosti predmeta pogodbe lahko pogodba vsebuje tudi dodatne sestavine. Pristojni javni uslužbenci so praviloma tudi skrbniki pogodb na strani občine. 21. člen (sklenitev pogodbe) (1) Občina pošlje prijavitelju pogodbo in ga pozove k podpisu. (2) Občina sklene z izbranim prijaviteljem (v nadaljevanju: izvajalcem) pogodbo, s katero se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje predmeta pogodbe in njegovo izvedbo. (3) Izvajalec vrne podpisano pogodbo v roku, določenem v pozivu k podpisu pogodbe, sicer se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, če izvajalec pisno sporoči objektivne razloge za podaljšanje roka. 22. člen (večletne pogodbe) (1) Pri sklepanju pogodb o večletnem sofinanciranju programov ali projektov se pogodbene obveznosti določajo na letni ravni, in sicer na način, da se v osnovni pogodbi natančno opredeli vsebino in obseg programa ali projekta za tekoče leto, za naslednje ali naslednja leta pa le okvirno. Vsebina in obseg programa ali projekta se za vsako naslednje leto opredelita v dodatku k osnovni pogodbi, sklenjenemu na podlagi poziva izvajalcem za predložitev predloga programa ali projekta za naslednje leto, predloga razpisne komisije in odločitve občine. (2) Kadar sta vsebina in obseg večletnega programa ali projekta opredeljena skladno z vsemi določili prejšnjega člena za vsako leto posebej, tedaj vmesni postopek poziva ni potreben in tudi ni treba sklepati dodatka k pogodbi. 23. člen (spremljanje pogodb) Skrbniki pogodb so odgovorni za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti izvajalcev programov ali projektov, ki so prejeli javna sredstva, in namensko uporabo sredstev. 24. člen (spremenjene okoliščine) Izvajalec je dolžan obvestiti občino o spremembi okoliščin, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti v pogodbeno določenem roku po nastanku spremembe oziroma, ko je za spremembo izvedel. 25. člen (poročanje) (1) Izvajalec je dolžan občini po pozivu in navodilih pristojnega javnega uslužbenca predložiti poročila o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe, skladno z roki, določenimi v pogodbi. (2) V primeru dvoma lahko skrbnik pogodbe zahteva dodatna pojasnila oziroma dokazila, ki so povezana s predmetom pogodbe. IV. Končna določba 26. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati naslednji pravni akti: • Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/15 in 34/19), • Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/15 in 34/19), • Pravilnik o sofinanciranju humanitarnih in socialnih programov in projektov v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/13, 22/15-popr. in 28/17), • Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov raznih društev v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/13, 22/15-popr. in 28/17). Številka: 007-1/2020-3 Datum: 11. 6. 2020 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan OBČINA DIVAČA 489. Odlok o rebalansu proračuna Občine Divača za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ŠT. 94/07 - UPB2 in spremembe), 40. člena Zakona o javnih financah - UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Divača na 10. redni seji, dne 10.06.2020, sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE DIVAČA ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o proračun Občine Divača za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2019) se spremeni 2. člen, tako da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov v naslednjih zneskih: KONTO OPIS ZNESEK v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV . S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 6.602.729 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 977 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.458.358 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.588.326 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3.030.006 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 436.320 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 122.000 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 870.032 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 730.992 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.500 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 24.700 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.100 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 108.740 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 1.084.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 52.000 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 1.032.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.060.371 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 491.215 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 569.156 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 6.686.667 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.679.821 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 316.415 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 51.061 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.243.202 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 9.100 409 REZERVE 60.042 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 2.523.309 410 SUBVENCIJE 89.171 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.433.913 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 257.714 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 742.510 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.226.346 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 2.226.346 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 257.192 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 43.200 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 213.992 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -83.938 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 2.000 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 2.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) -2.000 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 341.363 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 341.363 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 332.651 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 332.651 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - -77.226 (II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 8.712 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 83.938 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 77.226 Zmanjšanje sredstev na računu se pokriva iz splošnega sklada. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 978 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunske postavke - konta in načrt razvojnih programov za obdobje 2020 -2023, sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Divača. 2. člen V 17. členu se doda nov drugi odstavek: »V proračunsko rezervo se v letu 2020 izločijo sredstva v višini 10.000,00 EUR. Sredstva se v proračunsko rezervo odvedejo do 31.12.2020.« 3. člen V 19. členu se znesek »135.698 EUR« nadomesti z zneskom »141.363 EUR«. 4. člen V 19. členu se doda nov drugi odstavek: »Občina se lahko dolgoročno zadolži do višine 200.000,00 EUR za investicije predvidene v proračunu občine, z odplačilno dobo do 7 let. Občina se lahko zadolži tudi za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije in sicer največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.« 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0006/2020-03 Datum: 10.06.2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 490. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve za leto 2020 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah - UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011 in spremembe), 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) in 17. člena Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2019) je Občinski svet Občine Divača na 10. redni seji, dne 10.06.2020, sprejel ODLOK O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2020 1. člen Ta odlok določa namen in višino porabe sredstev proračunske rezerve Občine Divača. 2. člen Sredstva proračunske rezerve do višine 13.000,00 EUR, se uporabijo za financiranje izdatkov v zvezi z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), razglašene z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20), in sicer za izdatke: • zaradi zagotavljanja preventivnih ukrepov in • za odpravo posledic, povezanih z vsemi ukrepi, nastalimi s preprečevanjem širitve koronavirusa SARS-CoV-2. 3. člen Za ta namen že porabljena sredstva se knjižijo v breme sklada. O porabi sredstev proračunske rezerve županja poroča Občinskemu svetu v okviru polletnega poročila in zaključnega računa proračuna občine Divača za leto 2020. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0006/2020-04 Datum: 10.06.2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORJE 491. Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Gorje Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je občinski svet Občine Gorje na svoji 9. redni seji - drugi sklic dne 3. 6. 2020 sprejel ODLOK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI GORJE Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa postopek izbire izvajalcev posameznih programov in področij letnega programa športa, pogoje in merila za vrednotenje in delitev sredstev za uresničevanje javnega interesa na področju športa v občini Gorje (v nadaljevanju: občina) v okviru letnega programa športa. Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa so kot priloga sestavni del odloka in se jih v času od dneva objave javnega razpisa za sofinanciranje programov športa do končne odločitve o višini sofinanciranja programov športa ne sme spreminjati. Za programe in področja športa, ki niso navedena v merilih, se merila za izbor in vrednotenje opredeli z letnim programom športa in objavi v javnem razpisu. 2. člen (opredelitev javnega interesa) Javni interes na področju športa v občini se uresničujejo tako, da občina: • zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa na ravni občine, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti, Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 979 • načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi. Področja športa in izvajalci 3. člen (področja športa) Občina sofinancira programe športa skladno s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela, da so proračunska sredstva dostopna vsem izvajalcem pod enakimi pogoji. Programi in področja, za izvajanje katerih se določa obseg javnih sredstev z letnim programom športa, so lahko: 6.1 Športni programi 6.1.2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 6.1.2.1 Promocijski športni programi 6.1.5 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 6.1.6 Kakovostni šport 6.1.7 Vrhunski šport 6.1.8 Šport invalidov 6.1.9 Športna rekreacija 6.1.10 Šport starejših 6.2 Športni objekti in površine za šport v naravi 6.3 Razvojne dejavnosti v športu 6.3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 6.3.3 Založništvo v športu 6.4 Organiziranost v športu 6.4.1 Delovanje športnih organizacij 6.4.2 Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra 6.5 Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini 6.5.1 Prireditve občinskega pomena 6.5.2 Prireditve nacionalnega pomena 4. člen (izvajalci LPŠ) Izvajalci letnega programa športa so lahko: • športna društva, ki so registrirana v Republiki Sloveniji in imajo sedež v občini Gorje, • Športna zveza Radovljica, Bled, Bohinj, Gorje za posebej dogovorjena področja dejavnosti (šolska tekmovanja, tekmovanja na področju rekreacije), • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirani za dejavnosti v športu in imajo sedež v občini Gorje, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja s sedežem v občini Gorje. Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij letnega programa športa. Ne glede na prejšnji odstavek imajo prednost pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine športna društva in javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe. 5. člen (pogoji za izvajalce letnega programa športa) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja programov in področij letnega programa športa, če so registrirani in imajo sedež v občini Gorje in delujejo najmanj eno leto. Izvajalci športnih programov iz 4. člena odloka morajo izpolnjevati naslednje osnovne pogoje: • športno društvo mora imeti najmanj 15 članov s plačano članarino, • izvajati športne programe neprekinjeno vsaj eno leto pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo, • izvajati športne programe, ki so predmet razpisa vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 60 ur (razen v programih, pri katerih je z merili določen manjši obseg), • v posamezni vadbeni skupini mora biti med vadečimi vsaj 50 % udeležencev iz občine Gorje, • v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v programih kakovostnega in vrhunskega športa ter športa invalidov so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in vključeni v uradne tekmovalne sisteme, potrjene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ) v letu, na katerega se nanaša javni razpis, • imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programa, • imeti urejeno evidenco članstva s poravnano letno članarino (športna društva) in evidenco o udeležencih programov. Dodatni pogoji za izvajalce posameznih športnih vsebin in športnih programov so navedeni v merilih. Postopek izbora in sofinanciranje letnega programa športa 6. člen (letni program športa) Letni program športa opredeljuje programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu in obseg javnih sredstev Občine Gorje, ob upoštevanju strukture in prednostnih nalog, kot je opredeljeno v Nacionalnem programu športa. Letni program športa sprejme občinski svet. 7. člen (javni razpis) Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa se izvede kot javni razpis. Sklep o začetku javnega razpisa sprejme župan. Javni razpis se začne najkasneje v 60 dneh po sprejetem letnem programu športa, pri čemer odločbe o izbiri programov ni mogoče izdati pred sprejetjem proračuna za leto, v katerem se odločba izdaja. Javni razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine. 8. člen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je en predsednik. Mandat komisije je vezan na mandat župana. Komisija je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov komisije. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunaj zakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 980 okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost. Predsednik in člani komisije so se v primeru, če so interesno ali sorodstveno povezani z vlagateljem obvezni pri obravnavi te prijave izločiti, kar se zavede v zapisnik. Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo, da bodo spoštovali prejšnji odstavek tega člena. 9. člen (naloge komisije) Naloge komisije so: • ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog, • pregled popolnih vlog ter njihovo vrednotenje na podlagi zahtev in meril iz javnega razpisa, • priprava predloga izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa. 10. člen (besedilo javnega razpisa) Objava javnega razpisa mora vsebovati: • naziv in sedež izvajalca razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, • predvideni obseg javnih sredstev za sofinanciranje, • določitev obdobja, v katerem morajo biti javna sredstva porabljena, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev javnih sredstev, • datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo za dokumentacijo. 11. člen (vloge) Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj - vloga« in naveden javni razpis, na katerega se vloga nanaša. Vloga, ki ni pravilno označena, se s sklepom zavrže. Vloga mora biti dostavljena do roka, ki je naveden v javnem razpisu, ne glede na način oddaje. Vloga, ki prispe po poteku roka, je prepozna. Vloge morajo biti oddane na predpisanih obrazcih. 12. člen (odpiranje vlog) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice. Odpiranje prejetih vlog ni javno. Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala oseba, ki se lahko prijavi na javni razpis in, ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik. Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. člen (poziv k dopolnitvi vloge) Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pozove tiste predlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh, z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od osmih (8) dni in ne daljši od 15 dni. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 14. člen (ocenjevanje in vrednotenje vlog) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom. Komisija pripravi predlog za izbor in sofinanciranje programov in področij letnega programa športa. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu iz prejšnjega odstavka vodi zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu oziroma navedeni razlogi, da se program ali področje letnega programa športa ne uvrsti v sofinanciranje. Razpisane programe in področja letnega programa športa se vrednoti s točkami. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk za posamezne vsebine in glede na obseg proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. 15. člen (odločba) Na podlagi predloga komisije, od župana pooblaščena oseba izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Ob izdaji odločbe iz prvega odstavka se izbranega izvajalca pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Če se vlagatelj v osmih (8) dneh ne odzove na podpis pogodbe, se šteje da je odstopil od vloge za sofinanciranje. 16. člen (ugovor) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno ni so bila dodeljena, lahko v roku osmih (8) dni od vročitve odločbe iz prejšnjega člena, vloži ugovor. Vlagatelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge za pritožbo. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci. Predmet ugovora ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog. Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 15 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. 17. člen (objava rezultatov javnega razpisa in obveznost izvajalcev letnega programa športa) Po dokončnosti odločb o izbiri izvajalcev, občina na spletni strani objavi rezultate razpisa ter istočasno obvesti vlagatelje z rezultati razpisa. 18. člen (vsebina pogodbe) V pogodbi o sofinanciranju se opredeli naziv izvajalca in izbrani program, višino in namen sofinanciranja, nadzor nad izvedbo programa in namensko porabo proračunskih sredstev, način črpanja dodeljenih sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti. Način financiranja izvajalcev letnega programa športa Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 981 19. člen (dodelitev odobrenih sredstev in njihova poraba) Izvajalcu letnega programa športa se dodeljena sredstva odobri na podlagi zahtevka za izplačilo, ki mu morajo biti priložene kopije računov. Zahtevek za izplačilo mora biti oddan najkasneje do 20. novembra tekočega leta. V kolikor izvajalec ne izkaže upravičenih stroškov programa v višini dodeljenih sredstev, je upravičen le do višine javnih sredstev, ki izkazujejo upravičene stroške programa. Izvajalec letnega programa športa lahko dodeljena sredstva nameni za upravičene stroške izključno v programu, za katerega so bila dodeljena. 20. člen (upravičeni stroški programa) Upravičeni stroški so stroški, ki nastanejo pri izvajanju programov na posameznih področjih športa in niso sofinancirani iz drugih delov sredstev občinskega proračuna. Upravičeni stroški pri športnih programih so: • Strokovni delavci: strošek dela po pogodbi o delu, podjemni pogodbi, študentsko delo, stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice, ...). • Športni objekti: strošek uporabe oziroma najema objekta ali strošek tekočega vzdrževanja, v kolikor izvajalec izvaja program v lastnem ali najetem objektu, strošek prevoza na objekte izven občine. • Materialni stroški: športni rekviziti, športna oprema (dresi, . ), oglaševanje, propagandno gradivo (pri programih prostočasne športne vzgoje) in nezgodno zavarovanje udeležencev. • Tekmovalni stroški: strošek prijavnine za vstop v tekmovalni sistem oziroma prijavnina za udeležbo na tekmovanju, stroški prevoza, potni stroški in stroški prehrane. • Za programe, ki se izvajajo izven kraja bivanja so upravičeni stroški poleg strokovnega kadra tudi prevoz, bivanje in prehrana. • Upravičeni stroški pri programu izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov so prijavnina na seminar, potni stroški (javni prevoz, kilometrina, dnevnica, ...) in stroški bivanja in strokovna literatura. • Upravičeni stroški pri programu založništvo v športu so stroški na podlagi pogodb in tiskanja edicije. • Upravičeni stroški pri programu delovanje športnih organizacij so članarina športnim zvezam, registracija športnikov, strošek najema oziroma uporabe pisarniškega prostora in tekoči stroški društva (poštni stroški, stroški telefona, pisarniški material, ...). • Upravičeni stroški pri programu športne prireditve so najemnina prireditvenega prostora in opreme za izvedbo prireditve, nagrade (pokali, medalje, diplome), oglaševanje (plakati, vabila), strošek sodnikov, zavarovanje prireditve ter stroške bivanja in prehrane v primeru več dnevnega tekmovanja, stroški varovanja prireditve in nujne medicinske pomoči. Stroški programa, ki so sofinancirani iz drugih proračunskih postavk, niso upravičeni stroški programa. Spremljanje izvajanja letnega programa športa in poročanje 21. člen (spremljanje izvajanja športnih programov) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrane športne programe v skladu s prijavo na javni razpis. Izvajalec športnih programov letnega programa športa mora voditi evidenco udeležencev vadbe v sofinanciranih programih. Nadzor nad izvajanjem pogodbe in porabo proračunskih sredstev lahko kadarkoli izvaja skrbnik pogodbe ali pooblaščena oseba občine. Skrbnik pogodbe ali pooblaščena oseba občine lahko nenapovedano izvede kontrolo izbranega programa v terminu, ki je bil naveden v vlogi prijavitelja. O izvedbi kontrole se naredi uradni zaznamek, iz katerega je razviden izvajalec letnega programa športa, datum in ura, število prisotnih udeležencev programa ter ime in priimek prisotnega strokovnega delavca. 22. člen (poročila izvajalcev) Izvajalci programov letnega programa športa morajo občinski upravi najkasneje do 31. januarja naslednjega leta na predpisanih obrazcih oddati letno vsebinsko poročilo o izvedbi programov z opredeljenimi cilji in doseženimi rezultati ter finančno poročilo. Če izvajalec poročila ne odda do 31. januarja se šteje, da programov ni izvajal in je dolžan prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku 30 dni vrniti v občinski proračun. V kolikor izvajalec sredstev v tem roku ne vrne, začne občinska uprava v nadaljnjih 30 dneh s postopkom sodne izterjave. Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati na prvem naslednjem javnem razpisu za sofinanciranje programov športa. Izvajalci morajo dajati pristojnemu organu morebitna dodatna pojasnila zlasti o vsebinah iz tega odloka in o uresničevanju na razpisu odobrenega programa ter organom, ki jih le - ti potrebujejo za oblikovanje ocen, mnenj in stališč. Javni športni objekti in površine za šport v naravi 23. člen (prednost pri uporabi) Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa športa in drugimi uporabniki. Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje nacionalnega programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi uporabniki in izvajalci. Športna društva, ki ne izvajajo letnega program športa, imajo pa status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti Občine Gorje, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci letnega programa športa. Prehodne in končne določbe 24. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/14). 25. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi (8) dan po objavi. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 982 Številka: 032-4/2020-15 Občina Gorje Datum: 3. 6. 2020 Peter Torkar, župan MERILA ZA IZBOR IN VREDNOTENJE PROGRAMOV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA Odlok v 2., 3., 4. in 5. členu opredeljuje upravičence za pridobitev sredstev in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, da lahko s svojimi programi kandidirajo na javnem razpisu. Merila opredeljujejo kriterije in način vrednotenja naslednjih področij športa: ŠPORTNI PROGRAMI Razvrstitev športnih panog v skupine glede na vsebino 1. skupina: izvajalci športa, ki izvajajo programe v individualnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne zveze za naslove državnih prvakov. 2. skupina: izvajalci športa, ki izvajajo programe v kolektivnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne zveze. 3. skupina: izvajalci športa, ki izvajajo različne športno rekreativne programe in šport starejših. 4. skupina:izvajalci miselnih iger (šah, ...). Opomba: V individualnih panogah, ki imajo tudi ekipne programe tekmovanj se pri teh smiselno upoštevajo merila, veljavna za skupino kolektivnih športov. Razvrstitev športnih panog oziroma programov glede na razširjenost, uspešnost in promocijski učinek za lokalno skupnost (občino): Razvrstitev športnih panog oziroma programov v Letnem programu športa občine Gorje upošteva specifičnost razvitosti športa v občini Gorje, interes zagotoviti občanom kakovostno športno rekreativno dejavnost. Z vidika uspešnosti in promocijskega učinka pa se v merilih upošteva kakovost, doseženi rezultati in množičnost. Kazalci razvitosti oziroma množičnosti: • število udeležencev (članov) s plačano članarino, • število skupin (selekcij), • število registriranih tekmovalcev, vključenih v redne tekmovalne sisteme, • število redno vadečih - aktivnih vadečih (ne tekmovalcev), rekreativcev, planincev, tabornikov. Kazalci uspešnosti (kakovosti) za področje kakovostnega in vrhunskega športa: • nastopanje v tekmovalnih sistemih panožnih zvez, • uvrstitve na tekmovanjih v uradnih sistemih panožnih zvez, • mednarodni uspehi, • število kategoriziranih športnikov po kriterijih OKS - ZŠZ. Merila predvidevajo vrednotenje programov izvajalcev športa na način, da se v vsakem programu predvideva maksimalno število sodelujočih. Posameznega udeleženca se sofinancira le v enem programu v isti športni panogi. Merila določajo maksimalno število udeležencev programa v skupini ter maksimalno število ur vadbe na skupino. V primeru, da izvajalec ne dosega predvidenih kriterijev vadečih v skupini, se upošteva dejansko število prijavljenih, kar pomeni, da se sorazmerno (odstotek) zniža število točk. Za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5), kakovostni (6.1.6) in vrhunski šport (6.1.7) merila predvidevajo tudi dodatne točke glede na uspešnost. Tabela 1a in 1b: razvrstitev športnih panog - splošna tabela Smiselno se uporablja za področja 6.1.5 (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport), 6.1.6 (kakovostni šport) in 6.1.7 (vrhunski šport). Tabela 1a:Individualne športne panoge (število vadečih/ure) Panoga I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja (ml. člani) VI. stopnja (člani) Smuč. tek in biatlon 10/80 10/150 6/200 6/300 4/500 2/800 Druge panoge 10/80 10/150 6/200 6/300 4/400 2/500 Tabela 1b:Kolektivne športne panoge (število vadečih/ure) Panoga I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja (ml. člani) VI. stopnja (člani) Odbojka, košarka 12/80 12/150 12/150 12/200 12/200 12/200 *Druge šport. panoge (nogomet, ...) 12/80 12/150 12/150 12/200 12/200 12/200 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 983 *druge športne panoge, ki nimajo daljše tradicije v občini Tabela 2: Objekti in kadri (število točk) - splošna tabela Kadri Objekti Profesor športne vzgoje 30 šolska telovadnica 20 Trener 20 Zunanje površine 10 Vaditelj oziroma učitelj I 20 Tekaški poligon 50 Vaditelj oziroma učitelj II 25 Drugi objekti izven občine 20 Strokovni delavec - organizator 15 Strokovni kadri morajo biti vpisani v razvid strokovnih kadrov pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, skladno z Zakonom o športu. Za objekte, ki jih v občini ni, se pa uporabljajo za izvajanje letnega programa športa občine Gorje, se uporaba takega objekta sofinancira le v primeru, da vadbeno skupino sestavlja najmanj 70% vadečih z bivališčem v občini Gorje. MERILA ZA POSAMEZNA PODROČJA 6.1.2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Cilj: izvajanje kakovostne vadbe, razvijanje gibalnih sposobnosti, množična vadba Starostne skupine: predšolski otroci, šolski otroci, mladina od 16 do 19 let Tabela 3a: Splošna vadba, drugi programi - predšolski otroci Število vadečih v skupini število ur vadbe Strokovni kader (točke) Objekt (točke) 20 60 20 20 Tabela 3b: Splošna vadba, drugi programi - šolski otroci in mladina Število vadečih v skupini število ur vadbe Strokovni kader (točke) Objekt (točke) 15 80 20 20 Tabela 4: Programi začetnih tečajev (smučanje, drsanje, plavanje, smučarski teki) Število vadečih v skupini število ur vadbe Strokovni kader (točke) Objekt (točke) 12 20 20 20 Opombe: če se ti programi sofinancirajo iz drugih virov občinskega proračuna, se jih ne upošteva Tabela 5: Programi planincev in tabornikov Število vadečih v skupini število ur dejavnosti Strokovni kader (točke) Materialni stroški (točke) 12 60 20 8 6.1.5 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Cilji: redna vadba (trenažni proces) v selekcijskih skupinah, sodelovanje na tekmovanjih, v starostnih skupinah nad 12 let, tudi že tekmovanja v okviru panožnih zvez za državna prvenstva Tabela 6: Stopnje glede na starost udeležencev I. stopnja: 6 - 9 let II. stopnja: 10 - 12 let III. stopnja: 13 - 15 let IV. stopnja: 16 - 19 let Stopnja Število vadečih število ur vadbe Objekt (točke) Strokovni kader (točke) Materialni stroški (točke) Individualni šport 1 I. stopnja Tabela 1 a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 0 II. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 0 III. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 500 IV. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 500 Kolektivni šport 1 I. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 0 II. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 0 III. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 700 IV. stopnja Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 800 Za I. in II. stopnjo se ne upošteva materialnih stroškov, ker zakon ne dovoljuje tekmovanj za državna prvenstva. Dodatno se priznajo točke za kategorizirane športnike mladinskega in perspektivnega razreda iz tabele 7. 6.1.6 Kakovostni šport Stopnje : Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 984 V. stopnja: 20 - 23 let (mlajši člani) VI. stopnja: 24 + (člani) Tabela 7: uporablja se za obe stopnji Stopnja Število vadečih Število ur vadbe Objekt (točke) Strokovni kader (točke) Materialni stroški (točke) Individualni šport 1 V. in VI. Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 1000 stopnja Kolektivni šport 1 V. in VI. Tabela 1a Tabela 1a Tabela 2 Tabela 2 1400 stopnja Dodatne točke: Individualni šport: • uvrstitev tekmovalca na DP od 5. do 8. mesta: 300 točk • uvrstitev tekmovalca na DP od 1. do 4. mesta: 600 točk Kolektivni šport: • uvrstitev ekipe od 5. do 8. mesta na DP ali 1 državni ligi: 500 točk • uvrstitev ekipe od 1. do 4. mesta na DP ali 1 državni ligi: 1000 točk (med kolektivne športe se štejejo tudi štafete v smučarskih tekih in biatlonu) 6.1.7 Vrhunski šport V 6.1.7 Vrhunski šport se uvrstijo športniki, ki so kategorizirani po kriterijih OKS - ZŠZ. Za splošni del v programu 6.1.7 se uporabijo splošne tabele 1a, 1b, 2 oziroma tabela 7. Pri uporabi tabel se pri vrhunskih športnikih ne upošteva skupina, temveč posamezni športnik. Dodatne točke - kategorizirani športniki (po kategorizaciji OKS - ZŠZ): mladinski razred: 1000 točk na športnika 2000 točk na športnika 1200 točk na športnika 3000 točk na športnika 3500 točk na športnika 4000 točk na športnika perspektivni razred: državni razred: mednarodni razred: olimpijski razred: svetovni razred: 6.4.2 Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra Pravico do sofinanciranja stroškov za profesionalnega trenerja imajo prijavitelji, ki prijavljajo programe 6.1.5 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 6.1.6 Kakovostni šport in 6.1.7 Vrhunski šport. Točke: skupine v vsaj 3 stopnjah (6.1.5): 5000 točk 2 ali več kategoriziranih športnikov (ne šteje mladinski in državni razred): 8000 točk 6.1.9 Športna rekreacija V programe športne rekreacije štejemo: a. redno rekreacijsko vadbo v različnih panogah brez tekmovanj, b. redno rekreacijsko vadbo v različnih panogah, ki so vključene v tekmovalne procese, vendar po kriterijih ne dosegajo pogojev za kakovostni šport. Tabela 8: Število vadečih Število ur vadbe Objekt (točke) Strokovni kader (točke) 15 80 Tabela 2 0 6.1.10 Šport starejših V teh programih vadijo starejši od 65 let. Tabela 9: Število vadečih Število ur vadbe Objekt (točke) Strokovni kader (točke) 15 60 Tabela 2 20 Pri rekreacijskih programih starejših se upošteva poleg splošne vadbe po zgornji tabeli še: • program pohodništva: največ 5 pohodov - prizna se 120 točk na pohod • program kolesarjenja: največ 5 kolesarskih izletov - prizna se 120 točk na izlet 6.2 Športni objekti in površine za šport v naravi Prijaviteljem, ki za dejavnost uporabljajo lastne objekte (niso v lasti občine ali sofinancirani iz drugih programov) se za materialne stroške objekta prizna 500 točk. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 985 6.3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Za pridobitev nazivov po klasifikaciji MIZŠ se prizna 200 točk na udeleženca izobraževanja. Za potrditev licenc in že pridobljenih nazivov se prizna 50 točk na udeleženca. Pogoj je dokazilo, da je izobraževanje opravil vsaj 6 mesecem pred objavo tega razpisa. 6.5 Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini 6.5.1 Prireditve občinskega pomena: • 1 točka na udeleženca - tekmovalca 6.5.2 Prireditve nacionalnega pomena: • 10 točk na udeleženca - tekmovalca 492. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), na podlagi 247. člena v povezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (ZureP-2) (Uradni list RS, št. 61/2017) in 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO št. 13/17), je Občinski svet Občine Gorje, na 9. redni seji - drugi sklic, dne 3. 6. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremičninah s parc. št. 327/6 in 327/7, obe k.o. Poljšica, (2188). 2. člen Na nepremičninah iz prve točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, matična številka: 2209721000. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 4. člen Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Gorje po uradni dolžnosti izda odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninama s parc. št. 327/6 in 327/7, obe k.o. Poljšica, (2188). 5. člen Po pravnomočnosti se odločba vloži v elektronski zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Številka: 032-4/2020-16 Datum: 3. 6. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA MARKOVCI 493. Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSDPO, 109/08 IN 49/09) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/6 in 26/09) je občinski svet na 3. izredni seji, dne 10. 6. 2020, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2019. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Markovci za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2019 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:410-0021/2019 Datum: 10. 6. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 494. Sklep o oprostitvi plačila grobarine za leto 2020 Na podlagi 29. v zvezi z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci zaradi blaženja posledic pojava epidemije oziroma pandemije nalezljive Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 986 bolezni pri ljudeh zaradi virusa COVID-19 na svoji 3. izredni seji, dne 10. junija 2020, sprejel naslednji SKLEP O OPROSTITVI PLAČILA GROBARINE ZA LETO 2020 1. člen S tem sklepom se, ne glede na določila Sklepa o višini letne najemnine za najete grobove in uporabo mrliške vežice ter o višini kupnine za pokončni žarni grob (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/11), zaradi blaženja posledic pojava epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh zaradi virusa COVID-19 določi popolna oprostitev plačila grobarine v Občini Markovci za leto 2020. 2. člen Oprostitev plačila grobarine po tem sklepu velja le za fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Markovci. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2020 Datum: 10. 6. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 495. Sklep o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Markovci za leto 2020 Na podlagi 29. v zvezi z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci zaradi blaženja posledic pojava epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh zaradi virusa COVID-19 na svoji 3. izredni seji, dne 10. 6. 2020, sprejel naslednji SKLEP O OPROSTITVI PLAČILA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2020 1. člen S tem sklepom se, ne glede na določila Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč za Občino Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17 in 4/18), zaradi blaženja posledic pojava epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh zaradi virusa COVID-19 določi oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Markovci. 2. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Markovci se zniža za 50% odmerjenega nadomestila. 3. člen Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem sklepu velja za fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedežem v Občini Markovci. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2020 Datum: 10. 6. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 496. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Bukovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 245. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. izredni seji, dne 10. 6. 2020, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. BUKOVCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Markovci pridobi nepremičnina parc. št. 996/15, k.o. (415) Bukovci. II. Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki postane last Občine Markovci, matična št. 1357492000, do celote -1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnine v lasti Občine Markovci. Po pravnomočnosti odločbe se lastnik in zaznamba o grajenem javnem dobru vpišeta v zemljiško knjigo. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0027/2020 Datum: 10. 6. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 497. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Sobetinci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. izredni seji, dne 10. 6. 2020 na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. SOBETINCI Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 987 I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se ukine pri nepremičnini parc. št. 368/17, k.o. (405) Sobetinci, v izmeri 77 m2. II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status grajenega javnega dobra in ostane v lasti Občine Markovci do celote - 1/1. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra, ki je podlaga za izbris zaznambe grajenega javnega dobra v skladu s tem sklepom iz zemljiške knjige. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:478-0046/2020 Datum: 10. 6. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MIRNA 498. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2020 Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO, 71/17 in 21/18 -popr), drugega odstavka 5. člena ter 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) , ob upoštevanju določb veljavnega Zakona o izvrševanju proračunov RS, 86. do 94. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2011) in 17. ter 92. do 106. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011, 16/2016), je Občinski svet Občine Mirna na 11. redni seji, dne 11. 06. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MIRNA ZA LETO 2020 1. člen Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19, 57/19). 2. člen V Odloku o proračunu Občine Mirna za leto 2020 se spremeni 2. člen tako, da se glasi: (1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna Občine Mirna na ravni podskupin kontov, za leto 2020 se določa v naslednjih zneskih: SKUPINA/PODSK. OPIS LETO 2020 KONTOV (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74) 3.626.351,63 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.500.279,24 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.139.112,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.834.046,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 245.456,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 49.610,00 706 DRUGI DAVKI 10.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 361.167,24 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 165.000,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.200,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 11.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 2.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 178.967,24 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 802.774,39 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SRED. 802.774,39 73 PREJETE DONACIJE (730) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740 + 741) 323.298,00 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 323.298,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV 0,00 PRORAČUNA EU II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 4.129.325,95 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.233.856,10 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 306.720,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 53.438,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 814.498,10 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 988 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 14.200,00 409 REZERVE 45.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.247.821,00 410 SUBVENCIJE 37.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 754.376,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC. IN USTANOVAM 148.390,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 307.555,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.486.028,85 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.486.028,85 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 161.620,00 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 52.450,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 109.170,00 PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I. - II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) -502.974,32 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V KAVNIH SKLADIH IN DRUGIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO PREMOŽENJE V SVOJI LASTI 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A VII. ZADOLŽEVANJE (500) 589.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 589.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 589.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 137.510,00 55 ODPLAČILA DOLGA 137.510,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 137.510,00 IX. POVEČANJE/ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+ IV.+ VII.- II. -V. - VIII.) -51.484,32 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 451.490,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ VII. - VIII.- IX. = -III.) 502.974,32 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 51.484,32 (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na proračunske vrstice oz. konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. (5) Posebni del proračuna do ravni proračunskih vrstic in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mirna. 3. člen V Odloku o proračunu Občine Mirna za leto 2020 se spremeni 22. člen tako, da se glasi: (1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se Občina Mirna v letu 2020 lahko zadolži do višine 550.000,00 EUR in sicer za investicije, predvidene v proračunu in skladno s sklepom o zadolžitvi, ki ga sprejme občinski svet. (2) Pogodbo o najetju kredita sklene župan ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. (3) Za izvedbo investicijskih projektov se občina v proračunskem letu 2020 lahko dodatno zadolži v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO-1 v višini 39.000,00 EUR (v višini načrta porabe, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj). (4) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. (5) Občina se lahko v letu 2020 zadolži za potrebe upravljanja občinskega dolga. 4. člen Ostala določila Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2020 ostajajo v veljavi. 5. člen Te spremembe in dopolnitve Odloka se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi. Prilogi k spremembam in dopolnitvam tega Odloka pa se objavita na spletni strani Občine Mirna: http://www.mirna.si. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 989 Številka: 410-0038/2018 Datum: 12. 06. 2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 499. Zaključni račun proračuna Občine Mirna za leto 2019 Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO in 71/17, 21/18-popr.) 96. in 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617, 13/18) v skladu z 17. členom Statuta občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet občine Mirna na 11. redni seji, dne 11. 06. 2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MIRNA ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mirna za leto 2019, katerega sestavni del je bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, z izkazom doseženih prejemkov in izdatkov, z ugotovitvijo presežka oziroma primanjkljaja in njegovim razporejanjem. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Mirna za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mirna za leto 2019. 3. člen Zaključni račun proračuna občine Mirna za leto 2019 obsega: SKUPINA/POD OPIS LETO 2019 v SK.KONTOV EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R IH O D KI (70+71+72+73+74+78) 2.665.472,93 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.115.431,90 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.922.396,39 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.625.062,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 254.824,59 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 42.509,80 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+714) 193.035,51 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 109.040,43 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.289,52 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 10.035,01 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 70.670,55 72 KAPITALSKI PRIHODKI (722) 234.378,93 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 234.378,93 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740 + 741) 315.662,10 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 259.798,04 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 55.864,06 II. S K U P A J O D H O D KI (40+41+42+43+45) 2.827.182,23 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403) 1.002.361,28 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 271.992,01 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 44.357,13 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 679.762,55 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 6.249,59 409 REZERVE 0,00 41 TEKOČI TRANSFERI (411+412+413) 1.020.944,27 410 SUBVENCIJE 11.258,65 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 606.268,55 412 TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 141.789,48 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 261.627,59 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 720.561,62 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 720.561,62 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 83.315,06 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 37.695,51 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 45.619,55 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I. - II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) -161.709,30 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 990 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.) 0,00 C. R A Č U N FIN A N CIR A N J A VII. ZADOLŽEVANJE (500) 306.014,00 50 ZADOLŽEVANJE 306.014,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 306.014,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 104.637,32 55 ODPLAČILA DOLGA 104.637,32 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 104.637,32 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+ IV.+ VII.- II. -V. - VIII.) 39.667,38 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 201.376,68 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.- IX.) 161.709,30 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 11.816,94 4. člen Presežek izdatkov nad prejemki za leto 2019 znaša 161.709,30 EUR. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Priloge se objavijo na spletni strani Občine Mirna: www.mirna.si. Številka: 410-0009/2020 Datum: 12. 06. 2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 500. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 5. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 14/19 -uradno prečiščeno besedilo), 46. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13), 17. in 54. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 - popr.), 15. člena Statuta Občine Mokronog -Trebelno (Uradni list RS, št. 43/18), 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) so Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 3. dopisni seji dne 23. 4. 2020, Občinski svet Občine Straža na 5. korespondenčni seji dne 29. 4. 2020, Občinski svet Občine Trebnje na 5. dopisni seji dne 16.4.2020, Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 3. dopisni seji dne 15. 4. 2020 in Občinski svet Občine Mirna na 1. izredni seji dne 3. 4. 2020 sprejeli ODLOK O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN DOLENJSKE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (področje dela skupne uprave) Mestna občina Novo mesto, Občina Straža, Občina Trebnje, Občina Mokronog - Trebelno in Občina Mirna ustanovijo skupno upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, za skupno opravljanje sledečih nalog: • občinskega inšpekcijskega nadzorstva, • občinskega redarstva, • pravne službe, • občinskega odvetništva, • notranje revizije, • proračunskega računovodstva, • varstva okolja, • urejanja prostora, • civilne zaščite, • požarnega varstva in • urejanja prometa. 3. člen (poimenovanje in sedež skupne uprave) (1) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Novo mesto, na naslovu Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto. (2) Za opravljanje posameznih nalog skupne uprave se ustanovi izpostavo skupne uprave v Občini Trebnje. (3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, v notranjem krogu naslov: »Seidlova cesta 1, Novo mesto« in v sredini žiga oznaka »SOU OD«. (4) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU OD«. 4. člen (ustanoviteljske pravice) (1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 991 (2) Župani sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. Pri glasovanju ima vsak župan en glas. (3) Za sprejem odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno soglasje občin ustanoviteljic, katerih skupno število prebivalcev dosega najmanj 80 % prebivalcev vseh občin ustanoviteljic in hkrati predstavlja vsaj tri četrtine vseh občin ustanoviteljic. II. Naloge in organizacija dela 5. člen (naloge skupne uprave) (1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. (3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena z aktom o sistemizaciji, s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom, letnim programom dela in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah (v nadaljevanju: sporazum). 6. člen (medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo) (1) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo je medobčinski inšpekcijski in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva nad občinskimi predpisi in državnimi predpisi, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor. (2) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo medobčinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. (3) Medobčinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice. (4) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (5) Za vodenje medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva se lahko imenuje vodja. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka prejšnjega člena. 7. člen (medobčinsko redarstvo) (1) Medobčinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva na podlagi občinskih in državnih predpisov, ki pooblaščajo občinsko redarstvo za nadzor. (2) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe. (3) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (4) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine. Vodja je imenovan, če je pred njegovim imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa tretji odstavek 4. člena tega odloka. (5) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 8. člen (pravna služba) (1) Naloge pravne službe skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo pravno področje. (2) Za vodenje pravne službe se lahko imenuje vodja. (3) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 9. člen (občinsko odvetništvo) (1) Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju: medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica. (2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Za vodenje medobčinska odvetništva se lahko imenuje vodja. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika. (4) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. (5) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 10. člen (notranja revizija) (1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba za izvajanje nalog notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki. (2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji. (3) Naloge notranje revizije skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje revidiranja. (4) Za vodenje notranje revizijske službe se lahko imenuje vodja. (5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, predstojnik organa skupne uprave (direktor ali vodja skupne uprave; v nadaljevanju: direktor) in predstojnik Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 992 posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe. 11. člen (proračunsko računovodstvo) (1) Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov. (2) Naloge proračunskega računovodstva skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje proračunskega računovodstva. (3) Za vodenje nalog proračunskega računovodstva se lahko imenuje vodja. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 12. člen (varstvo okolja) (1) Naloge varstva okolja skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje varstva okolja. (2) Za vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja. (3) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (4) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 13. člen (urejanje prostora) (1) Naloge urejanja prostora skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje prostora. (2) Za vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja. (3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (4) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice. 14. člen (civilna zaščita) (1) Naloge civilne zaščite skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje civilne zaščite. (2) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (3) Za vodenje nalog s področja civilne zaščite se lahko imenuje vodja. (4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 15. člen (požarno varstvo) (1) Naloge požarnega varstva skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje požarnega varstva. (2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (3) Za vodenje nalog požarnega varstva se lahko imenuje vodja. (4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 16. člen (urejanje prometa) (1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah. (2) Naloge urejanja prometa skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje urejanja prometa. (3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (4) Za vodenje področja urejanja prometa se lahko imenuje vodja. (5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. III. Način dela, pooblastila in odgovornosti 17. člen (upravne zadeve, odgovornost) (1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. (2) Skupna uprava je pristojna za odločanje na prvi stopnji v upravnih zadevah, za katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili. (3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost. (4) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. (5) O izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor občinske uprave, v katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve direktorja skupne uprave pa o stvari tudi odloča. (6) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo. (7) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 993 18. člen (direktor skupne uprave) (1) Skupno upravo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine. Direktor skupne uprave je imenovan, če je pred njegovim imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa tretji odstavek 4. člena tega odloka. (2) Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju. (3) Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) in mora izpolnjevati tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. 19. člen (naloge direktorja skupne uprave) (1) Direktor skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave, če ni z zakonom določeno drugače, ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave. (2) Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. 20. člen (delodajalec) (1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Mestni občini Novo mesto, ki je sedežna občina skupne občinske uprave. (2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic. (3) Župani občin ustanoviteljic sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. IV. Sredstva za delo 21. člen (sredstva za delovanje) (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine, izpostavi v Občini Trebnje, lahko tudi v izpostavi v Občini Straža oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela. (2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih in finančno-računovodskih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog občinska uprava sedežne občine. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 22. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. (4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom je zadolžen direktor skupne uprave. 22. člen (zagotavljanje sredstev za delovanje skupne uprave) (1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. (2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. (3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice, se za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta in sporazuma v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah. (4) Kadrovski načrt, sporazum, finančni načrt in letni program dela za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog direktorja skupne uprave. 23. člen (finančno poslovanje) (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. (3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. (4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine. (5) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov. (6) Direktor skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta. V. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 24. člen (sprememba ustanoviteljstva) (1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta. (2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi direktor skupne uprave. 25. člen (pristop občine k skupni upravi) (1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če odlok (ustanovitveni akt) o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 994 ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo ustanovitveni akt. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka. (3) Pred pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz 22. člena tega odloka, razen če se občine ustanoviteljice iz utemeljenih razlogov dogovorijo drugače. 26. člen (izstop občine iz skupne uprave) (1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam ustanoviteljicam. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka. (3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. (4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev. 27. člen (pristop občine k opravljanju posamezne naloge) (1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan s pisnim sklepom napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka. 28. člen (odstop občine od opravljanja posamezne naloge) (1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora župan te občine direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka. (3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. 29. člen (prenehanje skupne uprave) (1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih. (2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja. (3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi. (4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, so odgovorni njihovi Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 995 delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. (5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo. (6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. VI. Prehodna in končne določbe 30. člen (opravljanje nalog skupne uprave) Dosedanja Skupna občinska uprava občin Dolenjske, ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske (Uradni list RS, št. 56/19), se šteje za Skupno občinsko upravo občin Dolenjske po 1. in 2. členu tega odloka, ki z dnem začetka uporabe tega odloka prične opravljati naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva in pravne službe tudi za Občino Mokronog - Trebelno in Občino Mirna. 31. člen (razveljavitev in uporaba odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske (Uradni list RS, št. 56/19), ki se uporablja do začetka uporabe tega odloka. 32. člen (sprejem in objava odloka) (1) Ta odlok se sprejme v enakem besedilu v Mestni občini Novo mesto, Občini Straža, Občini Trebnje, Občini Mokronog - Trebelno in Občini Mirna. (2) Ta odlok objavi Mestna občina Novo mesto v Dolenjskem uradnem listu, Občina Straža in Občina Trebnje v Uradnem listu Republike Slovenije, Občina Mokronog - Trebelno v Uradnem glasilu e-občina in Občina Mirna v Uradnem glasilu slovenskih občin v petnajstih dneh po sprejetju odloka na seji občinskega sveta, ki o njem odloča zadnji. 33. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi Mestne občine Novo mesto, uporabljati pa se začne 1. maja 2020. Številka: 007-6/2020 Datum: 23.4.2020 Mestna občina Novo mesto mag. Gregor Macedoni, l.r., župan Številka: 030-1/2019 Datum: 29.4.2020 Občina Straža Dušan Krštinc, l.r., župan Številka: 032-1/2019-34 Datum: 16.4.2020 Občina Trebnje Alojzij Kastelic, l.r., župan Številka: 007-0014/2019 Datum: 15.4.2020 Občina Mokronog - Trebelno Anton Maver, l.r. , župan Številka: 007-0006/2019-3 Datum: 3. 4. 2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, l.r. , župan OBČINA MOZIRJE 501. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB 2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20-ZIUZE0P-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah - UPB 4 (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) je Občinski svet Občine Mozirje na 10. redni seji, dne, 16.6.2020, sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mozirje za leto 2019, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. 2. člen Zaključni račun proračuna za leto 2019 obsega: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.786.876,45 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.164.099,58 70 DAVČNI PRIHODKI 2.938.991,95 700 Davki na dohodek in dobiček 2.551.906,00 7000 Dohodnina 2.551.906,00 703 Davki na premoženje 280.626,46 7030 Davki na nepremičnine 210.249,60 7031 Davki na premičnine 76,13 7032 Davki na dediščine in darila 10.218,30 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 60.082,43 704 Domači davki na blago in storitve 100.592,67 7044 Davki na posebne storitve 48,48 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 996 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 100.544,19 706 Drugi davki in prispevki 5.866,82 7060 Drugi davki in prispevki 5.866,82 71 NEDAVCNI PRIHODKI 225.107,63 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 139.719,50 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 10.296,10 7103 Prihodki od premoženja 129.423,40 711 Takse in pristojbine 2.600,10 7111 Upravne takse in pristojbine 2.600,10 712 Globe in druge denarne kazni 3.950,90 7120 Globe in druge denarne kazni 3.950,90 714 Drugi nedavčni prihodki 78.837,13 7141 Drugi nedavčni prihodki 78.837,13 72 KAPITALSKI PRIHODKI 117.550,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 69.700,00 7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov 69.700,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 47.850,00 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 47.850,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 505.226,87 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 413.425,67 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 391.065,97 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 22.359,70 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 91.801,20 7411 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike 91.801,20 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.581.553,07 40 TEKOČI ODHODKI 1.075.842,51 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 243.254,06 4000 Plače in dodatki 202.233,65 4001 Regres za letni dopust 8.350,25 4002 Povračila in nadomestila 8.444,05 4003 Sredstva za delovno uspešnost 11.793,76 4004 Sredstva za nadurno delo 1.027,43 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 11.404,92 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.307,06 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 19.072,91 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 15.269,80 4012 Prispevek za zaposlovanje 129,11 4013 Prispevek za starševsko varstvo 215,20 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 3.620,04 402 Izdatki za blago in storitve 677.987,43 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 118.485,63 4021 Posebni material in storitve 2.766,67 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 102.499,47 4023 Prevozni stroški in storitve 2.347,42 4024 Izdatki za službena potovanja 1.277,50 4025 Tekoče vzdrževanje 345.968,84 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 20.599,48 4027 Kazni in odškodnine 6.610,00 4029 Drugi operativni odhodki 77.432,42 403 Plačila domačih obresti 23.976,78 4031 Plačila obresti od kreditov - poslovnim bankam 23.976,78 409 Rezerve 92.317,18 4091 Proračunska rezerva 91.544,74 4093 Sredstva za posebne namene 772,44 41 TEKOČI TRANSFERI 1.352.909,75 410 Subvencije 42.947,41 4100 Subvencije javnim podjetjem 1.997,19 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 40.950,22 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 305.209,26 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 15.000,00 4112 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti 3.000,00 4119 Drugi transferi posameznikom 287.209,26 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 110.310,22 4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 110.310,22 413 Drugi tekoči domači transferi 894.442,86 4130 Tekoči transferi občinam 28.775,33 4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 31.122,02 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 997 4133 Tekoči transferi v javne zavode 834.545,51 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.133.998,24 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.133.998,24 4201 Nakup prevoznih sredstev 38.735,06 4202 Nakup opreme 14.760,65 4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 930,82 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 565.023,44 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 373.961,48 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 34.275,00 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 106.311,79 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 18.802,57 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 13.201,87 4311 Investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 12.301,87 4314 Investicijski transferi posameznikom in zasebnikom 900,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 5.600,70 4323 Investicijski transferi javnim zavodom 5.600,70 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) 205.323,38 III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - 7102) - ( II. - 403 - 404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) 229.300,16 III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70 + 71) - (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) 735.347,32 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 12.381,11 50 ZADOLŽEVANJE 12.381,11 500 Domače zadolževanje 12.381,11 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 12.381,11 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 199.752,28 55 ODPLAČILA DOLGA 199.752,28 550 Odplačila domačega dolga 199.752,28 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 182.747,16 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 17.005,12 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 17.952,21 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -187.371,17 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -205.323,38 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 98.115,62 3. člen Potrdi se presežek prihodkov nad odhodki v višini 17.952,21 €, ki se prenese na splošni sklad za drugo. 4. člen Posebni del zaključnega računa z obrazložitvami in bilanca stanja so sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati 15. (petnajsti) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. številka: 032-0002/2020 Datum: 16.6.2020 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan OBČINA PREVALJE 502. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl U/20 9/09, 51/10, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15- ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20-ZIUZE0P-A in 80/20 -ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12, 101/2013, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18 ) ob upoštevanju določb Zakona o izvrševanju proračuna v RS za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS št. 75/19, 61/20 -ZDLGPE in 17. in 105. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, 48/2016 ) je Občinski svet Občine Prevalje na 13. redni seji dne 18.06.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PREVALJE ZA LETO 2020 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 998 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov Prevalje za leto 2020 (UGSO št. 4/2020), ki se na novo določa v naslednjih zneskih: glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov . v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2020 (Rebalans I.) I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 10.976.680 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.965.221 70 DAVČNI PRIHODKI 5.237.207 700 Davki na dohodek in dobiček 4.199.832 703 Davki na premoženje 736.397 704 Domači davki na blago in storitve 300.978 71 NEDAVČNI PRIHODKI 728.014 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 411.519 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 15.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.050 714 Drugi nedavčni prihodki 289.945 72 KAPITALSKI PRIHODKI 248.410 720 Prihodki od osnovnih sredstev 155.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 93.410 73 DONACIJE 31.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 31.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.732.049 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.323.307 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 2.408.742 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 11.918.311 40 TEKOČI ODHODKI 2.224.544 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 372.251 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 56.937 402 Izdatki za blago in storitve 1.694.506 403 Plačila domačih obresti 20.853 409 Rezerve 79.997 41 TEKOČI TRANSFERI 2.407.006 410 Subvencije 2.600 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.366.406 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 204.989 413 Drugi tekoči domači transferi 833.011 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 7.104.012 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 7.104.012 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 182.749 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 12.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 170.749 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -941.631 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 999 Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 888.268 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 229.565 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 658.703 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -282.928 XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2019 283.575 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkontov, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine PREVALJE. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Spremeni se 5. člen in se na novo glasi: »prerazporejanje pravic porabe Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan, oziroma v primeru krajevnih skupnosti predsednik krajevne skupnosti. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju 2020 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 3. člen Spremeni se 6. člen in se na novo glasi: »največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let: Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 80 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. 4. člen Spremeni se 8. člen in se na novo glasi: »proračunski skladi so: 1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 62.997,48 EUR Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 62.997,48 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.« 5. člen Spremeni se 10. člen in se na novo glasi: »obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine: Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži za investicije do višine 804.976 EUR, za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: Sklop 2 Prav tako se lahko občina v letu 2020 zadolži pri državnem proračunu za sredstva v višini 83.292 EUR za investicije za projekt Ureditev ceste Gasilski Dom -odcep Dobernik. Župan občine je pooblaščen, da odloča za potrebe proračuna o: • začasnem zmanjšanju zneskov sredstev za posamezne namene, če prihodki proračuna ne pritekajo v predvideni višini, • najemu posojila največ do 5% sprejetega proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, • varni in gospodarni naložbi nerazporejenih sredstev. Občina Prevalje v letu 2020 nebo izdala poroštev za izpolnitev obveznosti javnim zavodom, javnim skladom in javnim agencijam ter javnim podjetjem katerih ustanoviteljica je. Občina lahko izdaja poroštva osebam iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji: sklep občinskega sveta. 6. člen Doda se novi člen: »obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje: Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2020 ne smejo zadolžiti. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1000 pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2020 nebo izda poroštev. 7. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (UGSO št. 4/2020), ki se s tem Odlokom ne spremenijo ostanejo še naprej v veljavi. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0018/2020 Datum: 18.6.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 503. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Prevalje Na podlagi 218., 22z in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 20/19, 30/19-popr., 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Ur. l. RS, št. 66/18) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 13. redni seji dne 18.06.2020 sprejel: ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE PREVALJE 1. člen (uvod) S tem odlokom se sprejmejo: • podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Prevalje, • oprostitve plačila komunalnega prispevka na območju Občine Prevalje. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja se odmerja na območju celotne občine za naslednjo komunalno opremo: • cestno omrežje, • vodovodno omrežje, • kanalizacijsko omrežje, • javne površine. 3. člen (pojmi) (1) Kratice in pojmi, uporabljeni v odloku, imajo naslednji pomen: oprema so javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine v javni lasti. gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe, BTP bruto tlorisna površina objekta, izračunana po SIST ISO 9836, Agp površina gradbene parcele stavbe, Astavba BTP stavbe, Agio površina gradbenega inženirskega objekta, Dpo delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, Dto delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opreme, Cpo(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 gradbene parcele stavbe, Cto(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, Fn faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, Psz(i) prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%), i posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme, KPobstoječa (i) znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, KPobstoječa znesek komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu. (2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. 4. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: obstoječa komunalna oprema Cpo Cto cestno omrežje (CESo) 17,50 48,00 kanalizacijsko omrežje (KANo) 5,40 11,00 vodovodno omrežje (VODo) 6,50 17,00 javne površine (JPo) 0,70 2,00 Komunal na objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih 5. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se izračuna na naslednji način: • STAVBE KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i) • GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI KPobstoječa(i) = AGIO x Cto(i) x Dto x Fn x psz(i) Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1001 (2) Za objekte, ki se uvrščajo med druge gradbene posege, se komunalni prispevek izračuna ob smiselnem upoštevanju prejšnjega odstavka tega člena. (3) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se izračuna kot seštevek zneskov komunalnih prispevkov za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme iz prvega odstavka tega člena: KPobstoječa = Z KPobstoječa(i) (4) Za izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se najprej določijo vrste obstoječe komunalne opreme, na katero zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njena uporaba, in sicer: • če se komunalni prispevek odmerja zaradi graditve, se komunalna oprema določi na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če se objekt na obstoječo komunalno opremo priključuje posredno prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali prek nove komunalne opreme iz pogodbe o opremljanju, za katero program opremljanja ni sprejet, se posamezna vrsta komunalne opreme določi na podlagi programa opremljanja oziroma pogodbe o opremljanju; • če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti, se komunalna oprema določi ob smiselnem upoštevanju 7. odstavka 13. člena. 6. člen (določitev površin za odmero komunalnega prispevka) (1) Površina gradbene parcele stavbe in bruto tlorisna površina objekta, površina gradbeno inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov se pridobi iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine (Fp), ki znaša 2,5. (3) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe, določena na podlagi neto tlorisne površine stavbe iz uradnih nepremičninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, določene na ta način, se pri izračunu upošteva manjša površina. (4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljata tudi, če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene parcele in bruto tlorisni površini stavbe v naslednjih primerih: • pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo obstoječih objektov, če ta še ni bil odmerjen in plačan oziroma na drug način še niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, in • pri odmeri komunalnega prispevka v skladu s 5. odstavkom 13. člena tega odloka. (5) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne določijo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, se pri izračunu komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, določena na način iz drugega odstavka tega člena. 7. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe [Dpo] in deležem površine objekta [Dto] znaša: Dpo = 0,4 ter Dto = 0,6. 8. člen (faktor namembnosti objekta) Faktor namembnosti objektov (Fn) znaša: Vrsta objekta | Fn STAVBE 111 - enostanovanjske stavbe 1,00 112 - večstanovanjske stavbe 1,00 1211 - hotelske in podobne gostinske stavbe 0,70 1212 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 0,70 122 - poslovne in upravne stavbe 0,70 123 - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1,30 125 - industrijske in skladiščne stavbe 0,70 126 - stavbe splošnega družbenega pomena 0,70 1271 - nestanovanjske kmetijske stavbe 0,50 1274 - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 0,70 ostale vrste stavb 1,15 GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI 0,50 DRUGI GRADBENI POSEGI 0,50 9. člen (prispevna stopnja) Prispevna stopnja zavezanca (psz) je sorazmerni delež stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se prenese na zavezanca za plačilo komunalnega prispevka. Prispevna stopnja zavezanca (psz) je za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme enaka na celotnem oskrbnem območju in znaša: obstoječa komunalna oprema psz cestno omrežje (CESo) 0,544 (54,4 %) kanalizacijsko omrežje (KANo) 0,894 (89,4 %) vodovodno omrežje (VODo) 0,582 (58,2 %) javne površine (JPo) 0,229 (22,9 %) 10. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru: • odstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču višini 100%. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. 11. člen (posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti ali namembnosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka za Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1002 obstoječo komunalno opremo po spremembi zmogljivosti ali namembnosti objekta in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. (2) Pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve na zemljišču, na katerem je že bil odmerjen in plačan komunalni prispevek zaradi graditve, se ob smiselni uporabi 1. odstavka tega člena zavezancu upošteva že plačani komunalni prispevek v naslednjih primerih: • če gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, ni bilo pridobljeno in ni bila uveljavljena pravica do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ali • če je gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, prenehalo veljati in se objekt ni začel graditi in ni bila uveljavljena pravica do vračila komunalnega prispevka. (3) V primeru povečanja zmogljivosti objekta, kjer ne pride do spremembe površine gradbene parcele stavbe, se pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo upošteva zgolj del, vezan na površino objekta. Tako se v primeru tovrstne gradnje bruto tlorisna površina objekta izračuna kot razlika med bruto tlorisno površino novega objekta in bruto tlorisno površino obstoječega objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. (4) V primeru spremembe namembnosti objekta za obstoječe objekte, katerim se bruto tlorisna površina ne spreminja, se komunalni prispevek odmeri od spremembe faktorja namembnosti, ki je določen z 10. členom tega odloka ter bruto tlorisne površine objekta, katerim se spreminja namembnost. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. 12. člen (zavezanec za plačilo komunalnega prispevka) (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje zmogljivost ali namembnost objekta. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je tudi: • zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz programa opremljanja v kolikor se komunalna oprema iz programa opremljanja neposredno ali posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo, • investitor, ki z občino sklene pogodbo o opremljanju za gradnjo komunalne opreme, za katero ni izdelan program opremljanja, pa se nova komunalna oprema, ki je predmet pogodbe o opremljanju posredno ali neposredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo. 13. člen (odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca, ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Zahtevi zavezanca ali obvestilu o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. (3) Občina odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. (4) Za odmero zaradi graditve objekta se šteje tudi odmera zaradi legalizacije objekta, kot jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. (5) Občina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. (6) Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi graditve objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo preko nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali pogodbe o opremljanju, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo. (7) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. 14. člen (plačilo komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se plača v enkratnem znesku. 15. člen (vračilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) (1) Če investitor plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi gradnje, pa mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, objekta, za katerega je plačal komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, pa dejansko ni začel graditi, je upravičen do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (2) Investitor lahko zahteva vračilo komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka v roku pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja. 16. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se v celoti oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina in so namenjene za: • CC-SI: 1262 - muzeje in knjižnice, • CC-SI: 1263 - izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, • CC-SI: 1264 - zdravstvo, • CC-SI: 1265 - šport. (2) Komunalni prispevek se v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst stavb, ki so namenjene za: • CC-SI: 1272 - opravljanje obredov, Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1003 • CC-SI: 1274 - gasilske domove. 17. člen (dokončanje postopkov) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred pričetkom veljavnosti tega odloka, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. 18. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/16). 19. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 430-0006/2019 Datum: 18.06.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 504. Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Prevalje Na podlagi 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18), 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 13. seji dne 18.06.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI PREVALJE 1. člen S tem odlokom se spremeni Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/08, 27/16, 4/20), v nadaljevanju: odlok. 2. člen V zadnji vrstici preglednice v 4. členu odloka se zapis »17.927 m« nadomesti z zapisom »18.049 m«. 3. člen V pregledici v 5. členu odloka se briše zapis pod zporedno številko 24. 4. člen V zadnji vrstici preglednice v 5. členu odloka se zapis »37.109 m« nadomesti z zapisom »36.051 m«. 5. člen V preglednici v 5a. členu odloka se doda naslednji zapis: 2 985101 G II Lahovnikovo G II 1.058 K 112 112 6. člen V zadnji vrstici preglednice v 5a. členu odloka se zapis »380 m« nadomesti z zapisom »1.438 m«. Za preglednico v 5a. členu se doda naslednji zapis: »Preko javnih poti za kolesarje se lastnikom zemljišč omogoči neoviran dostop, kar se označi s primerno prometno signalizacijo.« 7. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 371623/2020-171 (507) z dne 8.6.2020. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-0062/2020 Datum: 18.06.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 505. Sklep o dopolnitvi Sklepa o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo, 25/2008, 36/2010 in 55/2017), določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 120/2005, 93/2015 in 59/2019), 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 14/2013, 99/2013, 57/2015, 90/2015, 88/2016, 75/2017, 77/2018 in 47/2019) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 13. redni seji dne 18.06.2020 sprejel SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V OSNOVNI ŠOLI FRANJA GOLOBA PREVALJE, ENOTI VRTEC PREVALJE I. V Sklepu o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2019) se I. točka dopolni tako, da se doda 3. alineja, ki se glasi: • »za kombiniran oddelek (od 3 do vstopa v šolo) 406,05 €.". II. Ostale točke Sklepa o določitvi cen programov v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje ostanejo nespremenjene. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1.9.2020. Številka: 602-0002/2019 Datum: 18.06.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1004 506. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 - ZUUJF0176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 13. redni seji dne 18.06.2020 sprejel SKLEP 13/13 Nepremičnini parc. št. 686/4, k.o. 884 - Farna vas, se ukine status javnega dobra lokalnega pomena. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0008/2020 Datum:18.06.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 507. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4 (14/2013 popr.) 101/13, 55/15-ZFisP, 13/18-JZF, 83/18, 75/2019-ZIPRS2021), 19. in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 2. izredni seji, dne 17.6.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2020) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 15.638.171 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 10.663.944 70 DAVČNI PRIHODKI 8.957.504 700 Davki na dohodek in dobiček 6.765.745 703 Davki na premoženje 1.979.764 704 Domači davki na blago in storitve 211.995 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.706.440 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.348.440 711 Takse in pristojbine 6.000 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 21.000 0 714 Drugi nedavčni prihodki 331.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.975.617 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.150.617 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije 825.000 0 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.998.610 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.257.709 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.740.901 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 17.024.592 40 TEKOČI ODHODKI 4.137.219 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.021.442 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 164.805 402 Izdatki za blago in storitve 2.713.413 403 Plačila domačih obresti 42.559 409 Rezerve 195.000 41 TEKOČI TRANSFERI 5.780.207 410 Subvencije 181.670 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.553.365 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 538.211 413 Drugi tekoči domači transferi 2.506.961 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.472.813 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.472.813 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 634.353 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1005 432 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 61.000 573.353 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -1.386.421 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.752.224 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 502.749 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.249.475 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -136.946 2. člen Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 1.672.490,28 € za financiranje investicij, predvidenih v občinskem proračunu. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0169/2020 Datum: 17.6.2020 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 508. Zaključni račun proračuna Občine Slovenska Bistrica za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 98. Člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 -ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 -ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE), in 31. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 9. redni seji dne, 11.6.2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Slovenska Bistrica za leto 2019, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Slovenska Bistrica so v letu 2019 realizirani v naslednjih zneskih: Sekcija/Podsekcija/K2/K3 Proračun 2019 v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 25.676.331 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 21.102.550 70 DAVČNI PRIHODKI 18.833.764 700 Davki na dohodek in dobiček 15.566.715 703 Davki na premoženje 2.517.126 704 Domači davki na blago in storitve 749.923 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.268.786 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.559.017 711 Takse in pristojbine 28.904 712 Globe in druge denarne kazni 44.901 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 158.927 714 Drugi nedavčni prihodki 477.038 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.340.936 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 4.323 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.336.613 73 PREJETE DONACIJE 1.100 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.100 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.030.017 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.621.998 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.408.019 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 201.728 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 201.728 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1006 Sekcija/Podsekcija/K2/K3 Proračun 2019 v € II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 27.479.022 40 TEKOČI ODHODKI 5.198.725 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.337.573 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 216.929 402 Izdatki za blago in storitve 3.065.636 403 Plačila domačih obresti 117.121 409 Rezerve 461.466 41 TEKOČI TRANSFERI 10.691.710 410 Subvencije 151.405 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.128.486 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 817.523 413 Drugi tekoči domači transferi 3.594.296 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 10.985.748 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 10.985.748 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 602.838 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 125.200 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 477.638 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.802.691 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB JV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 3.785.105 50 ZADOLŽEVANJE 3.785.105 500 Domače zadolževanje 3.785.105 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 1.414.470 55 ODPLAČILA DOLGA 1.414.470 550 Odplačila domačega dolga 1.414.470 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 567.944 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.370.635 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.802.691 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 2.822.266 Zaključni račun proračuna Občine Slovenska Bistrica za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del ter obrazložitve zaključnega računa proračuna in načrtov razvojnih programov. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, v posebnem delu so prikazani realizirani finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 2019. 3. člen Sredstva in poraba sredstev stalne proračunske rezerve za leto 2019 so dosežena v naslednjih zneskih: 1. Prihodki 237.485 2. Odhodki 251.288 3. Ostanek sredstev preteklega leta 16.543 4. Ostanek sredstev rezerv konec leta 2.740 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Slovenska Bistrica za leto 2019 se brez prilog objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, celotno gradivo pa na spletni strani občine Slovenska Bistrica (www.slovenska-bistrica.si). Številka: 9000-11/2020-0203-6 Datum: 11. 6. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 509. Sklep o določitvi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi Zakona o socialnem varstvu Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 36/02,87/06,127/06,8/07,51/08, 5/09 in 6/12) in določil Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na svoji 9. redni seji, dne 11. 6. 2020, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE SOCIALNOVARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU I. Občinski svet Občine Slovenska Bistrica daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo predlaga izvajalec Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, v višini 21,15 € za uro opravljene storitve ob delavnikih, 24,89 € za uro opravljene storitve ob nedeljah in nočnem času ter 26,95 € za uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dneva prostega dela. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1007 II. Občina Slovenska Bistrica subvencionira ceno urne postavke pomoč družini na domu v višini 14,31 €, razliko do polne cene prispevajo uporabniki storitve. III. Ob upoštevanju subvencije Občine Slovenska Bistrica znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve ob delavniku 6,84 Eur, v nedeljo in nočnem času 10,58 Eur ter na dan državnega praznika in dela prostega dne 12,64 Eur. IV. Občina Slovenska Bistrica bo zagotovila finančna sredstva za pokritje razlike v ceni za socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu glede na obstoječo ceno in sprejeto novo ceno za čas od 1. 3. 2020 do vključno 11. 6. 2020 v predvideni višini 9.990,42 EUR. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 12. 6. 2020 dalje. Številka: 9000-11/2020-0203-9 Datum: 11. 6. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 510. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica Na podlagi 119. člena in v povezavi s 268. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 9. redni seji dne, 11.6.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO "KUGL" SLOVENSKA BISTRICA 1. člen Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica, se spreminja Odlok o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 112/2003). 2. člen (1) Spremembe in dopolnitve o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica ( v nadaljevanju besedila ZN) vsebujejo: 1. Besedilo, ki obsega: • odlok o spremembah in dopolnitvah ZN, 2. Grafika, ki obsega: • list 1A Izsek iz občinskega izvedbenega akta • list 2A Pregledna situacija na DOF • list 3A Meja območja obravnave na katastrskem načrtu • list 9A Prometna ureditev • list 10A Ureditvena situacija • list 11A Zakoličbena situacija 3. Priloge, ki obsegajo: • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ZN, • povzetek za javnost, • spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN. (2) Zaradi sprememb in dopolnitev ZN se grafični del osnovnega ZN spremeni v delu, ki se nanaša na urbanistično arhitektonsko situacijo. (3) Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko naloge 2/2019-SID ZN. 3. člen V 4. členu se spremeni sedmi odstavek tako, da se glasi: " Streha: simetrične dvokapnice z naklonom 35°-45°, izjemoma je lahko naklon manjši, ker so okoliški objekti pozidani s položnejšimi nakloni streh. ". 4. člen V 4. členu se spremeni enajsti odstavek tako, da glasi: "Garaže so lahko v objektih ali kot prizidek, dovoljeni so tudi nadstreški za vozila kot samostojni objekti ali dozidave, vendar veljajo odmiki od parcelnih mej, oblika in materiali kot za stanovanjske objekte.". 5. člen V 4. členu se doda novi dvanajsti odstavek, ki se glasi: "Dovoli se gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov razen objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost znotraj določene gradbene parcele. Ograje in oporni zidovi se lahko postavijo do meje gradbene parcele, drugi enostavni objekti morajo biti od meje gradbene parcele oddaljeni najmanj 1,0 m, s soglasjem mejaša je lahko odmik manjši. Ne glede na prejšnji stavek se, zaradi zagotavljanja prometne varnosti, enostavne objekte (tudi ograje) postavlja izven polja preglednosti. Nezahtevni objekti morajo biti od parcelne meje sosednje gradbene parcele oddaljeni najmanj 3,0 m, s soglasjem mejaša je lahko odmik manjši.". Dosedanji dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek postanejo trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek. 6. člen Na koncu 4. člena se doda nov 4a. člen, s sledečim besedilom: "4a.člen Na parc. št. 1134/16 in 1134/103 obe k.o. Slovenska Bistrica v območju A (A7), je predvidena gradnja hiš sistema dvojček-enostanovanjski, tlorisnega gabarita največ 18m x15m ±1m, etažnosti P+M ali P+N. Na parc. št. 1134/15 in 1134/11 obe k.o. Slovenska Bistrica v območju A (A8) je predvidena gradnja enostanovanjskega objekta, tlorisnega gabarita največ 17m x 16,50±1m, etažnosti K+P+(M) ali P+M. Oblika osnovnega tlorisa je podolgovate oblike, dopustno pa je tudi dodajanje in odvzemanje stavbnih volumnov na osnovi podolgovatega tlorisa. Konstrukcija: klasično zidana, lesena ali montažna, streha: ravna, enokapna z naklonom do 15° ali dvokapna z naklonom od 35° do 45°. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha in možnost frčad in čopov. Na strehah je dovoljeno namestiti zbiralnike sončne Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1008 energije, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. Dopustni so temnejši toni (temno rdeča, siva, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. Fasada: klasično ometana (obarvane v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura. Lega: definirana je s površino za razvoj objekta, znotraj katere se objekt postavi pravokotno oziroma vzporedno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami tako, da se glede na dostopnost, nagib terena, orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora ohrani čim večji del uporabne zunanje površine.". 7. člen Na koncu 6. člena se doda novi odstavek, ki se glasi: " Za postavitev enostavnega ali nezahtevnega objekta si mora investitor pridobiti soglasje za gradnjo v varovalnem pasu ceste, kjer se določi odmik od cestnega sveta". 8. člen 7. člen se spremeni tako, da glasi: "VODOVOD Vse priključitve morajo biti skladne z Odlokom o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 91/2015) in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 37/2003). Izveden je vodovodni priključek na vodovodni cevovod PE DN 140 mm, ki poteka v Šolski ulici. Interni razvod mora biti izveden s cevjo PE DN 110 mm. V primeru, da bo vodovodni cevovod potekal v cestnem telesu, ga je potrebno izvesti iz LTŽ materiala. Predvideti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Enostavni objekti morajo biti odmaknjeni od javne infrastrukture v varovalnem pasu vodovodnega cevovoda, ki znaša minimalno 3,0 m. Izvedbe vodovodnih cevovodov in morebitne prestavitve obstoječih vodov se izvedejo na stroške investitorja in jih lahko izvaja samo Komunala Slovenska Bistrica. Izvesti je potrebno geodetski posnetek izvedbe in ga predati Komunali Slovenska Bistrica. Urediti vse potrebne služnosti. Po izgradnji vodovodnega cevovoda bodo priključki obravnavani individualno. KANALIZACIJA Na obravnavanem območju je zgrajen ločen sistem javne kanalizacije-ločeno fekalna kanalizacija in meteorna kanalizacija. Priključitve se izvedejo v ustrezne revizijske jaške javne fekalne in meteorne kanalizacije. V kolikor se posega v varovalni pas cestišča, je potrebno cestišče in bankine vzpostaviti v enako stanje kot pred posegom, oziroma urediti v skladu z navodili upravljavca ceste - za izdajo mnenja priložiti projektne pogoje upravljavca ceste. Kanali in revizijski jaški se morajo nahajati na dostopni površini in biti vidni, zaradi vzdrževanja sistema. Zasip revizijskih jaškov ni dovoljen. Za izvedbo individualnih priključkov je potrebno pridobiti Mnenje IJS (Komunala Slovenska Bistrica). Gradnja nove kanalizacije ali prestavitve obstoječih vodov se izvede na stroške investitorja in jih lahko izvaja samo Komunala Slovenska Bistrica ali pooblaščen izvajalec pod nadzorom Komunale Slovenska Bistrica. Vse izvedbe in prestavitve morajo biti izvedene v skladu z Gradbenim zakonom-GZ (Ur.l.RS, št. 61/2017 in 72/2017), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 74/2016), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/2012, 64/2014, 98/2015) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/2015). Izvajalcu IJS (Komunala Slovenska Bistrica) predati izjavo o zagotavljanju vodotesnosti novozgrajenih kanalizacijskih cevovodov. Izvesti geodetski posnetek zgrajene kanalizacije in ga predati IJS (Komunala Slovenska Bistrica). Urediti vse potrebne služnostne pogodbe. Po izgradnji je potrebno primarni sistem predati v last Občini Slovenska Bistrica. ELEKTRIČNO OMREŽJE Za priključitev območja stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nizkonapetostni zemeljski kabelski izvod iz obstoječe trafopostaje TP Bloki -3. Glavni vod bo potekal vzhodno od koridorja povezovalne ceste. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah na obeh straneh novih stanovanjskih ulic. Kabelske prostostoječe omarice bodo zgrajene ob cestah na parcelnih mejah. Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. Investitor si mora k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti mnenje k projektnim rešitvam za gradnjo morebitnih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj. Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno v primeru priključitve na elektroenergetsko omrežje na osnovi 147. člena Energetskega zakona EZ-1(Ur.l.RS, št. 14/14, 81/15) pridobiti soglasje za priključitev v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje. Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh smernic. Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh smernic in bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektru Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ne more biti predmet javnega razpisa. Omenjena dela mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d. PLINOVODNO OMREŽJE V območju zazidalnega načrta je že zgrajeno plinovodno omrežje. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1009 Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina. Plin naj se uporablja za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje. JAVNA RAZSVETLJAVA Pred pričetkom del obvezno naročiti zakoličbo obstoječih komunalnih vodov. Pri križanju in približevanju prehodno navedenih vodov je potrebno dosledno upoštevati določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica. Vsa dela v območju komunalnih vodov in naprav, ki so v upravljanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o., se morajo izvajati pod stalnim nadzorom strokovnega delavca Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. Vsi stroški odprave morebitnih poškodb na predhodno navedenih vodih ali potrebne prestavitve bremenijo v celoti izvajalca del oziroma investitorja. Za predmetno novogradnjo/rekonstrukcijo javne razsvetljave je potrebno predvideti priključek na obstoječi kabel, ki poteka po trasi razširitve. Tehnične zahteve javne svetilke: Svetilke morajo biti dobavljive v petih velikostih ohišij istega designa in močeh od 8 do 300W. Sestavljene morajo biti modularno in omogočati menjavo in popravilo posameznih delov svetilke na terenu. Material: Svetilka mora biti izdelana iz visoko odpornega korozijsko zaščitenega prašno barvanega tlačno litega aluminija in v predelu optičnega dela iz ravnega kaljenega stekla. Odpiranje svetilke mora biti omogočeno brez uporabe orodja s pomočjo zapiračev. Zagotovljena mora biti odpornost na UV žarke in druge atmosferske vplive okolja. Ohišje mora imeti vgrajen izenačevalec tlaka. Zahtevana mehanska zaščita proti udarcem IK 09. Zahtevana zaščita pred prahom in vodo IP66. Optični sistem: Kombinacija energetsko učinkovitih LED diod z različnimi pMmA lečami za ustrezno usmerjanje svetlobe na željena področja in zagotavljanje visoke energetske učinkovitosti; zagotovljena mora biti dobavljivost s karakteristikami za izpolnjevanje zahtev M razredov za različne širine cest, P razredov vključno s posebnimi optikami za kolesarske steze ter poti in možnostjo kombinacij optik za področja s posebnimi svetlobno-tehničnimi zahtevami. Omejitev bleščanja mora biti skladna s SIST EN 13201:2015; delež svetlobnega toka nad vodoravnico ULOR-00 (skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS, št. 81/2007); življenjska doba vgrajenih LES modulov mora biti najmanj 100.000,00 ur (L80/B10). Energetska učinkovitost svetilke pri barvi svetlobe 3.000K (CRI>70) minimalno 120 lm/W. Energetska učinkovitost svetilke pri barvi svetlobe 4.000K (CRI>70) minimalno 130 lm/W. Električne komponente: Konstrukcija svetilke mora zagotavljati priklop napajanja na lahko dostopnem priključnem bloku, električne komponente morajo biti nameščene na hitro zamenljivem električnem bloku iz visoko termično in mehansko odpornega plastičnega materiala, kar omogoča hitro in enostavno servisiranje svetilk brez uporabe orodja in avtomatski odklop napajanja ob odprtju svetilke. Zahtevana serijsko vgrajena termična zaščita, ki ob nenormalnih pogoji obratovanja zmanjša svetilnost in zaščiti svetilko pred pregrevanjem in 10kV prenapetostna zaščita svetilke. Svetilka mora biti dobavljiva z električnim zaščitnim razredom I in II. Svetilka mora biti dobavljiva za naslednje režime delovanja: brez redukcije, s 50% in večstopenjsko redukcijo svetlobnega toka brez krmilnega vodnika, v izvedbi z DALI regulacijo, v kombinaciji s fotocelico. Vključena mora biti funkcija konstantnega svetlobnega toka. Svetilka mora nemoteno delovati v napetostnem območju od 200 V do 260V ter temperaturnem območju od -300C do +500C. Montaža: Svetilke morajo imeti možnost natika na kandelaber ali krak (vertikalno ali horizontalno) 060 mm, z možnostjo nastavljanja kote svetilke. Svetilka mora imeti serijsko vgrajen sistem za poravnavo svetilke (uredba o MVSOO) v času montaže. Ostale zahteve: Proizvod mora imeti 5 letno garancijo z možnostjo podaljšanja na 10 let. Servis za svetilke mora biti zagotovljen na območju Republike Slovenije. Drogovi javne razsvetljave: Biti morajo kovinski in korozijsko zaščiteni, prašno barvani v enaki barvi kot obstoječi v standardni izvedbi skladno z ustreznimi predpisi in atesti (višina minimalno 7m). Pred položitvijo kabla in postavitvijo stebrov javne razsvetljave, je prosilec dolžan urediti vso dokumentacijo, ki se nanaša na služnostne pravice lastnikov zemljišč, vse prestavitve obstoječih komunalnih vodov in predvideno novogradnjo/rekonstrukcijo javne razsvetljave, ki potekajo po zemljišču, predvidenem za poseg in jo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavno tipizacijo, ter tehničnimi predpisi in standardi. Po izvedenih delih in pred pregledom in priklopom na električno omrežje javne razsvetljave je investitor dolžan zagotoviti projekt izvedenih del (PID) in geodetski posnetek v papirni in digitalni obliki ter ga predati vzdrževalcu sistema. Pregled in priklop novogradnje/rekonstrukcije javne razsvetljave izvede vzdrževalec javne razsvetljave. Pri pregledu izda prevzemni dokument in s tem potrdi prevzem novogradnje/rekonstrukcije javne razsvetljave v vzdrževanje. V primeru rekonstrukcije javne razsvetljave stare luči odstrani vzdrževalec in jih ni dovoljeno uporabiti za razširitev sistema javne razsvetljave. Pridobiti soglasje Občine Slovenska Bistrica, Oddelek za okolje in prostor, o priklopu na omrežje javne razsvetljave in plačevanje tokovine. TELEKOMUNIKACIJSKO IN KTV OMREŽJE V območju urejanja je potrebno zgraditi novo telekomunikacijsko omrežje. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljalci. Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno ustrezno tehnično dokumentacijo za dograditev TK omrežja. RAVNANJE Z ODPADKI Obvezna je vključitev v sistem ravnanja z odpadki. Zagotoviti lokacijo zbirno prevzemnega mesta za zabojnike ločenega zbiranja odpadkov. Lokacija zbirno prevzemnega mesta mora vedno omogočati nemoten dostop smetarskega vozila za izpraznitev zabojnikov. OGREVANJE Ogrevanje objektov je predvideno z zemeljskim plinom oz. individualno s toplotnimi črpalkami sistema voda-zrak oz. drugega ogrevalnega sistema z uporabo energenta iz obnovljivih virov energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje in Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah." Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1010 9. člen 9. člen se spremeni tako, da glasi: "VODE Pred izpustom meteornih vod z manipulacijskih in cestnih površin jih je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina. Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15, 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinskem odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...). Grafični del dokumentacije za pridobitev mnenja mora vsebovati prikaz prereza obravnavanih objektov s prikazano najnižjo koto vseh izvedenih objektov (objekti s kletnimi etažami, ponikovalnice ali ponikovalni bloki, morebitni zadrževalniki, lovilci olj, itd..) ter koto terena. Skladno s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. Zaradi navedenega je treba padavinske vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno (padavinsko) kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje. Za ogrevanje objektov z namestitvijo toplotne črpalke voda-voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je topotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode. V skladu z 31. členom GZ si je dolžan investitor (investitorji) pri naslovnem organu po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju za posege, ki lahko imajo vpliv na vodni režim ali stanje voda (npr. za ogrevanje s toplotno črpalko tipa voda-voda ali zemlja-voda), pridobiti mnenje na projektne rešitve. Vloga in dokumentacija za pridobitev mnenja na projektne rešitve bosta morali biti izdelani v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Ur.l.RS, št. 36/18) in Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (ur.l.RS, št. 25/09). Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije. ZRAK Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti se ogrevajo z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak. HRUP Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju - Uradni list RS, št. 45/95). Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času. ODPADKI Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka in tehničnega pravilnika za odpadke ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Prevzemno mesto mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami. Ukrepi ogroženih območij: Območje urejanja se ne nahaja na ogroženem območju z vidika poplav, erozije, vodovarstvenem območju. Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami: Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti. Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli-Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. VARSTVO PRED POŽAROM V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB, 9/11) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dovozni cesti. Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot in zelenice. Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski dom je oddaljen manj kot 2 km. " 10. člen Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1011 ZIPRS 1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 30/18), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 28/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 17.6.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/19 in 27/20) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.269.101,22 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.748.174,34 70 DAVČNI PRIHODK 5.310.024,00 700 Davki na dohodek in dobiček 4.245.024,00 703 Davki na premoženje 658.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 387.000,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.438.150,34 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 245.728,36 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 7.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 943.142,97 714 Drugi nedavčni prihodki 238.679,01 72 KAPITALSKI PRIHODKI 33.500,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 33.500,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 487.426,88 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 394.014,88 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 93.412,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.254.623,74 40 TEKOČI ODHODKI 2.644.259,23 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 595.030,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 96.595,50 402 Izdatki za blago in storitve 1.822.973,73 403 Plačila domačih obresti 52.660,00 409 Rezerve 77.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.628.775,50 410 Subvencije 163.500,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.666.579,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 329.931,00 413 Drugi tekoči domači transferi 468.765,50 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.944.589,01 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.944.589,01 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 37.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 37.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 14.477,48 Bistrica so na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica. 11. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-11/2020-0203-10 Datum: 11. 6. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan OBČINA ZREČE 511. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2020 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15- Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1012 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) | B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupin a/Podskupin a konto v/Kon to/Podkon to Proračun leta 2020 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega 0,00 prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2020 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 87.528,00 | 500 Domače zadolževanje 87.528,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 289.072,06 | 550 Odplačila domačega dolga 289.072,06 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -187.066,58 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -201.544,06 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -14.477,48 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 187.066,58 2. člen Spremeni se drugi odstavek 10. člena tako, da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 65.000,00 EUR.« 3. člen Spremeni se prvi odstavek 12. člena tako, da se glasi: Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 87.528,00 EUR. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0014/2019-9 Datum: 17. 6. 2020 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 512. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2021 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS 1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 30/18), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 28/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 17.6.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/19) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.755.355,11 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.762.577,00 | 70 DAVČNI PRIHODK 5.325.228,00 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1013 700 Davki na dohodek in dobiček 4.047.228,00 703 Davki na premoženje 658.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 600.000,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 1.437.349,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 250.005,00 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 9.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 956.597,00 714 Drugi nedavčni prihodki 218.147,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 193.500,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 193.500,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 799.278,11 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 344.292,05 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 454.986,06 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.941.999,52 40 TEKOČI ODHODKI 2.661.774,71 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 590.080,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 96.595,50 402 Izdatki za blago in storitve 1.833.239,21 403 Plačila domačih obresti 59.860,00 409 Rezerve 82.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.671.912,50 410 Subvencije 135.400,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.730.380,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 316.935,00 413 Drugi tekoči domači transferi 489.197,50 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.577.312,31 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.577.312,31 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 31.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 31.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -186.644,41 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 81.218,00 | 500 Domače zadolževanje 81.218,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 267.822,06 | 550 Odplačila domačega dolga 267.822,06 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | -373.248,47 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1014 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII ) -186.604,06 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII. -VIII.-IX.) 186.644,41 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 373.248,47 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0015/2019-5 Datum: 17. 6. 2020 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 513. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje ob Ilirski poti -Vinter-2 Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji, dne 17.6.2020 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU STANOVANJSKO NASELJE OB ILIRSKI POTI -VINTER-2 I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16-popr.), sprejme občinski podrobni prostorski načrt stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter-2 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). II. Vsebina OPPN 2. člen (sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA B1 Izsek iz grafičnega načrta namenske rabe občinskega prostorskega načrta; M 1:5 000 B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji; M 1:5 000 B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1: 1 000 B4 Ureditvena situacija s prerezom; M 1:500 B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500 B6 Načrt parcelacije; M 1:500 C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI D) SPREMLJAJOČE GRADIVO D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta D2 Pobuda in izhodišča za pripravo prostorskega izvedbenega akta D3 Povzetek glavnih tehničnih značilnosti D4 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju D5 Strokovne podlage D6 Mnenja na osnutek in mnenja na predlog prostorskega načrta ter postopke CPVO D7 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta D8 Povzetek za javnost D9 Elaborat ekonomike 1 Opis prostorske ureditve 3. člen (namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju OPPN) se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo ene stanovanjske stavbe ter pogoji za priključitev objekta na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. (2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 4. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje OPPN je velikosti ca. 750 m2 in zajema zemljišče s parcelno številko 529/3, katastrska občina Zreče (1100). (2) Zemljišče predstavlja nepozidano stavbno zemljišče, ki je v naravi kmetijska površina (travnik). Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1015 (3) Območje se nahaja v enoti urejanja prostora EUP UN 1/109 s plansko namensko rabo SS - stanovanjske površine. (4) Območje z treh strani meji na najboljše kmetijske površine (K1), na severu pa na pozidane stanovanjske površine. Vhodno vzdolž zemljišča poteka javna pot JP 985281 Ilirska - Brinjeva gora. (5) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. 5. člen (posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) Posegi izven območja OPPN so predvideni le pri gradnji priključkov za potrebe načrtovane stavbe na gospodarsko javno infrastrukturo ter javno prometnico. 2 Umestitev načrtovanih ureditev v prostor 2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 6. člen (vplivi in povezave) (1) Območje obravnave se nahaja vzhodno od središča naselja Zreče tik ob Ilirski cesti, vzdolž katere se na severni strani že nahaja stanovanjska pozidava, na južni strani pa je z že izdelanim podrobnim načrtom prav tako načrtovana individualna stanovanjska pozidava (6 stanovanjskih stavb). Že izdelan podrobni načrt načrtuje prestavitev bližnjega Gregorčevega grabna (zacevitev grabna v betonske cevi □ 120), katerega je treba upoštevati (višina in globina načrtovanih cevi) pri izvajanju individualnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. (2) Območje je preko javne prometne mreže (Javna pot JP 985281 Ilirska - Brinjeva gora) povezano z ostalim delom naselja Zreče. (3) V času gradnje bo vplivno območje podrobnega načrta znotraj meje območja ter na zemljiščih zunaj meje območja zaradi izgradnje priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Po končani gradnji bo vplivno območje obsegalo le zemljišče znotraj podrobnejšega načrta. (4) Območje se nahaja v vplivnem območju spomenika Zreče - Hlev pri Winterju (EŠD 3150), ki se ureja na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/13). Gre za profano stavbno dediščino. (5) Območje je opredeljeno kot erozijsko območje, kjer so potrebni zahtevni zaščitni ukrepi. (6) Južno ob območju poteka 20 kV daljnovoda z varovalnim koridorjem 2 x 10 m, vzdolž Ilirske ceste poteka plinovodno omrežje, severno od območja potekajo elektronske komunikacije ter južno od Ilirske ceste poteka javno vodovodno omrežje ter fekalna in mešana javna kanalizacija. 2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 7. člen (funkcionalna zasnova območja) (1) Na predmetnem območju (zemljišče parc. št. 529/3, k.o. Zreče) je načrtovana gradnja ene stanovanjske stavbe s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter priključki na gospodarsko javno infrastrukturo ter javno prometnico. Stavba se orientira tako, da se jo locira v severni del parcele z ustreznim odmikom od sosednjih zemljišč. V severnem delu se uredijo spalni in pomožni prostori ter garaža, na južni del pa se orientira bivalni del stavbe, terasa,... Dovoz se uredi iz Ilirske ceste. Južni del parcele se ohranja kot zelene površine ter za postavitev pomožnih objektov (uta, senčnica, lopa za spravilo pridelkov, orodja,.). (2) Komunalni in energetski priključki na gospodarsko javno infrastrukturo se uredijo v skladu s pogoji posameznega upravljavca omrežja. Pri gradnji priključkov je potrebno upoštevati načrtovano prestavitev Gregorčevega grabna. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) Območje OPPN je namenjeno bivanju. V manjšem delu (manj kot 50%) stanovanjske stavbe je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) in občinskim prostorskim načrtom dovoljeno izvajanje mirne nehrupne dejavnosti. Izvajanje dejavnosti je možno pod pogojem, da je v sklopu parcele zagotovljeno ustrezno parkiranje. 9. člen (vrste dopustnih osnovnih stavb) Na območju OPPN je dovoljena gradnja enostanovanjske stavbe (11100). 10. člen (vrste dopustnih pomožnih stavb) (1) Na območju OPPN je poleg osnovne stavbe dovoljena postavitev tudi naslednjih pomožnih stavb, in sicer: • popolnoma vkopan rezervoar za deževnico: 12520 Rezervoarji, silosi in skladišče stavbe, in sicer samo rezervoarji in cisterne za vodo do prostornine 5 m3; • lopa: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, in sicer samo stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije površine do 20 m2; • nadstrešnica ob hiši: 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer samo nadstrešnice kot pripadajoč objekt k osnovni stavbi in nima opredeljenega namena do velikosti 50 m2. (2) Na območju je dovoljena gradnja le enega pomožnega objekta iste vrste. 11. člen (vrste dopustnih gradbeno inženirskih objektov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, in sicer: • 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; • 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; • 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje, in sicer ograje višine do 1,5m. 12. člen (vrste dopustnih drugih gradbenih posegov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov: • 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena; • 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1016 13. člen (vrste gradenj) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka: • gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave), • rekonstrukcije objektov, • odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov, • vzdrževanje objektov. 2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov 14. člen (lega, velikost ter oblikovanje osnovne stavbe) (1) Osnovna stavba v velikosti 12 x 8 m (± 2 m) v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, se locira znotraj zemljišča parc. št. 529/3, k.o. Zreče z odmikom 4 m od sosednjih zemljišč. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši, vendar ne manj kot 2 m. K osnovni stavbi se lahko izvedejo tudi dozidave (aneksi), ki lahko skupaj predstavljajo do 30% velikosti tlorisa osnovne stavbe. (2) Maksimalni vertikalni gabarit: klet (K) + pritličje (P) + mansarda (M). Dozidava ne sme presegati višine slemena glavne stavbe. Morebitna klet se popolnoma vkoplje v teren. (3) Kota pritličja: je določena v grafični prilogi. (4) Osnovna stavba se oblikuje: • streha: simetrična dvokapnica, naklona od 40 do 45 stopinj s kolenčnim zidom v mansardi do 1,2 m. Glavno sleme mora biti orientirano vzdolž daljše stranice stavbe. Dozidave h glavni stavbi imajo lahko ravno streho. Osvetlitev mansarde je možna s strešnimi okni v ravnini strehe ali simetrično razporejenimi klasičnimi frčadami s slemeni pravokotno na glavno sleme strehe. Kombiniranje strešnih oken in frčad ni dovoljeno; • kritina: opečna, opečno rdeče barve. Ravne strehe dozidav so krite z neprepustno folijo ali prodcem ali so ozelenjene; • fasada: klasični omet, lahko tudi v kombinaciji s pokončnimi lesenimi oblogami v naravni patini lesa. Barva klasičnega ometa mora biti nevtralnega enobarvnega tona (umazano belega do svetlo peščenega tona ali pastelno oker tona). 15. člen (lega ter oblikovanje pomožne stavbe) (1) Lopa kot pomožna stavba se gradi z minimalnim odmikom 1 m (tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in nadzemnih delov stavbe) od sosednje parcelne meje. (2) Rezervoarji in cisterne se v celoti vkopljejo v teren z minimalnim odmikom 1 m od sosednjega zemljišča. (3) Lopa je lahko zidana ali lesena ter se oblikuje v skladu s četrtim odstavkom 14. člena tega odloka (tip in naklon strehe, orientacija slemena, vrsta in barva kritine, tip in barva fasade) in mora biti poenotena z osnovno stavbo. Fasada je lahko tudi iz pokončnih lesenih lat. (4) Nadstrešnica ob hiši se izvede iz masivnega ali lepljenega lesa. Lahko se izvede v obliki pergole (brez kritine) ali z ravno streho (pločevina, neprepustna folija, prodec, ozelenjena). 16. člen (lega ter oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) (1) Odmik gradbeno inženirskih objektov od sosednjih zemljišč mora biti vsaj 0,5 m. Če je sklenjen medsebojni sporazum z lastnikom sosednjega zemljišča je lahko ta odmik tudi manjši ali ga ni. (2) Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene kovinske ali lesene, vendar morajo biti transparentne. Možna je zasaditev žive meje iz avtohtonih grmovnic. 17. člen (oblikovanje drugih gradbenih posegov) (1) Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim listopadnim drevjem. Manipulacijske zunanje površine se asfaltirajo ali utrdijo z enostavnimi pranimi ali peskanimi ne-pigmentiranimi betonskimi ploščami. (2) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Zreč. 2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 18. člen (parcelacija) Na območju OPPN je parcelacija že izvedena in se ohranja. 2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 19. člen (izkoriščenost zemljišča za gradnjo) Faktor zazidanosti gradbene parcele oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele je do 0,4. V zazidano površino upoštevati tudi površino vseh pomožnih objektov. 3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 20. člen (skupne določbe) (1) Na območju OPPn so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenega objekta na območju ter možnost njegovega nadaljnega razvoja. (2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte. (3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. 21. člen (prometna infrastruktura) (1) Mimo območja poteka javna prometnica JP 985281 Ilirska - Brinjeva gora, iz katere se izvede individualni cestni priključek. Cestni priključek mora biti zgrajen v skladu z veljavno zakonodajo s prometnega področja. (2) Meteorne vode iz zemljišča ne smejo pritekati na vozišče javne prometnice, zato mora biti ustrezno Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1017 urejeno odvodnjavanje utrjenih manipulativnih površin ob stanovanjski stavbi (dvorišče, dovoz,.). (3) Vzvratna vožnja na javno prometnico je prepovedana, zato je potrebno v sklopu parcele urediti parkiranje in obračanje osebnega vozila. (4) V preglednostnem trikotniku priključka na javno prometnico ter znotraj meje cestnega telesa javne prometnice je prepovedano postavljati ovire, ki bi zmanjševale preglednost na območju priključka ali bi lahko kako drugače vplivale na zmanjšanje pretočnosti ali prometno varnost pri vključevanju. 22. člen (vodovodno omrežje) (1) Vzdolž Ilirske ceste poteka javno vodovodno omrežje DN80, iz katerega se izvede nov vodovodni priključek za potrebe nove stanovanjske stavbe. (2) Na vedno dostopnem mestu, zunaj stavbe, se izvede vodomerni jašek. (3) Obstoječe javno vodovodno omrežje se pred pričetkom gradnje stanovanjske stavbe ustrezno zakoliči ter zaščiti po pogojih upravljavca omrežja. 23. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Za potrebe napajanja načrtovane stanovanjske stavbe z električno energijo je predvidena izgradnja novega nizkonapetostnega kabelskega priključka iz obstoječe nizkonapetostne razdelilne omarice NNRO PS-RO T0517, ki se napaja iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja (NN izvod I-04 P.S.O.) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV ZREČE 8 (t-517 OE Slovenska Bistrica) do nove priključno merilne omarice. Razdelilna omarica se nahaja na zemljišču parc. št. 568/1, k.o. Zreče. V kolikor v nizkonapetostni razdelilni omarici NNRO PS-RO T0517 ni prostega NN izvoda, jo je potrebno ustrezno urediti za pridobitev prostega nN izvoda. (2) Priključitev na nizkonapetostno omrežje je možno tudi na NN omrežje, ki je načrtovano v okviru Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter (UGSO št. 15/18), pri čemer je potrebno upoštevati prestavitev Gregorčevega grabna, ki je obravnavana v tem podrobnem aktu. (3) Med projektiranjem načrtovanih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. (4) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav ter naročiti zakoličbo kablov pri upravljavcu elektro omrežja. (5) Južno od obravnavanega območja poteka 20 kV daljnovod RTP Slovenske Konjice - Comet Zreče (d-246 OE Slovenska Bistrica). Daljnovod ima določen koridor 2 x 10 m. V primeru gradnje nebivalne stavbe znotraj koridorja je potrebno približevanje/križanje z obstoječim daljnovodom obdelati v posebni mapi projektne dokumentacije ter pridobiti elaborat elektromagnetnega sevanja. 24. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Južno do Ilirske ceste je zgrajena javna kanalizacija v ločenem sistemu, in sicer fekalna kanalizacija in mešana kanalizacija. (2) Načrtovana stanovanjska stavba ter zunanja ureditev se preko ločenega sistema priključita na obstoječ javni kanalizacijski sistem. Vse odpadne vode iz načrtovane stanovanjske stavbe se priključi na javno fekalno kanalizacijo, vse meteorne vode iz predmetnega zemljišča pa na javni mešan kanal. Pri gradnji kanalizacijskih priključkov je treba upoštevati prestavitev Gregorčevega grabna, ki je obravnavan v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter (UGSO, št. 15/18). (3) V sklopu zunanje ureditve zemljišča se lahko v teren vkoplje rezervoar za deževnico. Zbrana voda se lahko uporablja kot sanitarna voda in/ali deževnica za pranje avtomobilov, zalivanje vrta itd. (4) Ne sme se posegati v odvodnjavanje javne poti JP 985281 Ilirska - Brinjeva gora ali poslabšati njenega stanja odvodnjavanja. (5) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje fekalnih in meteornih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. 25. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 200 mbar, odsek V 7-3-PE63 iz katerega se izvede priključek za načrtovano stanovanjsko stavbo. Priključitev se izvede na podlagi soglasja za priključitev, ki ga izda upravljavec plinovodnega omrežja. (2) Stanovanjska stavba ne sme posegati v varovalni pas plinovoda, ki znaša 2 x 2 m. V varovalni pas plinovoda 2 x 2,5 m ni dovoljeno sejanje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m. (3) Za vse posege v varovalni pas plinovoda 2 x 2,5 m je potrebno pridobiti mnenje upravljavca plinovodnega omrežja v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. (4) Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Ur. l. RS št. 26/02, 54/02 in 17/14 - EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje. (5) Vsi posegi v varovalni pas plinovodnega omrežja se opravljajo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovodnega omrežja. (6) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja. 26. člen (elektronske komunikacije) (1) Severno od območja obravnave poteka kabelski kanalizacijski sistem - KKS (koaks). (2) Načrtovana stavba se priključi na telekomunikacijsko omrežje v obstoječi samostojno stoječi KKS omarici, ki stoji na zemljišču parc. št. 529/2, k.o. Zreče ali na kateri drugi točki priključitve v skladu z dogovorom upravljavca telekomunikacijskega omrežja. (3) V varovalnem pasu telekomunikacijskega omrežja 2 x 3 m je potrebno izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav ali pa predvideti njegovo prestavitev. (4) Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba trase in zaščita kabla KKS, ki jo izvede upravljavec omrežja. 27. člen (odpadki) (1) Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste odpadkov se zbira ločeno in predaja pooblaščenemu zbiralcu odpadkov. Način zbiranja in Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1018 odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Zreče. (2) Zbirno mesto se uredi v ali ob stavbi ter mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Priporoča se, da je zbirno mesto zgrajeno v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Zbirno mesto mora biti od odjemnega mesta kamor se pripelje komunalno vozilo oddaljeno maksimalno 5 m. Odjemno mesto je predvideno tik ob dovozu na parcelo na Ilirski cesti. (3) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev. 28. člen (ogrevanje objektov) (1) Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja zemeljski plin, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja. (2) Za potrebe ogrevanja stavbe se lahko zgradi plinovodni priključek. 4 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 29. člen (kulturna dediščina) (1) Predmetno območje se nahaja v vplivnem območju spomenika Zreče - Hlev pri Winterju (EŠD 3150), ki se ureja na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/13). Gre za profano stavbno dediščino. (2) Arhitekturno oblikovanje novih stavb mora sloneti na tradiciji stavbarstva obravnavanega prostora. Tlorisne zasnove stavb morajo biti v osnovi enostavne in podolgovate pravokotne oblike. Strešne odprtine (strešna okna ali frčade) morajo biti skladne z rastrom fasadnih osnih linij. Fasade morajo oblikovno sloneti na kompoziciji skladnosti polnih in praznih površin (odprtin), pri čemer naj celota sledi vertikalni usmerjenosti odprtin ter njihovi medsebojni poenotenosti in kompozicijski skladnosti. (3) Okolica objektov naj bo v maksimalni možni meri zatravi. Manipulativne površine se utrdijo na oblikovno enostavne načine. Utrditve terena se izvedejo brez izgradnje vidnih opornih zidov. Zunanje površine se zasadijo z avtohtonimi listnatimi drevesi (okrasna ali sadna) in grmovnicami takšnih vrst, ki se že nahajajo na tem območju. Ohranjati vsa stara in vitalna drevesa. (4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo v vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno pridobiti kulturno-varstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 5 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 30. člen (varstvo voda in tal) (1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov. (2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja. (3) Pri gradnji priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno upoštevati načrtovano prestavitev Gregorčevega grabna, ki je podrobneje obravnavana v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter (UGSO, št. 15/18). (4) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba sanirati. 31. člen (varstvo zraka) (1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu. 32. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) Za razsvetljavo zunanjih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0% ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 33. člen (varstvo pred hrupom) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. 34. člen (ohranjanje narave) Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni. 6 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 35. člen (obramba) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe. 36. člen (varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) Skladno s prikazom stanja prostora območje ni poplavno ogroženo in ni plazljivo. Območje se nahaja na erozijskem območju, kjer so potrebni zahtevni zaščitni ukrepi, zato je potrebno pred pričetkom projektiranja izvesti geološko - geomehanske raziskave terena, ki bodo določile morebitne erozijske zaščitne ukrepe, način temeljenja in odvodnjavanja. 37. člen (seizmološke zahteve) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1019 (2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g. 38. člen (požarno varstvo) (1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. (2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik, ljudi, živali in premoženje; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da se upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje. 7 Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN 39. člen (etapnost gradnje) Gradnja stanovanjske stavbe ter priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ter javno prometnico se izvede v eni etapi. 40. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev: • pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in gradbeno inženirske objekte, • v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja, • gradnja mora biti izvedena na način, da ne bo imela negativnih vplivov na sosednja območja; • pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov GJI, ki so tangirani pri predmetni gradnji. (3) Obveznosti izvajalcev: • dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. • po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. 8 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 41. člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. (2) Odmik osnovne stavbe od sosednjih zemljišč je lahko tudi manjši od 4 m, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča in če so upoštevane vse požarno-varstvene zahteve iz veljavne zakonodaje. (3) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. (4) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. (5) Toleranca za tlorisno velikost osnovne stavbe, ki znaša 12 x 8 m, je ± 2 m, pri čemer niso upoštevane dozidave, ki lahko znašajo do 30% tlorisne velikosti osnovne stavbe. (6) Pri določitvi kote pritličja osnovni stavbi je dopustno odstopanje ± 50 cm od kote, ki jo določena v grafičnih prilogah OPPN. (7) Vertikalni gabarit se lahko poveča za eno etažo tako, da je maksimalna možna etažnost klet (K) + pritličje (P) + nadstropje (N1) + mansarda (M). Pri etažnosti P+N1+M, kolenčni zid v mansardi ni dovoljen. III. Predhodne in končne določbe 42. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. 43. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0009/2019-62 Datum: 18.6.2020 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 514. Sklep o višini grobnine in ceni uporabe pokopaliških objektov na pokopališčih v Občini Zreče Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 34. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 51. in 52. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/19) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče, na 8. redni seji, dne 17. 6. 2020, sprejel Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1020 SKLEP O VIŠINI GROBNINE IN CENI UPORABE POKOPALIŠKIH OBJEKTOV NA POKOPALIŠČIH V OBČINI ZREČE 1 Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom Občina Zreče (v nadaljnjem besedilu: občina) določi višino grobnine in ceno uporabe pokopaliških objektov na pokopališčih Gorenje, Skomarje, Stranice in Zreče (v nadaljnjem besedilu: pokopališče) v občini Zreče. 2 Grobnina 2. člen (višina grobnine) (1) Višina grobnine za naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope na pokopališču Zreče znaša: • za enojni grob 21,86 EUR brez DDV, • za dvojni grob 32,79 EUR brez DDV, • za otroški grob 14,43 EUR brez DDV, • za grobnico 87,44 EUR brez DDV, • za žarni grob 14,43 EUR brez DDV. (2) Višina grobnine za naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope na pokopališčih Gorenje, Skomarje in Stranice znaša: • za enojni grob 18,03 EUR brez DDV, • za dvojni grob 27,05 EUR brez DDV, • za otroški grob 11,90 EUR brez DDV, • za grobnico 72,12 EUR brez DDV, • za žarni grob 11,90 EUR brez DDV. (3) Višina grobnine za vse zvrsti grobov in prostorov na starem pokopališču v Zrečah znaša: • za vse zvrsti grobov 10,00 EUR brez DDV. 3. člen (plačilo grobnine) (1) Grobnina se lahko plača za obdobje daljše od enega leta, a največ za deset let. Način plačila grobnine se določi s pogodbo o najemu groba. (2) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. (3) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. 3 Cena za uporabo pokopaliških objektov 4. člen (višina najema in uporabe mrliške vežice) Višina enkratnega najema mrliške vežice na pokopališčih Zreče, Gorenje, Stranice in Skomarje znaša 92,45 EUR brez DDV. 4 Prehodna in končna določba 5. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati dosedanje cene najema grobov in uporabe mrliških vežic na vseh pokopališčih v občini Zreče ter Sklep o soglasju k povišanju cene najema grobov na pokopališču v Gorenju pri Zrečah (Uradni list RS, št. 94/11) in Sklep o soglasju k povišanju cene najema grobov na pokopališču v Skomarju (Uradni list RS, št. 94/11). 6. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 7. 2020 dalje. Številka: 3545-0031/2020-2 Datum: 18. 6. 2020 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 515. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi Na podlagi prve alineje 127. člena ter 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 19.člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet občine Zreče na 8. seji dne 17.6.2020 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI 1. člen Potrdi se lokacijska preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parc. št. 573 in 577-del, obe k.o. 1088-Padeški Vrh. Lokacijska preveritev ima v zbirki prostorskih aktov identifikacijsko številko 1660. 2. člen Po določilih Odloka o prostorskem načrtu občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16, 28/16-popravek, 25/18 in 48/19) se obravnavana zemljišča nahajajo v enoti urejanja prostora z oznako AP6. Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča je grafično prikazana v Prilogi sklepa. 3. člen Lokacijska preveritev ne nadomešča projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje. 4. člen Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Slovenske Konjice in Ministrstvu za okolje in prostor. Številka zadeve: 3505-0003/2020-26, Datum: 18.6.2020 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Priloga: • Prikaz območja lokacijske preveritve Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1021 O PROMET dostop in dovoz na območje lokalno cesta makadam NAMENSKA RABA PROSTORA* površine razpršene poselitve, namenjene kmetijstvu in bivanju najboljša kmetijska zemljišča Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1022 OBČINA BENEDIKT Stran 488. Pravilnik o postopku izvedbe javnih 973 razpisov v Občini Benedikt OBČINA DIVAČA Stran 489. Odlok o rebalansu proračuna Občine 976 Divača za leto 2020 490. Odlok o porabi sredstev proračunske 978 rezerve za leto 2020 OBČINA GORJE Stran 491. Odlok o postopku in merilih za 978 sofinanciranje letnega programa športa v Občini Gorje 492. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 985 OBČINA MARKOVCI Stran 493. Zaključni račun proračuna Občine 985 Markovci za leto 2019 494. Sklep o oprostitvi plačila grobarine za 985 leto 2020 495. Sklep o oprostitvi plačila nadomestila 986 za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Markovci za leto 2020 496. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 986 javnega dobra v k.o. Bukovci 497. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 986 javnega dobra v k.o. Sobetinci OBČINA MIRNA Stran 498. Odlok o spremembah in dopolnitvah 987 Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2020 499. Zaključni račun proračuna Občine 989 Mirna za leto 2019 500. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske 990 uprave občin Dolenjske OBČINA MOZIRJE Stran 501. Odlok o zaključnem računu proračuna 995 Občine Mozirje za leto 2019 OBČINA PREVALJE Stran 502. Odlok o spremembi Odloka o 997 proračunu Občine Prevalje za leto 2020 503. Odlok o podlagah za odmero 1000 komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Prevalje 504. Odlok o spremembi Odloka o 1003 kategorizaciji občinskih cest v Občini Prevalje 505. Sklep o dopolnitvi Sklepa o določitvi 1003 cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje 506. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1004 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 507. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2020 Stran 1004 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 508. Zaključni račun proračuna Občine Slovenska Bistrica za leto 2019 509. Sklep o določitvi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu 510. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica Stran 1005 1006 1007 OBČINA ZREČE 511. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2020 512. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2021 513. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter-2 514. Sklep o višini grobnine in ceni uporabe pokopaliških objektov na pokopališčih v Občini Zreče 515. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi Stran 1011 1012 1014 1019 1020