Narodni poslanec Franjo Zebot: Promet na meji med Jugoslavijo in^Avstrijo. Mislim, da bi bil moj opis in razlaga gospodarsko-trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo nepopoln, ako ne bi opisal nekoliko natancneje nove dolocbe o obmejnem prometu. Sicer sem o tej stvari že večkrat v našem »Slovenskem Gospodarju« pisal olanke, ali zdi se mi vendarle potrebno, da vrsto člankov o ti^ovinski pogodbi z Avstrijo, o izvozu živine in vina, izpopolnim še z opisom malega obmejnega prometa v takozvani »obmejni coni«. Leta 1920 sta Jugoslavija in Avstrija sklenili začasno pogodbo, ki je bila glede prometa na meji zelo površna in nepopolna. Resnica je, da se je v letih 1921 in 1922 posrecilo poslancem Slovenske Ljudslke Stranke, da se je meja napram Avstriji za naše obmejno prebivalstvo vsaj za silo odprla. Težka je bila ta borba, ali naši poslanci niso odnehali. Dobili smo dovoljenje, da smejo prebivalci 10 km, v nekaterih slučajih celo 15 km, tostran državne meje, uživati v gospodarskem obcevanju s prebivalci, oziroma kraji Avstrije 10 do 15 km onstran meje posebne ugodnosti. Carine prosto smejo od tega časa prebivalci v obmejnih krajih prevažati preko meje razne pridelke in izdelke, smejo na podlagi posebnih obmejnih izkaznic brez potnega lista in vizuma prekoraciti mejo itd. Vendar naše prebivalstvo v obmejni coni z dosedanjimi ugodnostmi ni in res ne more biti zadovoljno. Pritožb© proti postopanju naših carinskih in drugih oblasti na msji se vsak dan množijo. Mnogi uradniki in nameščenci na meji mislijo, da storijo veliko dobroto naši državi, ako našega kmeta, viničarja, obrtnika in delavca šikanirajo in dra žijo na vse mogoče načine. Žalostno je, da mnogi od teh mislijo, da je ljudstvo radi njih tu, a ne narobe. Posebno mnogi uslužbenci carinarnic s svojim postopanjem kršijo zakonske predpise in tako vzgajajo nezadovoljnost med prebivalstvom. Ko se je letos dne 7., 8. in 10. maja v narodni skupščini o tem razpravljalo, sem o vsem tem obširno govoril. Ministri in poslanci so kimali z glavami in debelo gledeli, ko sem jim mirno, a z dokazi razlagal te žalostne razmere. Minister za trgovino si je moje pritožbe zapisal in obljubil, da ]ih bo pri SKiepanju prihodnje pogodbe upošteval. V imenu našega kluba sem v glavnem zahteval naslednje spremembe: 1. Izikaznice (legitimacije) v obmejnem prometu Daj bi veljale za tri leta; fotograiije in koleki za izkaznice naj bi odpadle. Politične oblasti naj hitreje rešujejo prošnje za podaljšanje in izdajo izikaznic. 2. Obmgjna cona se naj razširi na 20 km. 3. Prebivalstvu se naj dovoli nemotena uporaba mlinov, žag, oljarn in enakih naprav v Avstriji. 4. Nakup živil in neobhodno potrebnih predmetov v Avstriji naj se ne prepove. 5. Prebivalstvu v obmejnih krajih se naj dovoli uporaba avstrijskih osebnih vlakov. 6. Dovoli se naj iz obmejnih krajev spravljati živiao tudi po navadnih potih v Avstrijo, pa ne samo po železnici. 7. Izvoz sadja in vina in enakih pridelkov naj bo prost carine in drugih dajatev. Še celo vrsto drugih zahtev sem stavil, ali te so po mojem mnenju najvažnejše. Minister je izjavil, da se je nekaterim teh zahtev že ugodilo. V novi pogodbi, ki je glede obmejnega promeLa stopila v veljavo, so najvažnejše te-le točke: Obmejne karte (izkaznice) in dvolastniake legitimacije ve 1 j a jo odslej za celo leto. Dosedaj so veljale samo za šest mesecev. Veljavnosti za daljšo dobo ni3mo mogli doseci, ker velja trgovinska pogodba z Avstrijo samo za dobo enega leta. Za dvolastniške karte ni treba fotografije, pač pa za navadne obmejne karte. Carine prosto se v coni 15 km lahko p r e v a ž a j o z ene strani državne meje na drugo naslednji predmeti: seno, slama, zelena krma, nastelja, sveže sadje in grozdje, subo sadje, zelenjavo, sveže in kislo mleko, drva za kurjavo, premc^, kamenje za tlakanje, šmirgel, prodeo in pesek, apno, gips, ilovica, lapor in sploh zemlja vseh vrst, pepel, navadna in umetna gnojila, kvas, tropine. Vai ti predmeti se lahko prevažajo v neomejeni količini. (den 2, točke 1—5, sporazuma o obmejoem prometu). Moke, kruha in peciva sploh se lahko brez carine prevaža samo po 5 kg vsakega enkrat clen 2, točka 6), jajc do 50 komadov, mesa do 4 kg, sir, maslo in smetano do 2 kg za eno osebo in za enkratni prehod (člen 2, točke 7 in 8). Člen 3 določa, da sme prebivalstvo iz obmejne cone carine prosto prevažati žito, oljnata semena in drevesne hlode v mline, oljarne in žage v Avstriji in predelano blaco zopet carine prosto voziti, oziroma nositi nazaj. Jasno pravi člen 2, da je to blago prosto vsake carine in ostalih placil- Carinarnice imajo pravico zahtevati samo carinske manipulacijske (pisarniške) stroške. Ker v tem oziru nekateri gg. cariniki postopajo drugače, bom to zadevo v posebnem spisu pojasnil. Nadalje so po določbi 51. 4 prosta carine razna zdravila, ki jih prebivalstvo na podlagi zdravniških receptov kupuje v Avstriji za zdravljenje oseb in živine. Druga zdravila, ki jih ljudstvo potrebuje za domačo potrebo, so carine prosta tudi brez recepta. Prosto se sme prevažati v obmejni coni: stara (rabljena) posoda, vreče, zaboji, jerbasi (člen 5). Istotako sme prebivalstvo carine prosto prenašati ali prevažati orodje in stroje za obdelovanje, ali pa iste izročati v popravilo obrtnikom. Ravnotako se sme goniti živino brez carine na pašo preko meje, k oplemenitvi, k rezaču ali k živinozdravnilcu. Zdravniki, živinozdravniki, babice, razni obrtniki pa smejo iti na pomoč prebivalcem onstran meje v obmejni coni. Za prehod preko meje se sme obmejno prebivalstvo poslnževati železnice, določenih voznih in pešpotov ter bro dov in mostov. To so v glavnem določila o obmejnem prometu. Ako se oblasti ne držijo teh zakonitih določil, prosim prizadete, da mi vsak posamezen slučaj takoj nazrianijo. Navesti je seveda treba natančne podatke. Ako komur kaka stvar ni jasna, sem mu radevolje na razpolago. S tem sem zaključil opis in pojasnila o novi trgovinski pogodbi z Avstrijo.