241
V skalbah
Cvetka Lipuš
LENINGRAD     Pod prezeblimi prsti je tisoče mrtvih. Iz mrtvaške glasbe se izlušči smeh. Iz smeha se
skotalijo zdrobljeni zobje. Ozebline na notranjosti.
VENEZIA     Let golobov se dotika mojih zenic. Črnina oken bolšči v svetlobo. Na stenah - sivobele igre. Bleščeče izobilje hromi oči. V živi glasnosti se počasi potaplja mesto.
a
PIRAN     Jesen
ljubkuje trave. Burja in krik galebov se zrcalita v zenicah.
242
Cvetka Lipuš
Glava miruje
v objemu utrujenosti.
Čas zasaja
v obraz sulice žalosti.
Samo morje pljuska
ob okameneli poljub.
BELINA     Od sladkega strahu drgetajo vse kožice v tvojem obrazu. Razdražena radovednost ti kaplja iz oči. Od beline tvojih ust potemni moja koža. Poigrava se s potemnjenimi strunami telesa.
Krvavo rdeča počasi posesa belino.
X X X X    V vijoličastih nočeh mi temina reže kožo v trakove. Tiho se naslonim v noč; veter si z mojo kožo zaveže pentljo v lase. Tvoji prsti se igrajo z mojim brezkožnim telesom.
XXX     Včeraj je sonce zasnubilo veter. Sonce
243
V skalbah
potaplja čolničke v vetrovih očeh. Veter pa -ljubkuje steklene bilke.
Izluščim se iz
kože
preteklih dni.
Krvava
nit razmišljanja se
skotali
v jezero pozabe.
Na
bedrih nebesnih ptic
odjadra
trenutek v sinje nebo.
Spomini
umrejo na pragu mojih
sanj.
ČAS     Padaviten sneg plasa
na bokih sonca. Razkrhljano nebo se joče v skalbah. Ubito telo se kotali na površju časa. Samo ti
poljubi mi niso zrezali kože.
SENCA SONCA
244
1		^
	Cvetka	Lipuš
SLIKA     Usta - platno		
Telo - krogle		
Po		
koži		
se cedi pokrajina.		
V		
laseh		
se plazijo obrazi.		
Na očeh		
pa plešejo		
barve kolo.		
LA VILLE     Hrupni zvoki
so ti omrtvičili glavo.
Počasi
se je glas zmesil
s prahom.
Planjave
so segale
do dna oči.
Po pločniku
se ti je scedilo srce.