D o p i s i. Iz Slovenskih goric, 28. sept. (Slovenskim mladeničem.) Naprej, naprej mi četa mlada, — Slovenske domovine nada! — Že precejkrat sem zastavil svoie pero, a s toliko resnostjo še nikoli ne kot danes. V mislih so mi že trdo pred durmi stoieče deželnozborske volitve. Ni še dolgo tega, kar je »Slov. Gospodar« pisal, da bodo pri letošnjih deželnozborskih volitvah gotovo sodelovali tudi naši probujeni m 1 a d e n i 6 i. V tem oziru se obračam tudi jaz do vas, dragi tovariši: Pogumno pojdimo tudi mi, mladeniči v volilni boj pomagat očetom našim ter naši krščansko-slovenski stranki do zmage. Z a k a j in k a k o naj mi mladeniči sodelujemo pri deželnozborskih volitvah? Prvič nas kliče v volilni boj naše domovine glas. NaSa domovina je v nevarnosti. Zatorej je pač naša sveta dolžnost, da se kot pravi domoljubi postavimo tudi mi, mladeniči v bran proti sovražniku domovine. Posnemajmo v tem oziru mlade Bure! Celo desetletni fantje so branili prostost mile domovine, mnogi izmed njih }e dal zanjo svojo kri, svoje življenje. Od poslaneev je odvisno, kake postave da se sklepajo; so one v blagor ali nesrečo domovine. Ako bi se torej izvolili n. pr. poslanci, katere bode priporočal lažnjivi kramarski list »Štajerc«, bil bi to smrtonosen udarec naši domovini, kajti ti možje bi delovali le v korist kramarjem in pa — Nemčiji. Drugič nas vodi v volilno borbo na8 narodni p o n o s. Kajti neizbrisna sramota bi bila za nas Slovence na Štajerskem, posebno za slovenske kmete, fie bi se dali zvoditi za nos nekaterim pritepenim nemškim kramarjem, a poštene domačine pa bi pustili na cedilu. S prstom bi se kazalo na nas spodnjeStajerske^Slovence, ako bi vrgli nasi kmetjevolilci svoj stanovsko-narodni ponos v stran ter bi voliti može, ki prisegajo na protikmetski in protinarodni program neinškutarsko-kramarskega »Štajerca«. Skrbimo torej tudi mi mladeniči z vsemi silami, da bodo izvoljeni značajni, za naS kmetski in narodni blagor vneti možje. Ako se nahaja v občini le jeden za agitacijo vnet slovenski mladenič, lahko pripomore našim do zmage. Prigovarjaimo svoje očete, sosede in še vse nezavedne volilce, da ne ostanejo na dan volitve dorna, saj se gre za obstanek kmetskega stanu. Posebno mladeniči Slovenskih goric, pojdimo navdušeno na pomoč pošteni slovenski stvari. Nasprotniki bodo delali na vse kriplje, da si osvojijo mariborski volilni okraj. Glejmo, da jim prečrtarao njih izdajalske in našemu kmetu in slovenskemu narodu pogubonosne načrte, da v Slovenskih goricah ne bo volilnega moža, ki bi volil može, ki klečeplazijo za privandranimi tu}ci. — Mladeniči, torej na delo domoljubno! Vodi naj nas bratska sloga, nobenih osebnostij, nobenih samovoljnosti, naše geslo bodi v tem pravičnem boju »Vse za vero, dom, cesarja!« Mladeniči slovenski, ko pride dan volitve in vaSi očetje ne bodo mislili iti na volišče, stopite tedaj pred očeta ter jih prosite, da naj gredo volit in obljubite jim, da hočete vi Se marljiveje delati in jih vselej ubogati. Torej mladeniči slovenski, vsi na krov, vsi v boj za naš kmetski stan ter za obstanek in čast našega naroda, da sovražnika odvrnemo in zmagamo ter svoj ljubi dom otmemo sužnosti in potujčenja. V to pomozi Bog! Iz Konjic. (V e s e 1 i c a,) katero so priredili konjiški rodoljubi v prid DijaSkemu domu v Celju, se je izvrstno obnesla. To pa je konjiške Nemce, kateri kaj enakega za ves svet ne spravijo skupaj, (saj se je jeden njih izrazil: »Wir Deutschen bringen so was nicht zusammen«,) napravilo kar besne. V lažnjivih in skrajno neumnih ter podlih dopisih v »Deutsche Wacht« in v »Tagblattu« napadajo nekatere konjiške Slovence, med njimi tudi take, kateri sicer za prireditev te veselice nikakih zaslug nimajo, so pa dopisniku drugače neljubi. No, dopisnik se ni brigal prav nič za resnico, temveč je le porabil to priliko, da vdari po osebah, katerim se ima on za marsikaj zahvaliti. Najprvo se }e ta junaSki dopisnik spravil nad uboge viničarje, katerih je bilo vse črno (!) pri veselici, o katerih je pa vedel, da se ne morejo braniti pred podlimi njegovimi napadi v časnikih. Kaj pa so zakrivili ti reveži tako groznega, da jih je opazovalec naSe veselice zapisal v črno knjigo? I, nič drugega, kakor da so si iz same radovednosti to veselico nekoliko ogledali, a vsled tega so pri dopisunu v tako nemilost padli. Potem imenuje dopisnik imenoma nekatere blagorodne gospode, kateri si gotovo zaslužijo lepših in boljših imen kot pa dopisnik v »Deutsche Wacht«. Nato se spravi nad nekega kneževega oskrbnika, kateri se pa za politiko toliko briga kakor dopisnik za resnico, ter je v tisti dopis tako po nedolžnem prišel, kakor Pilat v apostolsko vero, ker mu vse mogoče in nemogoče očita. Pa tudi kneza samega ta revček oSteva, kako da se ta predrzne brez njegovega dovoljenja vzeti v službo nekatere nenemce. Potem mora še seveda opsovati goste s »šreiberji, pfafi« itd., prav po svoji navadi. Cutil je tudi potrebo kritizirati petje in godbo. Seveda so mu pevci, o katerih se je prvak konjiških Nemcev izrazil: »Wenn die Windischen sonst nichts konnen, singen konnen si wohl schon, ganz anderst wie die Deutschen«, peli grozno >falsch« in godbi ne more odpustiti, da je igrala brez not. StraSansko! Potem, ko je svojega prijatelja obdelal in počastil z naslovom »hergelauf . . . Kramer«, je še pohvalil nekatere svoje pristaše. Posebno mu pa imponira neki »Bauerlein«, katerega so Nemci naprosili in mu s pijačo dali korajžo, na bi šel v Narodni dom. Čudno je le, da še tistih dekel, katere so bile od g in drugih kot ogleduhinie tje poslane, ne omeni. Nato začne šteti konjiSke Slovence, katerih našteje le 13 (naprej revček najbrž ne zna Steti) no, Nemci, kateri berejo celjsko žabo, si pač mislijo pri tem dopisu, da ali morajo biti ti Slovenci tako grozni Štempiharji, ali pa Nemci taki slabiči, da to malo Stevilce koniiskih Slovencev toliko trumo tamkajšnih Germanov kar v žakelj dene. Dopisnik celjske žabe je bil seveda prepriCan, da bode njegov dopis žilave koniiške Slovence kar pometal tja, kamor si jih on želi. Ti so pa vendar toliko trdosrčni, da tej iskreni želji njihovi niso in tudi ne bodo nikdar Tstregli, naj še »Vahtarca« o njih tako grozne laži trobi med svet. Z enakimi dopisi pa bode dopisnik ravno nasprotno dosegel, kar namerava. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce, pravi neki pregovor in dopisniku v »Deutsche Wacht« bi bilo svetovati v njegovo lastno korist, da se včasih na ta pregovor spomni. Iz Središča. NaS trg je bil letos priča dveh redkib, prav lepih slovesnosti. Dva najodličnejših naših rojakov sta obhajala — mil. g. Lavrencij Herg, apostolski protonotarij in stolni prošt mariborski, dne 10. avgusta, in mnogočastiti gospod Matija Šinko, dosluženi bogoslov. profesor in župnik v pokoju, dne 21. septembra t. 1. — tukaj v svoiem rojstnem kraju petdesetletnico maSniStva. Samo ob sebi je umevno, da si je trg SrediSče nadel ob teh priložnostih slavnostno obleko in se okinčal z narodnimi in cesarskimi zastavami. Pokanje s topiči, mirozov z godbo in lampijoni ter kres vrh gradišča je privabil obakrat mnogo ljubih sosedov štajerskih, hrvaških in ogrskih na slavnost v ozaljšani trg, ki je z veseljem vsprejel veliko povabljenih odličnih gostov duhovskega in svetnega stanu. Zlati sv. maSi sta služila pri istem oltarju, kakor pred 50. leti svojo prvo sveto mašo, v dično ozaljšani zunanji kapelici Središke podružnice M. B. 7 žalosti, ki je dobila zlasti; po darežljivosti mil. g. stol. proSta L. Herg, in središkega rojaka g. Franca Hočevar, mariborskega vinskega trgovca, v ta spomin lično ograjo z močnim podzidkom. Dne 10. avg., ko je služil zlato maSo mil. g. Lavrencij Herg v školji opraTi, je razložil pomen in imenitnost slovesnosti pod gričem zbranim tisočerira vernikom mil. gospod kanonik in bogoslovski ravnatelj dr. Ivan Mlakar; dne 21. septembra pri vlč. g. Šinkovi zlati ma8i pa mil. g. kanonik in stolni župnik F. I. Bohinc. Stregli so zlatomašnikoma pri sv. maši sami rojaki. Na domu, kamor so ju moleč sv. rožni venee in v lepem redu spremile belooblečeno dekleta Marijine družbe in navzoči verniki, vrSile so se potem čestitke odborov in posameznikov. Mil. g. Lavrencija Herg je imenoval trg Središče svoiim častnim občanom, mnogoč. g. Matijo Šinko pa Središko bralno druStvo »Edinost« svojim častnim članom, katere diplome so se jima izročile ob teh prilikah. Najlepšo čestitfco, ki se je javno prebrala, sta prejela vsak posebej od premilost. knezoškoia dr. Mihaela Napotnika, ki v znesenih besedah proslavlja zasluge naših rojakov za cerkev in narod. Pri gostoljubni mizi, v krogu mnogih čč. gg. duhovnikov in lajikov, so se izrekle še razne prisrčne napitnice in prebrale mnogoStevilne brzojavke. — Ker je »Slov. Gosp.« že prinesel životopis našega prvega rojaka, mil. gosp. stol. proSta, povodom njegove zlate maše dne 25. julija t. 1. v Mariboru, naj sledi tukaj kratek opis življenja drugega letoSnjega središkega jubilanta. — Matija Šinko se je narodil dne 10. septembra 1829 kot zakonski sin Matjaža Šinka, kovača v Središču h. št. 120, sedaj 6, in Helene roj. Borko. Fanteka bistre glave in plemenitega srca so poslali stariši po nasvetu strica Lovrenca, takratnega oskrbnika pri grofu Erdody-u v Kutini na Hrvaškem, v Varaždin, kjer je Sestrazredno gimnaziio 1. 1846. dovršil vseskozi z odliko. Istotako je odlično uspeval v modroslovju v Zagrebu in pozneje v bogoslovju v Gradcu, in tukaj ie bil posvečen v mašnika dne 20. septem. 1852. Pri novi maši na roženvensko nedeljo mu je pridigoval Božidar Raič, takrat kaplan v Slivnici pri Mariboru. Prvi dve leti je bil za kaplana pri Sv. Lovrencu v PuSčavi, od koder so ga 1. 1854. poklicali za adjunkta in učnega prefekta v bogoslovno semenišče v Gradcu. Radi bolehavosti v mestnih zidinah je čez 4 leta spet šel za kaplana k Sv. Lenartu v Slov. gor. Septembra 1859 mu je vladika Anton Martin Slomšek izročil profesuro nravoslovja na novoustanovljenem bogoslovnem učilišču v Mariboru. To službo je izvrševal prav vestno 16 let ter si zagotovil pri vseh svojih učencih blag spomin. L. 1875 }e postal župnik v Ljutomeru. Popravil je ondi župnijsko cerkev, olepSal s slikami njeno ladijo, prenovil župniSče in zboljSal gospodarstvo. V začetku 1. 1883 se je preselil v župnijo Gornje Sv. Kunigunde. Koncem 1.1893 pa je stopil v stalni pokoj, katerega zavživa v na§i sredini. — V proslavo naših rojakov je napisal vlč. g. duhovni svetnik in markovski župnik, g. Matej Slekovec lepo zgodovinsko delce: »Kapela žalostne Matere božje v SrediSču in njen častni venec«, kjer se ozira v prošlost zvestonarodnega trga Središkega in imenovanega Marijinega svetišča, kakor tudi sporoča potomcem slavo njegovih vrlih in zaslužnih mož. Trg sam n. pr. je dal zadnjih 200 let sv. Cerkvi izmed svojih sinov 36 duhovnikov in obcine SrediSke župnije 26 ozir. 27 z vštetim enim Se živečim čast. gospodoni, ki sicer ni bil tukaj rojen, pač pa tukaj odgojen in izšolan. Še sedaj živečih duhovnikov iz SrediSke župnije je lepo število 16. Dal Bog obema slavljencema učakati že biserne sv. maše!