"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ \ ugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. "!»ltrH m MttN-elH« m*llrr, IkrtHber «. 1—7, at Ih« fMl efllee al i klvai«, ||»„ a^tr Id« Ari •( ( »aam« mi Marrh Sr4, IK-*. CHICAGO, ILL., 29. MAJA (May 29), 1935. •i* 1'ultllaliril wrrkly mt U. 201 k nt. LETO — VOL. XXX. VADLJANJE V WASHINGTONU NA RAČUN KRIZE Jezuiti o glavni Coughlinovi "zaslugi" "RELIFNE" PLAČE SO $19 DO $90 NA MESEC DEMOKRATSKI KONGRES KUUBUJE GLAVNEMU VODJI SVOJE STRANKE Ameriška legija je bitko za takojšen bonus spet izgubila. — Druge predloge pred kongresom Župan D. W. Hoan zanje priznanja za svoje 25-letno vestno delovanje V W ASHI NG TONU je bilo proTle tedne jako živahno. Kongre,snike so cvblegali agitatorji Ameriške legije s svojo zahtevo za takojšen bonus, lAbisti A. F. of L. so jih uniirali za sprejem VVagnerjeve predloge, katere namen je uravnati in stabilizirati odnošaje med delavc in delodajalci. Rooseveltova administracija pa pritiska na kongres za podaljšanje življenja NRA m za sprejem njenega "social security" programa, kateri določa zavarovanje proti brezposelnosti, pen- zije in nekaj drugih socialnih reform. Ob enem je administra-« so poslali župani raznih a-cija cbjavila svoj načrt za za------- poslitev delavcev, ki so zdaj nal*ani« bonusa Je v,adn> na*rt za zaposlitev brezposelnih. Plače, Daniel W. Hoan službuje že 25 let milvvau' kemu mestu, in sicer 19 let kot žup^n, 6 let pa je bil mestni pravnik\ V priznanje za njegove zasluge se je vršilo v Mihvaukee-ju že precej priredb, ena izmed njih splošnga značaja, na kateri so bili zastopani vsi krogi in sloji. Prirejena je bila v namenu, da izreče županu čestitke v imenu vsega milwau-ikcfA mesta. Brzojavne čestit- relifu. Zbornica poslancev in senat sta sprejela Patmanovo predlogo za takojšen bonus bivšim vojakom, ki bo služili v ameriški armadi v času vojne, z veliko večino kljub opoziciji administracije in pretnji predsednika, da jo bo vetiral. Predlog ki jih določa, bodo vrgle i'iko-zvani življenski standard ameriškega delavca fe nižje, dasi je že sedaj zelo približan evropskemu. Nihče ne sme zaslužiti pri vladnih relifniJi zaposlitvah več kot toliko, da bo za najpotrebnejšo hrano in prav malo za kaj drugega. Iz vsake PRESELJEVANJE NA SEVER I- določa, da se izplača bivšim vo-|družine se sme na relifna dela jakom ves b nus takoj in ne še najeti samo enega č]ana le 1. 1945. Vsola za bonus bi znašala 2 milijardi 200 milijonov dolarjev, in v ta namen se naj bi natisnilo za ravno toliko bankovcev. Predsednik Roosevelt je šel po sprejemu predloge na skupno sejo obeh zbornic, katerima je prečital svoj veto. Dejal je, da so potrebni veterani, ki so bili pd: kodov ani v vojni, preskrbljeni, in podpor ter privilegijev so bili deležni tudi drugi bivši vojaki »bolj kot katerikoli izmed ostalih slojev v tej deželi. V podporo veteranom je bilo izdanega do sedaj 7 milijard 800 milijonov dolarjev in do 1. 1945 bo zarije potrošenega o-krog 13 in pol milijarde dolarjev, je dejal predsednik. Svaril je poslance, da odpira Patma-nova predloga vrata inflaciji na stežaj, kajti potem bodo prišle druge skupine (farmarji, hišni posestniki itd.) in zahtevali enake privilegije, stroji pa bi tiskali denar z enakimi katastrofalnimi posledicami, kakor so se dogodile v evropskih deželah, ki so z inflacijo uničile svojo valuto. Zbornica poslancev je po ve-tiranju Patmanove predloge znova sprejela s 322 proti 40 glasovi, dočim v senatu ni dobila dvetretjinske večine. Brez te pa vetiranja ni mogoče ovreči in tako so b i v V i vojaki svojo bitko za takojšen bonus zaenkrat spet izgubili. Administracija zdaj upa, da fpravi pod streho svoj socialni program že v tem zasedanju kongresa, To je tudi njena zahteva, toda kongres ji ni nič kaj pokoren, četudi ima veliko demokratsko večino. Roosevelt ima z njim in s svojo stranko sploh veliko neprilik. Veliko važnejši kakor vpra- Plača za navadne delavce bo v južnih državah samo $19 na mesec, na vzhodu in drugih državah pa za navadne delavce od $40 do $&5 na mesec in za poklicne delavce od $61 do $94 na mesec. Zastopniki unij so poslance urgirali, da naj sprejmejo za podlago plač pri relifnih delih pravilo obstoječih splošnih plač v dotičnem kraju, kjer bodo vposleni, kajti če bodo nižje, jih bodo začele manjšati meriških mest, >v * v .» * V. Slika predstavlja ladjo, na katero ae je ukrcalo r Seattlu, WaaH., 600 članov družin farmarjev ia Wiaconaina in Michigana, ki ae na atroake zvezne vlade telijo a tvojih nerodovitnih kmetij na vladno zemljo v Alaako. Vaaka druiira dobi v tem daljnem aevernem teritoriju 40 akrov. Norman Thomaa je v VVaahinftonu proti takemu reaevanju problema bednih farmarjev oae-bno protestiral. Navedel je neizpodbitne dokaze, da ae a tem krivičnim iatr-gavanjem družin od avojcev v krajih, kjer ao živeli in ae udomačili akozi desetletja, ne bo odpravilo bede. kajti vzlic tej navidezni ekonomaki reformi atari aiatem, ki je povzročil krizo, oatane v veljavi. DANIEL W. HOAN Norman Tho- tudi privatne družbe. Kongres mas in mnogi drugi, ki jih vz- je nato tako določbo sprejel, toda na zahtevo predsednika jo je pozneje umaknil in sprejel načrt v celoti, kakor ga je predložila vlada. Roosevelt je argumentiral, da morajo biti plače pri relifnih delih zato nižje, da si bo vsakdo ob prvi priliki raj.'e poiskal delo v privatnem podjetju in s tem pomagal nižati izdatke relifa. Vlada namerava vposliti kakih 3,500,000 brezposelnih, ki zdaj prejemajo podporo. Z omenjenim zaslužkom bodo morali preživljati družino in sebe. Unije tej beraški mezdi nasprotujejo in nedvomno se bo dogodilo mnogo stavk povsod, kajti $19, $40 ali $55 na mesec sploh ni plača, ampak le "distribucija bede". Naravno, da je socialistična stranka takemu relifu absolutno nasprotna. radošča dolgoletno Hoanovo uspešno delo. Zupan Hoan je član ekseku-tive a mer. soc. stranke, predsednik zveze ameriških županov, podpredsednik lige ameriških občin, predsednik lige vviseonsinskih o.bčin in član v mnogih drugih ustanovah ter od borih. Njegov govor na tej slavnosti je bil razne! en tudi po radiu v vse kraje Zed. držav. VPLIV • NA KAPITALIZMA ŠOLSTVO NAPORI ZA ODVRAČANJE LJUDSTVA OD SOCIALISTIČNIH AGITATORJEV Polemika v katoliškem časopisju o učinkih propagande detroitskega radio pridigarja V VSAKI krizi so se doibili v tej deželi takozvani gromov-niki, ki jih je ljudstvo, ali velik del ljudstva, osvojilo za Mojzese, da ga odvedejo iz krize v novo "prosperiteto". V sedanji krizi so taki Mojzesi senator Huey Long, Upto« Sinclair s svojim californijskim "epicom", dr. Townsend, in "father" Coughlin. Izmed vseh je slednji najbolj dramatičen in vsled tega je zavedel tudi največ ljudi. To vrste preroki ne trajajo dolgo, kajti ko izgine vera v njihovo poslanstvo, zatemne in javnost pozabi nanje. Toda v svojem času so ljudstvu čestokrat bolj v škodo kakor v korist. Duhovnik Coughlin je v demagogiranju veščak. Hvalil in slavil je Roosevelta, dokler je bil predsednik še splošno popularen. Zdaj ga napada in tu pa tam zopet pohvali, v zameno pa napada toliko bolj Rooseveltove svetovalce. V svojih pridigah je rohnel za takojšen bonus veteranom, da se je s tem prikupil bivšim vojakom in z njimi povečal svojo "Narodno unijo za socialno pravičnost". Napada in smeši bankirje in vpije proti "plutokracijskemu kapitalizmu", a v isti sapi pojasnuje, da ni ia ) d pravo sedanjega sistema, je pa za "socialno pravičnost" > smislu enciklike papeža Leona XIII. in Pija XI. "Father" Coughlin je vetrovni gromovnik, ki s svojim ma-gnetičnim pridigarstvom zvablja politično neuko ameriško ljudstvo pod svoje okrilje svoje takozvane unije za socialno pravičnost, češ, da je le njen program sredstvo, s katerim se Zed. države lahko osvobode nadvlade bankirjev. In ko enkrat dosežejo to, se bodo vrata socialni pravičnosti odprla na stežaj. Proletarec in drugi socialistični listi svare delavstvo ves čas, da so kritiki, kakor je duhovnik Coughlin, v resnici služabniki sedanjega krivičnega sistema, tudi če se sami tega ne zavedajo. To zdaj priznava tudi avtoritativna katoliška revija "America", ki jo urejujejo jezuiti. Njen urednik duhovnik Wil-fred lWsons, piše v nji med drugim: "i Porodna kontrola Vrhovno sodišče zadalo "new dealu" nove usodne udarce Zvezno vrhovno »odišče, . ki je po ustavi oblast nad kongresom, je dne 27. maja s svojimi odloki, ki jih je sprejelo soglasno, strukturo Rooseveltove NRA popolnoma zrušilo. Določbe o minimalnih plačah in maksimalnem delavniku so neustavne. Pravilniki za Eden največjih izkoriščeval- , se jo lahko pokliče na zagovor cev klerkov in pfodajalcev je pred državne oblasti kadarkoli, kapitalist VVaigreen, ki pose-i Kapitalist VValgreen je to do-duje verigo iekarn, katera se I segel z malenkostno potezo, da razteza skoro per vseh ameri-l je ukazal dekletu, ki mu ni dru-ških mestih. Pred nekaj tedni i gega^akor nečakinja, in ki je je s preračunanim namenom, prišla od njegovih sorodnikov dogovorjen z lastniki kapitali- nekje z zapada, zapustiti uni-stičnih dnevnikov, ukazal w*oji; verz o, ker so ji "komunistični" nečakinji, katero je prevzel V profesorji omajali "amerikani-oskrbo in vzgojo (?), da mora zem'V zapustiti čikasko vseučilišče. Ulinoiska zakonodaja se kaj-ker se v njemu navzema komu- pai|a ni m0gla cmeriti Wal-nističnih naukov. . greenu, patriotičnim organiza- University oi Chicago, kjer j cijanif čikaški Tribuni, Hearstu "PROLETAREC" prinaaa v vsaki itevilki članka, do-pite, poročila In drugo gradivo v •lovenakem in angleškem jeziku, kakrano j* DELAVCEM potrebno in koriatno. Ko to itavilko Proletarca preči-tete, ponudite jo komu, da jo čita t«H|. »d jn m u priporočite, da ae «*nj naroči. Delujte za razširjenje Proletarca vsi, ki se zavedate, da je delavstvu potreben delavski list industrije, ki so bili sprejeti v Amerl-.ka liga za porodno področju NRA z odobritvijo kontrolo naznanja, da ima v predsednika, so neustavni. Za-raznih krajih že dve sto cen- kon, ki določa penzije za že-trumov za informacije in pouk lezničarje, je neustaven, o porodni kontroli, ali 54 več! članek o vlogi vrhovnega kakor novembra lansko leto. sodišča z ozirom na "new deal" Pred 5. leti jfh je imela samo bo priobčen v prihodnji števil-31. ki. je tej prismodi pretila komunistična poguba", je zelo doibro vseučilišče. Dolgo let je slovelo za Rockefellerjevo univerzo, ker ji je on nudil največjo finančno pomoč. Tudi danes je odvisna od njegove subvencije in od prispevkov drugih, ker se s svojimi dohodki ne more vz-državati. Država pa jo oprošča davka in vsled tega privilegija fašistično mislečim je res odredila na in drugim kričačem, preiskavo. Tako moč ima v tej deželi en sam kapitalist, ako je količkaj spreten organizator. Nikogar ni bilo treba ubiti, ničesar dokazati — ampak le ukazati nečakinji, da ne sme več v to in (Nadaljevanje na 3. strani.) NAGRADA DELAVCEM V ILUNOISU ZA NJIHOVO NEUMNOST S prvim julijem bo davek n3| publikancem kampanje, pa se potrebščine (sales tax) zvišan ne bi spodobilo, da jim bi za re- z dveh na tri odstotke. Namenjen je v sklad za relif. Socialisti in organizacije lif naložili več davka kakor revežem. Povprečna družina plača na brezpo^elni-h so zahtevale, da leto do $100 davka na potreb-se naj v ta namen uvede davek ščine, kar sc v revnih plasteh na dohodke premožnih, ki ga veliko pozna. V pametnejši u-najlaglje plačajo, namesto da redbj ne bi bilo takih davkov se ga nalaga ljudstvu v sploš- prav nič treba, toda ameriški nem, ki je že tako preobreme- volilci se ne morejo odvaditi, njeno. Ida ne bi glasovali za stranko Toda tisti, ki imajo dohodke, kaki'na jim ni še nikdar slu-j financirajo demokratom in re- žila. Nov demokratski škandal Demokratska stranka v Chicagou ni nič manj korum-pirana kakor je bila v New Yorku do LaGuardijeve izvolitve za župana. Škandal v "Sanitary" distriktu v čikaškem okraju je bil tolikšen, da je izval pozornost v vsi ameriški javnosti. Demokratski politiki, ki so ga upravljali, so si razdelili med seboj nad milijon dolarjev ljudskega denarja. Zdaj se bavf javnost in pa demokratska stranka v Chicagu a^novim škApdalom. V uradu okrajnega klerka, ki ga je upravljal do feadnjih volitev demokratski vodja Robert Schweitzer, sedanji okrajni blagajnik, manjka $413,583. Od I. 1910, ko je dobil Sweitzer urad okrajnega klerka, pa do nedavno, ni bilo nobenega vestnega pregledovanja računov. In tako je zmanjkalo nad $400,000 denarja v področju samo enega političnega veljaka. Kako bo gospodaril šele z okrajno blagajno, si je lahko predstavljati. Slučaji te vrste ljudem pričajo, da med demokratsko in republikansko stranko tudi v korumpiranosti ni nobene razlike, razen ako verjamemo republikancem, ki pravijo, da v upravah mest, ki jih imajo republikanci, ni bilo nikoli tako velikih tatvin, kakor v demokratskih administracijah mest in okrajev. N«*glemenjenih papežev in s tem seveda ustvaril mnenje, da je le katolika cerkev tista sila, ki se bori za socialno pravičnost, ne pa mednarodno delavsko gibanje. V tem oziru je torej Coughlin podpornik sedanjega sistema. neglede kako ga kritizira. Kajti jasno je, da ne Coughlin, ne katoliška cerkev, ne bo strmoglavila kapitalizma. To zgodovinsko nalogo bo v stanju izvršiti le marksistično naobražen delavski razred. Ista revija kritizira Coughlina radi njegove trditve, da je \.iti v našem urqdu najpozneje «1,» pondeljka ' popoldni za priobčitev v številki tokpčegu tod p«. SOVJETSKA UNIJA V ZVEZI S FRANCIJO IN CEHOSLOVAŠKO proletarec; Published every Wednesday by the Yugo?liv Workmen's Publishing Co., Inc. EMtafbliahed 1006. Lditor.........*......................Frank Zaiti. Business Manager.................Chajle« Pogorele**. Aaafcstant Busineas Manqger.............John Jr. SUBSC1UPTOON RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. _Foreign Countries, One Year $.1.50; Montha $2.00. PROLETAREC 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telephonet ROCKWELL 2S64. . • ...', —— Delavska kultura v naših naselbinah Proletarska kultura je definitkna stvar. Razpolaga že z ogromno književnostjo, glasbo, dramo itd. Tudi socialna znanost spada sama pj sobi predvsem razredu, ki je na nji najbolj interesiran, torej proletarijatu. - - Med Slovenci V Ameriki goje pravo delavsko kulturo klubi JSZ — dasi ne brez napak — dalje nekateri samostojni delavski pevski in dramski zbori, ki pa so redki, in nekaj podpornih društev. Priredb je v slovenskih naselbinah sicer nič koliko. Tudi sporedi na njih niso izredna -prikazen. To je zasluga dolgoletnega dela tistih, ki so hoteli, da naj prireditve slovenskih organizacij ne bodo zgolj plesne veselice, ampak s sporedi. V kulturnem oziru ni bilo do ustanovitve Prosvetne matice ired Slovenci v Ameriki še nikoli nikake smotrene akcije, ki naj fci prosvetno delovanje vzajemno in načelno uveljavila. Prosvetna matica je v tem oziru sicer odstranila vrzeli, toda njena gmotna sredstva so tako skromna, da tistega velikega dela, ki bi dalo med našim ljudstvom proletarski kulturi mogočen zamah vsepovsod, kjer so večje naselbine, v tako kratkem času nikakor ne more izvršiti tako, kakor zahteva resnost sedanjega časa in ljudska prosveta. Vsled tega je v marsikateri naselbini, kjer odločujejo drugače zavedni delavci, še vedno vse polno "chop suey" programov. Iz sporeda ene, ki se je vrSila nedavno v kraju, kjer prevladujejo skoz in skoz takozvana napredna društva, citiramo sledeče "točke": Ameriška himna. Jugoslovanska himna (jugoslovanska himna je kajpada himna dinastije in klike, ki vlada Jugoslavijo). Hej Slovani. Mar je to "proletarska kultura"? Kaj še! Ampak društvo, ki je tak "program" sprejelo, je pač pod vplivom ljudi, ki o sporedih nekaj razumejo, dasi ne zmorejo drugega kot to, česar so se navzeli v "patriotični" ameriški in starokrajski Išoli. Prave delavske kulture bo v naših naselbinah več le ko prevzamejo vodstvo za njeno uvajanje klubi JSZ v tistih mestih, ki imajo za asi je pokrajina lepa. je vendar tu zame aek) dolgočaspo, ker je me« t p brez industrije in ne vidiš drugega kot bele bogatine in črne reveže. Salunov ni tukaj, a ceste kljub temu polne p janih. Pivo je po :i0c steklenica (seveda prodajano na akri-vaj) in whiskey po 75c pol pajnta. Vo.ia je tu zelo slaba, kalna ilovice. Okolica «je hribovita, ali rekel bi, gričava in gozdnata. Mesto leži ob Pearl riverju. S tem bi bil ospisan Jackson, glavno mesto države M, ssis-sippi. Chicago sem takorekoč z veseljem zapustil. Posebno ko sem čital v Proletarcu ono izjavo "Slovenije", sem spoznal vse itb zadnjega. Da je m.»g!a •^Slovenija" kaj takega objaviti, je meni očividno, da so morali najprvo knjige falsificiratii, In dasi je bilo gospodom okrog "Proletarca" to znano, so laž ve ml a rie natisnili. S tem je bila moja ^cariera" ustavljena. Nikdar več se ne bolu skuial zagovarjati, in štejem se srečnega, da sem fl]gj političar. jih prost. Za naprej zamorejo pisati in lagati čerz n zoper .mene kolikor sc jbn poljubi, jaz trga naroda, z izjemo nekaternikov, ne |H>znam več ter jja tudi ne potrebujem. On žene Angole sem prejel danes pismo, da Te v kratkem namerava priti dolgočasiti. Zadnji čas je ona pripoznala pusto življenje za najvišjo čednost. Ker je izgubila vero v humor, ne pričakuj torej od nje kratko-časja. Pošlji mi račun, koliko na teden zahtevaš za njeno tjvarsijo (hočem reči, dolgočasje), in ako ne bos predrag, ti jo prepustim za zmerom. V enem j>ismu mi je omenila, da se dolgočasi. Torej je vendar enkrat v življenju dosegla svojo željo. •Hčerki "Doly" in "Tuei" sta pa vse drugačni — popjJen značaj očeta, in da bo« smel te dve tam imeti, boš moral Ti plačati. Tvoj Ferdinand Petsche. Bridgeport, O. — V soboto is. maja je dramski odsek ki a- in ie vselej je imel veliko ude tudi on lahko kriv in ue samo službe. Izvoljen je ves nov od-jba t. 11 gjatoval v Maynardu, ležbo. Upati je, da bo letos še oni, katerim je pripisoval vso bor, v katerem je tijdi nekaj O., in vprizoril na prireditvi večja. krivdo, , članov soc. stranke. Veliko y\o- j društva št. 275 SNPJ šaloigre Popoldne se prične balinca- Negova žena Angela je bila «o je na tej konvenciji igral že "Luka in Jaka" v slovenskem nje na kar opozarjamo vse Iju-zelo inteligentna in razumela nekako pozabljen Alez flo-je socialistično gibanje onih dni waty. Reakcija mu je skušala najbrže bolj kot katerakoli vzeti delegatske pravice. Zadruga Slovenka, kar smo jih stopal je del neke zidarske uni-poznali v tej deželi. Toja živ- je. Po vroči debati je bil pri-1 j enake okolščine in "environ- znan za delegata. Zadnja leta ment" je vplival, da sta se ta izdaja svoj list "Indupendent dva zakonca koncem konca News" v Pittsburgu. drug drugemu odtujila, kar po- Epidemija verižnih pisem kazuje prej navedeno Pečeto- j "prosperitetnega" kluba poje vo pismo. Umrla je v Chicagu ma. Kot bi zažigal ^op slame, je v jeseni 1. 1914. Cikaški Slovenci se je častno, spominjajo. (Dalje prihodnjič.) IZ KANSASA Ka n saška delavska federacija je zadnja leta postala popolnoma impotentna in korumpirana do mozga. Dokler je v nji odločevala premogarska unija, je bila še precej bojevita in na-ipredna. 1 S padcem premogar-ske unije je pa tudi Kansas F. of L. ' la hitro nauzdol. Dolgoletni predsednik Geo. Blacke-ley je nazadnjaški republikan-Zavzemal je poleg te pozicije še državno službo delavskega komisarja. Imenovan je bil po sedanjem guvernerju I>andonu, ki je velik prijatelj "b;.g businessa". Tajnik federacije Harrv Burr ima istotako državno službo kot ko-lektor cigaretnega davka. Znan je poseibno kansaškim premo-garjem, ker ga je svoječasno John Levvis urinil za tajnika-blagajnika 14. okraju, za časa takozvane Hovvattove stavke. Sti ri leta ni federacija imela nobene konvencije, ker so ti u-radniki trdili, da se podrejena unije "ne zanimajo" zanjo. Ta ko so si hoteli Je za dolgo dobo zasigurati važna mesta v fedc- zavrelo vsepovsod. Vse je hotelo hitro, na "pošten" način o-bogateti z deseticami, kvodri in dolarji. Kako lahko je ljudstvo blufati! Sedaj se pa jeze, čej, da so krivi poloma raketirji, ki so se uštulili vmes. Da, namesto da bj po prejemu pisma poslali vrhnje zaznamovanj osebi de-setico in zapisali svoje ime spodaj, so pa desetico obdržali v žepu in Je svoje ime zapisali na vrhu, da tako prvi dobe druge desetice. pozarjamo vse Iji in "Listen, Louis" ter "Hans bitelje tega športa. Občinstvo von Smash" v angleškem jezi- vabimo, da pride na naš pik-k u. Udeležba je bila velika, nik. čimveč nas bo, timvečja bo Vse bližnje naselbine so bile zabava. zastopane. Truki bodo prevažali udele- Lger ne bom opisa v al. To naj žence tja in nazaj. Prvi odpe-store drugi. Toda eno je goto- lje ob 2. pop. s V/. Cermak in vo: ako bi imeli oder, kakršen VVoodSt., druiTi pa ob 7. zvečer bi odgovarjal potrebam iger, z istega prostora. — J. Oblak, bi bil vtis vsekakor bol/ i. A m- — pak udeleženci so se mi zdeli 4 sporedom vseeno zadovoljni in smeha je bilo obilo. V Maynardu sta Proletarec | in Prosveta zelo razširjena. Svoj čas je ta naselbina imela socialistični klub in upam, da ga spet ustanove. Par somišljenikov se je o tej stvari povolj-no izrazilo. Kadar dobi May- Concmaugh, $20.00. IV. IZKAZ. Pa. Klub št. JSZ Izmed ducat takih pisem, ka- potrebno glede priprav za kon-tera sem prejel, je bilo najbo- ferenco in piknik zaeno s slav polju, ki je za nas najvažnejše, neglede na pritiske za sodelovanje od drugih v druge namene, kolikor največ moremo. Pritegnimo k delu za proletarsko kulturo tudi razumne fante in dekleta iz vrst naše mladine, pa se nazadnjaštvo s svojimi luč-kami, romanji. Coughlini, "kulturnim" vrtom itd. ne bo meglo toliko ponašati in ne toliko uspevati, kakor cvete danes po naši krivdi. Toda za celoten uspeh je treba edinstvene akcije klubov JSZ v VSEH naselbinah. Nemčija in njen Hitler za mir Nemiki državniki in njihov diktator Hitler ob vsaki priliki zatrjujejo, da jim je mir glavni namen v njihovi politiki, in prožijo roke v spravo vsem dtželam. Pogoj za mir pa je, da mora Nemčija dobiti kar zahteva, in cja se ji prizna dominacija nad Evropo, če ne dobi teh koncesij mirno, potem Nemčija kajpada ne bo kriva, če bo šiloma vzela, kar smatra, da ji spada. Tak je mir, v kakršnega veruje predka v duhu razredno zavednega delavstva, storiti na tem J Hitler in njegov "arijsko" omoten "tretji rajh". lje eno iz vzhoda, menda iz države Maine. V njem je bila di-setica "v podporo" in zraven nasvet, da naj jo hranim; tej desetici bodo brezdvomno sledile še druge. In ko se jih nabere zadostno število, upa, da bom lahko zapustil s" prahom in viharji napolnjeno k.in.^aško puščavo in se preselil kam na vzhod, kjer je "lepše" življenje. V isti kuverti, v drugem papirčku, je bila priložena ena desetica od njegove matere; vošči "vse dobro" in da je vedno pripravljena "pomagati ubogim ljudem". Očividno sta oba smatrala ta verižni "prosperitetni" klub za nekaka podporno bratovščino. Ker sem pa strasten kadilec cigar in ker še ne mislim "zrnufat" iz Kan-sasa, so mi te desetice ravno prav prišle. "Bog daj še obilo posnemalcev", bi vzkliknil »pater iz I/emonta. — Kronikar. La Salle-Oglesby, III. Kluba st. 3 in 4 JSZ od prubitka pri nt bo maja nard zopet postojanko JSZ, bo $10 (M)- Detroit, Mich. iAiuis Urban $1.00. Sygan, Pa. I^oronz Kavčič nabral $1.00 med sledečimi: Frank Miklau-čič, Joseph Ramous, Mik. Tv. Kram-žer, Mart n ela in Lorenz Kaučič. Ročk. Springs, Wyo. K. S. W. GOc. So merset, Colo. Ant >n Majnik 40c. Skupaj v tem izkazu $:$3.00. Prejšnji izkaz $11.1.50, skupaj $14T).5<). to velik korak naprej. * m » Na seji kluba št. 11 v nedeljo 19. maja je bilo sklenjeno vse jem 30-letnice Proletarca; kon- IZ URADA TAJNIŠTVA JSZ Zapadna Pennsylvanija na noge t V soboto in nedeljo 13.-14. julija bo v Moon Runu v področju kluba 175 JSZ in pod pokroviteljstvom Konference klubov JSZ ter društev Prosvetne matice slavje 30-letnice Prole-| pridobil tarča. Vršilo se bo v Portman parku. Proletarec je imel v zapadni Penni skoro od početka veliko zaslombo. Bil je -naše glasilo vseskozi in delo tega lista v na* Sodrug nSrznožnik iz Lodge, M o nt., piše med drugim: "Prvega maja smo imeli klubovo veselico v Scotch Cou-lee, ki je povoljno izpadla. Ta mesec imamo kampanjo za pridobivanje novih članov; organizatorja imata nalogo dobiti deset novih članov do prihodnje seje. Ako se nam to posreči, priredimo potem velik piknik v Happy Brothers Parku na Red Lodge". Naj omenimo, da je to nov klub, organiziran koncem marca in kakor priča z aktivnostmi, ki jih je podvzel, bo eden najbolj delavnih v JSZ. Bo dobro, da tudi drugi klubi vzame-jr> spodbudne besede sodruga Erznožnika ter store isto, to je. da gredo na delo za pridobivanje novih članov. Pri pregledovanju mesečnih poročil klubov JSZ za prve 4 mesece v tem letu je razvidno, da so pridobili 46 novih članov. Najbolj se pri tem odlikuje klub št. 114 v Detroitu, ki je v tem času 17 novih član )V, za njim pa klub št. 37 v Milvvaukee ju s 6. novimi člani. Potem slede: št. 211 Ali- quippa, Pa., 5; št. 175 Moon Run, Pa., 3; i t. 118 Canonsburg Pa., 3; št. 28 Newburgh, O., 2; Red št. 12 Govvanda, N. Y., 2; št. 228 Pursglove, W. Va., 2; in po enega člana št. 115 Detroit, Mich., št. 47 Springfield, III., 3t. 13 Sygan, Pa., št. 27 Cleveland, O., št. 10 Forcst City, Pa., in št. 1 Chicago, 111. Ka; pa ostali klubi? Sodrugi, letos obhajamo 25-letnico obstanka JSZ. Na zadn jem zboru v Clevelandu smo obširno razpravljali o tem in priporočila so bila, da delujemo z vsemi močmi nato, da naša zveza doseže do konca jubilejnega leta 2,500 članov. Bomo dosegli to število ali ne, je odvisno od nas vseh. Potrebno je, da pride v nal^e klube več agresivnosti. So še mnoijre naselbine v Penni in Ohiu, kakor tudi drugod, ki še nimajo socialističnih klubov. Zadnja konferenca v zapadni Penni se je o vprašanju ustanavljanja novih klubov obširno pečala in zaključila podvze-ti obširno kampanjo v vseh na-selibinah svojega delokroga, da se ta i leja vresniči. S.»drugi in sodružice, proč z mrtvilom in malodu'nostjo! mesto mora zavzeti agfrsfvn^st in -a-gilnost. Na delo tgrej za večjo in agilnejšo Jugoslovansko so- cialistično zven« ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. •fpe PREGLED 2E OBJAVLJENE VSEBINE Misli avtnega magnata barona Mangiena so bile urno pri svoji ljubici Mkmi, ieni Bodo Brenkena, ki je »dpotovaJ it Berlina. Mangien s« je te priložnosti po-iluiil in sapuntil za |>ar dni svojo ieno v Hamburgu ter ae odpeljal v Berlin, kjer ga je slučajno srebal tovarniški delavec Kari A)bt. V otroikih letih se je igral g baronomr ki je bil iste starosti. Abta je mudila ielja, da iave, čemu je magnat Mangien priiel na tak večer, ko ga vsak Nemec, ako le mogoče prebije v krogu svoje fotiHie, v Berlin.____ . Baron »e je svoji ieni aicer zlagal, da mora v glavno mesto zaradi nujne konference in je re« naročil dvema avojima svetovalcema v direktorskem svetu, da naj ga počakata v hotelu. Med tem je Mangien iz svoje »obe telefoniral svoji ljubici Mirni in koval z njo načrt ia sestanek, o katerem ne sme nihče izvedeti. (Nadaljevanje.) Izvršila je naročilo in takoj glasno pristavila, kakor da zavrača njegovo obžalovanje: "Saj ni tako hudo, res ne, baron! S knjigo ležem v posteljo, ljudem pa sem posodila gramofon; plesali bodo in se veselili prav tako, kakor da tudi mačke ni doma." Mangien se je zadovoljno smehljal. Kuhinja in sobe za služinčad so ležale v kletnih prostorih z okni na vrt; če bodo še plesali ter navijali gromofon, bo& spredaj lahko hodil noter in ven, kakor ti drago — Mirni je znala izrabiti vse možnosti — ubogi Bodo ji, Bog mi je ipriča, ni bil kos. "Pazi, srček !" — je zaklical in pomežiknil, kakor da bi mu bila lahko videla v obraz — "zdaj bom štel ure, od polnoči nazaj. Ti za-kliči samo Trav\ da bom vedel, kdaj naj pridem. Torej: dvanajst, enajst, deset, — no? Pol desetih? — Ne, poslušaj! Se prej bi bila lahkomiselnost! Okrog pol desetih torej. In ključ kakor sva se domenila, kaj ne?" Se je posedel nekaj hipov pred aparatom, potem je vzdihnil, segel po aktovki ter naročil, naj gospoda prideta. Mnogo huje, kakor je baron mogel domnevati, sta oba moža, ki sta čakala, kritizirala njegovo "nesramno brezobzirnost", da je sklical konferenco na sveti večer. Posebno ravnatelj Kriiger, lasnik tovarn barv, ki so bile zainteresirane na Mangienovem podjetju z velikimi dobavami, je ves nemiren capljal med velikimi usnjenimi fotelji v hotelski veži ter zmerjal na vsa usta. Vsako toliko časa je potegnil iz žepa svojo zlato uro ter vselej zagrozil, da ne bo čakal niti sekunde več. Ju-itični svetnik Rilla je samo zmajeval z rameni ter se smehljal s svojim kislim, ledeno mrzlim nasmehom. "Privoščite mu vendar, naj ima svoje veselje! Kako vzvišen občutek, pustiti l}udi Čakati pred vrati, če si potomec očetov, ki so jim noge po cele noči prezebale na kozlu, medtem ko so sedeli njih gospodarji pri kartah. To jegalska fijakerska kri, voila." "Fijakerska kri? — Baron Mangien?" — je ves začuden* zažarel ravnatelj Kriiger in tisti hip nehal skakljati sem ter tja. "Je to res? Potomec fijakarjev?" "Ne veste tega? Praded Mangin, brez e, izgovorjen s francoskim nosnikom, je priSel v Hamburg na kozlu grofovske kočije, ko so •ristokrati z one strani bežali pred giljotino* Natanko kakor naši ruski emigranti, je tudi inarquis ali vicomte računal samo s kratkim izletom, a je moral kmalu prodati konja in voz svojemu lastnemu kočijažu. Za hanzeate je bila vožnja v bogato pozlačeni francoski kočiji na prožnih vzmeteh sertzacija, posel je uspeval, in pretkani Francoz se je lotil izdelovanja poddbnih kočij v družbi z nekim ham-burškim kolarjem, katerega je seveda vrgel • na cesto, kakor hitro ga ni več potreboval. No, in kaj je konjunktura, vam pač ni treba razlagati. Petnajst let je podil Napoleon svoje oficirje in ministre po Evropi — ljudje so stanovali in spali na cestah. Ko je dunajski kongres nazadnje ustvaril red, je odpotoval stari marquis na stroške svojega kočijaža v Francijo, kočijaž je ostal v razkošni patricij-«ki hiSi, ki jo je bil iz poloma ujel zase, in pisal poslej svoj priimek z nemškim "ie". Več kakor njegovo bogastvo je bil vreden nos, ki so ga vsi potomci padedbvali po njem. Vnuk *e je lotil valgonov in lokomotiv, kakor je potem oče našega sedanjega gospoda prvi v Nemčiji zavohal bodočnost motorja. Med tem je potreba vagonov v voj«ni leta sedemdesetega podelila francoskim fijakerskim sinovom knežji grb, in če bi nekdanji gospod vicomte ali marquis hotel govoriti s pravnukom svojega osebnega kočijaža, bi moral čakati tudi tu spodaj prav tako kakor midva. Ravnatelj Kriiger je z nalsobanimi ustnica- , mi srkal zgodbo kompromitirajočega pokole- A Tf f \ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami /1 iV v/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole-tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Ust, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. nja kakor sladko pijačo vase, ves srečen v misli, da bo lahko tako zavidanega barona moril z namigavanjem na bičevnike in postiljon-ske škornje. Od veselja bi bil skoraj pozabil, da bi se bil dalje razburjal zaradi dolgega čakanja, če se ne bi veliki kazalec električne ure pomikal zmerom više. "Sest je ura!" je nahrulil justičnega svetnika — "doklej boste prav za prav čakali? Saj vendar nisva njegova lakaja! Odpeljiva se kratkomalo domov pa basta!" Dr. Rilla se je posmehljivo obrnil v stran; ni se zdelo vredno, da bi odgovoril pozivu. Rad bi si bil privolil to šalo, da bi bil poslušal Krtigerjev predlog, toda dobri mož še malo ni mislil na to, da bi bil pokazal roge tako mogočnemu naročniku, kakor je bil Mangien. Justičnega svetnika, nekdaj člana akademskih društev, z dekorativno razseka-nim obrazom, so zgodaj poučili, da je treba vsako stvar plačati; vprašanje je le, ali je blago vredno cene. Saj tudi tisto ni bilo ravno prijetno, da so ga nekdanji tovariši akade-m?ki obdelovali s sabljami, ker se je oženil s krščeno hčerjo vsemogočnega bankirja in Žida, tajnega svetnika Landaua in postal svak razvpitega zdražbarja in častnega proleta dr. Heinricha I^andaua. Kdor pa je hotel, še ne štirideset l#t star, postati sindikus največjega bančnega in industrijskega k-oncerna, ta se je moral pač tudi s temi nevšenostmi sprijazniti. Ta ravnodu^nost je vselej še bolj razdra-žila gospoda ravnatelja. ' "Kot kočijaški sin bi bil gospod baron vsaj do najinih šoferjev lahko obziren! Moj je oženjen, vsaj kot njegov kolega bi lahko —" "Mirne duše lahko pošljete svoj avto domov," je vpadel justični svetnik, "vas bo pa moj 'šofer zapeljal domov." "Kako neki? V i stanujete vendar v Grune-waldu! Ne morem si misliti, da bi zdaj še —" Dr. Rilla je nestrpno odkimal: "Jaz moram tako in tako še v mesto, k svojemu svaku. Na 2andarskem trgu me samo odložite, to vam ne bo vzelo niti pet minut, meni pa je vseeno, ali me čaka voz spodaj ali pa opravi med tem kakšno vožnjo." Ravnatelj Kriiger se je neodločen prestopal, njegove mal*» oči so radovedno plesale po Rillovem kamnitem obrazu. "Vaš svak? Je to nemara brat va&e gospe soproge? Doktor Landau? Baje nekakšen čudaški svetnik. Neke sorte proletarski Zve-ličar. — Ne?" Z brazgotinami okrašeni Rillov obraz je ostal nespremenljiv. "Bolj čudaški kakor svetniški," je suho odgovoril. Ni maral po-streči zlobni Kriiigerjevi klepetavosti s podrobnostmi. Kar so vedeli ljudje iz časnikov o govorih in dejanjih dr. Heinricha Landaua, je zadostovalo popolnoma. Kakor foxterrier okrog ježa je plesal debeli, mali ravnatelj okrog nedotakljive bod-Ijikavosti justičnega svetnika, in se na moč truclil, da bi z netaktnimi nami'gavanji in hinavskim obžalovanjem zadel na prepuščajoče mesto v oklepu. Toda Rilla ni zatajeval svaka, ta sramotni madež je bil vtetet v nakupni ceni njegove karijere. Brat njegove žene, dr. Heinrich Landau, je bil norec — osvobojeval je delavske žene. nezaželjenega otroškega blagoslova in je pošteno ime svojega očeta vlačil po sodnih rubrikah vseh listov — kaj potem? O tem je govorilo vse mestb, gospod Kriiger naj kar brusi svoj jezik. Wal-demar Rilla je molčal kakor pred dvobojem, dokler ni šel nasprotnik ,ki ga je bila zapeljala navidezna vljudnost, predaleč: "čudim se, da ni vaš gospod tast svojega zoprnega sina že zdavnaj onemogočil. Po tistem ščuvajočem govoru v sodni dvorani bi bilo človeku z njegovimi zvezami vendar kaj lahko. Kakor zamahne spretni sabljač v pravem trenutku, je zdaj justični svetnik z ledenim mirom zadal svoj dobro preračunani udarec: "Toda, prosim vas," je vzkliknil skoraj veselo, "kaj morejo take bedarije mojemu tastu? Vsa'k poštenjak se odkrije pred imenom tajnega svetnika Landaua. Le umazana, pro-staška zavist lahko prezre očetovo veliko živ-Ijensko delo zaradi sinovega bedastega početja — namestu narobe." Molče spraviti tako nevsakdanje hudo zaušnico, to bi bilo celo utrjenemu borivcu, kakršen je bil ravnatelj Kriiger, precej težko, če ne bi bil kakor na iztočnico prišel boy s sporočilom: Gospod baron čaka. (Dalje prihodnjič.) ŽENA POD JARMOM FAŠIZMA Piie Ana Jermanova, Ljubljana. (Nadaljevanje in konec.) Nič boljši kot položaj delav- Treba je upoštevati psiho- ke I)a ni položaj žene iz srednjih slojev. Tudi tu velja pravilo, da mora poročena žena zapustiti službo, "neporočena pa sme samo tedaj služiti, če ne odjeda nobenemu moškemu kruha. Ena takih odredb zahteva tudi kazen za vsakega delodajalca, ki sprejme žensko v službo, če bi lahko •zaposlil moškega. Neporočene loški moment: večina žen vidi zavestno ali podzavestno svoj smoter v srečnem zakonu. Vsled gospodarskih razmer je pa zlasti po mestih čezdalje manj moških, ki bi mogli preživljati ženo in družino. To velja zlasti za Nemčijo, kjer se je kriza pričela zelo zgodaj. Za primitivno me&čanko brez politične zrelosti in socialoške-ga spoznanja se je hitro našel izhod: možem je treba dati primerno eksistenco, da se bodo lahko ženili, a mesta v službah jim bodo napravile žene, ki bodo našle v družinah take gospodarske pogoje, da bodo zopet brezskrbno kraljevale v domu, kjer je njihovo pravo mesto. Mali uradnici, izkoriščani kontoristinji, izmučeni prodajalki je naenkrat zasijal žene in žene brez otrok je treba posebej obdavčiti, prikrajša jo naj se tudi pri pokojnini. V Nemčiji ne sme imeU žAa vodilnega mesta niti na' dekliški šoli. Sploh delajo fašisti sistematično na to, da bi ženo ipopolnoma izločili kot učno .noč. Tudi sodna služba ni dostopna ženi, ker je žaljivo za moško čast, da bi ga sodila ženska. Najbolj žalostno sliko pa nu pred očmi ideal germanske že- ^ v Nemčiji ženska mladina. ne, ki gospodinji doma, v bla- l?ostop v .vBje *ole ->e za žen' gostanju rodi otroke in ima ske . om.ejen: na vseučilišče dobro situiranega moža. ki ji Mp!?jmej delavke. Zato imajo, žene dovolj vzroka, da se postavijo v iborbi proti fašizmu v iprve vrste. Znano je, da so lansko leto priredile žene kongres proti vojni in fašizmu. Vršil se je v Parizu, kamor so prihitele žene iz vseh držav, od fašistične •Nemčije in Italije do sovjetske Rusije. V skupni volji so se združile pripadnice najtbolj levega krila do krščanskih soci-alk. Njihova parola je bila: "Proč s fašizmom, ki prinaša uboštvo in vojno!" Kongres se je razvil v močno žensko svetovno gibanje s sedežem v Parizu, ki zasleduje vse krivice, ki jih fašizem zadaja delovnemu ljudstvu ter vneto propagira mirovno idejo. Propagando* vrši v svojem glasilu, ki izhaja Za zdaj še samo v francoskem (in menda v angleškem) jeziku pod naslovom "Les Femmes dans 1'Action mondiale." Upaj mo, da bo večina žen spoznala potrebo borbe proti fašizmu, ki je sipremenil ves svet v ognjenik, vsak trenutek pripravljen izbruhniti vseuni-čujoco lavo. Ali si more želeti vojno žena, ki je roditeljica novih življenj? Ali more mati, ki čuti prirodno, žrtvovati svojega sina brezdnu nenasitnega imperializma? Ali ni povsem razumljivo, da se ji vzbudi upor: zakaj, čemu, s kakfšno pravico? Kako more razumeti fašistični evangelij o potrebi vojne, o "pravici do razmaha naroda" ona mati, ki ostane sama s kopico nepreskrbljenih otrok, katerim so vzeli očeta, rednika? ,Ona ve in razume samo to, da so njeni otroci lačni in zapuščeni, da se njen mož ne bo več vrnil, da mora prevzeti nase tudi njegovo breme. Zato se kljub fašistični propagandi za vojno ne more o-greti nobena žena, ki sledi svojemu naravnemu instinktu. Ženska je v svojem bistvu o-hranjujoča, da „e' bo (Nadaljevanje s 1. strani.) žka, med njimi tudi takim, ki nimajo svojcev, da bi jih vzeli pod streho. Sledile so edini možiosti, ki jim je preostala, da si ohranijo golo življenje: cesta in prostitucija. Lastniki tovarn so sledili odredbi o odpuščanju . žen iz služb, toda na njihova mesta niso sprejeli moških pod ugodnimi plačilnimi pogoji, kakor je obetal Hitler, temveč so zaposlili nove, mlajše ženske za sramotno nizke mezde. Ofenziva proti tako zvanemu dvojnemu zaslužkarstvu se je izkazala v resnici le kot napad kapitalizma proti mezdam vseh delavcev, moških in ženskih. Kapitalistom je z uredbo o dvojnem zaslužkarstvu popolnoma izročena usoda delavstva, »zlasti pa usoda delovne žene. V tem temelji tudi podla igra, s katero ustvarja fašizem nasprotje med spoloma v delavskem razredu. Jasno je, da pomeni boj fašizma proti ženskemu delu tudi boj proti vsemu delavstvu. iskala druge možnosti zaslužka, dobi tako zvano poročno posojilo, ki sme znašati največ 1000 mark. Za ta dar si pa sme kupiti srečna nevesta samo to, kar prizna "urad za poročna posojila" za najpotrebnejše. Toda med najpotrebnejše ne spada perilo in obleka in živila, temveč urad sam preskrbi na račun posojila radio-aparat in fašistične knjige, da moreta no-voporočenca uživati lepoto fašističnih fraz z ušesi in očmi — in s praznim želodcem. Toda pogoji za prejem posojila so zelo strogi: deležen ga je samo tisti par, ki se je že izkazal po svojem globokem nacionalno-socialističnem čuvstvovanju in ki je ipo svojem telesnem ustroju sposoben podariti državi več otrok. To mora ugotoviti pose-.ben zaupni zdravnik. Posebne vrste Je tudi skrb za naraščaj, ki pride za socialno pomoč v poštev samo v primeru, da pomeni v plemenskem pogledu vrednoto za državo; to se pravi, da samo zdravih in to šolo. Drugo je opravila kapitalistična propaganda v tisku, na filmu in v radiu, te več pa s hujskajočimi govori na shodih. • < - Obtoženi profesorji so pač ljudje, ki imajo svojo glavo in mislijo, da tudi uče iz svoje glave. Nekateri izmed njih so misleci in je škandal, da jih sme provocirati bedak, kakor je VValgreen, samo zato, ker oblast spoštuje njegovo imovino. Par profesorjev pa je bilojie-previdnih. Komunisti v Ameriki vsekrižem kolektajo, ustvarjajo nešteto papirnatih organizacij in v njih."odbore" pa vpisujejo prominentne ljudi. Komunisti taka imena na široko in dolgo oznanjajo, jih tiskajo na svoj pisemski papir in na nabiralne pole. Prizadeti profesorji pa zdaj izjavljajo, da so komunisti uporabljali njih imena brez dovoljenja in se zelo jeze radi tega. "Daily \Vorker" ima iz vsega tega spet svojo £alo in — dohodke.\Doibro in pošteno misleči radikalni profesorji so za eno skušnjo bogatejši in bodo v bodoče morda bolj previdni. Sicer ne more kapitalističnim interesom ugajati nihče, ki je proti njim, toda. pri izbiranju opozicije se je naj&bjjše pridružiti taki, ki je resna stvar ne pa pustolovskim frazarjem. Kajti taktika slednjih često-krat služi bolj namenom kapitalizma pri zatiranju delavskih organizacij kot pa mu škoduje. Veliko žeje V prvih 4. mesecih tega leta je prebivalstvo Zed. držav popilo 11,500,000 sodov piva, ali 25 odstotkov več kakor v isti dobi prošlo leto. S. P. in unije V soboto 15. junija bo v Chicagu sestanek sodrugov in so-družic, ki so člani* in članice unij. .......—............... NflNIHiHIttlill" Boj za kontrolo unijskega pokreta v Montani V Montani se vrši ljuta borba med naprednimi člani unij in reakcionarji za kontrolo državne delavske federacije. Sedanji predsednik James D. Graham, ki že več let načeljuje federaciji, je za to mesto ponovno nominiran. Pod njegovim vodstvom se je Montana State Federation of Labor razvila v eno najnaprednejših državnih delavskih federacij v sestavu Amerftke delavske federacije. Pazil je posebno na zasedanje državne postavoda-je in potem razkrinkaval v glasilu strokovnega pokreta vse tiste poslance, ki so delovali in glasovali proti zakonskim predlogam, ki so bile predložene v korist delavskega ljudstva. Boj proti njemu ne prihaja toliko iz vrst unijskega članstva, kot pa izven, » od raznih korumpiranih političarjev, katerim je strokovno organizirano delavstvo lestva, po kateri so splezali do mastnih služb. Razumljivo je, da je za vsem tem vpliv Anaconda Copper Mining Co;, katera je resnični vladar Montane. Proti Grahamu so postavili kandidata, ki je vse kaj drugega kot to, da bi mu delavstvo moglo zaupati tako važno mesto na čelu strokovnega pokreta v tej državi. Njegov nasprotnik je profesionalni gambler, član unije hotelskih in restavracijskih pomočnikov v Great Fallsu. Torej značaj, kakršnih je danes toliko v vrstah organiziranega delavstva! James D. Graham je tajnik soc. stranke v Montani in član eksekutive ameriške soc. stranke. Takih osefo je vse premalo na čelu strokovnih organizacij v tej deželi. Volitve se zdaj vr-še v lokalnih unijah, ki so pridružene delavski federaciji Montane, in se zaključijo 14\ junija. Slovenskim delavcem v Montani priporočamo, da se udeleže sej svojih lokalnih unij in glasujejo za James D. Graha-ma za predsednika državne delavske federacije. Sploh je dolžnost vseh naprednih delavcev' v unijah, da vrše čim večjo agitacijo pri volitvah. Vaša parola naj bo: ven z zajedači in ko-rumpiranimi voditelji iz delavskih strokovnih organizacij! Nothinff was ever made but that some one eould not make it worse and seli it for lesa, A modfrnitfd good hou*rwifc and careful mothers will buy from Weiirel\ Dairv 1'roiliirK . -i Producer« of Highest Qualily MILK PRODUCTS 2380-82 Blue Ialand Avenue Phone Monroe 3f>73 CHICAGO, ILL. ..... VVho don'l make it wor«e — But make it save Milvvaukee Leader Največji ameriški socialistični , , dnevnik. — Naročnina: $6.00 i na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. ; Nation: 540 W. Juneau Av«. MILWAUKEE, WIS. 41l!i;!Bil!!B!S::iBiiilB!!iail!lBl!IIBl!:iBllliail!lBlllia - BARETINCIC & SON ■ - Tal 1475 H POGREBNI ZAVOD ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOVVN, PA. i ti •• ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■rVM FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, IU. Tal. Crawford 138J O Pristna in okatna domača jedila J | Cana zmerna. Pottreiba točna. ........o............... . » NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA IISKAIIM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaikem, sloraikem. čeikem, poljskeas, 4 kakor tudi ▼ angleškem in nemškem jetikn. NASA POSEBNOST %0 TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCK FRANK ZAITZ: OBISKI Najefektivnejše .red.tvo za rušenje in ubijanje Zapisnik pennsylvanske Konference klu bov JSZ in Prosvetne matice (Nadaljevanje.) John Tancek, predsednik Slovenskega doma, aktiven v SNPJ, v socialističnem klubu klubu št. 2452 JSZ ustanovi mladinski odsek, Jtohn Tancek je Veharjeva izvajanja podprl z dodatnim itd., je vodil spored. V otvorit- »P«'om in »potem s kom- venem govoru je pojasnil namen prireditve in nato predstavil socialistični pevski zbor "Zarja" iz Clevelanda, ki je po i vodstvom pevovodje J. KraJbcca predvajal pesmi, o katerih je bilo že poročano. Poleg mešanega zbora "Zarje" so bili v fporedu dueti, kvarteti, ženski zbor in oktet. Te točke ho bile razdeljene med "Zarjani" in pevce ter pevke -zbora "Delavec" iz Newiburgha, ki so prišli v Girard skupaj z "Zarjani". "Zarja", odsek kluba št. 27 je zbor, ki je moral v prošlih nekaj letih skozi nar j težjo krizo v svojem obstoju. Posledice še niao prebolene. Razklan je bil na dvoje. In dasi imata oba ta kosa glasbeno in načelno tudi v razdvojenosti t"e vedno veliko skupnega, sta vendar narazen. Skupina, ki ji j« bila načelnost vse, je rešila tradicijo in "Zarja" je še vedno odsek khrba at. 27, v katerem je bila ustanovljena. Druga skupina goji glasbo po tragičnem razdvoju in tožbenem spopadu istotako pod imenom pevski zbor "Zarja", toda od prvotne se razlikuje z označbo^samostojna Zarja". Vselej, kadar bodisi čita m ali pa posl-ušam petje članov in članic "Zarje", mi pride v spomin to poglavje iz našega kulturnega življenja v "metropoli". Toliko truda, predno si je "Zarja" priborila tak sloves, predno je postala res dovifren pevski -zbor, — pa se urine vmes "politika", posledica tedanjih razmer, in nato kajpada raziskavanje, kdo je prav-i plimentarnimi besedami oznanil, da je še en govornik. Tako je prišlo, da sem bil predstavljen c/b tej priliki tretjič na odru Slovenskega doma v Girard u. Ne vem koliko let je tega — vem pa, da je bila zima, ko je bil tu sklican shod. Bilo je mrzlo od vrai7a. Ne samo zunaj, ampak tudi v dvorani. Na odru sva sedela premražena Jack Kotar, ki je živel tedaj v War-rercu, in ja~/, v dvorani nekaj ducatov ljudi, ki so me prišli "poslušat", in v o69 SNPJ 30. maja na Syganu. gega poslušajo. Meni se je zdelo za moj govor ob taki priliki dobre pol ure zadosti, ker sem v tem času lahko povedal vse, kar spada na tako slavje, ne da bi spravil ljudi v dolgočasje. Tako pa so pričakovali daljši govor in se zato potem toliko bolj zabavali, ker ga ni bilo. prijetnost. Glasbeni spored je tedaj vodil Primož Kogoj s svojim zborom. Zdaj, to je, 4. maja, pa je bilo vreme za prireditve v dvoranah ugodno, udeležba sijajna, godba pripravljena, peli so pevci in pevke dveh delavskih pevskih zborov — lee en govor, zaprav krfv. Par let nazaj sem v Pueblu motril fotografijo pevskenra zbora "Prešeren", ki se je pred mnogimi leti ponašal za enega izmed najboljših,ako ne za najboljši slov. pevski zbor v Ameriki in za prvenstveni zbor v Coloradu. Imel je v resnici zborovodjo, ki je poznal glasbo, zboru pa je znal udahniti življenje in mu poiskati glasove. Ampak na omenjeni sliki sem videl, da nekdanjega "Prešerna" ni več. Tu rojeni Sloven.c; so nadomestili v starem kraju rojene pevce, ki so bili nekoč tudi mladi. Kljub temu se je ta proces nt-i* v pueblskem zboru in potem spet aeznanjevanje, dovtipni pozdravi, petje, šale, pomenki in nato pa "policijska ura", magari brez vsakega policaja, ki sama na sebi ukaže razid. Spored bi bil veliko boljši, ako bi "Zarja", ki poseduje tudi igralske moči, imela za take prireditve pripravljenih tudi par deklamatorjev in pa kako močno dramsko skico, še prak-tičnejše bi bilo, da se bi klubi JSZ v Clevelandu sami začeli resno ukvarjati s socialno dramo, soc. zbor "Zarja" pa se naj bi posvečal gojitvi petja, kakor doslej. Par prijateljev v Girardu mi polagoma, brez večjih notra- je djP>«matično »amignilo, da njih potresov. Razvoj "Zarje", odseka kluba št. 27 v Clevelandu, je bil povsem drugačen. Tudi to je danes že v veliki meri pevski zbor ameriško-slovenske generacije, kar je za zborovo bodočnost lahko najboljše jamstvo. S pomočjo prejšnjih njenih zvestih pevcev in pevk, ki vztrajajo v "Zarji", si zbor v celoti lahko spet pridobi sloves, ki si ga je prej priboril s tolikšnim trudom. Pevski spored na prireditvi v Girardu ni bil dolg. Vse je Ulo kakor po traku. Nato je Tan-Cek predstavil Johna Veharja iz Clevelanda, ki je apeliral na girardsko mladino, da si naj v < > V PETEK 31. MAJA ob 8. zvečer bo v dvorani SNPJ predaval sodrug l ltAVK <:ESEi\ iz Driroilai i PREDMET: "Kakšne metode bi bile za socialistično gibanje najboljše, da pridobi ameriško ljudstvo v svoj krog?" Po predavanju bo diskuzija in potem zabava. Pridite v dvorano že pred 8. uro. Vstopnina prosta. pa soparno — torej zopet ne-| JosePh Snoy bi dejal, "oh boy", —^ to je bilo "lastno"! Spored je bil končan dovolj zgodaj, da »o ljudje, ki so priOli iz številnih naselbin, imeli do odhoda še zadosti časa za zabavo, pomen-ke in ples. "Moroatarji" iz Sharona so se predvsem zanimali za šolo na Barju, katero smo obiskovali, za tega ali onega učitelja, kateremu "smo" ali "so" nagajali — ampak časa za ožje seznanjenje s temi rojaki je bilo premalo, vrhutega pa je bila gnječa tolikšna, da če sem s kom govoril, so mene, njega ali njo, s komur sem bil pač v po-menku, odrinili drug od drugega in tako smo vedno dobili novo družbo. "Majskega Glasa" v Girariu po naključju do te prireditve še niso dotbili, zato je John Kosin telefoniral ponj v Cleveland, od kjer so ga pripeljali. Gi-rardeani so ob tej priliki prodali precej izvodov. Clevelandska skupina se je z omnibusno kompanija pogodila, da odide iz Girarda o polnoči. Toda bila je že ena, ko je bil bus še vedno pred dvorano. Treba je bilo pač poiskati 6e tega ali -onega. Odpeljali so se vsi židane volje, toda brez pomoči duhov, kakršne je prepovedovala prohibicija. Okrog 3. so bili .spodnji prostori Slovenskega doma še vedno napolnjeni. Mrs. Krvina mi je ob tej uri sporočila, da sta z možem Andrejem 'pripravljena oditi, toda mene ne silita, ako me mika ostati, ker si lahko vzamem ključ in pridem v svojo sobo kadar me je volja. Odšel sem z njima. Vstali smo zgodaj, ker sem moral na vlak. Ob -8. zjutraj sem videl Bogatajevega tasta. "Ravno kar pridem z veselice," je dejal. "Ali še traja?" sem se začudil, četudi veselice do jutranje ure niso nič izrednega. "Mi smo bili zadnji," mi je*odgovoril. Počutil pa se je bolj sveže kakor mi, ki smo nekaj ur spali. John Kosin je že upravljal svoj lokal V Slovenskem domu, ko smo se poslavljali. Pred mnogimi leti mi je dejal, da se bo izselil. Vedel sem že tedaj, da ne misli resno nikamor. On je del Girarda. Za slovensko naselbino in njen napredek ima veliko večje zasKuge kot pa mu jih rojaki v svoji skromnosti priznavajo. Njemu je to vseeno. On in drugi sodrugi ter sodružice se ravnajo po svoji najboljši uvidevnosti in delajo — kakor pravimo — "po začrtani poti". mladini ne bo všeč, če bo program predolg, kajti mladina je pač mladina iiv misli ob sobotah večer največ ^ia ples. Posebno nerada vidi, če kak govornik le predolgo nateza. To mnenje oziroma ugotovitev je vredno upoštevati vsakemu, ki noče kvariti dobrega razpoloženja. Kajti shod, ki je zgolj shod, je čisto nekaj^ drugega, kakor pa piknik "s shodom" in plesna zabava, "na kateri nastopijo tudi govorniki". Ko sem končal, je menil s. Tancek, da bi lahko Be nekaj časa nadaljeval; veliko drugih me je kritiziralo, češ, še bi bil moral govoriti. Nekateri pravijo to iz prijaznosti, drugi pa, ker jim res ugaja, da koga dru- Chicagu ♦...................... Drama "Rdeče rože" v VVaukeganu izborno vprizorjena Brez pretiravanja se lahko reče, da je bila" Mo&kričeva drama "Rdeče rože" v nedeljo 19. maja na waukeganskem odru izborno vprizorjena. Udeležencev je bilo več ka kor sem pričakoval in igra je napravila nanje velik vtis. Nobena drama te vrste ne more biti v sedanjem času bolj primerna, kot so Moškričeve "Rdeče rože". Ako je poleg tega še dobro predvajana, je učinek na avdijenco o portretiranju socialnih krivic neizogiben. Vprizoril jo je dramski odsek kluba št. 1 iz Chicaga pod pokroviteljstvom kluba št. 45MSZ. Igral jo je zdaj v tretjič. Vloge v nji so imeli Chas. Pogorelec. Minka Alesh, Angela Zaitz, Johnny Kochevar, Johnny Rak, Louis Beniger, A lice Artach. Joseph Turpin, Frank Sodnik, John Hujan, Vinko Ločniškar, Klica Zupančič in Anton An-dres. Edi na sprememba v ansam- hodu s. Ovna, ki bo dospel naIM, Dermota kliče posebnemu postajo v Pittsburgh opoldne.1 odboru, naj deluje naprej za Potrebno je, da gre nekdo ponj; pridobivanje društev v Prosvet- "Radnik" nadaljuje z lažmi « Pri "Radniku" se ne morejo naučiti, da je človek lahko ko. munist ne da bi lagal o ljudeh, s katerimi ne soglaša. Glede "Proletarca" imajo za zdaj še tajen načrt, kateri je nam znan, ki pa Še jim bo ponesrečil prav tako kakor takrat, ko so dobili Chas. Nova-ka-Bartuloviča, da uniči JSZ in njeno glasilo ter v ta namen "potrošili precej tisočakov, ki so jih iztisnili iz hrvatskih delavcev. V izdaji z dne 14. maja je "Radnik" pisal neresnico, da je urednik Proletarca Frank Zaje nastopil na konvenciji illinoi-ske soc. stranke v DecaUirju proti predloigu komunistov za "enotno fronto". V izdaji z dne 24. maja pa piše, da rajl-e verjame komunističnemu poročevalcu kot pa zanikanju v Proletarcu in nato je priobčil dodatno laž, da je bil urednik Zaje tudi proti predlogu, da se Harry Langa izključi iz soc. stranke. Lang je član uredniškega štaiba dnevnika Forward v Nevv Yorku, v katerem je pred par leti priobčil serijo člankov o in ga pripelje v Imperial, kjer "o matico. S. Tomec soglaoa in življenskih razmerah v sovjet- KADAR SI 2ELITE KNJIGE, naročite si jih iz Prolctarčeve knjigarne. blu od prednjih je bila vloga tajnice pri Filderju. Prej jo je imela Maria Omahen, ki pa je bila to nedeljo zadržana vsled druge prireditve. Namesto nje je igrala Elica Zupančič, ki je že v tem svojem prvem nastopu pokarala, da je v nji zelo dobra igralska moč. * Režiser je bil Louis Beniger, suflerka Katka Zupančič in masker Filip Godina. Mladi Robert Zakovšek je zaigral par komadov na harmoniko, najprvo "Internacionalo". Dve dekleti sta nastopili v duetu. Ena izmed njiju je petje spremljala na kitaro. 2al, da njunih imen ni bilo v tiskanem sporedu; dasi sta bili oznanjeni z odra, se njunih imen nisem zapomnil. Peli sta slovensko in angleško. Kratek govor o raznih naših nalogah je imel Filip Godina. Udeležencev je bilo na predstavi precej iz drugih krajev, posbno iz Milwaukeeja. Zastopane so bile dalje naselbine Sheboygan, Racine, Kenosha, Chicago, So. Chicago, najbolj pa seveda VVaukegan in North Chicago. Po končani igri, oziroma zvečer, se je vršila plesna zabava v gornji dvorani. Zdi se mi, da bi bilo zunanjim gostom bolj ustreženo, če bi imeli namesto v gornji, ples v spodnji dvorani in Waukegančanom menda tudi. Prireditev v splošnem je bila velik moralni us»peh in po številu udeležencev sodeč, bo tudi nekaj prebitka. Dopoldne istega dne se je vršila konferenca zastopnikov* klubov JSZ in društev Prosvetne matice. članom in članicam kluba št. 45, somišljenikom in drugim prijateljem, ki so na prireditvi pomagali, zaslužijo priznanje, ker so svoje posle jako vzorno Izvršili, — X. bo popoldne govoril na sIhkIu.j dostavlja, da je dolžnost vseh Shodi so sklicani poleg v Impe-! nHs agitirati med članstvom rialu tudi v naselbinah Moon (društev v ta namen. S. Smrekar Run, Midway, Burgettstovvn, Bridgeville, Canonsburg, Li-brary in Ambridge. pravi, da je to dolžnost v svoji naselbini z uspehom izvršil. Petro v čir govori o priliki za pri- Joseph Mavric h je prevzel i dobite v društev v P. M. v Pre-nalogo za privesti Ovna s po- staje. V publikacijski odsek sta iz- Pismo iz Coverdale zaradi voljena s. Samsa in Elish. nameravanega shoda se sprej- S. Terčelj omenja tridesetletnic na znanje. Na pismo iz u-i'10 delo Proletarca in priporo-prave Proletarca se sklene, da da se n»J ta jubilej nagega vzamemo četrt strani oglasa v i glasila tudi v Penni dostojno Majskem Glasu. Jacob Arr.bro- proslavi. Sklenjeno, da se to iz-zieh poroča, da je naročil 25 vrši pod okriljem Konference garnitur knjig Cankarjeve družbe, ki se jih bo prodajalo na shodih. Se odobri. Finančno poročilo tajnika se vlime na znanje. Terčelj poroča, da so na novo pristopila v Prosvetno matico samostojno društvo v Bridgevillu, samostojno društvo v Presto in društvo S&PZ v Canonsburgu. Nedavno je pristopilo tudi druš. 118 SNPJ v Pittsburgh u, katero je po šte-na j večje v tem vilu članov okraju. S tem zaznamujemo v Prosvetni matici od profclega konferenčnega zborovanja, na katerem je bil sprejet načrt za pojačanje te ustanove, res velik uspeh. Ker pa je v naselbinah še mnogo društev — nekatera imajo tudi svoje domove, je potrebno z agitacijo za pristoip v Prosvetno matico med njimi nadaljevati. Dalje poroča Terčelj o svoji agitacijski turi za Proletarca v Detroit, ki je bila uspešna. Nato apelira, da naj sodelujejo vsi za čimveči uspeh "Ovnovih shodov. Nato da predsednik besedo Jos. Snoju, ki našo akcijo za sklicanje teh shodov pohvalno ocenjuje. Za njim je pozdravil zbo*ovalce John Rebol, istotako iz Bridgeporta, O. Anton Zornik govori o gibanju progresivnih struj, ki se bodo nekega dne strnile skupaj in pogazile moč obeh starih strank. Upa ,da bo v tem skupnem gibanju igrala socialistična stranka glavno vlogo. Nato predsednik pokliče M. Strupe-ka, ki pozdravi zborovalce in obljubi, da se bomo v bodoče ob takih prilikah večkrat videli. M. Dermota iz Libraryja kritizira izvajanja s. Zorni ka, če';, da povzdiguje Lafollettovce. Končno omeni, da ima upanje, da se klub na Libraryju obnovi. S. Kavčič omeni, da je federacija društev SNPJ zapadne Pen ne pristopila k Prosvetni matici in da je posetil njeno konferenco v Aliquippi. Sklenjeno, da se mu plača $2 za vozne stroške. S. 2i»gman iz Strabane poroča, da prirede ob priliki Ovno-vega shoda tudi zabavo. S. Jacob ^kerl iz Moon Runa poroča, da bo imel njihov Slo-Venskl dom na Labor I)ay slavje 20-letnice. S. rt. Smrekar poroča o delu obnovljenega soc. kluba v A li-(juippi. Njih društvo, oziroma Slovenski dom, je pristopilo v in s sodelovanjem kluba JSZ v Moon Runu v soboto in nedeljo 13. in 14. julija v Portman parku. Ako mogoče, se povabi angleškega govornika za mladino. Prihodnja konferenca bo v Bridgevillu v domu društva Nova Domovina št. 21)5 (na Fryer Hill) četrto nedeljo v avgustu. Končno želi besedo še s. Te-kavr, da izrazi svoje misli. Je za več aktivnosti in meni, da ne bi.škodilo, če bi bili bolj radikalni. Predsednik Kvartič naznani, da se shod prične ob 2. in nato zaključi konferenco ob 12:30 pop. John Kvartich, predsednik. Louis Glaser, zapfs^nikar. Frank Česnovo predavanje v petek 31. maja Chicago. — V petek 31. maja ob 8. zvečer bo v spodnji dvorani SNPJ predaval sodrug Frank Česen. Predmet je označen v oglasu v tej številki. Na to zanimivo predavanje ste vabi j eni vsi. Fr. česen je znan delavec na polju delavske kulture in aktiven socialist. Ne-glede, ali se boste z njegovimi izvajanji strinjali ali ne — v vsakem slučaju mu boste priznali, da je svoje nazore inte-resantno predstavil. Shod u bo predsedoval Joško Oven. Po predavanju bo diskuzija in potem zabava, vse v spodnji dvorani. Igral bo John-ny Kochevar. Vstopnina je prosta. Agitirajte, da bo udeležba čim večja, in pridite začasno, da ne zamudite predavanja, ki se zaradi prej omenjenega sporeda prične točno ob določenem času.—P. O. ski Uniji s skrajno kritičnega in neprijateljskega stališča. Te članke je nedavno z Langovim dovoljenjem ponatisnil v angleškem prevodu Hearstov tisk. Urednik Zaje ne čita For-vvarda in ne Hearstovih listov. O Langu je poučen le iz raznih pojasnil in izjav. Na konvenciji v Decaturju je resolucijski odbor predložil delegaciji resolucijo, s katero se zahteva izključitev Langa iz soc. stranke in ob enem se v nji graja newyor-ški lokal, ker ga je samo suspendiral za leto dni namesto izključil. Fr. Zaje je bil predsednik resolucijskega odbora in bi vsled tega moral vedeti, da-li je resoluciji za izključitev Langa nasprotoval ali jo odobraval. Resnica je, da jo je resolucijski odbor soglasno odobril in da je bila na konvenciji soglasno sprejeta, četudi nekaterim ni ugajala. Glasovali proti nji vseeno niso. "Radnik" se je torej spet preračunano in "stoodstotno" zlagal, kakor se je v svojih trditvah o predlo(gu za "enotno fronto". Komunisti napadajo Hearsto-vo časopisje zaradi umazanih laži in zavijanj v njemu. Toda mar je to, kar počne "Radnik" v potvarjanju resnice poštenej-še od Hearstovih metod ? a Majski Glas Butte, Mont. — Letošnji "Majski Glas" mi je po vsebini in opremi toliko všeč, da ga znova in znova prelistavam in prebiram. Slovenski in angleški del sta izredno zanimiva. Vse priznanje za tako publikacijo. — John Težak. Notarjr Puhlic Phone Canal 3073 Edini »lov. cvetličar v Chicaga JOHN GOTTLIEB 1845 W. Cermak Rd , Chicafo, III. Vonci 7.a posrr<*l>o naša »pocialiteta Zadolženost Nemčije Notranji dolg Nemčije zna^a 35 milijard mark ali v sedanji valuti devet milijard ameriških dolarjev. Vladni dolg stalno narašča. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR.S: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 0:30—8:30 l)aily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailjr Tel. Canal 9695 Wedn€sday and Sunday b j appointmcnts only Residence Tel.: Crawford 8440 If ao >niwer —- Call Auttin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ■ ■'li ■ ml Ita. ... ____ Charles Pogorelec: Z AGITACIJE PO ZAPADU (Nadaljevanje.) ; prodrl v mračnost njegovih Wti*ciji naleti človek na možganov. Na drugi strani pri-/aiac tip? ljudi. Tako smo v|,etnu ženska, ki naročnino ko-JKenilwjrthu bili pri nekom, ki nnaj zmore, ali zanimanja za jc na prigovarjanje, da se na- delavski napredek'ne opusti, roči na Proletarca, o Igovarjal,!Ne t<>. I>ač pa si Taktično mora človt k t itati le "aivtfe-! Pritrga od trst, da pomaga te |kq'\ kajti v tej deželi slovenščina ne pomeni veliko. Saj je prar, da se človek zanima za jcaik dežerefv kateri živi, čo »>i to no bilo samo izgovor za umik delavskemu agitatorju. Jvo nato takemu amerikanizi-rancu ponudiš socialistični list v "angleškem" jeziku, relc dodobra spoznaš, da imaš pred fseboj človeka, ki mu je ves delavski napredek deveta briga. lavski stvari. Vsaka taka epizoda je delavskemu agitatorju le v vz-i')0(")udo. Prva ti kaže, koliko je še teme med ljudmi, ki jo je treba razpršiti, druga ti pa daje poguma, ker vidiš, da pri gradnji boljše bodočnosti in delavskega časopisja nisi osam-1 •( n. Z razbUujanjem nevedno-ti moramo na Uljevitl, dokler se delavstvo ne zave svoje mo- Ako bi bili vsi taki, bi bilo tu ti, kot pravi Moškric v "Rdečih še vedno kot takrat, ko je vsa-!'rožah". kega novodošleca v kempo prvi Vrniv i se v Salt Lake pozno jjrejel kompanijski pufckar. Če v ,liK<. študiram, kam sedaj? je količkaj zasumil, da je pri- Iniel sem še Wyoming pred s> $lec človek naiprednega mišlje- 1>°J. kjer je treba obiskati naše nja, ga je spremil iz kompanij- naselbine, toda vsekakor mogle domene, z grožnjo, da aejr*m obiskati svojega starega aaj nikar vec ne vrne ako mu je življenje drago. Take razmere so pred vsem omogočili tipi, kot je npr. omenjeni rojak. Ni jim za napredek med delavstvom, ampak imajo pred seboj le svoje osebne koristi, ka- mo ena, in 2e ta tako ozka, da morajo avtomobilisti z opreznostjo voziti, da se ognejo drug drugemu, hiše pa so postavljene na obronku visokih gora, večinoma lesene, kar se stanovanjskih hiš tiče. Hoja po teh vijugastih potih je utrudljiva in človek piha ko meh preden pride do vrha. Ta kraj, kat marsikateri drugi ima svojo zgodovino, na katero spomin z delavskega stališča ni prijeten. L. IDI2 se je tu vršila velika stavka rudarjev, ki je »pa bila neuspešna. Kom-panijskih pobojnikov je kar mrgolelo, pa tudi državna administracija je bila na strani družbe, kot povsod, kjer delavstvo ni politično organizirano, in je brez zastopnikov v javnih uradih. Z organiziranjem rudarjev zopet poskušajo. Upam, da bodo uspeli. Pri tem delu je aigi-len tudi naš fcugel. Prenočil sem pri njemu. Pogovorila sva se o marsičem. Nasledni dan sem opravil še neke posle v Salt Lakeu in nato se odpeljal z bu-som na novo polje v Wyoming. Moja prva pot je bila na vprašam, kje je ulica na kateri Kemmerer, kamor sem dospel teru skušajo uresničiti ne glede | živi. Povedali-so mi, da je pri-; zvečer. Na postaji me je čakal če je to za splošnost dobro aH bližno eno miljo od glavne uli- s. Frank Moličnik. "Že tri vene "v . ^ * ce. Korakam, korakam in čim Kot sem že omenil, smo imeli jdaU sem hodil, dalj se mi je vi-;ia Heiperju do mojega priho-J delo. Tako menda mormonei Štejejo milje, sem si mislil, kajti zdelo se mi je, da hodim ne eno pač pa pet milj. No, na /se zadnje le dospem do Žuigljeve-ga doma. prijatelja Mike Zuglja, ki živi v bližini Murrayja. Napotim se k njemu naslednji dan. Vzamem bus, misleč ta me bo pripeljal do njega. Na določenem mestu izstopim in dva naročnika. Ena izmed aju ji* bila rojakinja Anna Su-gar. Ker je bil moj namen spoznati oba, sem jo obiskal. Naročnino je imela plačano še pri- bližno tri mesece, toda sezna- Ua okrog h*e in sem ga že od niti se hočem z njo vseeno, kaj-j daleč opazil z njegovo pipo in ti žen, ki bi bile naročene na pa z ^rabljami na rami. s. čere zaporedoma te čakam >. Mislili smo že, da sploh ne prideš", so bile njegove prve besede. Odšla sva v stanovanje Franka Krušiča, kjer sem bival ves čas moje agitacije v tej naselbini. Naslednji dan smo se Mike ima nekaj po- podali na agitacijo v bližnji Frontier, kamor sta me peljala Kru1 ič in Moličnik. Obiskali smo precej slovenskih družin s ,ProIetarca in se zanimale za Snidenje je bilo kaj prijetno. delavski pokret, med nami ni Vpraša me, koliko ča/a osta- veliko. ' nem tu. Povem mu, da sem t»e Potrkam na vrata. Odpre mi ustavil le mimogrede, ker se mi ie postarna rojakinja. Vpra- ™udi naprej. Vsekakor bi bilo *am, ako je ona Anna Sugar.M^ro, da se bi pomudil par Da. Kdo ste vi, me vpraša. Po- dni, ker je nekaj naselbin, ki vem. O. tako! Prav veseli me, bi jih bilo treba obiskati. Na- jaz jutri delam, bom že dobil povoljnim uspehom. Naslednji dan smo obiskali še naselbine Blazon in Diamondville z dobrim rezultatom. V slednjem mestu mi je pri agitaciji pomagal naš stari zastopnik in dober somišljenik Ant. Tratnik. "Ker da nas obiščete. Mislila sem, da redilo ae ne bo veliko, toda ne-vas ne bo v naše kraje. Kar kaj pa le. Lahko stopiva tudi v vstopite. Tudi mene zanima, I»ar hiš tu na Murrayju> in pa kdo so ti ljudje, ki pišejo in u-lBintfham Canyon pravljajo našega Proletarca. šel sem v hišo in z zanimanjem poslušal to ženo kako se zanima za delavsko gibanje. "Brez .Proletarca in Prosvete nočem biti, pa magari ako pošljem zadnje cente zanje," je rekla. 'To sta lista na katera bi moral biti naročen vsak delavec, ki vsaj nekoliko rabi svoje možgane. čakajte no, mislim, da mi naročnina ni še potekla." Poišče Proletarca in pogleda na številko. Ne še, ji pojasnim. Plačano imate še tri mesece. moraš na vsak način videti, mi pravi. Po kratkem kramljanju z njim in njegovo prijazno soprogo, se odpraviva. Obiskala sva tu nekaj rojakov, med njimi Pu-charjeve, ki so bili včasih naročeni na Proletarca. Obiski niso bili zamanj. Dobili smo nekaj naročnikov in potem so nas Pu-charjevi odpeljali s svojim avtom na Bingham Canyon, kamor smo prišli po kakih 35 minut zanimive vožnje. Tam smo se najprej ustavili pri slov. pogrebniku Johnu Nič zato. Ker ste že tukaj, ho-1 Stamfelnu. Naročil je list in ko-čem plačati še za eno leto na- ledar. Za tem smo se odpeljali, prej, pa še 25c prispevam v ti-1 da si ogledamo*največji odprti skovni fond. Imamo sicer težke čase, mož skoro dve leti ni napravil nobenega šihta, in ako bi mi hčerke ne pomagale, bi sploh bilo težko za obstanek. Ampak za delavske liste mora biti, pa ako si pri čem drugem pritrgam. Poslovila sva se in zadnje njene besede so bile: 4fObilo sreče, pa veliko naročnikov našemu Proletarcu!" Kaka razlika, sem si mislil. Na eni strani človek, ki dela vsak dan za primerno plačo, išče izgovorov po vseh kotih, da se izogne naročitvi delavskega lista, ki bi mu vsaj malo rudnik bakrene rude, kjer na lagajo z velikanskimi električnimi lopatami v kare cel hrib rude. Pogled na vse to je v resnici zanimiv, le žal,-da ni bilo več časa, da bi si človek vse te zanimivosti podrobneje ogledal. Ker se je že mračilo, je bilo treba odriniti. Obiskali smo par slovenskih družin in dobili še enega naročnika, prodali par koledarjev in nato se odpeljali nazaj proti Murrayju. Mesto Bingham ima svoje posebne zj nimivosti. Glavna je ta. da je stlačeno v ozkem grabnu. Ulica jc takorekoč sa- ..... Grandsons d A novel aliout three grandsona of a Slovrnr worker BY LOUIS ADAMIČ Prirr »2.5« Orili-r from PROLETAREC BOOK STORE 3639 WEST 26TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS ................................ ..................... koga, da bo šel s teboj okrog, mi je rekel. In res je dobil mladega rojaka Franka Costello, s katerim sva se naslednji dan vozila okrog in brodila po blatu ter žlobudri, kajti večer prej je zapadlo precej snega, ampak na to se pri takem delu ne gleda. Naj .:e omenim, da sem bil pri Tratnikovih prav gostoljubno postrežen. S Tonetom sva se pogovorila o marsičem, glavno pa o na' i agitaciji. 2e prej je večkrat priporočal, da na j kdo pride na agitacijo v on-dotne kraje. "Jaz skušam kolikor morem, pa nimam uspeha, toda če prideš sem, bo uspeh gotov, ker se ljudje od zunanjega človeka rajši naroče kot od domačina," je dostikrat pisal. Pa je bilo res tako. V par dneh smo dolbili 17 novih naročnikov v teh naselbinah. Pri agitaciji so mi pomagali kot že omenjeno Frank Kru-sich, Frank Moličnik, J. H. Kr-zisnik, Tone Tratnik in FVan-kie Costello. Vsem tem gre priT znanje za uspeh, ki snio ga dosegli. Pozaibiti ne smem tudi družine Franka Krusicha, pri katerih sem imel stanovanje. Vsem iskrena hvala. Imeli smo tudi sestanek za roorganiziranje kluba št. 15, ki je imel sedež na Subletu, dokler so rovi obratovali, in katerega glavni inspirator je bil pokojni Frank Homar, katce-ga se vsi spoštljivo spominjajo kot dobrega bojevnika za delavsko osvoboditev. Sestanek, žal, ni bil tako obiskan kot smo pričakovali. Vzrok je bil, ker je bilo več agilnih somišljenikov pozvanih na nočno delo. Vpisalo se je nekaj somišljenikov in zraven so določili, da se vrši še en sestanek. Kot poročajo, tudi na tem ni bilo zadostnega odziva. (Dalje prihodnjič.) Avstrijska policija išče tajne arzenale Avstrijska policija sporoča, da je 16. maja v neki dunajski stanovanjski h?>i odkrila zalogo municije. med drugim 5000 nabojev, mnogo avtomatičnih pušk. dve strojnici in eksploziva. Osumila je več socialistov in jih aretirala. BLAGODEJNI DEZ THE ILLINOIS SOCIALIST PARTY CONVENTION (Couttnued frela punc (i) Wi»connio Leader. This ws* amendt J j to inlude the .cndati(»ns and at cxact-ly 12 oVlock noon we ballotted on the n« w Exeeutive Committee. For the Organization ani Financ;' Committee a r*»port of a $.'l,.ri00 year-ly budred was presented. This is « m a 11 cnoujch conaidering t h," extent of work to 1h? done. Th<« resolutions committee had th-» hardest task ln'fore it. Iiolutions were unanimou.sly rcpn. After kake plohe, ni bilo nad tri leta. Pred par tedni pa je pričeto deževati in far- nothrnjr har«h was sa d or done »krbi. Kertoni.t Cargill » to sliko p.ed.tavlja a,'OUt f)arty disciplin?. MenUbers marjem vrednett dežja •e je odvalil kamen »I dežja v od mie in vih arjev prizadetih krajih. must adhere to the decision? of a ma- jority and follouy 100 yearly ^ifSmrription cards to the Wisleted. Pui' to lack of a paca this article was delayed to appear in this iamic, prične pa bo Važno naznanilo o spremembi datuma Bridgeport, O. — Klubom JSZ in društvom ProaV^tne nn-tice naznanjam, da se prihodnja konferenca in piknik, ki bo zaeno slavje 30-letnice Proletarca, vrši v nedeljo 23. junija in ne M), junija, kakor ie bilo prvotno sklenjeno in oglaian Vrzrok spremembe datuma je, ker je bil pikniki prostor zi •prvotno določeni datum že praj oddan društvu Eagle. Nam ni preostajalo drugt-ga, kakor vzeti datum 23. junija. Dopoldne ob 10. se konferenca, popoldne piknik in slavje v Guna parku na Stop 16. Klube in društva prosim, d*i to spremembo datuma upoštevajo. Ob enem urjiram člane in somišljenike, da agitirajo v prid te prireditve, kajti le na ta načni bo udeležba obilna in uspeh tak, da se ga bomo vsi ratlovali. Spored bo objavljen »pozneje. Nastopil bo tudi slovenski govornik. V slučaju neugodnega vremena bo prireditev v Društveni dvorani na Boydsvillu. Torej vsi na delo v korist konference in slavja 30-letnice Proletarca v nedeljo 2**5. junija. Joseph Snoy, tajnik. 0 konferenci v Waukeganu Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. maja v Waukciganu, 111., je bila živahnejša kakor so bile prejšnje. Udeležilo se je je J16 zastopnikov iz naselbin VVaukegan, No. Chicago, Mil-waukee, Sheboygan, Kacine, Chicago in So. Chicago. Dobro je bila . zastopana tudi- naša mlajša generacija in ženske. Predsedoval je Chas. Pogorelec in zapisnik je vodil Max Marolt. O delu konferenčne organizacije in njenem stanju je poročala tajnica Frances Zakov-šek. Od prebitka iprejšnje prireditve je zadnjič prispevala $50 v agitacijski fond JSZ in zdaj $25. Delegati so poročali, da so skoro vsa prej pridružena društva ostala v Prosvetni matici in pristopilo je nekaj novih. Poročila delegatov so se nanašala največ na razmere v naselbinah in na aktivnosti. Nekatera so bila zelo jamrar-ska. S. John Terčelj je nekoč na zastopnike njihove konference apeliral, da kdor ima le jamrarsko poročilo, naj se raj-še ne oglasi, kajti jamranja ima vsakdo dovolj doma v svoji naselbini. Klju/b nekaterim pesimistom je človek na tem zborovanju lahko dobil vtis, da so pogoji za napredek prav tako dobri kakor so bili in da aktivnosti ni malo. Delegati so izrekli tudi nekaj kritičnih — naprimer proti sodrugom v Milwaukeeju z ozirom na agitacijo za Proletarca, prireditve, in v razpeča-j vanju drugih na ih publikacij. Milwauški zastopniki so pojasnjevali, da so v danih okolšči-nah zelo obloženi z delom, ki jim ga nalaga mrbvauska scc. stranka v svojih kampanjah in v agitaciji za svoje liste, zato je enim in istim ljudem nemogoče izvrševati dvojno delo v zadostni meri. Kljub temu je bilo mišljenje nekaterih, da bi milvvau* ki in westalliški kluib lahko več delovala za Proletarca in na polju naše delavske kulture. Iz poročil je bilo tudi razvidno, da mn:)ga naša društva prispevajo v sklad za osvoboditev Tom Mooneya in za druge delavske akcije. Poročila so vzela veliko časa. Mislim, da se jih bi v bodoče lahko podalo v bolj skrajšani ubliki, da bi bilo več časa za rešetanje drugih problemov ter agitacijskega dela. Precej se je razpravljalo, o agitaciji za Proletarca, Majski Glas in Am. druž. koledar, ter o potovalnem agitatorju, ki bi deloval v teh naselbinah. Prihodnje zborovanje bo spet v VVaukeganu enkrat v jeseni. Frances Zako\< ek je bila ponovno izvoljena za tajnico. S. Pogorelec je poročal o svojih skušnjah z agitacijo po za-ipadnih državah in o rezultatih agitacije, ki so ugodni. Poudarjal je, da so take ture potrebne, a vendar se mora naše gibanje v glavnem oslanjati na delo klubov v naselbinah in na lokalne agitatorje. Priporočal je, da se naj v okrožju te konference organizira močno kampanjo za razširjanje lista in po-jačanje klubov. Popoldne po konferenci so udeleženci konference prisostvovali vprizorit- vi drame "Rdeče rože". Johnny Rak. Shod na Spominski dan Chicago. — Women's Committee soc. stranke okraja Cook prireja na praznik Me-moriat Day shod, ki se bo vršil v T>api£ol Bldg., State in Ran-dolph, dvorana št. 512. Pričetek ob 8. zvečer. Govorniki, Ralph Chaplin, Florence Curtis Hansen in Mary Hillyer. Vstopnina lOc. Ena sezona zaključena, druga je tu Gcwanda, N. T. — Dne 18. maja ie bila zaključena sezona priredb v tukajšnjem Slovenskem domu. Sedaj pa se kar kosamo, kdo vse priredi piknik in kdaj. Prvi bo dne 2. junija na istih prostorih kakor prejšnja leta. Prireja ga odbor Slovenskega doma. Dne 23. junija priredi izlet k rojaku Krašovcu društvo SSiPZ. V nedeljo 7. julija je zopet Domov piknik. Dne 27. in 28. julija pa priredita piknik drurt\;i "Zarja" ter "Govvanda Boosters" v proslavo 10-letnice angleško po-slujočih društev SNPJ. Torej bo še lušno pri nas. John Matekovich. (Op. u.—Ostali del dopisa bo objavljen prihodnjič.) % PRIREDBE KLUBOV J« S. Mjm Seja kluba št. 1 JSZ Chicago. — Majska redna seja kluba t. 1 dne 24. maja je bila spet "normalna". Navzočih je bilo 17 članov in članic, ki so razpravljali in sklepali izključno o klubovem delu. Delegati kluba na konvenciji illinoiske soc. stranke in na konferenci JSZ v VVaukeganu so poročali o razpravah in sklepih, Chas. Pogorelec in Joško Oven pa sta govorila o vtisih, ki sta jih dobila na agitacijskih turah. V petek 31. maja bo v dvorani SNPJ pod pokroviteljstvom kluba predaval Frank Česen iz Detroita. — P. O. Proti tujerodcem Predloge, ki določajo registriranje tujerodcev, so slepilo, ker kažejo ljudstvu tuje-rodce za zločince in nebodijih treba. Kajti "patrioti" nočejo, da bi ljudstvo spoznalo pravi vzrok krize, pa ga begajo s ščuvanjem na tujerodno prebivalstvo. V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. MAJ CHICAGO, ILL. — Predavanje v klubu st. 1 v petek 31. maja v dvo-rani SNPJ. JIJNIJ. CLEVELAND, O. — Piknik kluba št. 28 JSZ v nedeljo 16. junija pri Zornu v Brook!ynu. BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 23. junija. BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba št. 11 in konferenčne organizacije JSZ v nedeljo 23. junija. JULIJ. SO. CHICAGO. ILL. - V nedeljo 14. julija piknik kluba št. 224 JSZ. MOON RUN, PA.—Slavje 30-letnice Proletarca pod pokroviteljstvom kluba JSZ in Konference v soboto fr nedeljo, 13.-14. julija. CLEVELAND, O. — Piknik kluba št. 27 in*odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi. AVGUST WAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba št. 45 v nedeljo 4. avgusta. CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti-čre stranke v Pilzen parku v soboto 24. avgusta. BRIDGEVILLE. PA.-Konferenca klubov JSZ in društev Prsvetne matice v nedeljo 25. avgusta v Društvenem domu. I Italija še provocira Italijanska vlada nadaljuje z uvažanjem čet na mejo Abe-sinije. Vse izgleda, da se je odločila za vojno, ker si želi podjarmiti Abesinijo. Za pri« Čete k čaka I c Ugodnega vremena in pa zadostno zalogo municije ter živil. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 99 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Stane za celo leto $€.00. pol leta /3.00 Ustanavljajte nova druAtva. Deset članov(ic) je treba r.a novo društvo. Naslov za list i** ta tajništvo je- 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Kam dne 16. junija? Cleveland, O. — Na gornje vprašanje si odgovorite: "Gotovo na piknik kluba št. 28 JSZ, ki se bo vršil omenjeno nedeljo (16. junija) na Zornovem vrtu, Bradley Rd. v Brooklynu. članstvo kluba t. 28 vabim, da se naj polnoštevilno udeleži seje v nedeljo 2. junija ob 1:30 pop. v dvorani na Prince Ave. Pridite gotovo. — Jo». Lever. Cf NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE (N ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU \ A Yugosli».v Weekly Devoted to the Interest of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1446. Publisked Weekly at 3639 W. 261 h St. THE FIELD IS RIPE The Socialist pariy start di It follow i that In ali pa rta ol L.r, md the hearirtg on it mul out on It« care< r with a tuli the nation the great work we|the companlon bili«waaequally have belore us in the immedi- so. It is safe to say that many knovvledge ot its high mission. Its mission is to get Socialism. and, in doing so, it has to convince a majority of the people that they should have it. Many a local or branch in a small city or town has found it hard to maintain an organiza-tion; but if they keep in mind and adhere to the object of the party, it should not be difficult. Every organizer has had the experience of local comrades telling him they could not keep the members interested because there vvas nothing for them to do. In reply, however, to the question, "Have the ma-jority of the people of your community been converted to c belief in Socialism?" they have to admit that such is not the čase. So long as that is not the čase, there is so much to do and so much "raw material work on, that the only problem is to decide what to do next. This is true everywhere, even in "Socialist cities." It can hardly be said that there is a "Socialist city" anywhere in the United States, if, by a "Socialist city" you mean a city in which the majority of the people are full-flediged Socialists. ate future is to educate the people to a true knovvledge of Socialism. There are various ways of doing this. One splendid way is to get subscriptions to Socialist thousands of Wisconsin people now have a better idea of what the Socialists want. They'll have a stili better idea if the bills pasa. In short, there is far more papers and let them edge the educative work to do than the truth in. Meetings, plays, leaf-lets, pamphlets and books have their plače. So have social feat-ures. Writing letters to the capitalist papers is valuable, pro-vidfid they are well written. The circulation of metitions for the VVisconsin Production Cor-poration bili vvas very educa- present number of aetive Socialists can get done. The field is ripe to the harvest and the vvorkers are too fevv. If these lines strike the eyes of any vvho believe in Socialism but are in-aetive, may these vvords haunt them until they become aetive. —The Milvvaukee Leader. Sales Tax Hits The Worker CHICAGO, ILL., May 29, 1935. FRANK ČESEN TO LECTURE FRIDAV Chicago, III. At the April meeting of branch No. 1 JSF it wa, decided t -invite comrade Frank Cenen from De-troit to give a lecture in Chicago on some jiHportant issue of the day. Comrade Cenen aacapted the invita tion and infM|Ci««nts for a me« t nj have boen inade f »r Friday night, May 31, at the SNipJ Jlall. Comrade Caaen is a goo 1 apeaker and one of our most aetive comrades in Detroit on the cultural field. Hi; topic Fr day night will be 4,Wha methods should the Socialist Party use to get the inaaaes for our m »ve ment". This sulbject should be very interesting and every branch menvber and sympathizer in urged to attend. The admiasion is free. After the lecture a social will take plače. Refreshiments and good musie for dancing has been provided for Attend this lecture Friday and cnjoy a plesant e-ven ng with the memU-rs of branch 1. — Pub. Committee. VOL. XXX. OUR VVAUKEGAN JSZ CONFERENCE According to a government «urvey undertaken by the bureau of labor statistics, about 80 cent« of every I j ■ ment and 5 cents for furnishing. The other 13 cents go f«j odds and ends such as recreaton, gasoline, etc., upon vvhich taxes are also levied. There is no \vay by vvhich thc po^r man can escape a tax in one foii.r. or another. Even his rent, whlch makes un the major portion of the remain- ing 20 cents, kinds of taxes. also absorbs several THE ILLINOIS SOCIALIST PARTV CONVENTION BY DONALD J. LOTRICH The State convention of the Socialist Party of Illinois took plače on May 11 and 12 at De-atur, IU. Deca-tur itaelf ia a niče little town. It is the home town of ex-Commander Hayes of the American Legion, a hater of true America and American princip-les, an opponent of organized labor, a great red baiter and an eel and a heel of the Amer. Chamber of Col.n-merce. Decatur h also the home of a 15 vveek »trike of cotton goods vvorkers in vvhich a judge issues a drastic injunetion against picketing and vvhere the town had to swear in 150 policemen (strikeibreakers) to prcteet the fmills from 275 striking vvomen. So you see, Decatur vvas quite an ap-propriate plače for the Socialist convention. Several prominent Socialists vvere vvith us for the occasion. Norman Thomas stopned off on the pre-con-vention evening, to hold a successful | Reports vvere read by the secrctary and the l»'»or committee. These vvere surprisirgly la king in information end certainly in špirit. For me, they were too ordinary. Convention reports should always be con?ise^ spirit-ed and vvell prepared. It aeems like our comrades didn't take the conven-vention seriously. A coi.r.munication to the SEC from the Communist Party vvas then re-ported on-. The C. P. vvanted a "united front" again. This is their annual manuever and the SEC recomm »nded that vve not vvaste the time of thfe convention. A majority voted to give ths Communists 10 minutes time in vvhich to pour out their usual imis-representations and bi under«. I say misrepresentations an l blunders because that's exactly vvhat it amoun! »d to. The Communist distrkt organizo-ibegan telling of the united fronts .n Milvvaukee and VVisconsin and e!se- Tbe saies tax de f in itcly InCtMlM the priče of commodities the workers have to buy in or ler to I ve, It there-for? dim i ni/has tho amount of the purchases vvhich the vvorkers can make. By so doiri? the nurhasirvg povver of the woikers, vvhich vvas to be increised by the n- vv-deal formula, is definitely rtduced and the ineptin^ policies that are directly contrary to the program of creatir.tf a i>etter balance betvten 6ur consuming an i producing potvrers. The whole situation shows striking ly how the rfch can shirk th°ir res-ponsib lities and fransfer thc burden to the shoulders of thjse who ar^ the weake A fine crovvd attended the afternoon program uponsored by the Conference. The Chicago dramatic group of branch 1 presented "Red Flovvers", a 4 act social drama vvhich made a good impression upon the audience. A number of Mil-vvaukeeans savv this play for the second time and informed us that they vvill plan to stage this drama in Milvvaukee sometime this Fall. Several Chica-goans vvere also present to vvit-ness the afternoon program and enjoyed themselves until it vvas time to leave. imrniH"111'.......... SlARC CHLIGHT HlUlMu... Donald 1 Lotrich h.......... meeting at thc »-Decatur High School. With him vvere Paul Porter, Nationnl Labor Secretary, Clarence Senior, Executive Secretary, Prof. Maynard C. Krueger of the National Exeeutive Committee and Douglas An lerson. Chairman of the State Eecutive Committee. Because of 25 cent ad-mission charge the size of the audi-mc was kept dovvn but about 400 vvere in attendance, anyway. Ali the speakers vvere ex-eptionally good. In particular, Norman Thomas, vvho made -the best address I have heard from him as yet. The follovving morning thc State Executive Committee met to com-plete the convention details. Joseph Brinocar, State Secre'ary, opened the convention sbortly after 1 P. M. Saturday. Clarence Sonior made thc keynote ?.peech in vvhich he outlined the vvork ani progress of the Party and its various divisions. He stressed the need of Socialist influ-ence in the trade unions and other labor bodies and urged the fulfill-ment of the United SociaJist Drive to carry thc Party thru for some crucial i>attles on the political front next year. He pointed out that in a survey .made by the Association of Power and Light Utilities, the Socialist Par-ty was considereJ its enemy No. 1 and vvhen such a vast mono^>oly un-dertakes to give us such a h gh rank-ing the Socialist Party, as fetible as it is, does amount to something. VVhen thc credentials committee reported that 35 hranehes sent 45 delegates I vvas disappointrd. Sure!y, I thought, vve vvould have 75 delegates. Though vve are supposed to have 114 branehes in Ulinois anly .'15 savv fit to be represented. That dam-pened the ardor consideraC>ly. Hovvever, thc convention set to vvork at once and elected Comrade M. K. Kirk-patrick (recently elected mayor of Granite City) chairman of the convention. Cc nradcs Burt and Brinocar were named vice chairmrn and secre-tary re^pcctively and Theresa Kerr recorder. Five committces vvere then named, as follovvs: organixati.)n, re-solutions, constitution, press an I no-minating. where. He evidently dind't recognize Comrade Ai Bcnson, ex-sheriff of Milvvaukee County, vvho was invited to the convention. Well, Benson wa» asked to make a statement. He did, to the entire disgust of th? Communht misleader, Benson told the vvhole story that the Comnun sts haven't even got a look in anywhere in VVisconsin. VVe spi nt exactly 45 minute« on this s object and than table 1 tho "united" front proposair. The time wasn't ali vvasted, hovvever. I hope some of our cnmi a lr- lrarned a Ulijur or Tvvo a!>out the insTncerety oT these vvould l>e united fronters. VVith that the Saturday session vvas adjourned. The committees vvere or-dered to meet at night and repor, in the morning. Ex-sheriff Benson, Prof. Kriiegcr and Paul Porter vvent to the square at 8 P. M. for a street corner meeting and attracted a big crovvd. Comrade4 Benson and Kruearer had their say but Porter vvas stopped soon after he had startid by a policeman who orderod the rrceting dlshanded. Several chamber of commerce men lis-tened for a vvhile and th?n phoned the Police Chief to stop the meeting because they must have feared the truth vvould take hold of some of the Decatur vvorkers. Porter cau*tically remarked that had ex-Commander IIayes been speaking the freedom ofi speech vvould not have been infringed upon. Some of us tr ed to trace the cause of the.stoppage of the ir.ceting. VVith several Decatur citizens trotted to the police station but vve could not get any one responsiJble for the orders. Tlie mayor couidn*t he reached by phone. Many comrades spent the evenning listening to our speakers at the Moose Hali vvhere a program of movies, lantern slides and talks vvas arranged. Senior, Krueger, Benson and I *orter spoke there ogain. Committee reports vvere male Surt-day morning. The Press committee confirmed the act on of the SBC in urging the National Executive Committee to adopt a Party paper. In the meantime it asked support of the (Continued on page 5) VVe heard intereating travel reports fron comrades Chas. Pogorelec and Josko Oven after the regular month-Iy meeting of Branch No. 1 JSF last Friday night. Reports vvere also made on the State Convention and th.» Distriet Conference of the Education-al Bureau JSF. Ali reports vvere in-. teresting. The numerous experiences of comrades Pogorelec and Oven j even amusing. That both of these itours vvere successful goea vvithout saying. If only vve could keep sorne-one ateadilly on the road our movement and our press vvould gain im-mensely. C«>mrade Justin Saitz is the nevv secretary of our branch. For Friday, May 81, 1035 Bran.-h No. 1 JSF has arranged to bring coi n-rade Frank Česen from Detroit, Mich. for a lecture. It vvill be held at the SNPJ Hali. Comrade Česen is vvell knovvn in Vugoslav cultural circics. IIe has had a hand in promoting many programs and dramatic pre-sentations and to speak about off some of the big salarics of the professional union leaders. Last vveek vve mentioned that the lili nois lcgislaturc wouid jam thru an nerease in the sales tax to 3% des-pite the fact that the bili vvas defeat-ed on five different attcmpts. It vvas amended and carried a>? a regular bili. So that beginning with July 1 the tax vvill go into effect, the poor will be V/, poorer and the wealthy will laugh up their slecves because a democratic legislatUre with little knovvledge of econom cs and no con-sciousncss, at least no coiUciousness that the poor suffer most thru sales taxes, have done precisely what Big Money called for and vvhat is bound to inerease the vvound of the depression. That Svveitzer scanu-bjects. He will lecture al>out pros- | tum up ali right, he told his fcllovv pects and future of the Socialist Par- Klks at their recent meeting. They ty. VVe urge our people to attend. The lecture will utait at H.00 P. M, No admission vvill be charge d. After the conclusion a social will follov^'. applauded him lustilly for that re-mark and Io stand behind prvimi hjm d capi te everything. Svvc tzer must have done a lot for the Elkv else why should they back up a thief and a robber. Mayfoe some of the stolen money was used for the Elk*. Anyway, instead of con(f>mning him Our Unemployed Cluib Headquar-ters are already becoming i>mpular among the lawn bovvlers. VVith a little ' »nd throvving him out they applauJ help from our comrades vve can make I his taking way*. it the central gathering plače for the j —-- emp!oyed as vvell as the unemployed. Whe n our people have novvhere to go these vvarm summer evenings the time can be vvell spent at our Un-employed Cli»b, 2544 S. Millard Ave. We again extend an invitation for you to use the premises as often as you čare. CLASSICAL LEAGUE A Vale stuJent specializing in clas-sieal languages has been ar res te d at the Colt Anms picket line in Hart-ford, Conn. He called the bosa a skunk. The Nevv Deal enthusiasts received another big blovv vvhen President ! Roosevelt relief program vvas jam-mer. Hovv can any man have security at vvage* of $19.00 per m Hit h T How can they ever hope to get out of the depression by keeping the vvorkers raiued aml hungry? Woll they knovv that industry cannot absorb those un-employed and stili they reason that the vvage is lovv to force vvorkers to seek employmcnt vvith private con-cerns. Organ zed lal>or should oppo.^e any such program vigorously. Hovvever, many of the officials of the A. F of L. are srt in love vvith the Nevv Deal that they «han't op<|K)se the star-"ation wages set by the President. Thv result vvill that an attcmpt vvill be made to lower the wag?.s 0f union labor too. If only vve could lop Just Usten To Him! C harl ie Davves, uho borrowed 90 millions from Uncle Sam and paid a little of it back, reads that a million Illinois folks face hunger as relief stops, that the business index has hit a ncw lovv for thc year vvell bellovv 1934, that the shipment of goods has hit n tailspin— So h r predu-U lliat fuil p! •• i»erity will be here in June. Speaking of Wage Cuts One of our fcllovv vvorkers on the pa.vroll of a large corporation 'Varns*' a «alary of $300,000 yearly. Charlos M. Schvva-b pulls dovvn $250,000, n^t counting overt me vvork, for Both-leheni Steel, and Walter S. GlfforJ of the A nerican Telephone Co., re-ceives valuta to the extent of $206,-000 vvith vvhich to keep the vvolves away fn»m his humble abofl«1. —The Nevv Leader,