MUZEJSKA UČNA URA KOT OBLIKA PEDAGOŠKE DEJAVNOSTI V MUZEJU Kustosi pedagogi v slovenskih muzejih in galerijah si kljub znanemu dejstvu, da nas je v primerjavi s šolajočo se mladino nesorazmerno malo,1 vztrajno prizadevamo za sodelovanje v vzgojno- izobraževalnem procesu osnovnih in srednjih šol. Zato ni naključje, da v pedagoški literaturi že lahko zasledimo odzive učiteljev pa tudi strokovnjakov s področja metodike pouka na naše delo v muzejih in galerijah. In prav članek v eni izmed pedagoških revij2 me je spod budil k pisanju pričujočega prispevka, v katerem bi rada spregovorila o muzejski učni uri kot o eni izmed možnih oblik pedagoškega dela v muzeju. Muzejsko učno uro kot inštrument, ki je na voljo muzejskemu pedagogu za doseganje vzgojnoizobraževalnih smo trov, bom skušala opredeliti kot projekt no delo, ki terja od muzejskega pedagoga načrtovanje, jasno zastavljene cilje in nenazadnje izvedbo. Da je muzejsko učno uro upravičeno uvrstiti med oblike muzejskega pedagoškega dela, bom in terpretirala z že znanimi primeri to vrstne aktivnosti, tudi tiste, ki poteka v Loškem muzeju v Škofji Loki. Pri tem bom muzejsko učno uro razčlenila tudi z vidika izbranih učnih metod in z vidika socialnih učnih oblik. Čeprav je muzejska pedagogika stara toliko kot muzeji in je vzgojnoizobraže- valno delo v našem muzeju potekalo od ustanovitve leta 1939,3 predstavlja peda goška dejavnost glede na to, da je delež otrok in mladine med približno dvajset tisoč obiskovalci, ki nas obiščejo vsako leto, okrog 70-odstoten,4 določen pro blem. Ta problem se je že pred leti zdel razrešljiv le v prilagajanju muzeja šo lam, v navezovanju tesnejših stikov med muzejem in šolami, iz katerega bi izha jala dogovorjenost, rednost in organizi ranost na eni strani ter metodična in vsebinska primernost muzeja in muzej skih zbirk za sodelovanje v vzgojnoizo- braževalnem procesu na drugi strani.3 Med oblikami muzejskega pedago škega dela je pri nas dolgo časa prevla dovala oblika klasičnega vodstva, ko so učenci ob razlagi kustosa-pedagoga spo znavali muzejske eksponate. Konec 80- tih in v začetku 90-tih let pa so »se v slovenskem prostoru pojavile prve mu zejske in galerijske didaktične razstave, ki so jih spremljali delovni oziroma učni listi kot didaktični material.6 S pomočjo delovnih oziroma učnih listov so si učenci aktivneje ogledovali razstavljene muzealije, učitelji in muzejski pedagogi pa so lahko preverili učenčevo razume vanje razstave in njegovo znanje o dolo čenem kulturnem pojavu oziroma zgo dovinskem obdobju. Prav ti delovni oziroma učni listi, Na rodna galerija v Ljubljani je izdala celo delovni zvezek,7 so kot sestavina muzej ske ali galerijske učne ure predstavljali v tistem času na Slovenskem novost, ki jo je po omenjenih ustanovah prevzel tudi pedagoški oddelek Loškega muzeja. Zavedali smo se namreč, da bomo le z uvajanjem sprememb in novosti lahko uresničili svoj cilj, vzgajanje in izobraže vanje s pomočjo kulturne dediščine v muzeju in to v obliki rednega in načrt nega sodelovanja s šolami. Muzejsko učno uro kot kombinacijo klasičnega vodstva po muzeju in metode dela z delovnimi oziroma učnimi listi smo lahko pričeli načrtovati le tako, da smo predhodno poiskali stične točke med vsebino muzejskih zbirk in učnim 319 načrtom. Muzejske teme smo zaenkrat navezali na učnovzgojne programe, ki se obravnavajo pri spoznavanju narave in družbe, slovenskem jeziku s književnost jo in seveda zgodovini. Ko je bil izpol njen ta pogoj, smo šele lahko pripravili didaktični tekstovni material, ki je pri lagojen vsebini muzejskih zbirk in ki omogoča učencem aplikacijo znanja - delovne oziroma učne liste in z njimi realizirali muzejske učne ure. Realizirali smo več muzejskih učnih ur, ki smo jih pripravili posebej za zgo dovinsko, kulturnozgodovinsko in etno loško zbirko, za vsako tudi v dveh težav nostnih variantah, za razredno in pred metno stopnjo osnovne šole. Z njimi kot z različnimi projekti uresničujemo delne cilje, ki pa so hkrati kot podrejeni us merjeni h glavnemu cilju, to je k pozna vanju muzeja. Naj jih naštejemo: - Loško gospostvo. Gradovi. Mesto. Cehi - Ivan Tavčar - Stavbarstvo. Črna kuhinja. Svetila - Poljedelstvo. Živinoreja. Prehrana. Promet - Oblačilna kultura na Škofjeloškem Muzejski pedagog v Loškem muzeju izvaja muzejsko učno uro za tako število učencev, kot je običajno v enem oddelku določenega razreda, to je 25-30 učencev. Torej prevladuje v muzeju frontalna učna oblika, v katero pa reševanje delov nih oziroma učnih listov vnaša elemente individualnega dela. Učenci pri reševa nju zastavljenih nalog radi sodelujejo, zato je v muzejski učni uri prisotna tudi skupinska učna oblika. Če povzamemo, v muzejski učni uri se vse tri učne oblike - frontalna, skupinska in individualna - med seboj prepletajo. Mlade obiskovalce muzeja sezna njamo z vsebino muzejskih zbirk z raz novrstnimi metodami, ki smo jih izbrali, da bi bilo naše pedagoško delo kar naj bolj učinkovito in bi ustrezalo različnim zaznavnim sposobnostim otrok: vizual ni, akustični in motorični. Poleg ver balne metode lahko omenimo še razgo- vorno metodo, nadalje metodo demons tracije, ki je sestavni element vsake šol ske ekskurzije in ki tudi v muzeju pripo more k nazornosti pouka. Ker učenci zato. da utrjujejo nova spoznanja, v mu zeju tudi rišejo, je prisotna metoda gra fičnih izdelkov. Prav tako je prisotna metoda programiranega pouka, saj so muzejske teme razčlenjene na osnovne pojme, učencem pa je s podnapisi in spremnimi besedili v zbirkah dana mož nost povratne informacije. Delovni ozi roma učni listi, ki so bistvena sestavina muzejske učne ure, pa že sami po sebi predstavljajo metodo teksta. Upam, da mi je v pričujočem pri spevku uspelo predstaviti muzejsko učno uro kot posebno obliko muzejske pedagoške aktivnosti, ki jo kot projekt načrtuje in izvaja muzejski pedagog, se veda v sodelovanju z učiteljem in v skladu z učnim načrtom. Učitelj je z nasveti in idejami muzejskemu peda gogu dobrodošel sodelavec, vendar mu zejske pedagoške programe načrtuje in z njimi seznanja šole kustos pedagog. Opombe 1 Po zadnjih podatkih je v slovenskih muzejih in galerijah zaposlenih 20 ku stosov pedagogov. Prim.: Majda Grah- Fridl: Kdo opravlja pedagoško delo v muzejih in galerijah: vsi in nihče, Zboro vanje društva slovenskih muzealcev Do brna 1993, Ljubljana 1993, str. 95-110. 2 Tomaž Weber: Načrtovano (projekt no) in celostno (integrirano) delo pri pouku zgodovine v razredu ali na terenu (muzeju, galeriji in arhivu), Zgodovina v šoli, 3/1994, št. 1, str. 30-42. 3 Prim.: Janez Eržen: Obiski v Lo škem muzeju in vodniška služba, Loški razgledi 19/1973, str. 430-432. 4 Prim.: Mira Kalan: Vzgojnoizobra- ževalno delo v Loškem muzeju, Loški razgledi 36/1989, str. 203-205. 5 Prim.: Naravna in kulturna dedi ščina ter njeno varovanje: analiza, Ljub ljana 1986, str. 162-16.4. 320 6 Prim.: Pripoved o prazgodovinski hiši, razstava Narodnega muzeja iz Ljubljane avtorice Eve Kocuvan, 1990 in Nevidne strani vidne umetnosti, raz stava Narodne galerije iz Ljubljane av torice Lidije Tavčar, 1991. Obe razstavi sta gostovali tudi v Loškem muzeju. ' Lidija Tavčar: Odkrivajmo, razis kujmo, Ljubljana 1989. Mira Kalan 321