IVSlnin« platan« ▼ gotovini
II. kongresna Številka
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta 00 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI UST
Številka 65;
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubjani. Časopis za trgovino. Industriio. obrt in denarništvo
nici v Ljubljani št. 11.953,
I2I1 a ja vsak p°nedcliek’
sredo in pete*
Liubliana. petek 17. iuniia 1938
^	—	posamezni 0*_
'■“■*** številki din ^
Veličasten III. kongresa	trgovce
Velike manilestaciie bolgarsko-iugoslovanskega prijateljstva
Za utrditev iugoslovantko-bolgartkega prijateljskega pakta
V popolni solidarnosti nastopa jugoslovansko trgovstvo za svoje zahteve
S polnim uspehom se je uvrstil nedeljski ljubljanski kongres v vrsto velikih vsedržavnih kongresov jugoslovanskega trgovstva ter kakor skopljanski in beograjski postal mejnik v zgodovini stanovskega gibanja jugoslovanskega trgovstva. Če je pomen skopljanskega kongresa v tem, da je z njim zvezana ustanovitev osrednje organizacije jugoslovanskega trgovstva, če je pomen beograjskega kongresa v tem, da je z njim prestala naša osrednja organizacija prvo veliko preizkušnjo pred jugoslovansko javnostjo, potem pomeni ljubljanski kongres, da je organizacija jugoslovanskega trgovstva notranje že tako trdna, da jugoslovansko trgovstvo ne bo več samo naglašulo svojih zahtev, temveč jih začelo tudi uresničevati. Jugoslovansko trgovstvo je danes notranje tako okrepljeno, da mu ni več treba biti le v defenzivi proti Škodljivcem nacionalne trgovine in nacionalnega gospodarstva, temveč more proti njim preiti v ofenzivo. In to bo tudi storilo.
A tudi po zunanjem poteku se ljubljanski kongres z uspehom uvršča med oba prva kongresa. Kakor v Skopijo in Beogradu, tako je bila tudi v Ljubljani udeležba na kongresu odlična in vsa zunanja slika kongresa impozantna. Kdor je vstopil v nabito polno dvorano hotela Union, se je v kratkem prepričal, da tu zboruje-jo gospodarski ljudje, ki dobro pretehtajo vsako besedo, ko jo pa izrečejo, potem ta beseda tudi drži. Težke ugotovitve so bile izrečene na kongresu, močni očitki so padli, vendar pa je bilo vse povedano v formi, da je vsakdo spoznat. da ima ta kritika samo konstruktiven nainen. Nihče ni iskal cenenih efektov, nihče ni licitiral navzdol, temveč vse zahteve in vse kritike so bile izrečene samo zato, da se dvigne naše gospodarstvo, da se pospešuje to, kar je v interesu vse celote.
V tem pa je tudi najodličnejši moralni uspeh kongresa. Trgovci so naravno nastopili za svoje interese, a nastopili tako, da so jasno manifestirali, da podrede svoje interese interesom celote. Zato pa tem manj morejo odstopiti od onih svojih interesov, ki so identični z interesi celote in zato sc morajo te zahteve trgovstva izpolniti do zadnje konsekvence. Ljubljanski kongres je bil zato kljub svoji visoki formi absolutno nekompromisen, ker /a očitne napake ni in ne more biti kompromisa.
To visoko stališče pa je mogel zavzeti kongres zaradi prave nacionalne zavesti našega trgovstva. Slavnostno z' rovanje kongresa se je začelo z navdušenim pozdravom kralju. Tako je bilo podčrtano, da ve'ja prva misel trgovstva predstavniku naše državne skupnosti — našemu kralju. In temu pozdravu je sledil mogočen pozdrav naši
vojski z zagotovilom, da bodo jugoslovanski trgovci vedno do zadnjega izpolnili svojo dolžnost do domovine. V tej nacionalni zavesti so bili napisani in izgovorjeni vsi referati in vsi govori in v tem je vzrok, da so bili na tako visoki stopnji.
Poseben pomen je dala ljubljanskemu kongresu številna navzočnost bolgarskih trgovcev pod vodstvom ministra Veleva. Niso pa prišli bolgarski trgovci na ljubljanski kongres le kot paradni gostje, temveč kot pravi udeleženci kongresa, ki so sodelovali pri delu kongresa in ki so v lepi slogi z jugoslovanskimi trgovci položili solidne temelje za praktično sodelovanje obeh narodov. Referat dr. Šipkovcnskegaje v celoti zajel ves problem bolgarsko-jugoslovanskih odnošajev in. pokazal pravo pot k resničnemu zbližanju.
Tudi zaradi tega je postal ljubljanski kongres mejnik, kot začetek pozitivnega praktičnega dela za izvedbo velike južnoslovanske misli. In to praktično
delo so pozdravljali zborovalci, ko so prirejali navdušene ovacije bolgarskim trgovcem in se jim na ta način zahvaljevali za njihov prihod na ljubljanski kongres. Javnost noče več samo poslušati lepe deklamacije o zbližanju z bolgarskim narodom, temveč hoče, da se začne to zbližanje tudi praktično izvajati. Na ljubljanskem kongresu se je začelo.
Še v enem oziru ima ljubljanski kongres naravnost izreden pomen. Nekateri so se bali, da bi odklonilno stališče političnega Zagreba moglo zmanjšati pomen ljubljanskega kongresa. Ta račun se je izkazal kot popolnoma napačen. Hrvati niso izostali od kongresa, temveč na njem tudi aktivno sodelovali. Kongres nam je jasno pokazal, da je jugoslovansko trgovstvo že odraslo dobi, ko so drugi skrbeli za trgovske interese, ker bodo le interese branili trgovci sami. Zato je šel kongres z dostojanstvom v svoje pravo prepričanega moža preko teh poskusov političnega vplivanja na delo in bo z delom ter z uspehi dosegel, da
bo stanovska zavest zmagala med trgovstvom na vsej črti.
Nujno potrebni so kongresi jugoslovanskega trgovstva, ker na njih se utrjuje vez med trgovci Jugoslavije, da so z vsakim kongresom trdnejša celota. Na teh kongresih spoznava trgovstvo svoje voditelje in more se osebno prepričati, da so to možje, ki nesebično in z vso požrtvovalnostjo delajo za napredek trgovstva in jugoslovanskega gospodarstva. In o tem so se trgovci že do dobra prepričali, za to so pričale njih navdušene ovacije našim voditeljem, zlasti predsedniku Saviču ter drugim našim voditeljem Va-roščiču, Vidmarju, Dimitrijcviču itd. Z optimizmom more gledati jugoslovansko trgovstvo v bodočnost, ker je vojska zbrana, njej na čelu pa pravi voditelji.
Ni bila lahka stvar izvesti organizacijo kongresa in z vsem prepričanjem moremo reči, da se organizacija kongresa ne bi nikdar v tej meri posrečila, če ne bi ljubljanski trgovci s tako vzorno po-
žrtvovalnostjo delali za kongres. Ni na vse zadnje naša stvar, da ocenjujemo njih delo, vendar pa bi zanemarili svojo dolžnost kot kronisti, če se ne bi z vsem priznanjem spominjali dela načelnikov posameznih odsekov. To, kar so ti storili, bo vedno v čast ljubljanskemu trgovstvu.
Seveda je kongres pokazal tudi nekatere pomanjkljivosti tako v sami organizaciji trgovstva, kakor je tudi razkril, da še ni povsod stanovska zavest na pravi višini. Ne zakrivamo si teh pomanjkljivosti, ker se nikdar ne ogibamo resnici, temveč bomo nasprotno vse te pomanjkljivosti ugotovili, da jih čimprej odpravimo.
Za nami je III. veliki kongres trgovstva Jugoslavije, za nami so veliki kongresni dnevi, ki pomenijo visoko moralno zmago jugoslovanskega trgovstva. Pred nami pa so vsi veliki cilji in vse velike ideje, za katere se bori jugoslovansko trgovstvo in za katere se bo sedaj po zmagovitem ljubljanskem kongresu borilo še s podvojeno silo.
Otvoritveni	govor	predsed
Nabito polna je bila dvorana, svečano razpoloženje je vladalo v njej in napeta pozornost se je opažala na obrazih vseh, ko je vstal predsednik kongresa Stane Vidmar in otvoril kongres. In ta napetost ni minila ves čas kongresa, pa čeprav je trajal od
9.	pa do poli ene in čeprav je bila vročina v dvorani vedno večja. Zborovalci so vztrajali do konca in padla tudi ni njih pozornost. Tudi v tem pogledu je bil kongres na višini.
Kakor smo že omenili, je bila udeležba na kongresu odlična. Prav zato nam tudi ni mogoče imenoma navesti vseh udeležencev. Naglasimo le to, da so bili na kongresu zastopani vsi kraji Jugoslavije in tudi Bolgarske. Da pa so bila zastopana tudi vsa slovenska združenja v posebno odličnem številu, se razume samo po sebi.
Zahvaliti pa se moramo za pozornost, ki so jo izkazale kongresu tudi vse naše oblasti. Z glasnim pritrjevanjem vseh se jim je predsednik Vidmar iskreno zahvalil.
Seveda pa so bile odlično zastopane tudi vse naše gospodarske organizacije in korporacije. Tudi njim velja naša zahvala.
Otvarjam 111. kongres trgovcev kr. Jugoslavije in Vas vse prav iskreno pozdravljam. Dovolite mi, da pred pričetkom izvršim sklep Centralnega predstavništva in predlagam, da se pošlje brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. (Viharni živio-klici, godba zaigra jugoslovansko himno.)
Gospoda! Dolžnost imam pozdraviti na našem zborovanju zastopnika kr. vlade, ministra za tr-
govino in industrijo g. dr. Milana Vrbaniča (živio-klici). Nas veseli, da se je g. minister potrudil na naš kongres, da sam vidi in sliši, kaj vse naše trgovce teži in boli, da se prepriča, da zahteve, ki jih ponavljamo že predolgo, niso morda kake kaprice nas nekoliko predstavnikov trgovskih organizacij, marveč da predstavljajo vse te zahteve enodušne sklepe vseli naših organizacij, ter da so za temi zahtevami složno in nepopustljivo prav vsi trgovci Jugoslavije. (Tako je!)
Gospod minister! Naše izjave, naši referati in naše resolucije so včasih trpke in ostre. Toda temu se ni čuditi, če moramo kon-statirati, da v vseh teh za življenje trgovcev tako važnih in pre-važnih vprašanjih, kljub vztrajnemu delu, apelom, predstavkam, intervencijam itd. nismo prišli še
Pogled na kongres, ko člta glavni tajnik Zveze bolgarskih trg. združen) dr. Minko Sipko-ii venski svo) znameniti referat
skoro niti korak naprej. Res je, da se nam je z odločujoče strani priznalo, da so naše zahteve upravičene, da ni prav za prav nobenih pravih razlogov proti ugoditvi, res je, da se nam je že ponovno obljubljalo, da se bo ugodilo tem zahtevam, toda tudi kr. vlada se mora zavedati, da so razmere v trgovini postale nevzdržne, da trgovcem ni pomagano z obljubami, da se mora nujno preiti od obljub k dejanjem, ker od obljub trgovci žal ne morejo živeti, (Tako je! Glasno odobravanje.)
Prosim Vas, gospod minister, da poslušate naša poročila s polnim razumevanjem in nam kot naš resorni minister pomagate v borbi za izpolnjenje naših pravilnih in upravičenih zahtev.
Gospoda! Cast mi je pozdraviti na tem slavnostnem zborovanju bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena. (2ivio-klici.) Gospo-du banu se moram tudi na tem mestu zahvaliti za vso materialno in moralno podporo, ki smo je bili deležni z njegove strani pri organizaciji kongresa. Prosim Vas g. ban, da tudi v bodoče pokažete polno razumevanje za naše stanovske zadeve. (Živio!)
Gospoda! Ko tu pozdravljamo predstavnike naših oblasti, mi je v prav posebno zadoščenje, da lahko pozdravim med nami tudi zastopnika naše slavne, junaške narodne vojske, g. divizijskega generala Djordje Lukiča, Smatram v teh nemirnih in nesigumih časih za prav, da izjavljam v imenu vseh nas, v imenu vseh jugoslovanskih trgovcev, da smo trgovci
pobom iki in propagatorji miru, da Kino pa tudi za obrambo svoje domovine in svoje svobode pripravljeni vedno žrtvovati vse, kar imamo, pa tudi svoje življenje! (Dolgotrajne ovacije naši vojski.)
Naš kongres imamo letos v naši beli Ljubljani. Naši Zvezi trgovskih združenj bi bilo zelo težko izvesti brezhibno organizacijo, že bi ne našli toliko razumevanja, toliko podpore v mestnem zastopstvu, zlasti pri predsedniku občine dr. Juru Adlešiču, g. podpredsedniku dr. Vladimirju Ravniharju in predsedniku finančnega odseka prof. Dermastiji. (Živeli!) Gospod podpredsednik, dovolite mi, da se Vam na tem mestu najiskreneje zahvalim za veliko materialno pod]K>ro ter za vse ogromne usluge in pomoč, ki nam jo je pri organizaciji kongresa izkazala mestna občina ljubljanska. Ljubljana je znala pravilno oceniti važnost in pomembnost ter veličino te naše prireditve, ona je storila več ko svojo dolžnost, pa mi je to kot staremu Ljubljančanu v veliko zadoščenje. •
Želim g. podpredsednik, da bi našle naše želje in težnje pri Vas in v mestnem zastopstvu vedno polno razumevanja, za izkazano pomoč pa prisrčna hvala. (Odobravanje.)
Gospoda! Ravno tako mi naj bo dovoljeno, da prav iskreno pozdravim vse ostale zastopnike oblasti, korporacij in organizacij, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu vabilu. Naj mi gospoda oprosti, da ne morem pozdraviti vsakega posebej, čeprav bi moral to radi odličnosti naših gostov, storiti. Mi smo ponosni in nam je v veliko zadoščenje, da ste med nami gospoda, pa Vas prosim vse, da ostanete tudi v bodoče naši dobri prijatelji.
Naj mi bo dovoljeno, da prav posebej pozdravim naše drage goste,
naše tovariše iz bratske Bolgarije.
(Dolgotrajno odobravanje.) Oni se niso strašili dolge naporne poti da pridejo iz daljne Bolgarske k nam in to v najbolj eksponirani del naše domovine. Prišli so najpomembnejši predstavniki bolgarske trgovine, bolgarskega gospodarstva, pod vodstvom svojega odličnega predsednika g. Dimitrija Veleva, bivšega ministra za trgovino, katerega še prav pose feej pozdravljam. Že prisotnost njegove osebe in številnih gospodarskih prvakov bratske Bol garske dokazuje, da ta obisk ni morda kak turističen izlet, mar-iveč ima resne in važne cilje in namere. Mi vemo tovariši, da so gospodarstveniki prvi začeli delo zbliževanja in je bil pakt večnega prijateljstva posledica tega dela Gospodarstveniki so najpreje zlomili predsodke, navezali so stike In prijateljstva. In po vseh števil mih medsebojnih obiskih ter po obisku našega spoštovanega pred sednika g. Saviča in Varoščiča (dolgotrajni živio-klici) lansko zi mo ob priliki 3001etnice organiza cije bolgarskih trgovcev imamo danes srečo, da lahko pozdravimo med nami oficialno delegacijo bol garskega trgovstva. Naši bratje so prišli k nam, da po dosedanjih mnogih lepih in navdušenih govorih preidemo od besed k dejanjem, da vse to delo zbliževanja pokaže tudi praktične rezultate (Živio.)
Zato s prav posebnim veseljem in zadoščenjem pozdravljam dra ge brate in sestre v naši sredini želim, da bi od današnjega dne dalje začelo padati vse, kar nas kakor koli loči in da bi skoro prišel dan, ko se bodo naše sanje in želje izpolnile, da bo tudi na zunaj jasno, kar je v naših srcih in mislih že davno jasno, — to namreč, da smo z brati Bolgar eno, da smo vsi Bolgari, Srbi, lir vati in Slovenci ena sama druži
na. Od danes dalje ne sme biti več nobenega kongresa jugoslo-anskih trgovcev brez bratov Bolgarov in nobenega bolgarskega kongresa brez trgovcev iz Jugoslavije. Bratje in sestre iz Bolgarije, bodite nam iskreno pozdravljeni, prisrčno dobrodošli! (Ponovno viharno pritrjevanje.)
Ko se je poleglo navdušeno odobravanje, je predsednik Vidmar posebno iskreno pozdravil še vse trgovce, ki so prišli na kongres,
Kot prvi se je zahvalil za po-1 zahvaljuje trgovcem, da so zvezali zdrave	Isvoj kongres z Ljubljanskim vele-
I sejmom. S tem ate pokazali, da [znate pravilno ceniti pomen vele-[ sejma.
Industrialci se globoko zaveda
ban dr. Natlačen
Res sem vesel, da morem pozdraviti tako veličasten in odličen zbor v Ljubljani kot ban [mo pomena trgovine in zavedamo
dravske banovine. Zahvaljujem se se tudi, da ste trgovci kupci naših Vam, da ste si izbrali za kraj svo-1 proizvodov in da ste posredniki jega III. kongresa ravno Ljubija-j med producenti in potrošniki. In no, našo slovensko prestolnico. jdustrija je interesirana na tem, Trgovina je važen gospodarski da delujejo organizacije gospodar-faktor. Urejena in solidna trgovi-1 skih stanov složno in da se pod-na je bistven predpogoj vsakega I pirajo, ker more to sodelovanje gospodarskega življenja. Trgovski prinesti samo koristi obema stan je tudi dejansko mnogo pri- v imenu Centrale industrij-pomogel k narodnemu blagostanju skih korporacij, v kateri so včla ter s tem tudi znatno prispeval klnjene vse industrije Jugoslavije, napredku kulturnega življenja. izjavlja, da bodo industrialci ved-Trgovski stan pa doprinaša tudi no z veseljem sodelovali s trgov-velik delež k državnim in samo- stvom }„ samo žele, da bi se to upravnim financam. Želi zato kon- sodelovanje razvilo tudi na poljih, gresu čim večji uspeh ter zlasti kjer ga daiies še ni. Želi obilo želi, da bi se dobro počutili vsi I uspelia kongresu in kliče: V slogi gosti iz drugih banovin, da bi he moč! (Odobravanje.) vzljubili naše lepe kraje ter da bi še nadalje prihajali k nam.
(Živio klici!)
Predsednik Vidmar se zahvali banu za njegove besede in nazna-
zlasti pa vse voditelje trgovstva, tako posebno zaslužnega in požrtvovalnega predsednika Centralnega predstavništva Nedejjka Saviča (dolgotrajne ovacije), predsednika Saveza v Banjaluki Dimitrijeviča, predsednika Saveza v Novem Sadu Laziča, predsednika Saveza v Osijeku Krešiča, predsednika Saveza v Skoplju Varoščiča, predsednika Saveza v Sarajevu Šahinagiča. Pri imenovanju vsakega imena so zborovalci živahno aklamirali goste.
Nato je predsednik Vidmar sporočil, da je brzojavno pozdravil kongres notranji minister dr. Korošec (živio-klici) in min. dr. Krek (živio). Dospelo je tudi mnogodru-gih brzojavnih pozdravov. Tako je pozdravil kongres Nikola Stoj-menov, iz Londona je pozdravil kongres Čedomir Petrovič, brzojavke so nadalje poslali Udruže-nja trgovcev v Krku, v Bosanski Krupi ter trgovci iz raznih krajev Jugoslavije.
Pozdravi
Predsednik Ivan Jelačin
Jje nato pozdravil kongres v imenu ni, da se bo oglasil k besedi mini- j ljubljanske zbornice za 101. 20 let ster dr. Vrbanič šele po prečita-1 ie *e preteklo, kar delujejo trgovci
kot konstruktiven element v naši državi. Omenja, da se je slovensko trgovstvo vedno odlikovalo jmi svoji stanovski zavesti in da se je prva zveza trgovskih združenj ustanovita v Ljubljani in postala vzor vsem drugim zvezam v dr žavi, kar je na vse zadnje privedlo do ustanovitve Centralnega predstavništva.
Če se trgovstvo včasih tudi pri-
nju referatov, da more nanje tudi že odgovoriti.
Podpredsednik občine dr. Ravnihar
V imenu bele Ljubljane pozdravlja kongres kar najiskreneje. Ko gleda današnji kongres, vidi, tja je organizacija jugoslovanskega izvedena tako sijajno, da bi trgovcem drugi lahko za
Nato se je predsednik Jelačin spominjal svojega izleta pred 30 leti na Bolgarsko ter zlasti naglasil svoje veselje, da se letošnjega kongresa udeležuje tako veliko število Bolgarov. Želi, da bi se sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarsko poglobilo in da bi čim prej doživeli carinsko unijo med obema državama. (Odobravanje.)
V imenu Društva bančnih zavodov je pozdravil kongres
gen. direktor * Hanuš Krofta
Organizatorjem kongresa kar najiskreneje čestita k lepemu uspehu, ki so ga dosegli s kongresom. Želi, da bi se uresničile zahteve trgovcev, ki se oglašajo k besedi vedno, kadar je to najbolj potrebno. Odnošaji bančnih zavodov s trgovci so najboljši, saj so vsi naši sodelavci. Zato želi tem iskreneje kongresu čim večji uspeh. (Ploskanje.)
Vsem govornikom se je predsednik Vidmar posebej zahvalil za pozdrave, nakar se je viharno pozdravljen oglasil k besedi predsednik občne zveze bolgarskih trgovcev
minister Dimitrije Velev
Iskreno je ganjen od tolikih izrazov bratskih čustev za bolgarski
narod. Veseli ga, da more pozdraviti 111. kongres jugoslovanskega trgovstva v imenu zadnjega kon gresa bolgarskih trgovcev, ki so se ga udeležili tudi zastopniki ju gostovanskega trgovstva. Želi, da bi se tako jugoslovansko ko bolgarsko trgovstvo čimprej zbralo na skupnem vseobčem Jugoslovan skem kongresu. (Živahno odobravanje.)
Lepa Ljubljana je s svojo čudovito prirodo napravila, da smo si
bolj utrditi. Mi gospodarski ljudje vemo pravilno preceniti, kaj pomeni tako prijateljstvo. Spominja se velikega dne, ko je bit sklenjen pakt prijateljstva med obema narodoma. Bil je historičen dan, ko je ministrski predsednik Kjusei-vanov objavil sklenitev tega pakta. Zlasti pa je bil takrat navdušen ves trgovski svet. Naša naroda sta do takrat živela pod tujini vplivom, s sklenitvijo prijateljskega pakta mora biti tega konec in začeti se mora nova era, ko se bodo razvijali medsebojni odnošaji obeh naših bratskih narodov brez tujega vpliva. (Odobravanje.) Roko v roki hočemo iti vsi južnoslovanski narodi.
Naše sodelovanje pa bo iskreno in trdno, če se začne to sodelovanje najprej na gospodarskem polju. Od etape do etape se mora
••	j
trgovstva
tožuje, ker se njegove potrebe ne-vidali. Ljubljana se čuti pocašče-1 zadostno upoštevajo, potem niso no, da je kongres baš v Ljubljani, tf> njkake kverulacije, temveč to tem bolj, ker je Ljubljana staro | zdrava kritika, ki služi samo na trgovsko mesto in že po svoji tra- j prodku države. V nekih ekstrem-diciji ozko zvezana s trgovstvom. | nj|j skupinah bi se radi označili Spominja na Vodnikove besede, | trgovci kot kapitalisti, ki gledajo ki je zaklical Slovencem, da je v lp na svoje interese. Mi take tr rudarstvu in trgovini njih blago- ditve	zavračamo. Mi ni-
stanje. Ljubljana leži na promet- |smo kapitalisti, temveč	delavci	in
nem križišču ter je bila tudi zato| svoje interese vedno	podrejamo | postali	na	mah resnični	prijatelji
trgovina v njej vedno razvita. Po inleiesom celote.	|To	prijateljstvo se	mora	vedno
svoji trgovski solidnosti pa je zaslovela ljubljanska trgovina daleč po svetu V Ljubljani je bila tudi prva trgovska šola na Balkanu, nekaka mala trgovska univerza, ki so jo številno obiskovali tudi trgovci iz one strani Drine.
Danes zborujete, da zahtevate pravice za nacionalno trgovino.
Čisti so Vaši nameni, ko hočete poudariti pomen trgovine za občno korist. Če bičate tudi napake, nič zato, ker Vam bo javnost za Vašo odkrito besedo hvaležna in
razvijati to sodelovanje, da bo rodilo trajne uspehe. Ne forsirati
dogodkov, temveč vsaka stopnja se mora napraviti preudarno, da se prijateljstvo vedno znova utrdi.
Iskreno se zahvaljuje beli Ljubljani za njen sprejem, posebno pa še za vsa topla čustva, s katerimi nas je pozdravila. Sprijateljili smo se z Vami in spoznali smo, dn imata oba naroda ista stremljenja in da bo zato njuno sodelovanje še krepko napredovalo. Kliče Hura! Nj. Vel. kralju Petru II! (Viharno odobravanje je sledilo tem besedam.)
Predsednik Vidmar se je ministru Velevu iskreno zahvalil za njegove pozdrave, nakar so zborovalci priredili nove ovacije bolgarskim bratom.
Na oder je stopil nato dr. Minko išipkovenski ter v temperamentnih besedah podal svoj referat, ki ga objavljamo zaradi njegove važnosti v celoti.
Gospodarsko med Bolgariio in Jugoslaviio
Spoštovana gospoda!
Blizu 20 let je minilo od poslednje svetovne drame — najstraš nejše vojne, kar jih je človeška I zgodovina zapisala v svoje anale. Razrušitve pa, katere je ta povzročila v kulturnih in tvarnih
hvaležni "bodo ^di^ttf^f činll | telji. Bolezen se more ozdraviti le, če se najprej napravi diagnoza.
Šele potem se more pričeti zdrav ljenje.
Vaše delo je eminentno triotično, česar Vam nihče ne more odrekati. Nasprotno mora. vsak priznavati koristnost Vaših redll° neš‘eto poskusov za ozdra-stremljenj. K tej manifestaciji|v^ev sveta,J.skali m preskusa!liso Vaše stanovske in nacionalne so-|se najrazličnejši pripomočki m Udarnosti Vam samo čestitam in|na^‘n> v vei-igi sestankov in kon želim, da bi doživeli čim prej po- ferenc za rešitev iz nastalih težav polne uspehe. Vsem gostom paj^°^a ^ 80 uspehi vseh teh želim, da bi odnesli iz Ljubljane naporov neznatni. Težko se likvidni boljše vtise. V imenu Ljub- dira takšna dediščina, kakršno Ijane pozdravljam vse kar najbolj nam je zapustila velika vojna, ka-prisrčno. (Aklamacije.)	Itere	Požar je segal od enega no
V imenu Centrale industrijskih drugega konca Evrope. Se korporacij je nato pozdravil kon-1 težave tvarne in moralne krize so gres
Referat gen. tajnika dr. šipkovenskega
prisilila umove, da iščejo temu smeri tvarne in duhovne obnove prikladne rešitve. Tako so po sili in nujnost medsebojne solidarno
gospodarskih in proizvodnih silah, so še danes odprte rane, ki boleče spominjajo na preživljeno katastrofo, jemljejo narodom mir in hkrati ovirajo gospodarsko in politično obnovo sveta.
V teh dveh desetletjih se je na-
predsednik Avgust Praprotnik
zadele hkrati vse narode. Na koncu koncev nimamo zmagovalcev in premagancev, marveč le hudo trpeče in notranje razhite narode.
Pozdravlja kongres tudi v imenu [Skrb za prihodnje dni se je dvig-
Ljubljanskega velesejma ter selnila v vsej svoji ukazujoči sili in
logike gospodarska vprašanja priplavala na prvo vrsto.
Predvsem je bilo potrebno, da se pojavi
nov duh pomirljivosti
sredk rušečega viharja. Pokazala se je potreba novih potov, po katerih bi se mogli že rešiti postavljeni življenjski problemi, v smislu mednarodnega sporazuma, v smislu prava in pravičnosti, za skupnost in vzajemne interese. Narodi so se otrerli svoje otrplosti in so stopili v neposredne stike. Prvi nositelji tega duha so bili predstavniki gospodarskih, političnih in intelektualnih slojev v Evropi in Ameriki. Za skupni težavni proces obnove in rešitve dozorelih vprašanj so si podali roke tudi nekdanji sovražniki.
Bolgari in Jugoslovani so bili med prvimi, ki so spoznali to uka zujočo nujnost, in olajšani po bliž nji svoji sorodnosti so si hkrati ponudili bratsko reko za pomiri tev in sporazum v imenu naših skupnih in najbolj življenjskih interesov. Oni so najbolje razumeli vlogo mednarodne vzajemnosti v
sti. Sproščeni od umetno nakopičenega sovraštva in od predsodkov iz bližnje preteklosti, so našli ključ za sporazum in vzajemno sodelovanje, ki sta pogoj za rešitev vseh vprašanj, katera nam nalagata življenje in čas.
Prvo zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo
Vzajemni obiski, izvršeni med obema kronanima glavama pokojnim kraljem Aleksandrom in bolgarskim carjem Borisom v letu 1934., navdušen sprejem, katerega jima je priredila ena in druga dežela, globoki odmev, ki ga je vsak obisk zapustil v prsih narodov, so okrepili začetek dobrih sosedskih odnošajev odpirajoč novo dobo bralstva in iskrenosti. V istem letu sla bile sklenjene redna trgovinska pogodba in veterinama konvencija med tema državama, kar je bilo nov važen korak k tako želenemu bolgarsko-jugostovanskemu zbližanju, ki se je bilo pričelo manifestirati tudi že spodaj v samem ljudstvu.
To je bila zahteva življenja samega. Ko smo preživeli vojno in
smrt, smo morali vzljubiti mir in veselje. Nauk bratomorne vojne je odprl nam vsem oči, da smo razumeli preprosto resnico, da nasilje nad duhom ne more trajati večno, da se bratska kri mora združiti, da mora ustvarjanje — a ne uničevanje — biti vodilno načelo v življenju dveh istoplemenskih narodov.
Tako je! Mi, gospodarski delavci; ge nadaljujemo to pot. Mi hočemo dati vse sile ne za vojne, marveč proti vojni, mi se moramo Osvoboditi že enkrat za vselej od pijanosti nezaupanja in razcepljenosti, kakor je to proglasil in zapečatil slovesno sklenjeni pakt večnega prijateljstva, kateri pakt je bit v jedru posledica realne potrebe in globokega čustva dveh bratskih in močnih narodov.
Gospodarski ljudje — pionirji zbližanja
Eni izmed prvih nositeljev te nove dobe, ki so pokazali pot — so bili skromni gospodarski delavci, kater s»<* bili vedno daleč od vsake politike in kateri so po svojstvu svojega delovanja zahtevali mednarodni sporazum. Nujnost, da prodajamo in proizvajamo, du bi ,li dobro živeti, to je hkrati tudi pravilna rešitev problemov jutrišnjega dne, in ta naloga leži popolnoma na ramah gospodarskih slojev.
Tako so razumeli svojo miro-orno misijo in svojo plemenito nalogo gospodarski delavci obeh držav, ko so si pričeli menjavati obiske brez vsakršne papirnate narave. V mesecu maju 1934 je
dospelo v Bolgarijo 50 gospodarstvenikov, ki jih je povabila Bolgarska trgovinska zbornica, da vrnejo obisk, ki so ga bili napravili bolgarski gospodarstveniki v septembru 1933. leta. Srečni smo bili, ko smo videli na bolgarskih tleli najvidnejše jugoslovanske gospodarske delavce z g. ministrom dr. Vrbaničem in g. Vojislavom Petkovičem, podpredsednikom trgovinske zbornice v Beogradu. Veselilo nas je, da smo videli tudi sinove mesta Ljubljane, in sicer gg. Ivana Jelačina, Josipa Rebeka, dr. Ivana Slokarja, Jos. Kavčiča, dr. I. IMessa in druge, ki so si vsi lahko v dobi desetih dni ogledali našo deželo, vzljubili našo Rožno dolino in naš Balkan, da so videil marljivega bolgarskega kmeta in ugotovili pristno ljubezen za našega brata-Jugoslovana.
Lani v mesecu decembru se je našemu povabilu odzvala manjša skupina jugoslovanskih trgovcev pod vodstvom uglednega g. predsednika Nedeljku 'Saviča, ki je bil naš najmilejši gost in za katerega smo bili prestolnični trgovci navdušeni. Po njegovi zaslugi smo tudi danes tu, očarani od krasnega sprejema, na kar ponesemo v svojo domovino nepozabne spomine.
Tako, na ta način dobiva bol-garsko-jugoslovansko prijateljstvo realen izraz. Veliko načelo tesnega zbližanja in sodelovanja med južnimi Slovani je že podano. Mi se zanimamo zdaj za vse mogoče osnove tesnega gospodarskega sodelovanja, katero je bistveni predmet našega prihodnjega posvetovanja.
Kakšne so dejanske možnost j ara sodelovanje na gospodarski
podlagiI
Na to vprašanje se potrudimo dati odgovor s podatki, ki so nam ua razpolago, ne da bi zašli v nepotrebne podrobnosti.
Vsi smo prepričani, da imata Jugoslavija in Bolgarija, čeprav z enako gospodarsko strukturo, vendar vse pogoje za zagotovitev znatnega medsebojnega blagovnega prometa, nezavisuo od skupnih interesov na zunanjem trgu. Jugoslavija ima raznovrstno in razvito industrijo, katere izdelki bi mogli najti pri nas dobro tržišče v zameno za prodajo nekih izdelkov naše industrije v Jugoslaviji. Enako more bolgarska kmetijska pridelava v Jugoslavijo, in to s takimi pridelki, katerih zaradi klimatskih ali drugih razlogov vi sploh ne pridelujete ali pa ne dovolj. A mimo tega -e nekaj bistvenejšega. Kot izvoznici enih in istih kmetijskih in blagovnih izdelkov na tržišča Centralne Evrope in dalje si moreta obe sosedi zagotoviti naj večjih koristi, če z vzajemno vzporeditvijo izvozne politike odstranita nesmiselno medsebojno konkurenco. Gospodarski odnošaji dveh držav se ne določajo samo z neposrednim blagovnim prometom, marveč s skupnimi interesi na tujih trgih.
Njuna odvisnost od teli trgov, dosedanji konkurenčni interesi, provoz, morska in rečna pristanišča, vse to ima za nas tako velik pomen, da nam čas nalaga čimprejšnjo poskušnjo praktične poti z« sodelovanje na mednarodni trgovinski podstavi. Tranzitno vprašanje za nas Bolgare, učinkovita izraba naših črnomorskih luk w Vas — Jugoslovane, veliki pomen ustvaritve skupne gospodarske podstave za obe državi, to so mnogo važnejši problemi ko problem neposrednega blagovnega Prometa, ki stopa nekako na dru-5to mesto.
Podlaga za gospodarsko , sodelovanje ustvarjena
I*rvi koraki na tej poti so že narejeni. Letos 20. aprila so se v duhu popolnega sporazuma sklenile tri pogodbe: klirinška pogod-
ba za gospodarski promet obeh držav, pogodba za turizem in valutne olajšave za turiste ter tranzitna pogodba, ki urejuje provoz našega blaga, usmerjenega v za-padne države in način plačevanja za ta provoz.
To pa še daleč ne zadošča v primeri s pridobitvami, ki jih dosega naše gospodarstvo. Poslužujemo se tudi še protokola od 25. V. 1934., podpisanega v Sofiji ob prihodu velike skupine jugoslovanskih gospodarskih delavcev iz Jugoslavije. V njem vidimo dragocene misli, podane po praktičnih delavcih, ki zaslužijo vso pozornost.
V protokolu, po katerem se poudarja, da se v vsaki začetni fazi gospodarskega sodelovanja še ne morejo pričakovati takojšnji veliki rezultati, se zahtevajo že konkretni predlogi obeh držav.
Končno je tudi vodja skupine g. Petkovič iz silne in tople duše izrazil željo, da se store vsi potrebni napori za utrditev bolg. jugoslov. prijateljskega pakta.
To je velikanski problem, ki ima že svojo predzgodovino. Ideja, gospoda, o carinski zvezi ali carinska unija med našima dvema državama ni nova. V zgodovini naših narodov je bila ta misel nekoč že uresničena. To je bilo v letu 1905. Očitno je, da je ideja carinske zveze rezultat starodavnega stremljenja po trajnem sporazumu med obema državama. Prvič se je ta velika ideja začrtala pri sklepanju srbsko-bolgarske-ga trgovinskega sporazuma 1.1897.
Zaradi tujih vzrokov se ta ideja ni mogla izvesti. Politična nesoglasja so znova zastrupila ozračje. 20 let smo živeli v brezpogod-benem stanju z Jugoslavijo, dokler so se končno ustanovili normalni gospodarski odneviaji. Zavest, da samo tesno gospodarsko sodelovanje poroknjc miren in koristen razvoj obeh držav, je zmagala nad začasno zatemnitvijo zdrave pameti.
Vzpodbuden poziv ljubljanske zbornice
Odmev prvega obiska jugoslovanskih gospodarskih ljudi in ta-
krat izmenjanih misli je bil največji, ko je že čez nekaj mesecev dospelo veselo sporočilo, da se je lu v Ljubljani na plenarni seji Trgovsko-industrijske zbornice po referatu predsednika gosp. Ivana Jelačina sprejel enodušen sklep, naj se pošlje na kraljevsko jugoslovansko vlado prošnja, da postavi v svoj tiodoči delovni program tudi pripravo pogajanj za sklenitev carinske zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo. V svojem pismu sporočajo kolegom v Sofijo, da so se po lastnih proučevanjih prepričali, da je gospodarska struktura obeh držav tako ugodna, da ne obstoje nikake zapreke za pričetek vzajemne gospodarske delavnosti. Bolgarski kolegi prisrčno pozdravljajo ljubljanske brate — pionirje velikega dela, kateremu se brezpogojno pridružujejo.
Vis. spoštovana gospoda! Danes, ko se med nami ustanavljajo normalni gospodarski odnošaji, ni vprašanje carinske zveze dejansko več ni kaka težka naloga. Izražajoč svoje iskreno občudovanje bratom v Ljubljani, smatramo s svoje strani, da je trenutek zelo ugoden za približanje k temu smotru, ne samo zaradi obstoječega obojestranskega iskrenega hotenja za zbližanje, temveč tudi zaradi mednarodnega gospodarskega stanja. Do korenik spremenjena politična struktura Evrope in novi gospodarski pogoji v svetu so prisilil; države k novi trgovinski politiki, v kateri odstopa liberalna klavzula največjih ugodnosti svoje mesto režimu, osnovanemu na vzajemnih trgo-vinsko-carinskih olajšavah in na regionalnih gospodarskih pogodbah. Vedno bolj se ojačtiije tendenca gospodarskega samozndo-ščonja, diktira malim evropskim državam oblikovanje velikih gospodarskih enot. Načrti za skupni donavski blok in za balkanski gospodarski sporazum so izraz te nujnosti. Toda medtem ko ostaja ostvaritev teh načrtov še problematična, je carinska zveza med Bolgarijo in Jugoslavijo v krogli realnih možnosti.
Priznati moramo, da so se povojni pogoji za obstoj naše dežele postavili na tak način, da bolj kot kdor koli moramo iskati političnega in gospodarskega zbližanja s svojimi sosedi. V sedanjem času ni mogoče živeti izolirano. Vsaka taka izolacija učinkuje škodljivo na gospodarsko slabotne države, kakršna je naša. Res je, da bi mogla Bolgarija poskušati zbližanje z vsemi balkanskimi državami. Toda ideja za ustanovitev splošne balkanske carinske zveze je težko uresničljiva. Mi mislimo, da se more zbližanje balkanskih držav doseči najbolje po |>oti dvostranskih gospodarskih sporazumov in pogodb. Bolgarsko-jugoslo-vanski prijateljski pakt je en člen tega našega sklepanja. Z njim prehaja zgodovina dveh sorodnih, sosednih narodov v novo fazo. Pri sedanjem razkosanem stanju Esr-repe moramo najživahneje pozdravili tak dogodek tudi z mednarodnega zrelišča.
Katere so popolnoma gospodarske prednosti, ki bi jih Bolgarija in Jugoslavija utegnile pridobiti s prijateljski m sporazumom, čigar krona bi bila carinska zveza?
Te prednosti lahko v glavnem izrazimo z dvema točkama:
1. carinska zveza bi stvorila iz teh dveh držav eno veliko enoto in en velik trg, katerega ne bi mogel nihče ignorirati, najmanj tisti, ki izvažajo svoje izdelke v balkanske države, in
2. takšna zveza daje tudi možnost obema državama, da združeno in s skupnimi napori zastopata svoje pravice in interese pri ureditvi trgovinskih odnošajev g tujimi državami in da izvojujeta gotove ugodnosti za oddajo svojih pridelkov. To soglasje naših gospodarskih interesov nas tudi zbližuje v izoblikovanju bodočnosti naših
dveh narodov. V tej smeri je vsaka iniciativa, izhajajoča iz gornjega, ki dviga in prinaša gospodarsko blagostanje, pozdravljena, ker so prav gospodarski delavci tisti, ki najbolje in najtočneje čutijo utrip časa in večno stremljenje narodov k miru in blagostanju. Tako ustanovljeno gospodarsko sodelovanje bo moglo soodločati tudi v spopolnitev materialne kulture obeh sosednih držav, da dohitita čimprej svoje velike, zapadno-evropske sosede.
V tem smislu nam nalaga vprašanje za sklenitev carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki ga je formalno postavila s svojim sklepom ljubljanska trgovinska zbornica, da končno pričnemo intenzivno obravnavati propagirano gospodarsko sodelovanje. Odklanjajoč hkrati varuštvo s tretje strani, ki ui dovoljevala izraza ži-
vim silam dveh sosednih narodov, in vse zablode, ki so nas zavajale v bližnji preteklosti, moramo razumeti, da je prišel čas, da poskusimo to, kar nas bi moglo združili, a ne tisto, kar nas je doslej razdruževalo. Mi verujemo, da glas Ljubljane pomeni tudi proroškii glas za jutrišnji dan, ki gotovo prinese bolj srečno doln> obema bratskima narodoma.
Dobro vemo, da bo treba za to pot tudi še dosti debat, preden bo končno razčiščen teren pred nami. Slutimo, da smo ua pragu nove dobe, nove in še bolj važne dobe, ki bo dva močna življenjska naroda na Balkanu vpregla v prostovoljno gigantsko sodelovanje r. vsemi razpoložljivimi silami, da stopimo čim prej na forum evropskih civilizatoričnih naporov za vseobče blagostanje in gospodarski napredek.
Kako dvigniti medsebojno zameniavo blaga
Očitno je, da če hočemo doseči zaželeno povečanje trgovine med obema državama, moramo neob-liodno ustvariti ugodnejše pogoje za uvoz nekaterega blaga v eno in drugo državo. Izmed blaga, ki in-teresira bolgarski izvoz, je zlasti navesti: črni premog, rastlinska olja — tekoča in trda —, volneno blago in verjetno tudi boljša oljna semena kakor tudi nekatere kože drobnice. Priznan je Bolgarski onih ugodnosti, ki jih uživajo države Male antante, bi tudi povečalo naš blagovni promet z Jugoslavijo. Kot takšne moramo našteti preferenčne carine, tarifne olajšave in drugo.
Tu lahko omenimo kot drugi koristni nasvet ustanovitev trgovinskih konzulatov v obeh državah, kateri naj bi opravljali neobhod-110 potrebno proučevanje vzajemne zamenjave blaga in bili vsestransko na uslugo izvoznikom obeh strani. Nujno je tudi sistematično in racionalno olajšanje glede polnili listov in carinskih formalnosti ter izenačitev tarif.
Co pogledamo k naši sosedi Jugoslaviji, vidimo, da obstoječe razlike v njeni gospodarski strukturi kažejo vse etape, katere je gospodarska znanost v svoji sistematiki gospodarskega razvoja odkrila za katero koli državo. Ce upoštevamo pri tem še geografske razlike, si lahko predstavimo, kako velike gospodarske možnosti bi pri razumnem razvoju sil imela za nas Bolgare taka velika državna formacija. Njena gospodarska struktura se izraža v zemljepisnih, jiod-nebnih in kulturno tradicionalnih razlikah. Ta struktura nam kaže velikansko bogastvo in trdno izhodišče za ugoden razvoj.
Ob naštetih pogojili moramo zaključiti, da je gospodarska struktura blagovnega prometa Jugoslavije, kakor naša, struktura kmetijske države v razmerju z industrijskimi. Ne sanio po bistvu, temveč tudi po smeri je jugoslovanska zunanja trgovina zelo podobna bolgarski. In zato, namesto konkurence na zunanjem trgu, se nam nalaga vzajemno sodelovanje, zbiranje sil, pri skupni gospodarski enoti, organizacija za oddajo najvažnejšega blaga, ki ga obe državi izvažata. Po podatkih Društva narodov za splošno gospodarsko akcijo, da bi se pomagalo kmetij-
Popravi!
Tiskarski škrat v prvi kongres-nil številki sicer ni mnogo nagajal, zato pa si je privoščil prav debel ocvirk. Tako je prestavil moravsko banovino v Skoplje ter napisal, da je g. Varoščič predsednik Saveza trg. udruženja moravske banovine v Skoplju. Glasiti bi se seveda moralo pravilno vardar-ske banovine, ker teče skozi Skoplje Vardar, ne pa Morava.
Kot naslednjo napako je popraviti ime g. urednika Kosiča (ne Kos tič).
skim državam, žrtvam pogostnih' kriz, se je dognalo, da velike evropske industrijske države, namesto da bi kupovale potrebne kmetijske pridelke od evropskih agrarnih držav, a najbolj od podonavskih in jugovzhodno-evropskih, raje nabavljajo od prekomorskih držav, ki jih podpirajo pri oblikovanju takozvanih »Škarij«. To je še en argument več v prid skupni eksportni politiki Bolgarije in Jugoslavije. Po vsem tem je jasno do polne oči vidnosti, kako enaka gospodarska struktura daje pogoje za neobhodno koordinirano delovanje pri zahtevali preferencialnega položaja za naši dve gospodarstvi, kateri sta, kakor smo že dokazali, hudo zapostavljeni na mednarodnih tržiščih v razmerju cen. Na tej podlagi in z dobro presojo naših interesov pridemo tudi logično do naše združitve v carinsko zvezo, ki podobno kakor drugi zgodovinski primeri zagotavlja ustvarjalni razvoj obeh držav, pomaga izdelati velika skrita bogastva in dviga kulturni razvoj. Končno bi nam tako ustanovljeni tesni gospodarski stiki prinesli rešitev kompleksa vprašanj, ki ločuje obe bratski državi. Tako bi dosegli bolj srečno bodočnost obeli istoplemenskih narodov, sezidano na granitnih temeljih njihovega večnega prijateljstva in gospodarskega sodelovanja.
V tem trenutku je važno po teh' bežnih konstatacijah vzajemnega razumevanja in zaupanja, da gremo po trdnih stopnjah te poti okriljeni z vero, da dobrim delom tudi Bog pomaga.
V tem delu za mir in veliko bratstvo bosta bolgarski in jugoslovanski trgovec še dalje požrtvovalna zastavonoše, prešinjena od zavesti, da ureditev gospodarskih problemov in stikov pomenja začetek in podstavo za izoblikovanje celotnega življenja obeh držav.
Zgodovinska misija * južnoslovanskih narodov.
Slovanski narodi starega Balkana so najbojevitejši narodi, ki so
danes združili svoje gospodarsko sile, a jutri ob potrebi svoje nacionalne in bodo nekoč jeklen odbijač, na katerem se bodo razbili vsi udarci in vsa poseganja proti njihovi neodvisnosti in njihovemu: svobodnemu razvoju, pa bodisi od kjer koli.
Zgodovinske zveze med Srbi, Rolgari, Slovenci in Hrvati niso od včeraj. Nesporazumljenja med prvima dvema narodoma zadnjih let ne pomenjajo nič proti veličastju strani, v katerih se govori o složnosti, vzajemnem korakanju ia globokih duhovnih vezeh. Z e v 1869. 1. je pisala »Zastava«; »Bolgar nima bližjega brata od Srba. A iHrbi ne večjega prijatelja od Bolgara.« V tej slogi je svoboda južnega Slovanstva.
Burni ritem zgodovine pred ia po padcu pod turški jareiu je o<^
ražal ne enkrat veličastne momente slovanske solidarnosti na Balkanu, ko se je govorilo o prijateljstvu med Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci s polnim entuziazmom in globoko iskrenostjo.
Nam ne ostane drugega, kakor da nadaljujemo to zgodovinsko pol.
V imenu Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki je priredila in pripravila današnji naš 111. kongres trgovcev Jugoslavije, mi je čast pozdraviti z iskreno dobrodošlico vse Vas prijatelje, tovariše trgovce, ki ste od blizu in daleč prihiteli na današnji dan v našo belo Ljubljano, da se udeležite kongresa. Prišli ste na kongres z zavestjo, da je napočil trenutek, ko je treba pokazati stanovsko solidarnost, ko je treba pregledati delo naših organizacij in se ozreti nazaj na pot, po kateri smo hodili od 11. kongresa do danes ter premotriti važne dogodke in pojave, ki so se med tem časom odigrali.
Prvi kongres trgovstva smo priredili pred leti na skrajnem jugu države, v carskem Skoplju, kjer smo imeli priliko, da se seznanimo z našimi tovariši s Kosova, Bitolja in klasičnih tal srbske zgodovine. Drugi kongres nas je vodil v našo prestolnico, v Beograd, ki se mogočno razvija ob izlivu Save in Donave in skuša v forsi-ranem delovanju in naporu pokazati zavidljiv gospodarski polet. Tretji trgovski kongres pa vas je privedel na skrajni zapad v bližino' tromeje, kjer želimo, da se podrobneje spoznate z življenjem in delom slovenskega trgovstva, z našimi uspehi in neuspehi, ter čujete naše želje in stremljenja. Mi se zavedamo, da je temeljito spoznanje pogoj prijateljstva in sporazuma, zato hočemo popolnoma odkrito povedati težave, ki nas ovirajo in nam povzročajo skrbi.
Letos poteka že drugo desetletje, odkar smo se združili v skupni veliki svobodni domovini Jugoslaviji. Ob 201etnici smatramo, da je prišel tudi za nas čas, da napravimo bilanco dosedanjega dela in naporov, da ugotovimo, kakšen uspeh so imela naša prizadevanja, katere cilje smo dosegli, koliko nalog je ostalo neizvr-šenih ali odgodenih ter na temelju vseh teh ugotovitev premotrimo naš položaj in določimo smernice našega bodočega dela. Naš program je znan. V zadnjih 'desetih letih se ni skoraj nič izpremenil, ker mnogo važnih vprašanj žal še vedno nismo mogli odstaviti z dnevnega reda; pojavljajo se vedno v novi in prenovljeni obliki, toda vedno bolj pereča pred nami.
Trgovci so konstruktiven element.
Ako motrimo danes razvojno periodo zadnjih 20 povojnih let, vidimo, da je trgovstvo Jugoslavije brez ozira na številne in težke žrtve in vkljub velikim oviram vedno in povsod intenzivno sodelovalo na spopolnitvi gospodarske organizacije in moči naše države. Takoj po preobratu se je pričelo težko delo obnove. V vzhodnih delih države je koncem vojne sovražnik porušil vse naprave, ki so bile važne za obnovo prometa, izčrpal deželo do skrajnosti, dobro vedoč, da se bo mogla tako šele po dolgih letih opomoči in dvigniti. Delo trgovstva sploh, zlasti pa vzajemno sodelovanje je bilo v prvih letih izredno težko. Mi trgovci smo se med selmj slabo, ali nič poznali. Trgovinske zbornice so sicer prirejale vsako leto v drugem mestu države za svoje člane konference, toda na teh konferencah se je zbral mnogo preozek krog zastopnikov gospodarstva, da bi moglo priti do medsebojnega spoznavanja trgovcev na širši bazi, da bi moglo priti do plodnih do-
Bolgarski trgovci, potomci slavnega in borbenega bolgarskega es-nafa iz preteklosti, v tem slovesnem trenutku pozdravljamo svoje brate v bratski Jugoslaviji in izjavljamo, da zlati mostovi za resnično zbližanje med narodi na Savi, Dravi, Donavi in Marici že sto-
jijo in da nam pripada naloga, da utrdimo in ovekovečimo te vezi z vzajemnim delovanjem na hvaležnem poprišču gospodarskega sodelovanja, v prid polnega razvoja naših materialnih dn duhovnih sil in blagostanja naših žilavih narodov.
Naj živi in traja bolgarsko-jugo-slovansko zbližanje in sodelovanje, najtrdnejše jamstvo za našo svetlo bodočnost!«
(Viharno in dolgotrajno odobravanje.)
Sledil je:
računati, kar pomeni težko oviro in imobilnost za našo zunanjo trgovino. Tako je v izvozni trgovini.
Nič ugodnejši pa ni položaj
v notranji trgovini.
Imobilnost denarnih zavodov in izvedba razdolžitve kmeta, rastoča obremenitev po javnih dajatvah je
izčrpala sleherni obratni kapital in zmanjšala aktivnost notranje trgovine do minimuma. Tudi se je delokrog zasebne trgovine z vedno večjim poseganjem države v zasebno trgovino, z osnovanjem privilegiranih ustanov kakor »Pri-zada« itd., kakor tudi z vedno večjim favoriziranjem zadružne trgovine, znatno zmanjšal. K temu zmanjšanju delokroga naše detajlne trgovine so prišle še prodaja I-nice industrijskih podjetij in mo-lohi »veleprodajalnice ali velema-gacini«, ki jih prej prav za prav nismo poznali. Vse to je delokrog našega trgovca znatno skrčilo in znatno zožilo možnosti udejstvovanja privatne iniciative in privatne podjetnosti v trgovini. (Odobravanje.)
Odločna in vztrajna borba našiti organizacij proti tem in takim pojavom ne more pokazati ogorčenosti in nevolje, ki vlada med našim trgovstvom radi teh zadev, pa zato pričakujemo, da se bodo končno vendarle začele reševati naše zahteve in predlogi.
Stvarnost in vztrajnost borbe je jamstvo za uspeh. Stvarno in vztrajno smo se borili tudi
za reformo zakona
o obrtih
in danes lahko z veseljem konsta-tiramo, da je prodrlo spoznanje potrebe reforme na odločilnih mestih že tako daleč, da se je izdelal osnutek novele k obrtnemu zakonu, kateremu bo tudi naš kongres s svoje strani dal svoj prilog in določil načela, po katerih naj bi se vsaj najbolj pereča vprašanja uredila.
Dasi je zakon o obrtih že od
marca meseca 1932 v veljavi, ni mogel v praksi priti do polne vrednosti, ker se niso še do danes izdale mnoge prepotrebne uredbe in pravilniki, ki jih zakon sam predvideva. Tudi je praktično uveljavljenje zakona naletelo v posameznih gospodarskih področjih na težave, ki jih preje ni bilo mogoče predvideti. Zakon je bil sestavljen v dobi gospodarskega poleta, ko se ni moglo računati z vsemi izrodki, ki jih je prinesla przneje s seboj svetovna gospodarska kriza, ki je ustvarila tudi v trgovini dokaj nevzdržne razmere. Škodljivi pojavi, s katerimi obrtni zakon svojčas ni računal in jih sploh predvideti ni mogel, se morajo zakonodajnim potem urediti in interesi pravega trgovstva zaščititi. Praksa šestih let je že sama na sebi prinesla še celo vrsto novih pojavov, ki zahtevajo nredi-tev z zakonom ali uredbami.
Od novele zakona pričakujemo,
da bo predvidevata
strožje dokaze strokovne usposobljenosti za trgovinske obrte,
ker nam sedanja praksa kaže, da pridejo danes do obrtnih listov za trgovino po veliki večini osebe, ki nimajo nobene strokovne usposobljenosti. (Tako je.) TMd ljudje se morajo potem posluževati raznih nerednih trikov, da si pomagajo iz težav, v katere morajo radi pomanjkanja vsake trgovske izobrazbe in strokovne spretnosti neizogibno zaiti. Ugledu trgovstva in stanovskemu ponosu se mora s strožjimi določili o strokovni usposobljenosti pomagati do polne veljave. Določba, da sme vsaka oseba že po triletnem izvrševanju rokodelskega obrta začeti vsak trgovinski obrt, vsebuje globoko ponižanje trgovskega stanu in se mora v smislu naših predlogov revidirati. Revizijo zahtevajo zlasti tudi življenjski interesi na-
referat	predsednika
govorov, da bi razpravljali o pogojih dela v posameznih delih države, da bi ugotavljali, kaj en kraj potrebuje in kaj drugi lahko nudi. Dolgo vrsto let smo zaradi nepo-znanja uvažali iz inozemstva razno blago, ki bi ga lahko nabavili doma in tudi še danes ostane neizkoriščenih nešteto prilik za vnovčenje raznih proizvodov, ker se enostavno ne ve, kdo bi se lahko za nje zanimal, oziroma kdo jih potrebuje. Potrebno je bilo zato, da smo se lotili najprejc dela za izgraditev stanovske organizacije po vsej državi, da bi po teh organizacijah gojili lahko čim resnejše stike, da bi iz bežnih poznanstev in poslovnih srečanj vzniklo pravo prijateljstvo, globlje razumevanje, tako da bi kot rezultat našega organiziranega in sistematičnega dela prišla do polnega in plodnega izraza Iskrena in odločna volja vseli poštenih jugoslovanskih trgovcev, v vzajem-
nem delu dvigniti gospodarski nivo cele države na višino, ki bi bila vredna in dostojna našega naroda in bila v skladu z njegovimi sposobnostmi ter naravnimi bogastvi naše domovine. S polnim idealizmom smo delali, opozarjali smo na napake in nedostatke, na težkoče in neprilike, ki so ovirale trgovsko udejstvovanje. V utrudljivem delu, polnem ovir, zadevajoč na nerazumevanja in nasprotovanja, so tekla leta, tempo dela se je stopnjeval v vedno jačjem vrvežu, v nestalnosti in spremenljivosti pod pezo rastočih dnevnih skrbi in moreče nesigurnosti. Ni čuda, če je v takih okolnostih marsikdo od tovarišev že klonil in obupaval ter pozabil na ono veliko poslanstvo, ki nam ga je zgodovina predpisala kot naš delež v ustanovi lepše bodočnosti našega naroda in države. Težke čase je preživljala naša poštena in solidna narodna trgovina.
Težko delo v nestalnih razmerah
Po varljivi in bujni prividni konjunkturi inflacijskih let je prišla stabilizacija, ki je zahtevala mnoge žrtve. Njej je sledita doba splošnega gospodarskega poleta, ki se je končala z dotlej nepoznano katastrofo svetovnega gospodarstva. Potresi, ki so se nato vrstili v našem domačem in svetovnem gospodarstvu, so v temeljih izpremc-nili pogoje dela, pa tudi izmenjave blaga. Svobodna trgovina na evropskem kontinentu je takore-koč ponehala in gospodarstva so se pričela preusmerjati, preurejati pod nenaravnimi vplivi, katerim se tudi naše gospodarstvo ni moglo odtegniti. Komaj je odstranjena ena težava, že se pojavlja druga enako važna, ki ogroža tok kup-čijskega prometa in izmenjavo blaga. Trgovinske pogodbe, ki so se sklepale preje vedno za dobo petih let, se sklepajo sedaj samo še za dobo pol leta ali celo treh mesecev. Trgovec mora računati z večnimi izpremembumi, nima nobene podlage za točno, zanesljivo in trezno kalkulacijo. O sklepanju dolgoročnih poslov ni več govora. Vse je prehodno in nestalno, zvezano z največjimi riziki tudi za najbolj rutiniranega trgovca. V takih razmerah in pod pritiskom takih skrbi smo delali in ustvarjali svoje stanovske organizacije.
In če pregledujemo danes doslej izvršeno delo, moramo priznati, da
je
stanovska organizacija
trgovstva izvedena širom
cele države
in da je vsepovsod opažati njeno naglo izpopolnjevanje in utrjevanje. Vidimo in čutimo napredek. Vidimo, da je doseženo izenačenje obrtne zakonodaje, da je strokovno šolstvo v znatni meri pojačeno, da je naš promet bistveno zboljšal in tarife poenostavile. Pričenja se danes že izvajati modernizacija našega cestnega omrežja itd. Torej je vendarle že marsikaj doseženega. Kot objektivni ljudje moramo priznati vse te pridobitve, čeprav se z doseženim ne moremo in ne smemo zadovoljiti. Mi vemo, da bi bilo lahko marsikaj botje, da bi se lahko mnogokaj več storilo in izvršilo. Zavedamo se, da smo še zelo daleč od ciljev, ki smo si jiti postaviti.
Ce nas z ene strani goni želja po napredku, nas z druge strani sili tok dogodkov in nastop mnogih kvarnih pojavov, da ne popuščamo v svojem delu in naporih. Dosedanji uspehi v organiza-
ciji in doseženi rezultati nas morajo navdajati s samozavestjo in zaupanjem v lastne sile. S podvojeno delavnostjo moramo na delo ne radi koristi posameznikov, marveč v interesu splošnega dviga gospodarskih razmer države. Stanovska organizacija je for-
malno izvedena v vsej državi. Z zadoščenjem lahko ugotovim, da je zlasti v Sloveniji organizacija popolno izvedena in j^ vse slovensko trgovstvo po svojih trgovskih združenjih zbrano v Zvezi slovenskih trgovskih združenj dravske banovine. Iskreno želim, da bi bilo prav kmalu tako v vseh delih naše domovine. Kajti nujno potrebno je delo, zavest in moralo naših vrst dvigniti, njihovo voljo za napredkom potencirati in stopnjevati njihovo borbenost.
Danes vlada v svetu prilična zmeda v pojmih, pojavljajo se vse mogoče nove ideologije, med njimi tudi takšne, ki v popolnem ne-poznanju pravih nalog trgovine proglašajo trgovce za škodljivce ali propagirajo zadrugarsko trgovino kot novo, odrešilno krilatico, pro-rokujejo zveličavnost novih oblik gospodarstva, dočim se istočasno na drugi strani pojavljajo recidive, nazadovanje k nomadnemu trgovanju, to je ti krošnjarjenju od hiše do hiše, ki se favorizira kljub vsem našim svarilom in opozorilom.
Vsa ta zmeda in nejasnost ima pa svoj vpliv na redno trgovino. Nejasnost je vedno slabša od še tako neprijetne jasnosti. Zato se borimo in se bomo borili za temeljito ra/čiščenje pojmov, da neha vsako slepomišenje in
da pridemo enkrat do iatne in trdne gospodarske politike
Svoje zahteve in svoj program, zadevajoč gospodarsko politiko, smo jasno in odločno povedali že neštetokrat, pa se bomo borili z vsemi silami in z vsemi razpoložljivimi sredstvi za uveljavljenje žalitev in izvedbo tega programa.
Povedal sem že, da se trgovci zavedamo svojih nalog in dolžnosti do celote, do vsega naroda in države. In če usmerjamo svoje de-.o tako. da je brezpogojno v interesu celote, imamo pač pravico zahtevati, da se naše delo ne ovira, če se že ne podpira, pravico imamo zahtevati, da kot liajvestnejši zbiralci državnih dohodkov sodelujemo pri reševanju gospodarskih vprašanj, zlasti pa tistih, ki gredo na račun naših pravic in uspeva-nja naših podjetij. (Tako je.) Kakor smo postavljeni v notranji trgovini v položaj neenakopravnosti
z raznimi zadrugami itd., tako sc omejuje aktivnost trgovca tudi v izvozni trgovini.
Na mesto samostojnega trgovca stopajo centrale, uradi in privilegirane monopolistične organizacije, ki uživajo vse koristi iz trgovinskih pogodb in preferencialov, dočim so nekdanji izvozniki reducirani v svoji vlogi na krajevne mešetarje in posredovalce. (Tako je.) Prava trgovska iniciativa se v teh razmerah ne more več razvijati, ker je vsa trgovina postavljena pod skrbstvo celega niza uradov, privilegiranih bank in izvršilnih nadzornih organov, ki s svojimi intervencijami ter občasnimi kontrolami samo še stopnjujejo negotovost, s katero je danes vsak trgovski posel neizogibno zvezan. (Tako je!).
Tudi
za izvozno trgovino
velja, kar sem povedal že preje v splošnem. Če je ne moremo ali nočemo podpirati, je vsaj ne ovirajmo. Skušajmo izrabiti ugodne momente, ki nam jih prinašajo izredni dogodki in ne izgubljajmo priložnosti s pretiranimi birokratič-nimi odredbami.
Obseg naše zunanje trgovine se je v lanskem letu povečal za 1.896 milj. dinarjev pri izvozu in za 1.156 milj. dinarjev pri uvozu, ter je naša zunanja trgovina zaključila lansko leto z visokim aktivnim saldom v iznosu 1.040 milj. dinarjev našo korist. K povečanju in aktivnosti trgovinske bilance je v prvi vrsti doprinesla izredno dobra letina koruze, ki je dosegla 53 milj. metrskih stotov ter s tem po količini presegla vse dosedanje tudi najohilnejše žetve. Od te žetve smo do konca leta 1937. izvoziti za 698.9 milj. dinarjev koruze, dočim je bil velik del izvožen še v prvih mesecih tega leta. Radi splošnega oboroževanja v svetu je bilo tudi povpraševanje po rudah izredno veliko ter smo v letu 1937. izvozili skupno za nad milijardo
dinarjev rud. Tudi izvoz lesa je bil v lanskem letu rekorden ter je dosegel 911 milj. dinarjev, kar je tudi razumljivo, ker je bilo povpraševanje po ukinitvi gospodarskih sankcij proti Italiji izredno živahno. Ze po teh številkah vidimo, da sok izrednemu porastu obsega in salda našega izvoza prispevali v prvi vrsti izredni momenti. Zato se moramo zavedati, da tako izredni porast izvoza nima znakov stalnosti in varnosti in da nastopijo lahko vsak moment težka presenečenja.
Upoštevati moramo tudi, da se obračunava izvoženo blago za nad 75% le v kliringu in ne v devizah. Po izkazih Narodne banke smo imeli ob koncu lanskega leta 415 milj. dinarjev terjatev iz blagovnega prometa in Narodna banka sama v svojem poročilu naglasa, da smo tako z izvozom na kredit bogatejšim državam postali upniki inozemstva. Na drugi strani pa dolgujemo zopet drugim državam v kliringu ca 300 milj. dinarjev. Teh terjatev in dolgov ne moremo medsebojno kompenzirali in ob-
$ega naraščaja, ker ne moremo od nikogar zahtevati, da se bo učil trgovine, ako že zakon sam dovoljuje, da se pride do obrtnega lista brez učne in pomočniške dobe in ne da bi bil kedaj koli zaposlen v trgovskem obratu. (Odobravanje!)
Samo domači ljudje smejo zastopati podjetja
Tudi zahtevamo, da se uvede obveznost dokaza strokovne usposobljenosti za trgovinsko potnike, da se tako ustvari stalež pravih strokovno usposobljenih potnikov, ki bodo v svoji stroki z uspehom opravljali naloge pionirjev naše nacionalne trgovine. Dolžnost naših trgovcev pa je tudi, da skrbijo za lo, da bodo vsa zastopstva samo v rokah naših domačih, nacionalnih potnikov in zastopnikov. (Odobravanje!) Zato izrečno naglašam, da težko žali naš stanovski ponos vsak, kdor še danes zaposluje v Svojem podjetju tujega potnika, pa naj bo zato takim tvrdkam s tega mesta izrečen zadnji opomin, da v lastnem interesu zaposlijo samo domače potnike, ker bodo zavedni trgovci odslej pokazali vrata ne samo tem tujcem, marveč tudi podjetjem, ki bi si dovolila taikšno netaktnost in izzivanje. (Odobravanje.)
Pri tem apeliram tudi na vsa oblastva, naj zaposlovanje tujcev, bodisi kot trgovinskih potnikov, agentov ali trgovskih nameščen-
r K t * f « •
*««!..■. it t
m « m
cev v interesu domačega brezposelnega življa brezpogojno prepovejo. Ravno tako apeliram na naša oblastva, naj končno vendar izdajo energične ukrepe
proti navalu tujcev
v naše gospodarstvo in naj temeljito revidirajo vse koncesije, izdane tujcem. (Posebno glasno odobravanje.) Vprašanje navala tujega kapitala v naše gospodarstvo je pač eno najžalostnejših poglavij in nam prav gotovo ni v čast. Tuji kapital ne prihaja k nam, da oplodi domače naše gospodarstvo in da se zadovolji s poštenim in primernim zaslužkom, marveč prihaja k nam, da na najbrczohzir-nejši način izčrpava naša naravna bogastva, uživa pri tem nezaslišane privilegije in olajšave ter izvaža po raznih tajnih kanalih vse svoje ogromne dobičke iz države. To kar si dovoljuje tuji velekapital pri nas, ni več gospodarsko izkoriščanje naše /,cmijc, marveč čisto navadno plačkanjc. (Tako je!) Pri tem pa opažamo še tudi pojave neverjetne prepotentnosti in nesramnosti, da dobivamo vtis, kot da so oni gosjiodarji te zemlje in ne mi. (Viharno odobravanje.)
Zalo smatramo, da je pač najskrajnejši čas, da se napravi končno red tudi v tem vprašanju, da se odvzamejo inozemskemu kapitalu vsi privilegiji in vse tiste olajšave in ugodnosti, ki jih domači podjetniki ne uživamo, da se preide energično k resnični nacionalizaciji podjetij, ki so v tujih rokah in se prepreči izvoz dobičkov in pri nas stvorjenih
kapitalov iz države. Zajeziti je treba energično poplavo tujcev in zlasti hermetično zapreti meje za tujce, ki jih drugod izganjajo, pri
nas pa najdejo plodno polje za svoje škodljivo delovanje. Tu ne gre za enostransko zaščito trgovcev, marveč za vprašanje, kateremu morajo oblastva že iz državno-političnih in nacionalnih ozirov posvečati vso svojo pozornost. Naj se pri novelizaciji obrtnega, zakona misli tudi na te stvari. — (Tako je!)
Od novele obrtnega zakona pričakujemo tudi, da bo vsebovala določbe, ki bodo uredile pereče vprašanje iskanja naročil po potnikih. Zbiranje naročil pri zasebnih strankah se mora brezpogojno, z jasnimi in nedvoumnimi zakonskimi določili prepovedati, da se tako napravi konec izigravanjem zakona, ki so danes na dnevnem redu. Prav tako se mora z novelo zakona končno ugodili zahtevam naših organizacij glede krošnjarjenja. Krošnjar-jenje ne samo z manufakturnim, ampak z vsakim blagom tovarniškega in inozemskega izvora se moi a ze z zakonom brezpogojno piepovedati. (Splošno odobravanje.)
Med izrodke, ki so jih povzročile težke prilike v notranji trgovini, spada zlasti tudi
šušmarifvo.
Pritožbe proti nelegalnemu trgovanju so na dnevnem redu vseh naših organizacij, žal pa je la borba radi popustljivosti oblasti in deloma tudi radi nejasnih do** ločb zakona skoro brezuspešna. V tem pogledu pogrešamo v obrtnem zakonu zlasti določbo, po kateri bi moglo oblastvo prepovedati šušmarju nadaljevanje nedo-voljenega obratovanja in odrediti, da se šušmarjevo obratovališče zapre. Potrebno je zato, da se v noveli obrtnega zakona predvidi določba, na osnovi katere bodo mogla oblastva zapreti šušmarju Poslovne lokale.
Vodilo bi me predaleč, če bi hotel našteti vse predloge, ki so jih stavile naše organizacije za novelo obrtnega zakona, zato sem se omejil samo na nekatere in to najbolj važne, katerim se mora brezpogojno ugoditi.
V zvezi z obrtnim zakonom smo
na naših zborovanjih stalno razpravljali tudi
o uredbi o kartelih.
Mi sami smo zahtevali, da se zakonodajnim potem uredi vprašanje kartelov in da se omogoči ali vsaj zajezi izkoriščanje našega trgovstva in zlasti tudi našega konsumenta po velikih koncernih, k' so skoro vedno samo v rokah inozemskega velekapitala. Uredbo o kartelih smo sicer dobili, toda kakšno? Ta uredba nas ni zadovoljila, nasprotno, z njo se je smelo lahko trdim — uzakonilo ono stanje, proti kateremu smo se neprestano borili. Stoječ na principu svobodne trgovine in upoštevajoč vse kvarne posledice ki jih imajo kartelni sporazumi za trgovino in najširše konsunicnt-ske sloje, zahtevamo, da sc uredba o kartelih ukine in snovanje kartelnih sporazumov prepove.
Ko govorimo o kartelih, moramo nehote govoriti tudi
o veleblagovnicah ali vele-magacinih,
ki so nas držali v stalni napeti borbi vsa zadnja leta. Rezultati te borbe, ki je v toliki meri izčrpala naše moči in v kateri smo bili prisiljeni uporabiti skrajna sredstva in zapreti v samopomoči in obrambi celo svoja obratovali-šča, so Vam vsem predobro znani. Mislim, da smo o tem vprašanju že dovolj razpravljali in sem prepričan, da ste vsi enodušni in soglasni v zahtevi, ki jo pošljemo z današnjega kongresa na vsa odločujoča mesta, naj se s preciznimi in jasnimi zakonskimi določili ustanavljanje novih veleblagovnic za vse bodoče čase onemogoči, že obstoječim takim velckapitalistič-nim podjetjem pa obratovanje prepove.
Kot važen dogodek v naši trgovinski politiki moram omeniti ob-javljenje
novega trgovinskega zakona.
Borbe ob razpravljanju o tem zakonu so bile težke in združene z velikimi neprijetnostmi za redke one naše prijatelje, ki so imeli razumevanje za naše težnje in ki so znali te težnje na odločujočih mestih s primernim jmudarkom tudi tolmačiti. Z zadoščenjem moram ugotoviti, da ti napori niso bili brezuspešni in da so bile mnoge važne določbe prvotnega osnutka zakona v smislu naših predlogov dopolnjene oziroma iz-premenjene. Prav pri debati o tem zakonu se je pokazalo, s kakšnimi argumenti se skušajo pobijati naši predlogi in omalovaževati napori onih gospodarskih strokovnjakov, ki se trudijo, da te predloge na odločujočih mestih pravilno tolmačijo in uveljavljajo!
Tovariši! Med vprašanja, ki jih prenašamo ob zborovanja do zborovanja kot še nerešena spada tudi
vp	rašaniejoe
zavarovanja
Zato naj bo letošnji naš kongres tudi velika, javna manifestacija za uvedbo obveznega zavarovanja trgovcev. Ker se je septembra meseca lanskega leta pri delavskem socialnem zavarovanju uvedlo poleg zavarovanja za bolezen in nezgode tudi še zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, smemo vendar zahtevati, da se uvede tudi za trgovce zavarovanje za vsaj najnujnejše primere, ki morejo v vsakdanjem življenju ogrožati eksistenco trgovca in trgovčeve družine. Močnih trgovskih hiš takorekoč nimamo več. Težke prilike, ki jih je morala preživeti zlasti nadrobna trgovina, so naš trgovski stalež popolnoma sprole-tarizirale, tako da je položaj malega trgovca v primeru bolezni, nezgode, smrti ali nesposobnosti za delo prav tako težak, ako ne še hujši, kot je v takih primerih položaj delavca in delavčeve družine. Trgovstvo je s simpatijami spremljalo borbo delavstva za popolno uvedbo delavskega socialnega zavarovanja in je brez ugovorov v najtežjih gospodarskih prilikah sprejelo tudi bremena, ki so zvezana z delavskim zavarovanjem, mislim pa, da imamo ne samo pravico zahtevati, ampak da je tudi prav in skrajni čas, da se končno predvidi možnost obveznega zavarovanja tudi za nas in naše družine. Ker bo moralo trgovstvo samo nositi vsa bremena, ki bodo zvezana z obveznim zavarovanjem, je tem lagiije ugoditi današnjemu apelu, ki ga izrekam v ime-
nu tisočev in lisočev trgovskih družin, da se izda v soglasju s predlogi naših organizacij brez odlaganja uredba po § 384. obrt. zakona, na katero zaman čakamo že šest let. (Odobravanje.)
Druga zadeva, ki nas spremlja na vseli zborovanjih, je vprašanje
naše davčne zakonodaje.
Res je sicer, da je naša davčna zakonodaja izenačena, toda z vsakoletnimi dopolnili in izpremem-bami se je ustvaril pri nas fiskalni režim, ki v marsičem pretirava. Ker je preveč kompliciran ter zahteva pretežke dajatve, izziva negativne posledice, ki gospodarstvu ne morejo biti koristne. Naša takozvana davčna avtonomija, kolikor je je še ostalo, postaja malo-pomembna in neizdatna, ker se je glavno težišče obremenitev prevalilo na indirektne dajatve ter na prometni davek, ki je dosegel skrajne meje možnosti obremenitve. Naše organizacije in naši predstavniki so tudi na tem polju vedno dali vidnih dokazov pozitivnega sodelovanja, kakor tudi zrelosti, da objektivno ocenijo zahteve fi-skusa in plačilne možnosti davčnega zavezanca. Zato smemo s polnim pravom pričakovati, da se bodo naša opozorila v polni meri uvaževala in upoštevala.
Mi zahtevamo predvsem
popolno davčno enakost
glede .vseh oblik trgovine, ki so danes običajne, na nai ere notem
za trgovino legitimnega trgovca, konsumne ali nabavljalne zadruge ali za industrijske prodajalnice. Razlike v načinu trgovanja med temi oblikami ni, in nikakor ni upravičeno, da se dela razlika ravno v davčnem oziru. Vse oblike trgovin enako poslujejo, naj se torej tudi yse enako obdarujejo.
1’ridobnina je sama na sebi jako visoka, v zvezi z dokladami pa znaša ponekod 25°/o, 30°/o in tudi več. Pravilno se je na razpravah v odseku zahtevalo, naj se doklade, ki so v različnih krajih različne, maksimirajo na 100 od 100. Pa ne samo doklade je treba znižati, marveč moramo zahtevati, da se zniža najmanj za 30 do 40°/o tudi davčna mera za pridobnino. Na vsak način pa se mora upoštevati položaj malih trgovcev in je treba ustvariti možnost, da bodo ti trgovci plačevali pridobnino pavšalno. (Tako je!)
Težko obremenitev pomen jajo tudi takse, ki v prav znatni meri ovirajo trgovsko poslovanje. Trgovci želimo, da se takse poenostavijo in zmanjšajo, ker so preveč komplicirane in v sedanji izmeri previsoke. Posebno zahtevamo, da se preuredi vozarinska taksa, da se ne bo pobirala tudi za prevoz blaga v skladišča ali odjemalcem.
Glede trošarin smatramo za svojo dolžnost opozoriti odločujoče faktorje na nujno potrebo primernega znižanja. Trošarine so danes n. pr. pri alkoholu tako visoke, da naravnost pospešujejo tihotapstvo, drugod pa, kot je primer pri sladkorju, zmanjšujejo konsum na skrajni minimum. Rak-rana za našo trgovino je dalje trošarine prosta žganjekuha. Razen trgovca sme danes skoro vsak kuhati žganje, ne da bi se od njega zahtevala trošarina. Ravno trošarine prosta žganjekuha je vzrok, da o prej tako cvetoči trgovini z alkoholnimi pijačami danes pri nas ne more biti več govora. (Tako je!)
Težko breme pomenjajo za trgovino zlasti tudi
samoupravne dajatve.
Glede doklad na direklne davke smo že itak zahtevali maksimiranje, vendar imamo še druge samoupravne dajatve, ki občutno bre-mene gospodarstvo. V tem pogledu omenjani samo občinske trošarine in uvoznine, ki so poleg vseh drugih šikan še tudi tako urejene, da bremene blago na kraju prodaje ne glede na to, ali se blago na kraju prodaje tudi dejansko potroši. Če bi zahtevali, da se dajatve te vrste preurede, bi bili polovičarji. Mi moramo z vsem poudarkom zahtevati, da se ta srednjeveški način finansiranja samouprav brezpogojno odpravi, ker postavlja okrog naših mest kitajske zidove, ki ovirajo trgovinski promet in plete nepregledno mrežo notranjih carinskih barijer. Zato je nujno potrebno, da se vse te trošarine in uvoznine odpravijo in se uredi ves kompleks samoupravnih financ na pravilnejši način, kakor so to rešile sedaj že skoro vse napredne države.
Trgovina povsem razume, da mora z drugimi davkoplačevalci vred dati državi, kar ona potrebuje, da more v polnem obsegu opravljati svoje naloge. Toda tudi finančna uprava mora spoznati, da more stopnjevanje naših dajatev iti samo do meje možnosti in da morajo biti dajatve v skladu z dohodki. Zato upravičeno zahtevamo, da finančna uprava v bodoče, če bo šlo za uvedbo kakršnih koli novih ali preuredbo že obstoječih bremen, zasliši vedno tudi trgovske organizacije in jim da priliko, da se o njih izjavijo. Saj je vendar pametneje in lioljše naprej z vseh strani premisliti stvar in potem uvajati, kakor pa izzivati nevolje in odpor z eventualnimi obremenitvami, ki temelje na napačnih domnevah in predpostavkah. Mi smo pokazali >n dokazali svojo pošteno voljo za sodelovanje! (Tako je!)
Na vseh zborovanjih se vedno in I zadrugam. Že na II. kongresu v vedno znova dvigajo ogorčeni gl a- Beogradu je bilo soglasno ugotov-sovi proti konsumno-nabavljaluiin | ljeno, »da so
konsumno-nabavlialne zadruge
eden glavnih parazitov trgovskega stanu, vsega narodnega gospodarstva, državnega kot samoupravnega fiskusa.« Z nepobitnimi dejstvi in številkami smo skušali prepričati vse odločilne faktorje o resnici naših trditev. Dokazovali smo, kakšne milijonske škode ima državni fiskus zaradi favoriziranja konsumnega zadružništva (tako ije!), tudi če se ne bi toliko upoštevalo, da se s tem uničuje na tisoče in tisoče trgovskih obratov z družinami in nameščenci vred in da s tem izgineva s površja obenem na tisoče močnih davčnih objektov. Vsi naši, še tako utemeljeni argumenti so naleteli na gluha ušesa in niso niti toliko zalegli, da bi mogli preprečiti stalne kršitve zakona, ki so jih nemoteno delale in jih še danes delajo zadruge z nedovoljenim poslovanjem z nečlani. Nikdar nismo zahtevali privilegijev za sebe, nobenih posebnih ugodnosti, zahtevali smo samo spoštovanje obstoječih zakonov, ki bi morali biti sveti ne samo nam trgovcem, ampak tudi zadrugam. (Tako je!)
Ko smo na vsa ta nepobitua dejstva opozorili na prav inanifesta-tlven način že na kongresu v Beogradu, kakor tudi na kasnejših zborovanjih vseh naših organizacij, — od centralnega predstavništva pa doli do najmanjše naše stanovske edinice, — nas navdajajo danes posebno trpki občutki, ko moramo z žalostjo ugotoviti, da so bile vse naše prošnje, vsi apeli in dobro mišljeni nasveti zaman.
Pri sestavljanju novega zadružnega zakona, ki je stopil pred par meseci v veljavo, se je šlo s preziranjem preko vseh naših predlogov. Namesto enakosti v medsebojnem tekmovanju s konsumi, namesto zaščite pred nelegalno in nelojalno konkurenco, smo dobili zakon, ki postavlja trgovski stan v še težji položaj, kot je bil doslej, v položaj, ki mu prizadeva velike in resne skrbi. Izjemna določila novega zadružnega zakona ustvarjajo nov, poseben položaj z naj-
širšimi privilegiji in ugodnostmi za te zadruge, kar nam mora nehote vsiljevati prepričanje, da se hoče zasebna trgovina postopno likvidirati. Do takega in nič drugačnega mnenja smo žal morali priti ob uveljavljenju novega zadružnega zakona, pa moramo pač čisto jasno povedati svoje mišljenje in svoje stališče. Za malodušnost in pesimizem ne sme biti prostora med nami. Zahtevati pa moramo glede tega vprašanja popolno razčiščen je, da se vemo ravnali. Trgovci prav gotovo nismo tiste vrste ljudje, ki bi vdano sklenili roke in se vdali usodi, to je počasnemu hiranju in likvidaciji, zato nam je le prav, da se nam nudi tako svečana prilika, da morem glasno in javno povedati vsem, da se mi likvidirati ne damo! (Tako je!)
Razlogi, ki so narekovali nov zadružni zakon, niso bili gospodarski. in še vsak eksperiment, ki se je doslej napravil na gospodarskem polju brez sodelovanja gospodarstvenikov in brez upoštevanja gospodarskih interesov države in skupnosti, je moral neizogibno skrahirati. Ne more biti nobenega dvoma, da bodo morali priti merodajni faktorji tudi pri uveljavljanju tega zakona do istega prepričanja, toda prišli bodo — kakor žal običajno pri nas — šele po velikih škodah, ki se ne bodo dale več popraviti. Zato je naša dolžnost, da svarimo že danes pred novimi eksperimenti v škodo na-roduega gospodarstva in da glasno zahtevamo novolizacijo novega zadružnega zakona v smislu naših že ponovno stavljenih predlogov in to čimprej! To zahtevo diktirajo bitni narodno-gospodarski interesi, diktira jo pa tudi pravica, ki nam pripada po vseli božjih in ljudskih zakonih. Borbo, ki se nam je vsilila sprejemamo v prepričanju, da bomo zmagali, ker se ne borimo za privilegije, ugodnosti in milosti, ampak za svoje svete pravice! (Živio!)
Ponovno so naše zveze obravnavale
vrščeua med specialna dejanja n e I nja I ne koti kurenče.
Podobna je zadeva
zakonom o prisilni poravnavi izven stečaja.
Ta zakon je bil izdan v dobi prosperitete, stabilnosti cen, do-rih pogojev dela in valutnih razmer, pa danes ne ustreza več svojemu namenu. Tudi ne nudi dovolj arnosti, da se njegovi predpisi ne bi izigravali. Zato je potrebno, da se ta zakon dopolni in izpre-meni s predpisi, ki bodo v skladu izkušnjami zadnjih let ter ustrezali ukrepom, ki jih diktira praksa.
Predvsem naj bo postopanje ceneno, smotrcno in hitro, da bo im bolj izpolnilo svoj namen. Gospodarske korporacije so za noveliranje zakona o prisilni poravnavi stavile že tako detajlirane predloge, da smatramo, da jih ni treba na tem mestu še enkrat ponoviti.
vprašanie kmetskih dolgov.
Tudi v tem pogledu imamo več pritožb. Predvsem niso naši trgovci sporazumni s tem, da se je to vprašanje v ponovnih uredbah urejalo vedno po različnih vidikih. Pri tem so se interesi trgovcev premalo varovali. Trgovci so v težavnem položaju, ker so morali blago, katero so prodali kmetom na up, že davno plačati, kmetje pa so dobili pravico, da ga brezobrestno plačajo v 12 letih. Ker so trgovci po večini mogli blago plačati le z izrabo svojega kredita, jim kmetski dolgovi absorbirajo del kredita, da se trgovsko ne morejo razviti, ampak životarijo v ozkih mejah skrčenega kredita. Še bolj nesrečen je pa bil trgovec, ki ije svoje blagovne terjatve pretvoril v kreditne, ker so sc mu te znižale za 50% *u dobiva za znižani dolg le 3% obresti. Vrhu tega pa denarnim zavodom in zadrugam jamči za plačilo znižanega dolga država, medtem ko ni v nobenem oziru prevzela jamstva za trgovske blagovne in kreditne terjatve.
Zato je upravičena naša zahteva, da se rok za izplačilo blagovnih terjatev skrajša na 5 let, da se dolgovi do 2000 din izplačajo v dveh letih ter da se vse trgovske terjatve obrestujejo. S pravilno rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov se bo samo po sebi na povo-ljen način rešilo tudi vprašanje trgovskega kredita na deželi.
Izvedba uredbe o razdolžitvi kmetov je povzročila tudi popolno centralizacijo kreditnega zadružništva pri Privilegirani agrarni banki, kateri je moralo kreditno zadružništvo izročiti vse svoje dolž-
nike, ki pripadajo kmetskemu stanu. S tem je samostojnost lokalno organiziranega zadružništva in pri mnogih edinicali tudi obstoj same ustanove in njeno nadaljnje poslovanje postalo problematično.
Vse te in podobne težave pa izzivajo nove nezdrave pojave. Zadrege in zastoj v trgovini provocirajo nezdravo, forsirano ponudbo, k zopet izziva nezdravo konkurenco V poslovnem prometu so se radi ostre konkurenčne borbe med po sameznimi trgovci vpeljali načini poslovanja, ki niso v skladu z do brimi običaji. Pod silo razmer se večkrat uporabljajo metode, ki so v škodo solidnim tvrdkam, lcer ne slonijo več na realnih kalkulacijah Primeri sporov radi nelojalne kon kurence so na dnevnem redu, zla sti se stalno čujejo pritožbe radi nelojalnega pobijanja cen. Že leta 1930. smo dobili
zakon o pobijanju nelojalne konkurence,
toda prav prekrški lojalne kon kurence s pobijanjem cen niso ' tem zakonu predvideni med deja nji specialne nelojalne konkurence. Zato se po obstoječih predpisih razširjanje tega nezdravega in ne varnega pojava, ki povzroča v poslovnem prometu največ sporov in škode, zelo težko ali vobče da zajeziti. Naši predlogi, da zakon glede tega nedostatka dopolni, so bili doslej brezuspešni Zato moramo danes ponovno zahtevati, da se zakon dopolni v tem smislu, da bo nelojalna konkurenca i nesmotrenim pobijanjem cen
Tudi
glede prometa
je še mnogo odprtih vprašanj, posebno glede poštnega prometa, ki igra pri trgovcu izredno važno vlogo, pa je rešitev teh vprašanj nujna. Stereotipnih odgovorov, ki jih prejemamo, da ni mogoče ustreči zahtevam radi fiskalnih razlogov, ne moremo vzeti na znanje, ker je gospodarska korist prvenstvena in je zdravo napredno gospodarstvo predpogoj zdravih državnih financ. V' smislu prilagoditve potrebam gospodarskega prometa je treba tudi revidirati poštne tarife.
Vso svojo pozornost smo posvečali tudi vprašanju železniških tarif in stavili predloge za njih prilagoditev dejanskemu položaju in potrebam kupčijskega prometa. Nove tarife so stopile 1. junija t. 1. v veljavo. Praksa bo pokazala, v koliko smo s svojimi stremljenji uspeli.
Pozdravljamo
delavnott.
ki je bila vsled zaostalosti res že nujno potrebna. Z velikim interesom smo spremljali delo vsedržavnega kongresa za ceste, ki se je vršil prošli teden v Ljubljani. Želimo le, da se pri vseh javnih delih predvsem upoštevata domače delo in domača produkcija in da se program novih del razdeli po važnosti, stvarnih potrebah in interesu sorazmerno na vse banovine.
Končno naj mi bo dovoljeno poudariti potrebo nekaterih reform našem strokovnem šolstvu, kakor je to ugotovila nedavna anketa zbornic. Potrebna ije poglobitev učnega programa in približanje praktičnim potrebam vsakdanjega življenja ter poslovnega udejstvovanja.
Gospoda! Preobširno bi bilo moje poročilo, če bi se hotel le bežno dotakniti vseh perečih vprašanj. Omenil sem le en del teh vprašanj, in sicer tisti del, ki pripada zakonodajnim in upravnim mestom v državi. Večino ostalih ■prašanj vsebujejo itak ostala poročila in naše resolucije.
Eno stvar pa želim in moram ob tej svečani priliki posebno pod-
črtati in to je našo željo, da bi naši odločilni krogi in oblasti pravilno doumeli in cenili vlog« trgovca v narodnem življenju. Trgovec je bil, je in bo kot nosilec gospodarske iniciative pozitiven faktor, pionir ne samo materialnega napredka, marveč tudi povzdige kulturnega in socialnega življenja.
Pravi trgovec ne vidi svojega cilja v materialnem izkoriščanju poedinca in uresničenje svojih stremljenj v bogatenju posameznika, marveč smatra povzdigo splošnega blagostanja kot nujen pogoj resnega in sistematičnega kulturnega ter socialnega dela. On je najpogosteje inieiator za snovanje prave, domače industrije, za povzdigo domačega obrta, omogoča pridobivanje neizkoriščenih dobrin, ter je dobrotnik naših humanih in kulturnih ustanov. Toda položaj današnjega trgovca je težaven. Na eni strani se mu pojavlja kot uradno favorizirana konkurenca zadrugarstvo, ki ga propagirajo in podpirajo tudi oblasti kot nekakšen pravi tip bodočega gospodarskega udejstvovanja, na drugi strani pa se dopušča, da po-
plavlja maše podeželje, pa tudi mesta, na tisoče trgovskih nomadov, krošnjarjev in torbarjev, ki, loveč odjemalce od hiše do hiše, spodjedajo tla vsedlemu trgovcu, dočitn ga po mestih minirajo veleblagovnice in industrijske pro-dajalnice. Nešteto je bilo apelov, l<i. smo jih naslovili na vse resore in v katerih smo opozarjali na te nedostatke, toda žal brez odziva. V borbi za svoje pravice smo izčrpali vsa legalna sredstva in težko nam je pri zavesti, da se daje celo prednost tujcem pred interesi domače nacionalne trgovine.
Spoštovani tovariši! V svojem poročilu sem obdelal predvsem vprašanja, za katerih rešitev so odločilne naše oblasti in zakonodaja. To je nekakšno-naše zunanje delo.
Imam pa prav posebno na srcu drugi del naših nalog, ki so bolj notranje narave in se tičejo naših organizacij. V slogi je moč in naši tovariši Srbi so imeli prav lepo geslo: »Samo sloga Srbina spasava«. Tudi za nas velja to geslo! Strnimo svoje vrste, izpopolnimo svoje organizacije, dvignimo stanovsko zavest slehernega tovariša, bodimo požrtvovalni in vztrajni v deiu, disciplinirajmo se, pa se bo ogromna moč naše organizacije kmalu drugače uveljavila. Proč z omahljivostjo, popustljivostjo in neodločnostjo!
V prepričanju, da se borimo za dobro in pravično stvar, v prepričanju, da nas boj ne gre samo za obrambo naših eksistenc in eksistenc naših družin, marveč da vodimo naš boj tudi za očiščenje in ozdravljenje našega gospodarstva sploh, da vodimo boj proti zasuž-njenju našega gospodarstva po tujem velekapitalu, to prepričanje nam mora dati nezlomljivo odločnost, borbenost in voljo do zmage. Organizirana sila nad 100.001) jugoslovanskih trgovcev ho zlomila vse ovire in se ho zmagovito uveljavila v dobro naroda in države! (Dolgotrajno in viharno odobravanje.)
Predsednik Vidmar: Besedo ima predsednik Nedeljko Savič. Glasni živio-ldici so ga pozdravili, jasen dokaz, kako splošno zaupanje vseh trgovcev Jugoslavije uživa.
Predsednik Centralnega predstavništva Nedeliko Savič
Predsednik Savič je najprej omenil, da je referat predsednika Vidmarja rezultat vseh referatov, ki so jih poslala združenja. Ne bilo bi praktično, če bi se ponavljali. Da ostane vtis referata predsednika močan, kakor je to tudi zaslužil, Sinatram za dobro, da se teinu referatu ne doda noben drug referat. Zato bo tudi opustil svoj referat.
Smatra pa za potrebno, da se kot predsednik Centralnega predstavništva še posebej zahvali vsem predsednikom Savezov, ki so se udeležili današnjega kongresa in ki so s svojim delom omogočili, da se more ta kongres izvršiti tako dobro. Pozdravlja predsednika Saveza za Vardarsko banovino tovariša Vojina Varoščiča, predsednika Saveza v Novem Sadu Stanka Laziča, predsednika Saveza v Banjaluki Bajka Diniitrije-viča, predsednika Saveza v Sarajevu Ibrahima Sahinagiča in predsednika Saveza v Osijeku g. Kre-siča. Prisrčne ovacije so priredili zborovalci ob imenovanju vsakega imena.
Žal pa manjkata še dva zastop nika Savezov, ki sta poslala tudi svoje referate in ki sta izjavila, da sicer soglašata z nami, da pa se ne moreta iz drugih vzrokov udeležiti našega kongresa. Noče mo razpravljati o teh vzrokih, temveč samo izjavljamo, da bomo mi zvesto nadaljevali svoje delo brez ozira na vse tuje vplive in v prepričanju, da ni daleč čas, ko bomo zopet vsi združeni na trgovskem
kongresu v zvestobi do svoje stanovske misli. (Odobravanje.)
Za potrebno smatram nadalje, da se obrnem na ministra g. doktorja Vrbaniča in na kr. vlado s prošnjo, da se spoštujojo naše državljanske pravice, ker nikakor ne moremo dopustiti, da hi se te kratile. (Tako je!)
Ne zbiramo se zaradi kakšnih
političnih vzrokov, temveč samo zaradi potreb trgovine in našega narodnega gospodarstva. Zbiramo se, ker hočemo sodelovati pri gospodarskem delu za dvig narodnega blagostanja.
Današnji kongres pa moram pozdraviti tudi kot podpredsednik beograjskega velesejma. Mi trgovci delamo na to, da se razvije gospo-
J. C. Mayer
C. j ubija n a
manufakturna veletrgovina
se prfporcc« cenjenim odjemalcem
Engros — Detail
Usi a.n ovij ena. lela IS34
darstvo in da nastajajo nove gospodarske ustanove brez ozira na to, v katerem kraju so. Zato smo priredili tudi kongres ob času ljubljanskega velesejma, ker se zavedamo, kako velike važnosti so velesejmi. Pri tej priliki pa dovolite, da razpršim tudi neko neresnico, ki se je širila o beograjskem velesejmu. Govorilo se je, da je
nastal velesejem le z državno pomočjo. Resnica pa je, da je država dala mnogo manj za beograjski velesejem, kakor pa je od velesejma dobila samo na taksah. Takšna je torej resnica.
Iskreno se veselimo pozdrava zastopnika Centrale industrijskih korporacij, ker si iskreno želimo sodelovanje z industrijo.
Predsednik Savič je nato še na kratko omenil pot od I. kongresa do današnjega, nato pa zaključil svoj govor v smislu svoje prejšnje izjave, da noče da bi se ponavljali. Znova so zadoneli glasni pozdravi zaslužnemu voditelju jugoslovanskega trgovstva.
Predsednik Vidmar: K besedi se je oglasil
minister	dr
Toplo pozdravljen je minister izvajal:
Zelo prijetno mi je, da se morem udeležiti tudi Vašega III. kongresa, kakor sem se udeležil že Vašega drugega kongresa pred dvema letoma, da slišim Vaše želje in Vaše potrebe. G. predsednik kongresa je dejal, da so Vaše besede včasih ostre. Jaz sem Vam samo hvaležen, če odkrito poveste svoje želje in če odkrito rečete, kaj mislite. Pravilno je, da se pritožujete, če sc gode nepravilnosti in samo hvaležen sem Vam, če nas opozorite na te nepravilnosti. Morda pa Vi ne boste z mojim odgovorom enako zadovoljni. Ne zato, ker bi bil negativen, temveč ker so Vaše zahteve precej velike in ker gre tu za zelo komplicirana vprašanja, na katera ne morem takoj odgovoriti le z: sprejmem, ne sprejmem!
Jaz kot minister za trgovino in industrijo, pa tudi cela vlada moramo paziti ne samo na delo in Potrebe enega stanu, temveč na delo in potrebe vseh stanov. Delo vlade je baš v tem, da liarmoni-zir.a interese vseh stanov. Vendar pa Vam morem izjaviti, da bom Vaše predloge začel takoj reševati, ko sc vrnem v Beograd. Takoj pa moram pripomniti, da se bodo počasneje reševala ona vprašanja, ki jih jaz sam kot resorni minister ne morem rešiti.
V svojih referatih ste se dotaknili vseh vprašanj, ki Vas danes tarejo. Ne morem se dotakniti \seh teli problemov, vendar pa bi pripomnil: Vi ste n. pr. nastopili proti zadrugam. Nočem tu razpravljati, če so Vaše pritožbe proti zadrugam upravičene ali ne, vendar pa moram naglasiti, da je zakon zakon. Zakon je izglasovalo narodno predstavništvo. Mesto, kjer se je bilo treba boriti proti temu zakonu, je bilo narodno predstavništvo. Kakor sem dejal pred dvema mesecema na skupščini Centrale industrijskih korporacij, tako priporočam tudi Vam trgovcem, da sodelujete pri akcijah, ki odlo-e>ijejo v narodnem predstavništvu.
Sodelujem že nekaj let kot resorni minister z narodnim predstavništvom in morem odkrito reči, da bi z velikim veseljem pozdravil, če bi bilo v obrambi vaših interesov v parlamentu in v parlamentarnih odborih več zagovornikov vaših interesov.
Želel bi odgovoriti še na to, kar je zahteval g. Savič, da bi namreč oblasti videle v trgovcih nacionalne delavce, od čijih dela nima koristi le trgovski stan, temveč vse naše gospodarstvo. Zagotavlja”' vam, da je takšno tudi prepričanje kr. vlade in mi ne želimo nobene stvari bolj, kakor da bi imeli močan krog gospodarskih ljudi, zlasti pa trgovcev. Kar koli se govori in kar koli „am nalaga dirigirano gospodarstvo v tujini glede raznih naših notranjih odredb, bodite prepričani, da je kr. vlada Se v nadalje prepričana, da je trgovec tudi v bodoče najidealnejši posrednik med proizvajalcem in potrošnikom. Te osnovne resnice ne bomo nikdar pozabili. (Odobravanje.)
Očitalo se je tudi, da se že tri leta vaše zahteve omalovažujejo in da se niso izpolnile niti takšne, ki vlade ne bi nič veljale, temveč bi bile celo državni blagajni v korist. V zvezi s tem se zlasti navajajo zahteve glede večjega obdače-nja veleblagovnic in industrijskih prodajalnic. Minister dr. Vrbanič opozarja, da so se z zadnjim finančnim zakonom uvedla občutna
nova davčna bremena za vsa podjetja, ki plačujejo družbeni davek in se je torej ta zahteva trgovstva upoštevala.
Glavni pogoj za napredek trgovine pa je, da se gospodarsko življenje giblje, da kroži denar in uredbe, ki jih je izdala vlada, imajo ravno ta namen, da pospešujejo to gibanje.
Kar se tiče krošnjarstva izjavlja minister dr. Vrbanič, da bo v kratkem izdal uredbo o krošnjar-stvu ter bo z njo ustreženo vsem upravičenim zahtevam trgovstva. (Odobravanje.)
Ko se je minister dr. Vrbanič še na kratko dotaknil Prizada, je iskreno pozdravil bolgarske goste ter izrekel svoje prepričanje, da moremo v resnici računati na vedno uspešno sodelovanje obeli narodov.
Koncem svojega govora je minister dr. Vrbanič zagotovil, da bodo resolucije kongresa upoštevane iu da se bo osebno potrudil, da se bodo vse upravičene zahteve trgovstva čim prej izvedle. (Živio-klici.)
Predsednik Vidmar: Naša dolžnost je, da se g. ministru zahvali-
mo za njegovo Izjavo, da bo kr. vlada takoj začela razpravljati o naših zahtevah. Smatram pa za potrebno, da podčrtam z ozirom na opomin g. ministra, da bi morali gledati, da se tudi tam čuje
naša beseda, kjer se delajo zakoni, da je ta opomin upravičen. Mi se držimo le svojih organizacij, tam pa, kjer se odločuje, nas ni. Skrajni čas je, da že opustimo ono starinsko naziranje, kot da za gospodarske ljudi ni mesta v javnem življenju. Ravno nasprotno je res! V javnem življenju bi morali baš gospodarski ljudje imeti močan vpliv. In v tej smeri se mora tudi gibati naše bodoče delo. (Živahno odobravanje.)
Kongres je prešel na zadnjo točko dnevnega reda, na resolucije, ki jih je prečital urednik Slavko Kosič in ki jih je kongres sprejel soglasno in z odobravanjem. Resolucije se glase-
Resolucije
Po Izčrpnih referatih, ki so jih predložili kongresu Centralno predstavništvo in posamezne zveze trgovskih združenj in po vsestranski debati o predloženih vprašanjih je kongres soglasno in enodušno sklenil naslednje:
I.
Predložena poročila o dosedanjem delu Centralnega predstavništva ter zvez trgovskih združenj se sprejemajo in njih delo v celoti odobrava.
Pooblašča se Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj, da zahteva z vso energijo, da se zahteve, ki so jih vsebovale resolucije I. in II. vsedržavnega trgovskega kongresa čim prej izvedejo, kakor je to tudi predsednik vlade obljubil.
II.
Centralnemu predstavništvu zvez trgovskih združenj se nalaga, da pri kr. vladi intervenira, da se izvedejo naslednje zahteve trgovstva:
1. da se imenuje paritetna komisija, ki naj pripravi predlog zakona o socialnem zavarovanju trgovstva na občni in obvezni podlagi.
2. Da se po poteku sedanjega pogodbenega roka veleprodaja soli prepusti svobodni tekmi;
3. da se način plačevanja splošnega 2'5%>ncga davka na poslovni promet za drva spremeni po predlogu, ki se bo predložil v smislu na sedanjem kongresu predlože-rega referata;
4. da Centralno predstavništvo
zvez trgovskih združenj s posebno intervencijo pri kr. vladi zahteva, da se predlogi ter zahteve zvez in trgovskih združenj, kakor so izražene v predloženih referatih III. kongresa, upoštevajo ter čim prej izvedejo, ker je to tako v interesu trgovskega stanu ko tudi narodnega gospodarstva.
III.
Ker so III. kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavije prisostvovali tudi delegati trgovcev kraljevine Bolgarske, apelira kongres na podlagi vzajemnih sklepov in v interesu obeh narodov ter v duhu sklenjenega pakta o večnem prijateljstvu na kraljevsko vlado, da sc v čim krajšem roku prouči in uresniči vprašanje carinske unije med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarsko.
Istočasno priporoča kongres Centralnemu predstavništvu zvez trgovskih združenj v Beogradu in Zvezi trgovskih združenj v Sofiji, da ustanove stalen odbor, ki bi proučeval aktualna trgovska vprašanja ter predlagal važnejše predloge zaradi pravilnega razvoja medsebojnih trgovinskih odnoša-jev med obema državama.
Z velikim in glasnim odobravanjem so sprejeli delegati govor predsednika Vidmarja, ko se je odobravanje poleglo, je povzel besedo	*
S tem je bilo slavnostno zborovanje kongresa končano in zborovalci so se razšli v zavesti, da je bil kongres popoln uspeh in da se bodo sedaj zahteve trgovstva začele upoštevati.
Zborovanje delegatov
Ob 8.55 je otvoril predsednik Zveze trgovskih združenj kot domačin v veliki dvorani na Taboru III. kongres trgovcev kr. Jugoslavije z besedami:
Spoštovana gospoda! Po sklepu Centralnega predstavništva mi je kot domačinu čast predsedovati današnjemu zborovanju. Dovolite mi, gospoda, da Vas v imenu Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, v imenu vsega slovenskega trgovstva najiskreneje pozdravljam in Vam kličem: Dobrodošli v naši sredi! (Živio-klici!)
Zbrali smo se k resnemu delu in ker sem prepričan, da ste vsi močno utrujeni od dolgega potovanja in zahtev, ki jih stavljamo na Vas neprestano, mi dovolite, da te uvodne besede skrajšam in preidem takoj na dnevni red.
Še pred prehodom na dnevni
red pa naj bo dovoljeno, da pozdravim naše najodličnejše predsednike trgovskih organizacij, predvsem: našega zaslužnega voditelja Nedeljka Saviča (dolgotrajni živio-klici), prav tako predsednika Saveza trg. udruž. v Banjaluki Rajka Dimitrijeviča, predsednika Saveza v Novem Sadu Stanka Laziča, predsednika Saveza v Skopi ju Vojina Varoščiča, predsednika Saveza v Osijeku Krešiča,
predsednika Saveza v Sarajevu Ibrahima Šahinagiča.
(Vse zastopnike Savezov so zborovalci navdušeno pozdravili.)
Sporočiti Vam moram, da smo prejeli od bratskega Saveza v Zagrebu naslednji dopis:
Odpoved iz Zagreba in Splita
Zagreb
Sav^n udruženja trgovaca Savske banovine je poslal z dne 7. junija datirano naslednje pismo:
Podpisani Savez ima čast sporočili Vam naslednje: Dne 12. maja je bila v Zagrebu konferenca zunanjih združenj trgovcev, članov Saveza glede sodelovanja na kongresu in priprave gradiva za kongres. Na tej konferenci se je na predlog Saveza, da se na kongresu sodeluje, sprejet ta sklep.
V nasprotju s sklepom in navzlic Saveza kot stanovske organizacije, da je sodelovanje na kongresu samo stvar v interesu obrambe cisto stanovskih interesov trgovcev, ne more podpisani Savez so-elovati na kongresu, ker se je to sodelovanje v zadnjem času z neke strani spremenilo v politično vprašanje.
Z ozirom na tako nastalo delikatno psihološko stanje je moral podpisani Savez z obžalovanjem skleniti, da se kongresa ne Im udeležil, pa čeprav je še danes nnziranja, ki ga je poudaril na konferenci dne 12. pret. meseca.
Prosimo, da vzamete to na znanje ter beležimo z bratskim pozdravom.
Nadalje smo prejeli od Saveza v Splitu naslednji dopis:
Savez udruženja trgovaca Primorske banovine v Splitu
pa je poslal dne 3. junija naslednje pismo:
Sporočamo vam, da so Člani pred. sednišlva tega saveza: predsednik g. dr. Uroš Kraljevič in oba podpredsednika gg. Ivo Zajc in Jakov Dvornik podali ostavko na čast predsednistva v savezu z naslednjo motivacijo:
sKer so po sklepih, sprejetih na izredni skupščini saveza z dne 22. marca t. 1., da zastopniki saveza ko tudi združenja trgovcev z ozemlja primorske banovine prisostvujejo kongresu trgovcev v Ljubljani, nastopile takšne činje-nice, ki niso v skladu s sklepi, sprejetimi na skupščini saveza, izjavljajo podpisani, da morajo izvajati konsekvence ter se zahvaliti za čast v predsedništvu saveza.«
Podpisani savez obžaluje, da je zaradi tega odpadla možnost sodelovanja naših zastopnikov na kongresu v Ljubljani in s tem tudi možnost, da bi podali svoje referate.
In končno smo prejeli dopis združenja za srez Zagreb in Dugo selo:
Združenje trgovcev za mesto Zagrebin okraje Zagreb in Dugo selo
je poslalo s 4. junijem datirano naslednje pismo:
^Pozivajoč se na obisk Vašega spoštovanega predsednika g. Vidmarja ter v smislu njegovega pogovora z našim predsednikom nam je čast sporočiti Vam, da smo razpravljali o vprašanju sodelovanja na letošnjem vsedržavnem kongresu trgovcev na včerajšnji seji naše uprave.
Upravni odbor našega združenja je sklenil, da na tem kongresu ne sodeluje in to zaradi splošnih gospodarskih in političnih razmer na našem področju. Poleg tega ni naše združenje trenutno član niti ene zvezne organizacije, dočim so letni kongresi trgovcev specifične prireditve zveznih ustanov.
Nato je nadaljeval predsednik Vidmar v srbohrvaščini:
Moram samo pripomniti, da sem iz pogovora s tovariši iz Zagreba dobil vtis, da bi sodelovali, da pa nekatere okoliščine onemogočuje-ijo sodelovanje. V duhu pa so z nami in soglašajo z našimi sklepi! (Živio!)
Da preidemo takoj na dnevni red, predlagam, da se
konstituira kongres
v smislu predlogov in sklepov Centralnega predstavništva, in sicer tako, da je predsednik kongresa predsednik domače zveze, podpredsedniki vsi navzočni predsedniki savezov, tajniki pa tajniki prisotnih savezov. (Prima se.)
Kot overovatelje zapisnika imenujem gg. Ferda, Pinterja, Romana Goloba in Albina Smerkolja. (Prima se.)
Ker nihče ne ugovarja tem predlogom, smatram, da so sprejeti.
Prehajam na dnevni red in prosim našega zaslužnega predsednika Nedeljka Saviča, da kol prvi poda svoje poročilo. (Živahne aklamacije predsedniku Saviču.)
K besedi se oglasi delegat Milo-rad Atanackovič iz Požarevca.
Pred prehodom na dnevni red bi prosil, ako se vsi strinjate, da se pošljeta dve brzojavki savezo-ma v Zagrebu in Splitu. Nadalje prosim, da se ne bi zgodilo tako, kakor prejšnja leta, da so sestavljali resolucijo brez sodelovanja vseh delegatov, da se izvoli že sedaj odbor za resolucije in da po slišanju vseh referatov izbere najpotrebnejše zahteve in jih poda v kratkih in jasnih potezah v resolucijah. Prosim, da se ti predlogi sprejmejo. (Medklic: In kaj naj bo v brzojavkah?)
Predsednik Vidmar: Glede odbora za sestavo resolucije moram izjaviti, da smo v sporazumu s predsedniki Savezov že sestavili predlog glede sestave tega odbora. Po tem sporazumu naj bi bil sestavljen odbor iz )>o dveh članov iz vsakega Saveza. Od Slovencev sta bila izvoljena v odbor podpredsednik Ceh in zbor. svetnik Senčar. (Soglasno sprejeto.)
Poleg tega bodo sodelovali pri sestavi resolucij tudi predsedniki in tajniki Savezov, da bodo resolucije popolnoma v duhu naših sklepov in želij referatov.
Glede brzojavk pa prosim tovariša Atanackoviča, da se izjavi, kako naj bodo sestavljene brzojavke.
Nedeljko Savič: K predlogu gospoda Atanackoviča, da se pozdravita saveza v Zagrebu in Splitu, mi dovolite, da Vas prosim, da se ti brzojavki ne pošljeta, ker je naš veliki prijatelj in sodelavec doktor Uroš Kraljevič v ostavki, gospod Prpič pa ni mogel priti. Iz razumljivih razlogov smatram za potrebno, da o tem neprijetnem dogodku, ki se je zgodil z vplivanjem na svobodno voljo in svobodno odločitev naših prijateljev oh tej priliki, ne govorimo. Pustimo to vprašanje ter prepustimo odgovornost onim, ki mislijo, da se sme tako postopati! (Tako jel) Mi pa bomo opravljali svoj posel, oni pa naj bodo odgovorni! (Tako je!) Obžalujemo, če ni naših uglednih vrlih tovarišev in sodelavcev v naši sredini, kajti mi se ne ba-vimo z nikako politiko, temveč
delamo samo za napredek gospodarstva (tako je!), za procvit trgovskega stanu (živio!). Pri tem bomo bratje ostali še v bodoče, na tem bomo delali! To sem smatral za
potrebno povedati ter prosim tov. Atanackoviča, da umakne svoj predlog;
Atanackovič:	Umaknem	svoj
predlog. (Odobravanje.)
Predsednik Vidmar: S tem prehajam na dnevni red in prosim g. Nedeljka Saviča, da poda svoje poročilo.
Referat	predsednika
Dragi bratje! Naše naloge, ki »mo jih kot organizacija Savezov in Centralnega predstavništva postavili, se dele v dve skupini. Ena teh nalog je, da zaščitimo svoje pravice kot državljani ter kot gospodarski ljudje in trgovci ter da skrbimo in vodimo račun o tem, da bodo naši interesi tako glede gospodarske zakonodaje kakor tudi pri vodenju gospodarske politike v naši državi pravilno upoštevani in zaščiteni.
Na drugi strani pa je naša naloga, da skrbimo, da bo in ostane naša trgovina nacionalna, da celotna delavnost našega naroda ostane v nacionalnih rokah, da gospodarstvo pospešujemo in da ustvarimo vse pogoje za materialno blagostanje v naši državi. Skrbeti moramo za to, da bodo od-nošaji med državljani in gospodarskimi ljudmi urejeni, dostojni in lojalni ter da se ustvari takšna gospodarska situacija, ki najbolj ustreza naši državi. Eden prvih pogojev je, da zagotovimo naši državi v mednarodni tekmi pravo mesto. (Odobravanje.)
Odkar smo ustanovili svojo osrednjo organizacijo, se nismo mogli posvetiti splošnim skupnim vprašanjem s polno uspešnostjo, čeprav smo dobro razumeli vse svoje naloge, kajti v dobro organizirani državi nimajo državljani potrebe, da se bore za svoje zakonite pravice, mi pa smo se morali boriti celo za to, da dobimo to, kar nam zakon že sam daje in da ustvarimo močnejše pogoje za kulturni razvoj našega naroda.
Že na prvem kongresu v Skop-lju leta 1934. smo poudarili svoje želje in potrebe. Vsi, ki ste bili na tem kongresu, se dobro spomi-
njate, s kakšnimi težavami smo se morali boriti, ker so nas nekateri odgovorni elementi skoraj smatrali za anacionalne in antinaeio-nalne elemente, da bi nam kmalu sploh preprečili kongres. Ko smo v besedilu resolucije podčrtali svoje želje in razloge, zakaj smo se sestali, so se morali ti ljudje sramovati, ker so nas obsojali tako krivično. Izročili smo resolucije odločujočim, a so ostale le mrtve črke na papirju.
Čez dve leti smo se sestali na drugem kongresu v Iteogradu, ki je bil prav tako veličastna manifestacija naše zavednosti, naše lojalnosti. našega poštenja in našega patriotizma! Zastopniki oblastev so bili presenečeni in navdušeni nad tem, kar so videli, ker so spoznali, da je trgovski stan na dostojni višini, da ga zastopajo resni, pošteni in sposobni možje, ki so se zbrali, da sklepajo o tem, kar je potrebno, upravičeno in pošteno. Niso sebični in ne zahtevajo za sebe, kar bi bilo drugim v škodo, nasprotno iščejo samo to, kar bo v korist še drugim gospodarskim ljudem. Pač pa zahtevajo, da se postopa po zakonu (tako je!) in da se ne dela krivica trgovskemu stanu. Predložili smo odločujočim svoje resolucije in predloge. Čakati pa smo morali do februarja letošnjega leta, ker do tega časa nismo dobili nobene rešitve, temveč so se nam akti samo vračali, da smo že pričeli obupovati. Prisiljeni smo bili, da smo v zaščito nacionalne delavnosti in naših nacionalnih trgovcev morali nastopiti z najtežjimi sredstvi in v protest proti tako krivičnemu postopanju zapreti svoje trgovine. (Odobravanje.)
Povabilo	predsedn
Šele letos v februarju smo bili povabljeni, kakor je bilo to sporočeno na seji Centralnega predstavništva v Banjaluki, k predsedniku vlade, da se posvetujemo z njim o vprašanjih, ki smo ijih poudarili v svojih resolucijah. Takrat nam je g. predsednik vlade odkrito priznal, da so našo zahteve upravičene, samo glede veleblagovnic da nam ne more ustreči, ker da so veleblagovnice v interesu širokih potrošniških množic. Obljubil je in me pooblastil, da morem reči, da bo kr. vlada v najkrajšem času izvedla naše zahteve.
Ker je predsednik vlade hkrati zunanji minister in zato zelo zavzet, so minuli meseci, ne da bi prišli do tega, kako je z izvedbo naših zahtev. Nedavno, to je dne 27. maja pa me je g. predsednik vlade ponovno povabil na konferenco, kateri so prisostvovali tudi minister za trgovino Ln industrijo dr. Vrbanič, finančni minister Dušan Letica in minister na r. (»jura Jankovič. Po dveurnem razpravljanju smo prišli do naslednjih sklepov (na podlagi naših 12 točk, ki smo ijih predložili že v februarju).
Delo nabavlialnih zadrug
To delo je že davno prekoračilo meje zakona, v katerih bi se moralo gibati in razvijati. Zato moramo zahtevati, da se to delo ponovno vrne v okvir, ki ga predvideva zakon. (Tako je!) Mi vemo, gospoda, da so beograjske potro-šačke zadruge postale navadne trgovine, ki poslujejo z vsem in vsakim in izkoriščajo pravice, ki jih je zakon predvidel za zadružni sistem. Mi smo zahtevali že prej, a tudi ob tej priliki zahtevamo, da se te trgovine, ki jih nazivajo zadruge, podredijo predpisom trgovinskega zakona (tako je, živio-klici 1), da se protokolirajo, da imajo strokovno izobražene poslovodje, plačajo svoje takse kakor mi, davke prav tako, potem pa naj delajo. (Živahno odobravanje.) Naj imajo produktivne zadruge svoje pravice, mi jim bomo še pomagali, toda trgovina naj ostane nam trgovcem (tako je!), industrija industrijcem, obrt obrtnikom! (Tako je!!!)
G. predsednik vlade je takoj naročil gg. ministru za finance in ministru za trgovino in industrijo, da se to vprašanje čimprej reši v duhu zahtev nas trgovcev, ker je to popolnoma upravičeno in je omenil, da ni nobenih težkoč pri izvedbi naših zahtev. — Toda, če-
prav sta oba gg. ministra izjavila, da je vse na svojem mestu, vendar sta sklenila, da se prej dogovorita s svojimi kolegi v vladi o izvedbi naših zahtev. Ker pa imamo v vladi tudi ministre, ki so predstavniki zadružnega sistema, nam ne preostane drugega, kot da na tem kongresu te zahteve še enkrat ponovimo in zahtevamo, da se izvedejo v duhu obljub predsednika vlade in obeh resornih ministrov.
Drugo vprašanje, ki se je obravnavalo, je bilo
vprašanje tujcev in njihovega dela v naši državi.
Že prej smo v resolucijah predložili naše želje, da zahtevamo, da ostaneta i trgovina i gospodarstvo v naši državi v naših rokah, v rokah naših ljudi, in da naj se tujcem ne dovoljuje delo pri nas, ker'se tudi nam ne dovoli delati v drugih državah. (Tako je!). Sklicevanja na reciprociteto z drugimi državami nimajo upravičenosti,ker je ta reciprociteta le v našo škodo. Naši trgovci ne morejo dobiti v tujini dovoljenja za zaposlitev. Ako naj velja reciprociteta, potem sme veljati le na ta način, da za vsa-
kega tujca pri nas dobi naš človek zaposlitev v tujini. Krošnjarji pa niso nobena kompenzacija.
Dobro nam je poznano, da je ta penetracija tujcev že dosegla velik razmah. Vi Slovenci dobro veste, kdo je vstopil v Vaše gozdove, kdo je prevzel Vaše industrije! Proti jugu se dvigajo podjetja, formirajo se posli. Toda če zaidete med nje, ne boste culi našega jezika razen najpreprostejših delavcev, ki se spuščajo v globine rudnika. To je gospodarsko zasužnjevanie svobodnega naroda, (Tako je!!!) To ni. reciprociteta, temveč zloraba sklenjenih pogodb. Mi smo zahtevali, da se izvrši revizija trgovinskih s]>orazumov in da se o tem vodijo najstrožji računi in da se naše delo, naše gospodarstvo rezervira za naše sinove. Ce se bo tako nadaljevalo, kam bomo z našimi otroki? Kam z našimi ljudmi? — G. minister trgovine in industrije mora pod vzeti vse potrebne korake skupno z g. ministrom notranjih del, da bo to vprašanje pravilno rešeno. (Odobravanje.)
Ponovno se je govorilo tudi o veleblagovnicah in tu smo na istem, kjer smo bili že prej. Rečeno je bilo, da bodo ostale, samo njihovo razširjanje ne bo dovoljeno.
Vprašanje kartelov,
ki se silno širijo v naši državi, so v veliko škodo našemu gospodarstvu, ker so v glavnem karteli velikih tujih podjetij.
Ti karteli so že monopol, ki je zlasti nevaren, ker je v tujih privatnih rokah. Kaj je posledica kartelov? Na eni strani velikansko bogatenje, na drugi strani pa silno siromaštvo, siromaki pa ostanejo vedno le nam. (Tako je!) Karteli nam niso potrebni, temveč so škodljivi, nevarni z gospodarskega in nacionalnega stališča. Gospod minister trgovine je rekel, da obstoji zakon o kartelih, da se isti uvedejo v specialne knjige, ki so enake zemljiškim knjigam in vsaka gospodarska organizacija more pregledati, kako je osnovan poedini kartel in da vloži proti delu teh kartelov v trenutku, ko prestopi zakonite meje, tožbo Druge rešitve za ta problem da ni. Nismo se mogli s tem soglasiti, temveč smo zahtevali, da se uredba o kartelih razveljavi in da se karteli ne dovolijo. (Tako je!) Ce pa se dovoljujejo iz nekih viš-' jih potreb, in če se sestavi kartelno sodišče, potem morajo biti v tem sodišču poleg državnih organizacij tudi v določenem številu predstavniki našega stanu, da bo tako izvedena najstrožja kontrola.
Ker je tudi krošnjarjenje škodljivo naši trgovini, smo zahtevali, da se čimprej izda tozadevna uredba.
Zahtevali smo tudi, da se že enkrat definitivno urede z zakonom carinske tarife, ki temelje še na zakonu iz leta 1925. in so že zastarele. G. minister za finance je dejal, da je to vprašanje že urejeno in da je zakon o carinskih tarifah že izdelan in da se bo sedaj pristopilo k izdelavi tarif samih. Obljubil je, da bo poskrbel za čimprejšnjo izvršitev.
Govorili smo tudi
o davčnem sistemu.
Na osnovi vsega, kar smo dosedaj zahtevali, sem stavil čisto kratko vprašanje, kdaj bosta vlada in finančni minister uredila zakon o davkih tako, da l>omo mi trgovci s 1. januarjem vedeli, koliko bomo v tem letu skupno morali plačati davkov, da bomo mogli določiti, ali bomo te davke plačevali tedensko, mesečno, tromesečno ali šestmesečno. Nadalje smo zahtevali,
da se nam otvori čekovni račun pri Poštni hranilnici, da plačujemo, kakor nam bo prikladne je.
Naj že prenehajo pošiljati k riam ljudi v uniformah, ki so nam neprijazni. (Tako je!!!)
Bolgari pridejo na kongres
Prekinem svoje poročilo ter Vas opozarjam, da prihaja v našo sobo sedaj predsednik Združenja trgovcev v Sofiji, naš prijatelj gospod Velev. (Navdušeno pozdravljanje prihajajočega.)
Predsednik Vidmar: Srčna potreba mi je, da prav posebno pozdravim trgovce iz bratske Bolgarije. (Živio!) Tovariši iz Bolgarije se niso plašili dolge poti in truda, da so prihiteli k nam v ta kotiček naše banovine pod vodstvom svojega odličnega predsednika, bivšega ministra gospoda Veleva. (Navdušene ovacije g. Velevu.) Gospoda! Ze sestava te mnogoštevilne delegacije bolgarskih trgovcev, v kateri vidimo najodličnejše predstavnike bolgarskih trgovcev, nam dokazuje, da tovariši iz Bolgarije niso prišli k nam na zabavo in turističen izlet, ampak na resno delo. da so prišli med nas zato, da preidemo enkrat od navdušenih govorov k stvarnemu delu. (Tako je!) Danes bomo imeli priliko slišati
iz ust njihovega predsednika njihove predloge, načrte in poglede na to skupno delo, z naše strani bomo stavili svoje predloge, da pridemo do resnega sodelovanja in zbližanja, da predvsem storimo vse, kar je mogoče, da tudi na drugih poljih gospodarstva pridemo do tesnega sodelovanja. (Tako je! Živio!!!)
Gospoda, upam, da bodo imeli naši bratje priliko, da se prepričajo v teku naših debat, da imamo iste skrbi in težave kot oni, mi bomo pa iz njihovih poročil videli isto. Kakor smo že na dosedanjih sestankih ugotovili, je že neverjetno, kako smo si blizu, kako smo enaki in kako enako čutimo. V resnici smo eno in naša dolžnost je, da delamo, da nas nihče več ne bo ločil. (Navdušeno pritrjevanje in ovacije.)
V tem smislu pozdravljam še enkrat zastopnike bratske Bolgarije in jim želim, da se med nami počutijo dobro.
Predsednik Velev
se je, neprestano prekinjen z ova-1 cijaini in živio-klici. zahvalil za nadvse prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni pri nas. Omenil je, da danes v Bolgariji vedno bolj uvi-devajo, kam je pripeljalo prejšnje razmerje med obema državama in zato z vseh strani spremljajo z iskrenimi čustvi delo Jugoslavije in Bolgarije, zlasti kadar gre za zbližanje med obema državama. Bolgarski trgovci imajo interes na tem, da pridejo v našo državo in Slovenijo, in so pripravljeni sodelovati z vsemi močmi pri delu za ukinitev barijer med obema državama. — Na koncu svojega govora je g. predsednik vzkliknil vsemu slovenskemu narodu in slovenskim trgovcem.
G. Savič (nadaljuje): Dovolite mi, da izrazim svojo veliko radost v svojem, kakor tudi v imenu svojih kolegov, predsednikov Zvez, da moremo na tem lil. vsedržavnem kongresu dobiti še enega člana, to je Savez bratskega bolgarskega naroda. (Živio!) Oni niso tu danes samo kot dragi gostje, temveč so tu, da sodelujejo z nami v skupnem delu na .skupnih težnjah. V imenu naših enakopravnih sodelavcev ijih toplo pozdravljam in jim kličem: »Živeli!« (Živio-klici!)
Dragi bratje, vprašanje davčnega sistema nadaljujem. Imamo zakon o neposrednih davkih, O davku na poslovni promet itd.
Nadalievanie	rele
Poznate razliko med poedinimi zakoni, a tudi krivico, ki se nam dela z njimi, ker se dovoljujejo z njimi nekaterim privilegiji. Zahteval sem zato, da se izda nov zakon o davkih, v katerem bomo vsi enako treti rani. Naj velja za vse gospodarstvenike odločba, da plačujejo davke, ne samo za trgovce. (Tako je!) To je uvidel tudi g. minister za finance. Ko sem ga naprosil, naj razporedi in določi višino davkov za posamezne organizacije, da si medsebojno razdele davke, je dejal, da iz političnih razlogov ni mogoče davkov kontingentirati. Na to sem mu odvrnil, naj se političnih razlogov ne meša r gospodarsko politiko. (Tako je!) V naši državi moramo biti vsi enaki (tako je, živio!), ne moremo se deliti političuo po pokrajinah, da bi bila država nekaterim mati, a drugim mačeha. Obljubljeno je, da bo g. minister financ začel reševati to vprašanje. (Tako je!)
Najprej smo zahtevali tudi, da se
ukinejo velike industrijske prodajalnice
in da veljajo za nje vse določbe, kakor za vse trgovine in da se kot take tudi vodijo v evidenci. G. minister za trgovino in industrijo s tem sicer soglaša, pravi pa, da je treba več časa, da se to izvede. Upamo, da se bo ta čas skrajšal in se bo to vprašanje čimprej rešilo.
Zahtevali smo tudi pravilno ureditev
kmetskih dolgov.
Reklo se mi je, da je to iz političnih razlogov nemogoče, ker bi se morala spremeniti komaj izdana uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Morali smo vztrajati na svoji zahtevi in smo predložili ministrstvu konkreten načrt, kako se naj reši to vprašanje. G. predsednik vlade je odredil, da se to takoj stori. Čakamo na poziv, da bomo mogli to vprašanje še enkrat usmeriti v tem pravcu, da pridemo do čimprejšnje rešitve.
Druge naše zahteve
Zahteva; da se delovni čas yeč ne skrajšuje, ni mogla biti rešena, ker ni bil navzoč minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Zahtevali smo nadalje ukinitev Prizada, da se trgovina vrne trgovcem ln svobodnemu tekmovanju. G. minister za trgovino in industrijo pa je dejal, da je to zaenkrat nemogoče, ker da dokler obstoji v svetu izvozno omejevanje, vse dotlej se moramo tudi mi tega držati. Vendar pa mi vztrajamo na svoji zahtevi. (Odobravanje.)
Stavil sem tudi predlog, naj da država trgovcem več razpoložljivih sredstev. Nato pa sem dobil negativen odgovor, ker pravijo, da nima država dovolj sredstev in komaj krije svoje obveznosti.
Tako sem vam na kratko naštel
vse predmete, o katerih smo razpravljali na konferenci 27. maja t. 1. Toda če bi hotel o tem podrobneje razpravljati, bi se sam pretvoril v kongres. Tega pa ne želim, temveč predlagam, da se prične z delom in da se o aktualnih vprašanjih povede diskusija, na osnovi katere bomo lahko prišli do pravilne resolucije.
Prosim vas, da smatrate ta moj material in kratko poročilo kot stvar, ki se nanaša na naše posle. Ker pa do tega trenutka nimamo niti enega vprašanja rešenega v našo korist, nam ne preostaja drugega, kot da ponavljamo svoje zahteve. (Zivio-klici!)
Prosil bi vas, gospoda, da ves dan pazljivo spremljate delo ledu-
gresa. Moj spoštovani kolega gospod Stane Vidmar bo stavljal na dnevni red referate posameznih Zvez in ko bo referat podan, naj se posamezni govorniki prijavijo k diskusiji, ali samo o tem predmetu. Lista govornikov bo zaključena, in nato se začne diskusija. Za tem sledi drug referat, potek debate je isti. Na ta način bomo ves material predebatirali. Po-
trebno je, dragi bratje, da spremljamo to delo in referate z vso pozornostjo in da bomo v diskusijah koncizni. Tako bo imel kongres v resnici velik uspeh. (Živahne ovacije zaslužnemu predsedniku Savičii.)
Predsednik Vidmar (nadaljuje v srbohrvaščini):
Zahvaljujem se našemu drage-
mu predsedniku g. Saviču za njegov referat in trud, ki ga je imel v našem interesu. Skrajni čas je, da se preide od obljub k dejstvom in resničnemu izvršenju (tako je!), da se jasno in glasno pove, da mi trgovci od samih obljub nimamo ničesar. (Navdušeno pritrjevanje.)
Prehajam na dnevni red, in sicer je na vrsti referat Saveza trgovskih združenj v Beogradu.
Gospodarska
Referat Saveza trg. udruženia v Beogradu
Odveč bi bilo govoriti o pomenu gospodarske zakonodaje za razvoj našega narodnega gospodarstva. Križanje interesov posameznih gospodarskih skupin zahteva pri izdelavi gospodarskih zakonov naj-večjo obzirnost, objektivnost ter strokovno sposobnost, na kar pa se pri nas dostikrat zelo malo misli. Zadostuje, če spominjamo tu na vprašanje likvidacije kmetskih dolgov, ki se je rešilo čisto enostransko.
Nasprotno pa je imel trgovski Stan vedno pred očmi interese celote in zato nikdar ui zahteval nekaj, kar bi bilo v škodo drugim stanovom. Želeti je, da bi enako stališče imeli tudi drugi gospodarski stanovi.
Predvsem pa moramo pripomniti, da je res že skrajni čas, da se gospodarsko pomembne uredbe ne 'uveljavljajo z amandinaui. Predobro je namreč znano, da se ti amandmani izdelujejo na hitro roko brez resnega študija.
Po teh načelnih pripombah je treba, da se bavimo z zakonsko ureditvijo za trgovino važnih vprašanj. Ne l)omo pa se havili z vprašanji, ki so jih posamezne zveze obdelale v že posebnih referatih za ta kongres.
Konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi
Veljavni konkurzni zakon z dne
1.	decembra 1929. ter zakon o prisilni poravnavi, s katerima je bilo izenačeno za vso državo pravo glede urejanja medsebojnih pravnih odnošajev med dolžniki in njihovimi upniki, nista dala ugodnih rezultatov. Takoj ob uveljavljenju obeh zakonov se je tudi že zahtevata njih sprememba, zlasti glasno pa za časa gospodarske stiske. Posebno so že davno zahtevale spremembo obeh zakonov naše organizacije, da bi dobili gospodarski ljudje, ki so prišli v plačilne tež-koče, možnost, da rešijo svoje premoženje, hkrati pa tudi zadoste svojim obveznostim do upnikov. Mnogi dolžniki so namreč imeli dva do trikrat tako veliko premoženje, kakor pa so bila njih pasiva, a bi mogli zgubiti tudi vse svoje premoženje, če ne bi mogli takoj poravnati vseh svojih obveznosti. Ce bi pa imeli uveden v državi pameten postopek, bi mogli urediti svoje dolžniške oduošaje ter pri tem rešiti toliko svojega premoženja, da bi mogli nadaljevati obratovanje. Zlasti zaradi enostranske zaščite kmetovalcev je bila postala sprememba obeh zakonov nujno potrebna.
Zveza trg. združenj v Beogradu je tudi že izdelala čisto konkretne predloge, kako naj bi se spremenila oba zakona in je svoje predloge poslala odločujočim. Uspeha pa ni bilo nobenega.
V tem kratkem referatu moremo navesti le glavna načela, ki so jili vsebovali predlogi z vez. e. Predvsem bi se morala odpraviti ustanova upravitelja konkurzne niase ter znova uvesti ustanova istočasnega branilca in oskrbnika konkurzne mase ter logično spremeniti tudi način honoriranja upravitelja oz. oskrbnika konkurzne mase. Dosedanji sistem ©društva upravljanja konkurzne •nase že ob otvoritvi konkurza je dal v praksi najbolj neugodne rezultate.
Na drugem mestu bi se moralo “deliti konkurzno postopanje na
dve čisto ločeni fazi: na pripravljalni postopek, v katerem so dovoljeni samo posli navadne uprave konkurzne mase ter na konkurz-ni postopek v ožjem smislu besede, ko bi se šele začelo z vnovče-vanjem mase. Po sedanjem stanju more upravitelj konkurzne mase tudi popolnoma onemogočiti sklenitev prisilne poravnave, za katero so morda prvotno bili vsi potrebni pogoji.
Potrebno pa bi bilo, da bi se spremenile še druge določbe in sicer:
1. Najprej bi se moral spremeniti predpis o pravici iniciative za sklepanje prisilne poravnave, in sicer na ta način, da bi se sprejelo načelo bivšega srbijanskega zakona ter priznala pravica iniciative za sklepanje prisilne poravnave ne samo dolžniku, temveč vsakemu upniku, čigar terjatev ni zavarovana ko tudi samemu konkurzne-mu sodišču.
2. Kar se tiče večine, ki ije potrebna za sklep o prisilni poravnavi, bi se morala ta določevati na dva načina: po glavah ter po
višini terjatev upnikov, a v tem
smislu, da se upoštevajo samo upniki, ki so zastopani na naroku. Kvalificirana večina po glavnici, ki je sedaj določena na tri četrtine celotne vsote vseh konkurznih terjatev, bi se morala znižati na absolutno večino zastopanih upnikov, vseeno četudi do tri četrtine njih terjatev. S tem bi bilo onemogočeno vsako šikaniranje večine konkurznih upnikov po manjšini; pravilno pojmovani interesi konkurznih upnikov pa bi bili dobro zastopani.
3.	Da se omogoči čim lažje sklepanje prisilne poravnave, bi se morale odpraviti omejitve § 154. toč. 1. konkurznega zakona, ki predpisuje minimum, ki ga mora vsebovati vsak predlog za poravnavo glede izplačil terjatev upnikom 3. skupine ter ustrezajoča določila § Kili. in toč. 3. § 154, ki prepoveduje vložitev novih predlogov, če so bili prejšnji odbiti itd.
Vse spremembe, ki bi se izvršile v konkurznem zakonu bi se morale izvršiti tudi v zakonu o prisilni poravnavi.
Kako nat se spremeni obrtni zakon
Potreba po spremembi obrtnega zakona se je pokazala že zgodaj. Tudi ministrstvo za trgovino samo je uvidelo potrebo njegove spremembe ter je v ta namen samo izdelalo predloge, kako naj se zakon spremeni. Te predloge so trgovska združenja proučila ter so na podlagi teh predlogov izdelale zbornice konkretne predloge, kako naj se obrtni zakon spremeni. V glavnem vsebujejo ti predlogi naslednje:
Če konsumne in nabavljal-ne zadruge
prodajajo blago tudi nezadružni-kom oz. če zdravstvene zadruge delajo usluge tudi nezadružnikom ali če sprejemajo kreditne denar ali ga posojajo tudi nezadružnikom, se mora to smatrati kot brezpravna trgovina ter se morajo proti njim uporabiti sankcije, kakor proti vsaki osebi, ki kupčuje brez pravice.
Delitev obratovalnic
Obratovalnice bi se morale deliti na te skupine: 1. trgovske,
2.	obrtniške, 3. industrijske, 4. druge, ki nimajo niti izrazito trgovski niti obrtniški značaj.
Dobra pa bi bila tudi naslednja razdelitev: 1. trgovske, 2. obrtniške, 3. industrijske, 4. gostinske,
5.	denarne (zavarovalnice), 6. prevozniške in 7. druge, ki ne spadajo v nobeno prej navedenih skupin.
Strokovna usposobljenost
Pomočniški izpit se sme položiti sete po najmanj 3 letih učenja v ti g. obratovalnici ali v industrijski ali obrtni ali zadružni proda-jalnici, trgovski izpit pa šele po najmanj dveh letih zaposlitve v enem teh obratov. Dovršena srednja ali višja trgovska šola nado-mestuje pomočniški ali trgovski izpit, rok učenja ter eno leto zaposlitve. Dovršeni 4 razredi meščanske, srednje ali njej enake šole nadomeščajo učno dobo ter pomočniški izpit.
Poleg tega se more sposobnost dokazati z izpričevalom uspešno
dovršene druge šole, tečaja ali podobno, ki se morejo z dokazi deloma zamenjati. Trg. minister naj po zaslišanju zbornic izda pravilnik ter predpiše, v kateri meri morejo te šole nadomestiti učno dobo in zaposlitev.
Za opravljanje obratov brez lokala za prodajo sadja, povrtnine, mleka in cvetlic ni potreben dokaz strokovne usposobljenosti.
Osebe, ki so opravljale neki obrtniški obrt ter od takrat še niso potekla tri leta, ne potrebujejo za opravljanje trgovskega obrta, ki je po stroki soroden njih obrtni stroki, dokaza trgovske usposobljenosti, če so opravljali svoj obrt samostojno najmanj 5 let in če polože po najmanj enoletni praksi v trgovini trgovski izpit. To velja tudi za osebe, ki opravljajo trgovski obrt, za katerega ni potrebna trgovska usposobljenost ali industrijski ali gostinski obrt.
Druga določila
Avtotaksiji ostanejo obrati v smislu obrtnega zakona.
Podjetja za čiščenje obutve in podjetja za prenos blaga spadajo pod obrtni zakon, če opravljajo posel po svojih nameščencih. Izvo-ščki, nosači, čistilci čevljev brez pomožnega osebja pa se smatrajo kot obrati brez stalnega lokala, kot neke vrste krošnjarskega obrta. Lastniki teh obratov ne spadajo v združenje trgovcev.
Obrtnikom se sme dovoliti prodaja blaga, ki ga niso sami proiz-veli, le v zelo majhnem obsegu, če spada to blago v njih stroko in če prodaja tega blaga pospešuje prodajo njih lastnih izdelkov.
Trgovskim potnikom se sme dovoliti nabiranje naročil od potrošnikov samo za kmetijske stroje in orodje ter za pisalne stroje. Nabiranje naročil za drugo blago se ne sme dovoliti niti na pismen poziv.
Krošnjarska dovoljenja
se smejo izdajati samo proizvajalcem domačega blaga, nadalje invalidom ter drugim za fizično delo nesposobnim osebam ter prebival-
MALA NAKUPOVALKA
cvre...
KOlMSKO
CIKORIJO
cem določenih revnih krajev. Krošnjarska dovoljenja smejo izdati pristojna oblastva le po predhodnem zaslišanju pristojne zbornice.
Obvezna združenja
Sklada«, s prej navedenim predlogom o razdelitvi obratov na 4 skupine naj bi bila združenja trgovcev samo združenja trgovcev, ne pa tudi drugih zborničnih pripadnikov. Samo gostinski obrati bi se mogli pridružiti združenjem trgovcev, toda samo za primer, da ne bi hoteli ustanoviti svojih posebnih strokovnih združenj.
Vsako združenje bi moralo imeli najmanj 100 članov.
Skupščina združenja naj bi volila samo člane upravnega in nadzornega odbora in sicer na tri leta, ti pa naj bi se sami konstituirali ter izvolili iz svoje srede predsednika, podpredsednika itd. Omogočiti je nadalje, da se vsako leto voli ena tretjina uprave. V tem primeru bi se konstituiral odbor po vsaki letni skupščini.
Zbornice treba pooblastiti, da na svojem območju predpišejo z ozirom na krajevne potrebe in razmere usposobljenost za tajnike združenj (šefe urada).
Po sedaj veljavnih predpisih o nabavi, prodaji in obremenitvi nepremičnin ko tudi o zadolžitvi združenj more skupščina sklepati le, če je na njej navzočnih najmanj polovica vseh članov združenja. To določilo je neizvedljivo ter je zato treba tudi za te primere predpisati navadni kvorum. Edino to je treba predpisati, da se morajo taka vprašanja izrečno navesti na dnevnem redu.
Zakon o občinski tclitiiini z dne
31. januarja 189(1. se mora odpraviti, ker je izgubil vsako pravno, moralno in logično upravičenost in ker so uporablja proti jasno formuliranim nameram zakono-davca in ker se z njim slabi delavnost v občinah, ki pobirajo to tehtnino.
Prisilno zapiranje brezpravnih obratov
V sedanjih predpisih obrtnega zakona ni nikjer izrečno rečeno, da se bo obrat, ki se brezpravno izvršuje, prisilno zaprl. Pri izdaji sedanjega obrt. zakona so strokovnjaki mislili, da tega ni treba posebej poudariti, ker se to razume samo po sebi. Praksa pa je dokazala, da je to stališče napačno in da je treba ta nedostatek v obrtnem zakonu popraviti.
Trgovinski zakon
Enoten trgovinski zakon za vso državo je bil sprejet preteklo leto, ne ve se pa še, kdaj bo dobil obvezno moč. To se bo odločilo s posebnim uvodnim zakonom. Z novim zakonom so kodificirana samo načela trgovinskega prava.
Trgovinski zakon, kakor je bil predložen narodni skupščini, je bil sprejet od strokovnih gospodar« skih krogov z nezadovoljstvom, zlasti od trg,-industrijskih zbornic. Po zaslugi kr. vlado pa je bil velik del predlogov in pripomb gospodarskih organizacij k predlogu trg. zakona sprejet ter so bili kot amandmani kr. vlado sprejeti od skupščine.
Tudi ob tej priliki moramo poudariti požrtvovalno delo g. Ivana Mohoriča, bivšega ministra, ki je z velikim uspehom zastopal te predloge in kateremu se moramo največ zahvaliti, da so jih kr. vlada in skupščina sprejeli.
Tako je bil trgovinski zakon v mnogem prilagojen našim posebnim razmeram.
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence,
čeprav obstoji že dolgo, ni dal pričakovanega učinka. Da bi se to doseglo, bi bilo treba po češkoslovaškem primeru ustanoviti pri vseh zbornicah sodišča po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence.
Debata
Referat je bil sprejet z navdušenim odobravanjem.
Predsednik Vidmar: Zahvaljujem se g. Kosiču za referat, ki je izdelan jako podrobno in natančno. V smislu sklepa Centralnega predstavništva bo način obdelovanja teh referatov tak, da bo predsednik skupščine vedno predsednik tiste zveze, ki prednaša referat. Vsled tega predseduje zborovanju sedaj naš tovariš Nedeljko Savič. (Živio.)
0.	Savič: Culi ste referat o pri-vrednem zakonodajstvu. Prosim, da se javite k besedi. Pripominjam pa ponovno, da morejo govoriti samo gospodje, ki se bodo takoj prijavili.
Delegat Boškovič omenja, kako ima neki trgovec v okolici Dubrovnika okoli 2 milijona aktiv, a je zaradi sedanjega konkurznega zakona na tem, da izgubi vse premoženje in se mu vse proda na dražbi
Delegat Boškovič je uato prečital pisma v imenu velikega števila vaških trgovcev iz okolice Dubrovnika, ki nujno prosijo pomoči Centralnega predstavništva, ker so zaradi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov prišli v skoraj brezizhoden položaj. Edina rešitev je, da PAB prevzame dolgove trgovcev, ki imajo terjatve proti kmetovalcem ali pa da se ti dolgovi kmetov izvzamejo iz zaščite.
C. Savič: Primer, ki da omenja g. Boškovič, ni edini. Mnogoštevilni naši trgovci trpe na isti način. Zaradi tega je to vprašanje zelo važno in jaz sem hvaležen, ker je to sprožil. (Živio!) Mi bomo še nadalje vztrajali na tem, da se te krivice odpravijo in da se ljudem pomaga, da ne bodo propadli.
Vojislav Banjauov (Petrovgrad): Slišal sem, da ima obrtnik po 5 letih pravico do trgovine, da more
i-inorlfi I ♦ I r n ’/1 I o 11A hlflfTA	KO
opravi po enem letu predpisani izpit. Nimam ničesar proti obrtnikom, mislim pa, da bi bilo prav, če se izda uredba, da ne more odpreti trgovine obrtnik brez delovodje. (Tako je!)
G. Savič: Ta opomba se bo vstavila v zapisnik.
G. Novak: Iz poročila sem razbral, da mora imeti vsako združenje najmanj 100 članov. Meni se zdi, da je to število premajhno. Mislim, da bi se moralo to zvišati in da bi bilo treba najmanj 400,
ali tako nekako izbrati zlato sredino med 100 in 500.
G. Savič: Kot član sveta beograjske trgovinske komore sem bil v komisiji za projekt obrt. zakona. Prav o tem vprašanju so se vodile daljše debate. V principu, je točno, kar pravite, toda v praksi je drugače. Imam« velika mlru-ženja, ki ne delaj« mnogo, pa imamo manjša, ki so zelo marljiva. (Tako je!) Napravili bi veliko po-greško, če bi manjše a delovno združenje priključili večjemu, a
nedelavnemu. Zato vas prosim, da I ostane ta odločba, naj se da možnost vsakemu združenju, da indi-1 vidualno raste in se razvija.
G. Novak. Zahteva, da »krošnjarji« prodajajo samo domače proizvode, ne pa vse mogoče. Pro-1 dajalci v siromašnih krajih pa dobijo stroge odredbe, da morajo ] prodajati samo drobno blago.
G. Savič: Sprejemam vsfe opombe.
S tem je zaključena debata o tem referatu. Sledi referat
izvozna trgovina in Prizad
Referat Zveze trgovskih združeni v Beogradu
Pri vseh narodih sta se po vojni delo in stremljenje za izpopolnitev narodnega gospodarstva razvijali v znaku avtarkije, čeprav povsod ni bilo niti potrebnih pogojev za to. Gospodarski egoizem je postal pod vplivom vojne psihoze nacionalna in patriotična dolžnost, pripravljen, da se poslu-ži vseh sredstev.
Uporaba vseh sredstev v samoobrambi, kot načinu saniranja v nekih državah, more dati neki začasni uspeh, vendar pa je ta uspeh vezan tudi na uporabo določenih metod v državnem gospodarstvu. Po sedanjih navadah zadostuje, da pokaže državni proračun kot skrajni rezultat praktičnega finansiranja ravnovesje, pa se že označi kot skrajni uspeh, pa čeprav pomeni silno obremenitev vsega narodnega dohodka in čeprav nikakor ni v skladu z resničnim stanjem ter se zato pojavljajo: pomanjkanje denarja, razlike v cenah industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov, padanje potrošile moči prebivalstva itd.
Za. ozdravljenje gospodarskega kaosa (napačno nazvanega gospodarska kriza), z namenom obnove mednarodnega prometa, pomenijo pravo pot sklepi svetovne konferenco v nmju 1927 v Ženevi ter trgovinske konference iste jeseni v Ženevi. Julija 1928 je bila podpisana v Ženevi od 26 držav konvencija, s katero so se države zavezale, da bodo odpravile uvozne in izvozne prepovedi. Ratifikacija teh konvencij pa je naletela na razne težkoče, nekatere države pa so jo naravnost odklonile.
Protekcionizmi, agrarni in indu-strajski, -s težnjo ustvarjanja avtarkije (kot gospodarskega sistema stalnega dirigiranja gospodarstva, da proizvodnja v gospodarskih panogah zadovolji vse svoje potrebe izključujoč nakupe v tujini), tudi kot politika zaprtih vrat niso mogli hermetično zapreti državnih mej, pripomogli so samo k ustvarjanju režima avtarkije, ki literarno pomeni režim politične diktature. Nejasnost pomena obeh besed (avtarkija =r samopreskrba In avtarhija = samovlada) je povzročila konfuznost tako idej ko režimov.
Rezultat teh konfuznih eksperimentov pa je gospodarski kaos. V tem kaosu, ki je posledica trčenja dveh evropskih ideologij, so se pojavile gospodarske institucije kot nositeljice novih gospodarskih režimov, da se je s tem praktično Sc bolj potenciralo zlo ter da bi novim gospodarskim sistemom služile kot pionirji dotičnih političnih in gospodarskih ideologij, iki nimajo nobene zveze niti z gospodarsko niti s socialno struktu ro naše države.
Izvozno vprašanje naše države
vsebuje vrsto zelo kompliciranih vprašanj, ki so, v kolikor se tičejo naše agrarne politike, vprašanja naše notranje Ln zunanje trgovinske politike. Trgovinske pogodbe a omejenimi ali neomejenimi uvoznimi in izvoznimi kontingenti, vprašanje plačilne bilance ter drž. 'dohodkov v zvezi s fiskalnimi bremeni, devizno — valutne omejitve — zahtevajo, da se naše izvozno vprašanje proučuje vsestransko,
če se hoče doseči gospodarski napredek.
Vprašanje ecn rešuje samo svobodna trgovina na podlagi ponudbe in povpraševanja. Z rešitvijo vprašanja cen je tudi rešeno vprašanje blagostanja proizvajalcev, potrošnikov in posrednikov. Tako svobodna ko monopolizirana trgovina se ravnala po cenah svetovnega trga, pa čeprav danes v naši žitni trgovini to resnico skušajo demantirati. Kadar izvozni monopol predpisuje cene v notranjem prometu po cenah svetovnega trga, potem tak dirigent cen nima raisona d’etre ne kot sistem ne kot ustanova. Izvozni monopol kot sistem ne more rešiti niti enega prej navedenih vprašanj. V kolikor jih skuša, dosega samo negativne rezultate. Monopoliziran izvoz je bil navezan v glavnem samo na države, ki so pod pritiskom avtarkičnih režimov uvajale uvozni monopol. Pri takšnih odnošajih je bila zasebna iniciativa naše domače nacionalne trgovine čisto v stran potisnjena ter se je pro for ma dala posameznim firmam vloga malega mešetarja, v kolikor se je izvozni monopol sploh posluževal domačega posredovanja.
S kopiranjem načrtnega gospodarstva kot čisto političnega sistema protikapitalističnih elementov izvozni monopol kot sredstvo socialistične ideologije (predviden v čl. 8. nove sovjetske ustave iz leta 1936.) pomeni odkrito nasprotje današnji nacionalni gospodarski strukturi s skrajnim ciljem: uničenje gospodarskega, političnega in socialnega reda naše narodne države, da bi individualno svobodo in gospodarsko svobodno iniciativo nadomestil z mehanizira
njem ljudi, gospodarsko in politično pa ponižal človeka.
Amerikanci bi, takšen sistem in njegove zastopnike imenovali ne prijatelja države št. 1.
Odnošaji med našim izvoznim monopolom in tujimi uvoznimi monopoli so poverjeni izključno tujim posrednikom in tujemu kapitalu, ki črpa ogromne milijon ske dobičke, vnovčuje našo žetev v devizah in valutah, dočim sc v praksi izvršuje dejansko najbolj primitivna zamenjava agrarnih proizvodov za industrijske, kar pomeni ogromno škodo za narodno gospodarstvo in državne finance.
Sistem izvoznega monopola je izključil gospodarski zakon ponudbe in povpraševanja. Samo monopolizirani izvoznik diktira cene in ponudbo in od njega je odvisna cena. Na ta način je uporaba zakona o ponudbi in povpraševanju osredotočena na eno ustanovo, ki more po razpoloženju svojih funkcionarjev, njih prijateljstev in zvez izbirati izvoznike ter z raznimi mednarodnimi sporazumi s tujimi velikimi hišami celo vsilili domači trgovini, zlasti nacionalni, tuje agente kot domače trgovce, toda s to razliko, da se tuji posredniki skrbno izogibajo plačilu vsakega davka, ki zato tem bolj obremenjujejo nacionalno trgovino.
Dirigiranje ponudbe in povpraševanja, dopolnjenje z diktiranjem posredovanja še diktat cen in diktat posredovanja. Če se ti dikta ti dopolnijo še s sistemom klirinških sporazumov, potem imamo popolno celoto gospodarsko-kaotič-nega sistema.
Dejstvo je, da je Prizad v prvem letu svojega poslovanja plasiral del svojega kapitala v banke in ustanove svoijih čJanov upravnega odbora, da so državna sredstva postala zamrznjeni krediti pri nekaterih bankah; vse to dokazuje, da je Prizad v prvih letih zgrešil svoj cilj ter opravljal cel« hazardne posle, za katere bi se morali odgovorni funkcionarji poklicati na odgovornost. V tem poslovnem letu treba omeniti še eno izgubo: Direkcija Prizada je slučajno pozabila v Bratislavi 19 vlačilcev koruze, za katero je moral plačati Prizad samo rečni plovbi za uporabo vlačilcev din 800.000. Koliko (je bilo izgube pri tej ko-rezi, ki so jo baje vrgli v Donavo, je še danes tajnost.
Drugo poslovno leto Prizada (od julija 1931 do junija 1932) pomeni žitni monopolizirani režim. To leto pomeni impozantne številke drž. finansiranja pšenične kupčije na račun države, a tudi impozantne izgube.
Angažirani kapital Prispevek v žitni fond Plačani pavšali
din 280,000.000 75,000.000 12,500.000
skupno 367,500.000 To je omogočilo nakup pšenice za din 787,460.944.
Rezultat vsega pa ije bila izguba po bilanci za leto 1931. dinarjev 238,128.812, da je bil žitni monopol z zakonom odpravljen.
Iz intervencionista za popravo cen je Prizad izvršil prvi eksperiment gigantskega obsega z uvajanjem žitnega monopola kot verne kopije NEPA, ko je bilo vse svetovno gospodarstvo v četrtem letu petletke zadeto od udarcev dum-pinga.
Poslovno leto 1932./33. je značilno po koruznem poslu z Nemčijo, pri katerem je igrala veliko vlogo tvrdka Kugcl & Mesinger. Celo uradno poročilo Prizada priznava ta posel kot fiasko. 80% vsega tedanjega izvoza koruze je opravila navedena firma, in sicer je izvozila koruzo za valute in devize na Holandsko in v skandinavske države. Nemški fabrikanti so prodajali svoje dinarje tej firmi za velike popuste, ki je mogla plačati zato na naših trgih nekoliko višjo ceno. Ta primer jasno dokazuje vlogo Prizada kot simpatizerja tujega kapitala.
Vsako poslovno leto Prizada pomeni svojo vrsto poslovnih kombinacij in eksperimentov, vsako leto pomeni težke neuspehe in pušča globoke brazde v našem narodnem gospodarstvu.
Neraziasniena vprašania
Prizad
pomeni danes edino gospodarsko institucijo naše države, ki je l>oleg svoje čisto tehnične trgovske vloge za izvoz agrarnih proizvodov postala tudi edini faktor za našo zunanjo in notranjo trgovino. Obe ti vlogi pa po logiki stvari in naravi poslov ne bi smeli biti v eni roki.
Z ustanovitvijo Prizada se je začela v naši notranji trgovini doba interveneionizma z dekretiranjem cen, dokler se ni prišlo do današnjega sistema gospodarskega monopola za žitarice, ki je ne samo monopol izvoza, temveč tudi monopol za odkup žitaric, pa tudi monopoliziranje notranje trgovine, ki se je diskretno prepustila tujemu kapitalu in lijegovim agentom.
Kot gospodarsko podjetje ni Prizad še danes zadostno proučen ter je v resnici le nedovršen poskus centralizacije enostavnega izvoza agrarnih proizvodov. V nasprotju z našo gospodarsko in socialno strukturo jiomeni samo razcepljen sistem ene onih tujih ideologij, ki
bil izdatek brez vsake koristi in brez vsakega vpliva na trg in cene. Ko je bil ta kapital izčrpan, je tuji kapital po svojih agentih še nadalje rušil cene, da ni ^ dobil proizvajalec za svoje proizvode niti režijskih stroškov, dočim je dobiček tujih podjetij postal nevidni izvozni predmet tujega kapitala in njegovih agentov.
Izgube Prizada
tem letu so znašale:
Spomnili je treba samo na brnjl-ski spor, o katerem je poročala glavna kontrola narodni skupščini pod št. 24.668 z dne 6. maja 1936., po katerem so znašale izgube rečne plovbe zaradi zadržavanja vlačilcev v tujini po Prizadu 4 milijone 258.111 din. To zadržavanje vlačilcev in njih uporabljanje za skladišča je bilo tudi na škodo nacionalni trgovini. Naj navedemo naslednja neovrgljiva dejstva: Leta 1934. je postavila rečna plovba na račun Prizada na raznih postajah 81 vlačilcev, od katerih je bito iztovorjenih do konca oktobra samo 22 vlačilcev. Tretjina plovnega parka rečne plovbe je bila mesece dolgo zadržana za Priza-dove tovore ter izločeni ti vlačilci na škodo izvozne trgovine iz prometa.
V poslovnem letu 1934./35. je v poslovnem poročilu upravnega odbora Prizada polno nasprotujočih si trditev.
Na strani 31. računskega poročila je rečeno, da je bilo kupljeno 145,816.528'5 kg pšenice, za katero je bilo izplačano din 209,895.087 in je torej 100 kg pšenice veljal« 144'68 din. V istem računskem delu pa se trdi, da je bila količina pšenice prodana za skupno 208 milijonov 660.692 din, kar pomeni, da je bila povprečna prodajna cena 143-84 din. Pšenica se je torej prodala za 0’84 din ceneje, kakor pa je bila nabavljena.
din
2.401.233
1.073.234 3,500.000
izgube po bilanci izgube pri rorn. koruzi izgube pri rečni plovbi pri Madž. komercialni banki	300.00
V prvem letu Prizada se je govorilo, da je kapital, ki se je dal Prizadu, nezadosten, vendar pa je naložil Prizad večino svojega kapitala v domače banke ter je imel v juliju 1931. naloženo pri:
din
Jadransko-podonavski
banki	2,970.575
Jugobanki Vukovar 1,836.458
Nerešeni rebusi Prizada
Na strani 17. se dvakrat navaja, da je bilo nakupljeno 13.625‘5 vagona, v računskem delu na strani 31. pa se brez vsakega pojasnila trdi, da je bilo prodano skupno 14.081 vagonov. Prizad je torej prodal 456 vagonov pšenice več kakor pa je pšenice kupil. Ta rebus šc ni bil do danes rešen.
Iz navedenega pa se more kon-statirati tudi: da je
1. prejel Prizad za 145.066.431-5 kilogramov pšenice 206,660.692 dinarjev;
2. da je nvogel Prizad za to količino plačati največ 181,335.039
med nabavno in prodajno ceno v višini 27,327.653 din. Ta razlika je nedvomna, ker je Prizad kupoval pšenico po določenih cenah. Ni mogoče razumeti, zakaj je Prizad. navedel v svojem poročilu, da je bila cena pšenice za vagon 2000 dinarjev višja, kakor pa je Prizad dejansko plačal pšenico proizvajalcem in trgovcem. To je drugi rebus, ki ga ni pojasnila uprava Prizada.
Prizad je nedvomno postal instrument za izvrševanje mednarodnih pogodb ter zato opravlja posle na račun države. Preferencialne dobičke iz trg. pogodb daje država za vzdrževanje znosnih cen
kmetijskih proizvodov. Zaradi te pomoči dobiva proizvajalec boljšo ceno, kakor je pa na svetovnih trgih. Zato pa je med odkupno in obračunsko ceno Prizada ogromna razlika, ki znaša pri vsem pe-’ i din 27,327.653. Tudi ta ra-^ka • ostala nepojasnjena.
Poslovno leto 1936./37. ponn ! kulminacijo Prizadovega poslovanja, samo ne v pozitivnem smislu. Poročilo uprave Prizada dokazuje, da je naše narodno gospodarstvo instrument za špekulacije in milijonske transakcije tujega kapitala in njegovih agentov.
Gospodarski polet, o katerem se poročilu obširno govori, je izviral iz industrijske proizvodnje in povpraševanja po surovinah, kar je posledica oboroževanja in španske vojne. Visoke cene niso zasluga Prizada, še manj pa nje- . govih funkcionarjev, ker bi znal to ugodnost izkoristiti tudi naš agrarni proizvajalec.
Prizadovo poročilo napoveduje nevarnosti zlasti za malo kmetsko posest. Prizadu ije menda na potu naša mala kmetska posest, ne samo' iz špekulativnih razlogov, temveč tudi zato, ker je bila ta vedno kamen spodtike za socialistično ideologijo. Zato se sedaj bije po tej posesti, ker sme biti naš proizvajalec samo sredstvo nekega izvoznega sistema in špeku-lantske politike, čeprav je bil Prizad ustanovljen samo zato, da
vodijo danes v Evropi borbo za I Beograjski trgovački prestiž. Vloga Prizada se more | u“" presoditi samo na posledicah njegovega dela.
Delo Prizada se začenja 1. 1930. s kapitalom 37.500.000 din, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za trgovino in industrijo. Naloga, da bi se popravile s tem denarijem cene, se prvo leto ni posrečila. Za intervencijo je država izdala to leto 10,433.698 din. 'lo je
banki Eskontni banki Opšti privredni banki Glav. Savezu srpskih zeml. zadrug Trg. obrtni banki Novi Sad
Prvi hrvatski štedionic^ skupno Od tega kapitala je zamrznjeno din 4,385.677-—
2,766.720
3,110.677
1,275.000
dinarjev, da gre torej tu za razliko [omogoči čim bolje vnovčenje žetve.
Tuii kapitai gospodar naše žitne trgovine
Tako pa je postala naša proizvodnja koruze in pšenice domena špekulacije tujega kapitala, ki pod 7,996.416 | zaščito izvoznega monopola nastopa tako kot izvoznik kakor tudi 964.6991 kot domači trgovec v našem no-318.938 | tranjem trgovskem prometu. 1 o-21,239.486 godbe o izvozu velikih kontingen-še danes [ tov dajejo tujemu kapitalu tako velike ugodnosti, na kakršne v svoji
državi ne bi smel nikdar računati. Tehnika trgovine in praktično izvajanje poslov zakrivajo dostikrat pogoje kupca, da more diktirati cene in pogoje, ki so pogosto naravnost napad na ugled naše države.
Klasične primere nudijo smeli poskusi, ki so se izvedli v praksi, in sicer: s pogodbo © prodaji 15
tisoč vagonov pšenice firmi Drcy-luss et Conip. v Parizu in s pogodbo o prodaji 10.000 vagonov pšenice Italijanskemu izvoznemu monopolu (Federazione Consorzi agrari) v Rimu s posredovanjem agenta Štefana Heehta v Trstu.
Pogodba Dreyfuss-Prizad je bila sklenjena v Parizu. Vprašanje davkov se je rešilo z ustanovitvijo d. d. »Jugogren«, ker so d. d. za tuji kapital naijprikladnejša oblika, da skrije dobičke in nedovoljene transakcije. To tem laglje, ker je Prizad kot privilegirana ustanova prost preventivne kontrole državnih in finančnih oblasti. Sklenjena pogodba vsebuje v glavnem naslednje točke:
1. Cene za prodajo 15.000 vagonov pšenice še niso določene. Cene se določijo po tečaju liverpoolske borze.
2. Pšenica se dobavi v obrokih po 5000 vagonov. Prvi obrok se plača večinoma po kliringu, nato pa se plača vedno večja količina v svobodnih devizah in valutah.
Preferencial se določi v višini 20-20 fr. fr. za 100 kg. Kot provizijo, jamstvo za kakovost, težo in valuto dobi pariška tvrdka 4-5%,
pogodba sama pa oprošča firmo Drcyfuss od rizika devalvacije fr. franka.
Najvažnejše vprašanje, vprašanje cen je ostalo tudi sedaj nerešeno. Prodajne cene so ostale odvisne od liverpoolske borze, kar pomeni, da je Prizad sklenil špekulativno pogodbo, pri kateri more zaslužiti, pa tudi izgubiti. Pogodba pa vsebuje še mnoge druge škodljive klavzule. Tako n. pr. plača po pogodbi med Prizadom in francosko vlado slednja Prizadu dobavo tega kontingenta cif Marseille, dočim prevzema tvrdka Dreyl'uss po pogodbi s Prizadom blago fob Sušak, kar ji daje milijonske dobičke v škodo nacionalnega pomorstva. Milijone dobi s tem firma Dreyfuss. Zaradi klavzule o njeni oprostitvi v primeru devalvacije fr. fr. se je morala izplačati firmi Dreyfuss odškodnina v višini 12% na račun naše države. Podobno je bilo tudi s pogodbo z italijanskim uvoznim monopolom Federazione consorzi agrari v Rimu. Tudi to blago se je prodalo fob Sušak namesto cif italijanska luka, kar je bilo v škodo našemu domačemu pomorstvu.
Tudi od ministrskega sveta obljubljenega uvoza moke ni, ter je že ogrožena prehrana prebivalstva.
Z ozirom na to prosim, da pred-sedništvo kongresa čimprej intervenira pri odločujočih činiteljih, da se oskrbi do nove žetve vse prebivalstvo s cenenim kruhom in pšenico (in sicer s carine prostim uvozom).
Težka	priznania
\ svojem poročilu Prizad sam priznava, da so tuje družbe izvozile 16.159 vagonov, domače pa samo 1.755 vagonov. To zadostno dokazuje, da so dobile tuje firme premoč nad domačimi trgovci. Rezultat vsega tega je skok cen, ker velja cena, ki jo diktira Prizad, le še na papirju.
Izvozni in intervencijski sistem Prizada je doživel popoln polom
Referat navaja nato razliko v cenah, ki jih je odredil Prizad, jn cenah, ki so veljalo na borzi. Tako je Prizad dekretiral za šlepovsko blago Tisa 160 din, na domačih borzah pa je bila cena 240 din. Ta velikanska razlika v cenah ter pomanjkanje blaga sta povzročila skok cen za moko in kruh, ki sta glavna predmeta ljudske prehrane.
Po rekordni žetvi, ko smo izvozili 50.156 vagonov, po vseh bučnih slavospevih smo prišli do tega, da je zaradi Prizadove politike nastala draginja v deželi in da se že dodaja pšenični moki 30% koruzne celo za prehrano vojske.
Pri takšnem stanju stvari je jasno, da so naši izvozniki v zelo neprijetnem položaju. Zato danes naši trgovci-izvozniki zahtevajo:
1. da se odpravi krošnjarstvo in šušinarstvo;
2. da se odpravijo privilegiji na-
bavljalno-potrošniških zadrug in privilegiranih izvoznih ustanov;
3. da se ublaži nevzdržnost sedanjega davčnega in trošarinske-ga sistema;
4. da se prepovedo veleblagovnice in karteli;
5. da se iz našega gospodarstva izločijo odvisni tujci in neželeni tuji kapital;
6. da se v žitnih središčih sezida potrebno število skladišč in silosov ter nabavi potrebno število posebnih vagonov za izvoz svežega mesa, sadija in grozdja;
7. da se na železniških postajah more tehtati blago tudi na državnih decimalnih tehtnicah in s tem preprečijo velike razlike pri tehtanju z vagonskimi tehtnicami;
8. da se žitarski in živinski vagoni ter tovorni objekti rečne plovbe redno dezinficirajo, da bi se s tein uničili paraziti, ki škodujejo živini, a tudi rastlinam ter zmanjšujejo vrednost našega blaga na tujih trgih;
9. pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami naj se imenujejo v komisije poleg državnih uradnikov kot člani tudi zastopniki gospodarskih organizacij, in sicer kot strokovni eksperti;
10. takoj naj se odpravi 2-5%ni obrtni davek na blago, ki se prodaja Prizadu za izvoz.
G. Kosič je prečital referat, ki
Ije bil sprejet z velikim navduše njem in odobravanjem.
Debata
G. Savič: Slišali ste ta po vsebini in važnosti pomembni referat beograjskega saveza o naši izvozni trgovini. Mislim, da se iz tega dovolj vidi, kakšna škoda se povzroča naši nacionalni trgovini in gospodarstvu. Prosim gospode, ki se žele prijaviti k referatu.
Dr. Rožič čila svoj referat
o odkupnem monopolu oljnatih rastlin.
Letošnjo žetev oljnatih semen bo odkupil za tvomice Prizad. Baje se bo na ta način proizvajalcem zagotovila cena 250 din. Prizad je torej dobil čisto neupravi čeno nov monopol, trgovci z oljna timi semeni pa so izločeni iz posla. In vendar so lani odkupovali trgovci seme po višji ceni kakor ga bo letos plačeval Prizad. Monopol Prizada je torej čisto odveč to tembolj, ker bo letošnja žetev oljnate repice najbrže slaba in bi morale biti cene višje.
Vse kaže, da ima novi monopol samo ta namen, da zaščiti tvomice olj, da jim ni treba plačevati cen, kakor jih je ustvarila svobodna trgovina.
Trgovci moramo braniti svoje pozicije in zato nastopiti z vso odločnostjo, da se zasebna iniciativa
ne uničuje. Novi monopol Prizada ni le nepotreben, temveč naravnost napačen in zato se naj odpravi!
(Tako je!)
Miloš Petrovič zahteva, da se spoštuje svobodna trgovina. Reso luciji naj se doda: da se sistem kliringa že enkrat odpravi, da bo dovoz svoboden, da se namesto Prizada in urada kontrole za izvoz organizira poseben komitet svobodnih trgovcev. (Tako je!)
Galetič: Tujci imajo pravico, da kupujejo pri nas blago brez vsakih težkoč. Nam trgovcem pa se dela jo težkoče ne samo pri Prizadu, temveč povsod in zahteva se, da mora biti vsak trgovec protokoli-ran kot izvoznik, pa naj trguje s katerim koli blagom, dočim tujcu ni potrebna nobena protokolacija.
Zbornični svetnik Senčar:
Že pred mesecem dni smo opozorili odločilne faktorje na težkoče na žitnem trgu.
Včeraj sem prejel poročilo od našega dobavitelja, da ni več mogoče dobiti pšenice, ker nimajo mlinarji več žita, da bi nas oskr beli z moko. Pomanjkanje pšenice je že tako veliko, da so mlinarj ustavili dobavo moke.
Delovanje Prizada je v nekaterih krajih za kmetovalce zelo koristno. Mi trgovci se veselimo vsakega napredka kmetovalca in da se dvigne kmetski stan. Ne sme se pa to dogajati, da si ljudje ne morejo kupiti niti kruha. Zato je čas, da se Prizad potrudi, da oskrbi tudi širše plasti prebivalstva s potrebnim kruhom.
Zadeva je zelo resna in nujna in zahteva čimprejšnjo intervencijo.
G. Savič: Vse te opombe so zabeležene. S tem je pa tudi zaključena diskusija o tem referatu.
Predsedstvo prevzame Ibrahim Šahinagič:	Na	vrsti je poročilo
Zveze trgovskih združenj v Sarajevu.
Turizem	in	ko
Referat Zveze trgovskih združeni v Saraievu
Ozemlje Bosne in Hercegovine je bilo ob razdelitvi države na baucs-vine razdeljeno na tri banovine: na drinsko, vrbasko in primorsko banovino. Na vsem tem ozemlju je železniška prometna mreža zelo slabo razvita ter je zato železnica kot prometno sredstvo šele na drugem mestu. Dobra cesta, trdna cesta in urejena cesta — kalos dro-mos — kaldrma je veljala od pam-tiveka kot najboljše sredstvo za pospeševanje prometa in tudi kulture. Te so se zidale in čuvale, dokler se je promet razvijal s pomočjo karavan, te so se širile, popravljale in nasipale, ko se je promet razvijal z vozovi z živinsko vprego in te se sedaj širijo, popravljajo ter tlakujejo, odkar se razvija promet na vozilih na motorni pogon. Dobra cesta je najbolj varna pot za pozitiven uspeh v današnjem prometu.
Ozemlje Bosne in Hercegovine e od pamtiveka trpelo pomanjkanje na dobrih cestah, ker je hribovito, kjer pa je ravno, tam je močvirno. Vendar pa so tuje oblasti, tako turška ko avstrijska, napravile najnujnejše ceste za najbolj potreben promet. Po osvobo-jenju smo mislili, da se bodo ti nedostatki odpravili in ceste zidale, pa smo se v tem prevarili. Niti okoli glavnega mesta Bosne in Hercegovine, okoli Sarajeva nimamo dobrih cest, a morali bi jih imeti, ker so se sedaj razmere spremenile in ker se je spremenil tudi sam način zidanja cest in ker so v prometu nova prometna sredstva,ki zahtevajo dobre ceste.Imperativno se zato zahteva cesta Split— Sarajevo. Naprava ceste Sarajevo—Tuzla skozi kraje Semizovca— Kladnja in Orlova ter ceste Sarajevo—Visoko—Kakan j—Laška — Zenica in naprej. Te ceste so nam potrebne kakor kos kruha. Potrebno je nadalje, da se zboljšajo sedanje ceste za sodobni motorni promet, da se napravijo nove ceste in s tem skrajša potovanje iz enega mesta v • drugo. Predvsem pa nam je potreben živahen notranji promet in promet s tujino.
Dobra cesta je najbolj zanesljivo sredstvo za zamenjavo blaga ter za osebne stike med ljudmi ter za njih medsebojno spoznava-
nje in s tem za niveliranje razlik v mišljenju. V najnovejši dobi pa so dobre ceste tudi najbolj veljavno sredstvo za pospeševanje turizma, te najnovejše panoge narodnega gospodarstva. Naši kraji so po svoji naravni lepoti enaki krajem Švice, dostikrat tudi lepši. Da pa se naši kraji spoznajo, da se vidi naše naravno bogastvo, pa so potrebne ceste, po katerih bi se mogla moderna prometna sredstva gibati brez muke in težav. Naše planine, naša gorska jezera, naši razgledi so nedosegljivi, naš krotek, v obleki 'gizdav narod pa gostoljuben, da zasluži, da ga tuji svet spozna in da se mu čudi.
Res je, da se turizem ne more razviti samo s pomočjo dobrih cest, temveč je treba za njegov razvoj še marsikaj drugega. Res pa je tudi, da bo vse drugo v kratkem doseženo, kakor hitro bodo napravljene dobre ceste. Dobre hiše in hotele je lahko postaviti, vodo imamo povsod dobro, naš narod pa je gostoljuben in poleg tega skromen. Kuhinja je orientalska in dunajska, živil je v izobilju, treba samo še izučiti osebje v zapadno-evropskem smislu ter povečati udobje v naših gostilnah in hotelih, pa smo popolnoma pripravljeni za sprejem katerih koli tujcev.
Da podčrtam važnost turizma in njegov pomen kot gospodarske panoge za vse narodno gospodarstvo, moram oi»ozoriti, kako veliko pažnjo posvečajo vse druge države tujskemu prometu. To bi morala storiti tudi naša država, saj je po podatkih našega trgovinskega ministrstva tujski promet dal lani našemu gospodarstvu več stotin milijonov din. Po zanesljivih podatkih je bil 1. 1936. ocenjen dohodek od domačih jn tujih turistov v Franciji na 25 milijard, v Italiji na 12, v Švici na 6, v Avstriji na 4 in v Češkoslovaški na 2 milijardi din.
Ti podatki so najboljši dokaz, kako velikega pomena je tujski promet za narodno gospodarstvo. Zato je sveta dolžnost odločilnih činiteljev, da posvetijo vsa svojo pažnjo razvoju tujskega prometa. Vsem nam je nadalje znano, da je tujski promet tudi važno in
učinkovito sredstvo 'gospodarske, kulturne, socialne in nacionalne ter državne propagande. Turisti so neposredni opazovalci vseh gospodarskih, kulturnih, socialnih in nacionalnih stremljenj naroda in zato opravljajo močno propagando doma in v tujini.
Naša državna uprava je spoznala važnost tujskega prometa ter izdala že 1. 1936. uredbo o pospeševanju tujskega prometa in v dokaz svoje dobre volje izdala razne koristne odredbe. Ker pa je uspeh vsakega dela odvisen od njegove organizacije, je treba naglasiti še eno. Ves problem mora priti pod strogo kontrolo državnih oblasti, z našim novim investicijskim posojilom pa je treba napraviti in popravili ceste za moderni promet. K sodelovanju pa je treba povabiti tudi zasebno iniciativo ter izdelati občni načrt ter ga razdeliti na štiri ali na pet let. Velika je korist od ugodnosti 50%nega znižanja vožnje za vsakega, ki ostane najmanj 10 dni v enem kraju, ki je oddaljen od odhodne postaje vsaj 200 km. Dobra je tudi uredba o turističnem dinarju in drugih ugodnostih, ki se nudijo tu ristu. Vendar pa še nadalje zahtevamo od stavbnega ministrstva, da nam uredi naše ceste in potem bomo na dobri poti, da pomagamo sebi in drugim.
Poročilo je podal g. dr. Zildžič.
Pintar: Vse, kar je v tem referatu navedeno, ni čisto popolno, marsikaj bi bilo še dodati. N. pr.: preureditev cest. Tujci prihajajo tja, kjer so ceste, ceste bi hilrv treba začeti popravljati tam, kp. so vrata v državo. — Toliko naj bi se morda popravilo ali priključilo k referatu, kjer so navedene vse ceste.
G. Dimitrijevič opozarja, da gre jadranska proga mimo cenlra naše banovine, Banjaluke, ki je obenem center gospodarstva severne Dalmacije. Če že ne iz državnih interesov, naj se z ozirom na veliko važnost Banjaluke ne prezre center banovine. (Zivio-klici!)
Predsedstvo prevzame predsednik zveze v Banjaluki Rajko Dimi trijevič.
Sledi referat:
Kmetski dolgovi in trgovski krediti
Referat zveze trgovskih združeni v Banialuki
O vprašanju kmetskih dolgov in razdolžitvi prezadolženih trgovcev se je razpravljalo na vseh kongresih, sejah in zborih naših trgovskih organizacij.
Dosedaj so se odločujoči činite-lji zanimali samo za razdolžitev kmetov in izdali rešitev, ki je silno oškodovala trgovce. S to raz-dolžitvijo je bilo onemogočeno, da bi dobil kmet še nadalje blago na kredit. Trgovina je bila zavrta, zadolženi trgovci pa so bili na milost in nemilost prepuščeni eksc-kutorjeni. Nesodobna zakona o konkurzu in prisilni poravnavi izven konkurza sta še povečala nevarnost za trgovce.
Škodljivost vseh teh izdanih predpisov je povzročila občutek pravne negotovosti ter uničujoče vplivala na kreditne odnošaje, zlasti še, ker so smatrali kmeto-
valci te predpise kot tih znak, da so njih dolgovi izbrisani, če pa se upošteva, da je bil kmet vedno v ozkih stikih z drugimi stanovi, potem se lahko razume negativni vpliv enostranske zaščite kmeta na druge stanove v državi.
Dosedanji enostranski način rešitve kmetskih dolgov je spravil v brezupno stanje ne samo trgovce-upnike, temveč je bil v škodo tudi kmetovalcem, ker jim je vzel vsako možnost kredita. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936 je spravila trgovce upnike v tako težaven položaj, ker se je menda smatralo, da so bili vsi trgovci-upniki oderuhi.
Nikakor nočemo zagovarjati majhnega števila onih trgovcev, ki so se pregrešili proti načelom pravilnega poslovanja, vendar pa
moramo opozoriti odločujoče čini-telje na težke posledice, ki so s predpisi omenjene uredbe zadele poštene trgovce. Ti so v svojih poslih s kmeti postopali korektno ter videli v kmetovalcih svoje iskrene prijatelje, katerim so pomagali v stiski. Ti pošteni in solidni trgovci so s svojo pomočjo kmetovalcu opravljali naravnost nujno gospodarsko misijo in bi bilo zato tudi v splošnem gospodarskem interesu, da se ti trgovci obvarujejo pred propadom.
V ta namen je potrebno, da se nujno izda novela navedene uredbe.
Temeljna pritožba trgovcev je v tem, ker nimajo nikakega jamstva, da dobe izplačano vsaj svojo zmanjšano terjatev, dočim so denarni zavodi in zadruge to jamstvo dobili, kaiti njim država jam
či za plačilo njih zmanjšanih terjatev, katere izplačuje Priv. agrarna banka.
Ker je posebno neugoden položaj porokov, ki so pred 20. aprilom 19B2 izplačali menice, na katerih je bil kmetovalec glavni dolžnik, naj se postopa proti njim tako kakor proti denarnim zavodom, ki imajo terjatve do kmetovalca.
Po čl. 36. uredbe se predvideva, da se morajo izplačati blagovni dolgovi v 12 letih, in sicer brez obresti, dolgovi iz drugih pravnih naslovov pa so zmanjšani za 50 odstotkov ter s plačajo v 12 letih s Bodstotnim obrestovanjem. To določilo najbolj zadeva trgovce ter je bilo izdano v domnevi, da so trgovci pri dajanju kreditov že računali s tem, da ne bodo plačani v kratkem času ter da so to že v ceno blaga vkalkulirali. Pri drugih posojilih, ki so jih dajali trgovci, pa se predpostavljala so trgovci za ta posojila zaračunavali oderuške obresti ter je Kito z uredbo predpisano, da se ta posojila znižajo za po-
Popoldansko zborovanje
Na popoldanski seji je bila pre-čitana še cela vrsta referatov. Ob otvoritvi seje je predsedoval predsednik Zveze v Novem Sadu Stanko Lazič. Najprej je prišel na vrsto referat o našem davčnem sistemu in obremenitvi prebivalstva. Referat je zbudil živahno zanimanje ter povzročil veliko deba-
lo.	Govorniki so zlasti poudarjali neenakomernost davkov, ko plačujejo manjša podjetja primeroma mnogo večje davke ko velika.
Zelo obširna debata se je razvila tudi ob referatu o socialnem zavarovanju trgovstva.
K referatu je podal daljši komentar predsednik skopljanskega saveza Vojin Varoščič. Med dragim je navajal:
Ni stanu v državi, ki bi bil tako brez pravic ko trgovski. Kmetoval-
Trgovska strokovna usposobljenost
Referat Saveza trgovačkih udruženia v Osijeku
no mero ter izdaja zakona o zaščiti kmetovalcev spravila te trgovce v brezizhoden položaj. Ker ti trgovci ne morejo priti do plačila svojih terjatev pri kmetovalcih, morejo vedno teže plačevati svoje obveznosti pri Drž. hip. banki. Zato je neobhodno potrebno,
kredita.
Debata
Lazar Tvančkovič:	Kako	je	lo
mogoče, da se dopušča, da se neki elementi favorizirajo na škodo drugega? Trgovci so bili nekdaj nosilci kulture, skrbeli so za pro-cvit države. Le kaj predstavljamo mi danes v državi, da smo izpostavljeni na milost in nemilost krivicam? Dovolj je zborovanj in konferenc! Na mnogih konferencah sem sodeloval. Vse prošnje in resolucije so ostale glas vpijočega v puščavi. Kako dolgo bomo še zborovali, prinašali resolucije za nekaj, česar ne zmoremo? Mar smo tako temni elementi v državi, da se z nami tako postopa? Trgovci nosijo bremena vse države, ničesar pa ne morejo doseči.
da terjatve teh trgovcev proti kmetovalcem prevzame Drž. hip. banka kot plačilo za anuitete svojih dolžnikov-trgoveev.
Z ugodno rešitvijo navedenih vprašanj bi se v glavnem samo po sebi rešilo vprašanje trgovskega
Plačujemo tudi za zavarovanje drugih in sedaj smo dobili še en zakon za zavarovanje našega osebja. Zavarovali smo ves svet razen nas samih (ploskanje!).
Kmečki dolgovi so rak rana. Pri nas je neki duhovnik dobil za zadruge tl! milijonov din od države, da ubija trgovce. Kako se je hvalil s tem, da bo upropastil nas trgovce, ki so samo dajali, a ničesar vzeli. On jemlje, a ne dela.
(Ves njegov govor spremlja navdušeno odobravanje poslušalcev.)
G. Dimitrijevi«:: S tem bi bila zaključena diskusija o kmečkih dolgovih. Dopoldanska seja je končana in se popoldne nadaljuje že ob pol 3.
Vprašanje trgovske strokovne usposobljenosti je usodne važnosti, ker je od pravilne rešitve tega vprašanja odvisno, če se bodo bodoče trgovske generacije formirale na zdravi podlagi ali pa bo naš trgovec v primeri s tujim glede strokovnega znanja zaostal.
Danes v dobi dezorganizacije svetovnega gospodarstva, težkih gospodarskih kriz, ko skušajo močnejši narodi napraviti manjše dežele za svoje kolonije, se more obdržati samo tisti gospodarski subjekt, ki je strokovno podkovan, ki more vse te velike pertur-bacije razumeti. Če se torej zahteva, da mora biti nacionalni trgovec strokovno podkovan, potem se to ne zahteva zato, da bi se mu pridobil neki monopolizirani položaj niti se ne misli z zmanjšanjem števila trgovcev zmanjšati konkurenco.
Motivi, zaradi katerih se zahteva strokovna usposobljenost trgovcev, so mnogo bolj idealni. Gre le za to, da se naš trgovec dvigne na stopnjo trgovcev velikih zapadnih narodov, da bo naša trgovina dorasla vsem svojim nalogam ter mogla koristiti našemu gospodarstvu kakor treba. Samo strokovno visoka stoječa domača trgovina pa tudi more ustaviti prodiranje tujega kapitala.
Nikakor se ne smemo varati, da bi mogli samo neki zakonski predpisi preprečiti prodiranje tujcev v naše gospodarsko življenje. Takšni predpisi morejo samo začasno nekoliko zavreti prodiranje tujcev, ne morejo pa lega prodiranja zaustaviti. Zaustaviti morejo to prodiranje samo naši domači ljudje, ki so strokovno enako usposobljeni ko tujci in ki se morejo spustiti z njimi v borbo na terenu. V boju
lovico. Ker so kmetovalci pred 20. aprilom 1932 plačevali svoje dolgove le s parmesečnim zamudami, je ruk 12 let prevelik in po-popolnonia neutemeljen,zlasti pa je neutemeljeno, da se za te blagovne dolgove ne plačujejo nobene obresti. Zato je neobhodno potrebno, da se ruk plačil skrajša ter da se tudi za blagovne dolgove plačujejo obresti. Kot najdaljši rok bi moralo veljati pet let, za dolgove do 2000 din pa rok do dveh let. V vsakem primeru pa bi se morale plučevati Bodstotnc obresti. Ker so s to odredbo zadeti številni trgovci iz vse države, ki so bili s kmetovalci v najbolj pravilnih od-nošajih, je treba smatrati to vprašanje kot eno najbolj važnih vprašanj za interese trgovcev.
Nazadnje naj omenimo še neko veliko vprašanje, ki se nanaša na trgovce, ki so zadolženi pri Drž. hipotekarni banki. Mnogi naši trgovci so se v dobi prosperitete po-služili dolgoročnih posojil pri Drž. hipotekarni banki. Sčasoma sta izplačevanje anuitet z visoko obrest-
cem je zajamčen eksistenčni minimum, uradnikom sta zavarovani dve tretjini plače, obrtniki imajo svojo Zanatsko banko, delavci svoje socialno zavarovanje, industrijci kartele, le trgovci nimajo nič.
Čas je zato, da vsaj mi sami skrbimo za sebe in zavarujemo sebe in svoje rodbine. To pa moramo storiti tudi zato, ker smo mi glavna opora srednjega stanu. Če ta propade, se začne kaos.
Veruje v zavednost trgovcev in zato veruje tudi, da se bo soc. zavarovanje izvedlo. Izvesti pa se mora na tej podlagi:
1. da bo decentralizirano in da bodo zveze nositeljice trgovskega zavarovanja;
2. da bo obvezno in da bodo vsi plačevali za zavarovanje, revni ko Irngat'
malih narodov za svojo gospodarsko svobodo igrajo važno vlogo mnogi oziri materialne narave, vendar pa je posebne važnosti zavest o lastili sili in enaki vrednosti z velikimi tujimi kulturnimi cdinicami. Ziv primer odpornosti kulturno visokega gospodarstva nam nudi Švica. Brez posebnih zakonskih predpisov je nastal tu trgovski stan z največjo trgovsko usposobljenostjo in zato je mogla ta majhna država kljub obkoljeno-sti od treh nadmočnih narodov ohraniti svojo popolno gospodarsko svobodo in samostojnost.
Naš narod žal še nima toliko lastne discipline, da bi se vsak, ki se posveti gospodarstvu, sam strokovno usposobil v oni meri, ki je potrebna, da bi bil kos vsem nalogam, ki sem jih poprej omenil. Zato je pri nas potrebna zakonska sila, ki bo vsakega trgovskega kandidata prisilila, da se za svoj poklic pripravi tako, kakor zahtevajo današnje razmere.
Naš obrtni zakon sicer predpisuje trgovsko usposobljenost, vendar ne v zadostni meri. Ta zakon je nekonsekventen ter koleba med svobodo dela in vezanostjo dela na določene pogoje. Ravno to kolebanje zakona pa je pokazalo vse svoje škodljive posledice pri organizaciji dobrega trgovskega gospodarstva.
Nesrečni paragraf 19 je s svojo nedoslednostjo popolnoma podrl načelo, da more opravljati trgovski posel samo oni, ki se je z učno dobo in prakso v trgovini usposobil za to delo. Popolnoma iluzoren je predpis točke 1. tega paragrafa, s katerim se predpisuje trgovska usposobljenost, če naslednje točke vsebujejo toliko izjem, da so te postale že pravilo.
V debati o socialnem zavarova-| nju se je oglasil k besedi tudi bolgarski delegat Milen St. Petkov. Poudarjal je važnost socialnega zavarovanja. Gospodarstvo ne more biti brez trgovcev, zato pa mora biti položaj trgovcev zavarovan. Soc. zavarovanje trgovcev je zato nujnost prve vrste in le škoda, da se ni že pred 20 leti izvedlo in da je 20 let zamujenih. Njegova temperamentna izvajanja so bila sprejeta z glasnim odobravanjem.
Referati so se nadaljevali in ob pol osmih zvečer je bila debata zaključena ter dnevni red izčrpan. Predsednik Vidmar je nato sobotno zborovanje zaključil.
Odbor za resolucije je medtem tudi že zaključil svoje delo. V naslednjem objavljamo še najvažnejše referate.
Statistični podatki, ki so jih zbrale trgovske organizacije, navajajo uničujoče podatke za trgovsko gospodarstvo. Po teh podatkih nima nad 60 odstotkov lastnikov trgovin nikake trgovske usposobljenosti in velik del teh »trgovcev« je celo nepismen. To velikansko število nenaobraženih trgovcev dokazuje, da ni v praksi potrebna prav nobena trgovska usposobljenost za opravljanje trgovine. Posledica tega stanja je, da je padla trgovina pri nas na najnižjo stopnjo. Po sedanjem stanju more postati trgovec prav vsakdo, če je usposobljen ali ne.
V trgovske vrste vstopajo danes kočijaži, slabi obrtniki in nekvalificirani delavci, sploh vsakdo, ki ima veselje. Trgovski stan je postal zatočišče za vse, ki so drugod
Predvsem citiramo besede finančnega ministra iz njegovega ekspozeja o proračunskem predlogu za 1. 1938./39.: »Narodno gospodarstvo je glavna opora državnih financ. Če je narodno gospodarstvo zdravo in močno, imamo najbolj solidne temelje za zdrave in močne finance.« Ko smo čitali le besede, se nam je zdelo, kakor da slišimo besede univerzitetnega profesorja Fritza Karla Manna, ki je še 1. 1930. v svoji razpravi »Finančno znanstvena raziskovanja« ugotovil: »Da se morata v dobi kontrolnega sistema finančna in gospodarska politika dopolnjevati, da bi se zagotovilo ugodno finančno gospodarsko stanje.« Ali krajše
doživeli polom, ker so vsi tega zmotnega mnenja, da se v trgovini najlaže in najhitreje zasluži in da v trgovini ni treba nobenega znanja. Vsi ti elementi povzročajo s svojo nesolidnostjo in s svojim neznanjem kvalificirani trgovini ogromno škodo ter ovirajo njen razvoj.
Nedoslednost obrtnega zakona se zlasti vidi pri vprašanju strokovne usposobljenosti. Zakon je vezal obrtniško delo na najbolj rigorozne predpise o dokazu strokovne usposobljenosti, za trgovski stan pa je nasprotno zavzel liberalistično načelo svobode dela ter s tem implicite priznal, da za trgovino ni potrebna nobena strokovna usposobljenost in nikako specifično znanje. Kje je tu ratio legis? Kateri namen je mogel imeti za-konodavec, da je prepustil trgovinsko gospodarstvo nesposobnim in neizobraženim elementom?
Trgovina je med najštevilnejšimi in najbolj razširjenimi panogami gospodarstva, trgovec pa najbolj dinamični gospodarski človek. Neprestano mora iskati možnosti, da plasira svoje blago in od njegove sposobnosti zavisi v znatni meri razdelitev blaga. Trgovec je bil v preteklosti in tudi še danes eden najvažnejših činiteljev za širjenje materialne kulture. In za vse te naloge naj bi ne bila potrebna strokovna usposobljenost? Zato smatramo, da je sedanja zakonska norma o trgovski strokovni usposobljenosti absolutno nezadostna.
Zadnja državna konferenca gospodarskih zbornic v Beogradu je bila posvečena novelizaciji obrtnega zakona ter je resno razpravljala tudi o reformi zakonskih določb glede trgovske strokovne usposobljenosti. Konferenca se je izrekla za uvedbo strokovnih tr-
akcije, imajo finance ta cilj, da se zasidrajo v narodnem gospodarstvu.
Dočiin zakon o neposrednih davkih predvideva občno subjektivno davčno dolžnost, t. j. da plačuje vsakdo davek po svojih dohodkih in svoji gospodarski moči, izgleda njegovo praktično izvajanje čisto drugače. Tako so n. pr. državna podjetja oproščena plačevanja davkov. Družbe, ki so zavezane na javno polaganje računov, se obda-čujejo na podlagi izkazanih bilanc namesto da bi bile {»odvržene svo-
govskih izpitov, odklonila odpiranje trgovin v vaseh brez strokovne usposobljenosti, vendar pa ni dosledno izvedla zahtev trgovinskega gospodarstva. Še nadalje je puščala obrtnikom in trgovcem brez strokovne usposobljenosti, da se vmešajo v trgovske vrste, čeprav je te pogoje poostrila s tem, da je predpisala tudi za takšne nekvalificirane moči polaganje trgovskega izpita. Mnenja smo, da moramo mi trgovci vztrajati brez-kompromisno na zahtevi, da more postati trgovec samo tisti, ki je strokovno usposobljen. Nobena druga usposobljenost in tudi ne obrtniška ne more nadomestiti trgovske. Zato se morajo iz obrtnega zakona izločiti vsi privilegiji, ki se dajejo strokovno neusposobljenim osebam pri vstopu v trgovski stan.
Samo na ta način bomo dobili naraščaj, ki se bo mogel povzpeti do višine zapaduoevropskega trgovca. Samo takrat, kadar bodo naše trgovske generacije po voji kulturi in svojem znanju enakovredne trgovcem velikih narodov, se bomo mogli upreti njih gospodarski premoči ter organizirati svojo nacionalno trgovino tako, da bo mogla izpolnjevati vse svoje socialne, nacionalne in zlasti gospodarske naloge.
Drugače pa bo naše gospodarstvo kmalu instrument kolonialne penetracije naših kapitalno močnih sosedov.
Poleg tega pa bodo dobri predpisi o strokovni usposobljenosti tudi pripomogli k rešitvi pomembnega soc. vprašanja. Zaradi lahkega vstopa v trgovski stan so mnogi kmetovalci in obrtniki postali trgovci ter s tem povzročili hipertrofijo v trgovini, da so mogi trgovci propadli.
Smatramo, da se mora zahteva po trgovski strokovni usposobljenosti formulirati takole:
1. triletna učna duha in nat« polaganje pomočniškega izpita, nato dvoletna zaposlitev kot pomočnik in nato polaganje trgovskega strokovnega izpita.
2. Štiri razredi srednje ali njej enakovredne šole nadomeste učno dobo ter oproščajo od polaganja pomočniškega izpita. Takšni kandidati morajo biti še najmanj dve leti pomočniki v trgovini in nato morajo položiti trgovski strokovni izpit.
3. Dovršena srednja šola ali njej enakovredna šola oprošča od učne dobe in pomočniške zaposlitve ter polaganja pomočniškega izpita. Vendar pa morajo biti ti kandidati najmanj dve leti pomočniki v trgovini in nato polože trgovski strokovni izpit.
4. Za opravljanje obrtov brez lokala, ki prodajajo sadje, povrtnino, mleko in mlečne proizvode, jajca, perutnino, cvetlice, kruh in pecivo, ni potrebna takšna trgovska usposobljenost.
Kdor nima navedene strokovne usposobljenosti, ne more postati imetnik rednega trgovskega obrata in tudi ne more iz drugega poklica preiti v trgovinsko gospo-darstvo.
bodui oceni davčnega odbora. Tako morajo nositi materialno naj-slabejši gospodarski ljudj«- naj. večja davčna bremena. Da je to
res, najbolje dokazujejo številke, Spodaj navedene primere prora-čunanih državnih dohodkov iz naslova neposrednih davkov za proračunski leti 1937./38. in 1938./39. najbolj jasno dokumentirajo pravilnost trditve, da so majhni davkoplačevalci najbolj obremenjeni, ker so bile za poslednje proračunsko leto najbolj občutno zvišane naslednje davščine: pridobnina, davek na poslovni promet- in uslužbenski davek.	„
Številke to jasno potrjujejo:
I
Davčni sistem in obremenitev
gospodarstva
Referat Zveze trgovskih združeni v Novem Sadu
rečeno: itnajoč pred očmi, da so v pojmu državno gospodarstvo vsebovane vse državne gospodarske
Olivni neposredni
da v ki: zemljarina zgradarina pridobnina družbeni davek rontnina uslužbenski davek 232,0 davek na samce	2,0
obresti	20,0
1937/38 1988/39 4- ali • v milijonih din
400.0 400,0
280.0 330,0
310.0 300,0
190.0 230,0
40,0
40.0 270,0
3,0
24.0
+ 50,0 + 53.0 + 40.0 + 5,0 + 38.0 + 1,0 + 4,0
7,5
00,0 100,1)
+ 85,0 + 0,0
18,0
Posebni davki: davek na poslovni
promet	700,0	845,0
vojnica	7,0
Izredni davki; izredni dodatek k
uslužb. davku 78,0 davčni zaostanki 100,0
Predvideni so torej večji davki za leto 1938./39. v višini 220.1 milijona dinarjev.
Od materialno najslabejših subjektov naj se torej pobere v novem proračunskem letu za 125 milijonov din več ko v preteklem Višji davki se opravičujejo s tem, ker so davčne oblasti v 1. 1937. v resnici več pobrale davkov, kakor pa je bilo predvideno v proračunu za 1. 1937./38. Dočim so pridobnina, uslužbenski davek in davek na poslovni promet dali več kakor pa je bilo proračunano, je dal družbeni davek za 11 milijonov din manj.
Če še nadalje govorimo o našem davčnem sistemu, moramo kousta-tirati, da v davčni praksi ni bilo varovano načelo, da se pridobitno podjetje ne sme večkrat obdačiti, če ima razen na sedežu glavnega podjetja tudi v drugih krajih svoje °brate, ki imajo pogosto pomožni, tranzitni in dispozicijski značaj. Takšni primeri so nam znani na območju finančne direkcije v Novem Sadu.
Če raziskujemo še nadalje, moramo ugotoviti napako ali bolje rečeno ogromen balast v davčni administraciji. Kajti z ozirom na občno davčno dolžnost, da je vsaka oseba, pa tudi gospodarsko naj-slabejša, obdačena, moramo priti do zaključka, da je to obdačevanje za državno blagajno nerentabilno, ker se tam, kjer nič ni, tudi ne more nič vzeti. Na drugi strani pa una država z opomin je vanjem samo odvisne in nepovrnljive izdatke. Poleg teh efektivnih izgub pa nastaja še administrativna obremenitev, ker davčne oblasti iz leta v leto prenašajo vsote, ki pa se ne bodo v resnici nikdar plačale ter ne pomenijo dejansko nič drugega ko samoprevaro.
Naš davčni sistem bi bil mnogo bolj elastičen, če bi se z ozirom na spremembe v gospodarstvu iz-prcminjnla tudi davčna stopnja, in sicer ne samo pri zemlijarini in zgradarini, temveč tudi pri pri-dobnini, rentnini, skupnem davku na poslovni promet itd. Prav tako bi bilo treba večkrat pregledati uvozne carine na najbolj potrebne predmete dnevne potrošnje. To niso le lepe besede, temveč to je dejanska potreba. V angleški davčni zakonodaji, ki je v tem pogledu najbolj liberalna, se določi vsako leto pri sestavljanju proračuna tudi davčna stopnja za pridobnino. Prepričani smo, da bi bilo to tudi pri nas izvedljivo, a tudi zelo potrebno, posebno še z ozirom na spremenljivost naše gospodarske strukture in cen glavnih agrarnih proizvodov.
Posebno poglavje zavzema v davčni politiki vprašanje samoupravnih financ. To vprašanje, ki zelo težko obremenjuje narodno gospodarstvo, je bilo razlog, da so gospodarske organizacije stalno zahtevale, da se to vprašanje Čim-prej reši. Vsi ugovori gospodarskih organizacij so upravičeni, ker vse banovinske in občinske davščine, ki se pod raznimi naslovi nalagajo, imajo v resnici značaj Uvoznih, izvoznih in prevoznih davščin.
Posebno mesto zavzema sistem finansiranja velikih občin s trošarinami.
Najtežje posledice pa ima sistem samoupravnih doklad za državne neposredne davke. Ker se državni davki skozi vsa tri zadnja leta stalno povečujejo, je osnova na občinske doklade znatno narasla. To
pa ima zelo težke posledice za nase narodno gospodarstvo.
Dočim so bili v 1. 1933. ocenjeni in doseženi dejanski dohodki neposrednih davkov na okoli 1.600 milijonov din, so bili pet let kasneje za I. 1938./39. proračunani že na 2.699,5 milijona din. To povečanje je bilo tem bolj trdo, ker se je zgodilo v dobi gospodarske stagnacije.
Poleg banovinskih in občinskih doklad je pa še cela vrsta drugih davščin, ki se pobirajo, tako da dosega skupna vsota doklad na državne neposredne davke v mnogih krajih tudi po več sto odstotkov.
Med temi davščinami je tudi kuluk, ki je sicer maksimiran po
zakonu o samoupravnih cestah za šest dni v letu. Ta obveznost se izkorišča od občin kakor tudi od banovin do maksimuma ter je zato popolnoma upravičena tožba gospodarstva, da je la odkupnina delovne sile, ki se določa po neposrednih davkih, zelo občutna za gospodarska podjetja ter za vse nameščence in delavce.
Priznati pa je treba, da so občine danes v zelo težkem finančnem položaju, in da je zato potrebno, da država, ki je prenesla na občine vse polno poslov, da njim tudi potrebna sredstva v obliki dotacij, dokler ne bodo občinam z zakonom zajamčeni zadostni dohodki za kritje svojih izdatkov.
Naša davčna politika pa ima po-
leg navedenih nedostatkov tudi še naslednje:
1. V nasprotju z zahtevami dobre davčne politike se ohranjuje neenakost v obdarovanju.
2. Omogoča se trajen dvig splošne davčne obremenitve.
3. Eliminira se osnovna pravica narodne skupščine, ki bi edino smela dovoljevati pobiranje tudi drugih davščin, kakor'pa so določene s proračunom in ki se sedaj pobirajo s pritrdilom finančnega ministra.
Davčna bremena so dosegla 55% narodnega dohodka.
Ker sedanji davčni sistem ni v skladu s sedanjimi razmerami, je absolutno potrebno, da se ta si-I steni reformira.
Socialno	zavarovanje
Referat Zveze trgovskih združeni za vardarsko banovino
Vsak napreden trgovec
prodaja le fako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
>Pooblašča se minister za trgovino in industrijo, da v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje ter po zaslišanju zbornic predpiše v dveh letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov združenj za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče,« pravi zakonodavec v § 384. (1) obrtnega zakona.
Nehote se mora vprašati vsak: Zakaj pa se do danes ta določba še ni izvedla? Zakaj se ta volja zakonodavca še ni uresničila? In polno podobnih vprašanj bi morali zastaviti. Zakaj... Zato!!!
Ni razreda niti stanu, ki bi bil prepuščen na milost in nemilost časa in naključja, ki bi bil tako brez zakonske podpore, kakor trg. stan. A ne samo to! Trgovski stan nima niti najmanjše zakonite zaščite glede najpotrebnejšega mi nima za ohranitev golega življenja.
Dočim je kmetovalcu s § 470. civilnega sodnega postopka zagotovljen minimum zemlje, dva para volov ali konj, najpotrebnejše orodje, dočim sta zavarovani uradniku dve tretjini zaslužka, ni trgovcu zagotovljen prav noben minimum. Tudi drugim gospodarskim stanovom so se priznale ugodnosti. Tako je z zakonom o obrtnih in kmetijskih zadrugah dana obrtnikom in kmetovalcem možnost zadružnega organiziranja ter s tem uživanja mnogih ugodnosti, kakor davčnih in taksnih prostosti. Le trgovec je brez teli ugodnosti.
Pri izvajanju zakonskih predpisov v korist drugih stanov se ni prišlo na mrtvo točko, kakor se je to zgodilo, kadar je šlo za trgovce. Tako so dobili obrtniki Zanatsko banko, kmetovalci Priv. agrarno banko. Nato je prišel še Prizad, ta monopol za vse mogoče predmete s skrajnim ciljem, da se posredovalna vloga trgovca med proizvajalcem in potrošnikom popolnoma izloči. Nato je prišla še uredba o razdolžitvi kmeta, ki je napravila silno škodo trgovcem, zlasti onim, ki so dajali kmetom blago na kredit, Veliko število kartelov na eni ter odpiranje številnih industrijskih prodajalni« na drugi strani so nadalje imeli uničujoč vpliv na razvoj naše trgovine.
In kaj se je storilo za trgovce?
Nič ali bolje rečeno: vse, da bi ta stan padel še niže.
Vse to se je storilo, da se vendar že enkrat predramijo trgovci v obrambo svojih interesov in da spoznajo, da je absolutno potreb-no> da se zaradi svoje in svojih rodbin bodočnosti bavijo z vprašanjem socialnega zavarovanja.
Zavedajoč se, da more v današnjih razmerah gospodarske stiske priti vsakdo, zlasti pa popolnoma nezaščiteni trgovec v položaj, da bo moral zapreti svoj lokal in prišel čisto na beraško palico je moral trgovec spoznati tudi toj da mora zaradi negotovosti, kaj' mu prinese prihodnji dan, zavarovati svojo bodočnost in bodočnost svoje rodbine.
Da bi se moglo v celoti rešiti to vprašanje, je absolutno potreb-
no, da se najprej ugotovi, ali naj bo socialno zavarovanje prisilno ali pa prostovoljno. Z ozirom na naše gospodarske razmere je pač treba reči, da se moramo izreči za prisilno zavarovanje trgovcev, če hočemo doseči resničen uspeh pri izvajanju socialnega zavarovanja trgovcev.
Samo to more združiti zadostno število trgovcev-zavarovancev, ki bi moglo jamčiti za pravilno funkcioniranje zavarovanja.
Ker pa je socialno zavarovanje trgovcev eno najvažnejših socialnih vprašanj, ki ne zanimajo samo posameznike, temveč vso našo državo, je dolžnost odgovornih ljudi, da posvetijo temu življenjskemu vprašanju trgovskega stanu paž-njo, ki jo to veliko vprašanje tudi zasluži.
Zakonodavec je tudi spoznal pomembnost tega vprašanja. V § 384. (9) obrtnega zakona je predpisal: M3* združenje trgovcev z nadpolo-vično večino svojih članov sklene zavarovanje svojih članov za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ter nesreče, so vsi člani združenja dolžni, da za ta namen vplačujejo doklade. Posamezna združenja, ki so sklenila ustanovitev zavarovanja, morejo ustanoviti za ta namen skupni sklad v okviru ene ali več banovin. Takšen skupni sklad se mora ustanoviti, če najmanj ena tretjina obstoječih združenj ene banovine sklene ustanovitev zavarovanja. Sklad se sme ustanoviti v okviru podobnih zavodov ali kreditnih ustanov in more v tem primeru obsegati območje več banovin.«
Iz tega se jasno vidi volja zakonodavca, da se uvede socialno zavarovanje trgovcev. In v resnici, če se malo globlje prouči to vprašanje, se mora na konec priti do zaključka, da je edini način, s pomočjo katerega bi se mogla ta misel uspešno uresničiti.
§ 384. obrtnega zakona predvideva te vrste zavarovanja: za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. I’o našem mnenju pa ne bi bilo treba takoj uvesti vseh vrst zavarovanja, temveč se zadovoljiti vsaj za prvo dobo na predzadnjem zavarovanju, t. j. za primer smrti, in sicer po sistemu, ki bi naj na kratko temeljil na naslednjem:
1. V primeru smrti trgovca člana združenja trgovcev bi vsak član tega združenja plačal prispevek v višini svoje letne doklade združenju. Pri združenjih, pri katerih je doklada enaka za vse člane, bi se plačevali prispevki za zavarovanje na podlagi davčne osnove.
2. Od tako zbrane vsote, ki bi znašala — recimo 30.000 din, bi se 5000 din naložilo v poseben sklad, dočim bi se 25.000 dinarjev takoj izročilo rodbini umrlega trgovca. Naravno pa bi višina bila odvisna od sklepa skupščine do-tičnega združenja. Namen sklada pa bi bil, da bi se iz tega sklada plačal prispevek za one trgovce, ki so skozi leta vestno plačevali svoje prispevke, a prišli sedaj v tako slab položaj, da svojih prispevkov ne morejo več plačevati.
3. Seveda pa bi moralo biti za-
varovanje obvezno. Mogle bi se slabše stroke, kakor branjevska, izločiti iz tega zavarovanja, vendar pa bi imeli posamezniki tudi te stroke vedno pravico, da se priključijo zavarovanju.
Z eno besedo: namen tega zavarovanja je: medsebojna kolektivna pomoč po načelu eden za vse, vsi za enega!
Nositelji tega zavarovanja bi bila obvezna združenja trgovcev. Vsako obvezno združenje, ki ima 1000 do 1200 članov, bi moralo takoj po izdaji uredbe in pravilnika začeti z izvajanjem tega zavarovanja. Manjša združenja, ki nimajo tega števila članstva, bi se morala združiti, da bi mogla izvesti to zavarovanje.
Za izračunanje učinka in finančne baze te vrste zavarovanja je največje važnosti umrljivost v vrstah trgovcev. Po uradni statistiki je umrljivost v Jugoslaviji med 2 do 2’20 tisočinke na leto. Pri trgovcih, ki žive v bolj ugodnih razmerah, bo umrljivost naj-brže manjša. Potemtakem bi na vsakih 1000 do 1200 članov bili trije smrtni primeri. To bi pomenilo, da bi moral vsak član združenja poleg redne doklade plačati še tri doklade na leto. Zaradi boljše ilustracije tega primera navajamo kot primer združenje v Skoplju, kjer je število članov enako naši podlagi (okoli 1200), članarina pa je po poslovnih in materialnih, razmerah članstva razdeljena na pet kategorij in se giblje med 30 in 300 din na leto.
V prvi kategoriji so grosisti, ki tvorijo 4% članstva in plačajo po 300 din, v 2. skupini so polgrosi-sti, ki jih je 6°/o in ki plačajo 200 dinarjev redne članarine. V 3. kategoriji so detajlisti z večjim prometom, katerih je okoli 40% in ki plačajo na leto 100 din, v 4. skupini so manjši detajlisti, ki jih je 35% in ki plačajo na leto 50 din, v zadnji skupini so branjarije in manjše trgovine, ki jih je 15% in ki plačajo 30 din. Pri tej razdelitvi članstva znaša letni dohodek združenja okoli 110.000 dinarjev, kar pomeni, da bi imela rodbina vsakega umrlega člana po odbitku 10.000 din za fond pravico na posmrtnino v višini 100.000 din. Za pridobitev pravice na to posmrtnino bi plačal vsak trgovec — če bi trajalo plačevanje 60 let in bi na leto umrli trije člani:
Člani:	'MUf
1. skupine din 54.000’—
2.	„	„	36.000’—
o.
4.
18.000’—
9.000’—
5.400’—
Ker je v naši državi okoli 150
tisoč trgovcev, bi znašali prispevki za obvezno zavarovanje okoli 45,000.000 din ter bi se mogel s tem vsako leto zagotovili življenjski minimum za okoli 450 rodbin. Če pa bi se ti prispevki zaradi bolj racionalnega izkoriščanja skoncentrirali na enem mestu, bi se mogla ustanoviti tudi centralna ustanova za upravljanje teh prispevkov ter tudi posmrtnina povečati.
To bi se uredilo na ta način, da bi se ustanova soc. zavarovanja krila z ozemljem zveze in bi bila zveza tudi glavna nositcljica zavarovanja, združenja trgovcev pa njegovi krajevni nosilci.
Če bi ta način zavarovanja zvezali z zavarovanjem pokojnin ali rent s stalnimi in naprej določenimi vplačili ter tudi v naprej določili višino pokojnine, bi videli, da je ta način zavarovanja najbolj prikladen in učinkovit. Njegove prednosti pa bi bile v glavnem v naslednjem:
1. Nositelji zavarovanja ne bi nič tvegali ter bi dobilo zavarovanje že s prvim dnem uvedbe v obveznem jamstvu vseh članov varno in solidno podlago.
2. Omogočalo bi po višini vlog pristop vsemu članstvu ter splošno izvedbo zavarovanja. Vsak bi bil nadalje zavarovan z določenim minimom brez ozira na število let, ko je vplačeval prispevke, dočim bi bilo zavarovanje pokojnin vezano z naprej določenimi vplačili in višino pokojnine na rok ter bi oni, ki so več vplačali, imeli tudi višjo pokojnino.
Druga velika korist od izvedbe te vrste zavarovanja trgovcev bi bila v tem, ker bi se z zavarovanjem mininia velikemu številu državljanov znatno povečala tudi kupna moč ljudi, kar bi istočasno pomenilo tudi povečanje splošnega blagostanja v državi.
S tem, da bi se prepustilo izvajanje soc. zavarovanja prisilnim združenjem, bi se tudi pocenila režija za njegovo izvajanje, ki bi padla v glavnem na breme rednih dohodkov združenja ne pa zavarovanja, kar bi bilo v neposredno korist tudi zavarovancem in njih rodbinam.
Potreba socialnega zavarovanja gospodarskih ljudi v mestih je več ko evidentna. Če bi se še nadalje prepustilo, da skrbi za zavarovanje le posameznik, potem bi ostala večina mestnega življa izven soc. zavarovanja. Na ta način pa bi prepustili skrb za današnjo generacijo bodočnosti ter bi bil s tem tudi del soc. zavarovanja zvaljen na bodočnost.
Če torej izvedemo to plemenito zamisel, zaslužimo hvaležnost bodočih pokolenj, če pa ne bomo dali niti toliko žrtev, kolikor se jih od nas zahteva v prvi dobi, potem pričakujmo očitke družbe.
Potreba socialnega zavarovanja mestnega prebivalstva je očivid-na. Ne hoditi pred kolesi življenja, pomeni biti od njih povožen, hoditi poleg teh kole3, pomeni, da smo za onimi, ki so pred kolesi!
Podpredsednik
Ferdo
Vsi predgovorniki, zlasti bolgarski govornik, so naglasili, kako nujno potrebno je za vse trgovce pokojninsko zavarovanje.
Kot dolgoletni član uprave Pokojninskega zavoda naj navedem na podlagi svojih skušenj svoje
mnenje, kako se naj to zavarovanje izvede.
Takoj uvodoma morem reči, da je način, kakor se pri nas zavarovanje predlaga navadno s temelja zgrešen. Kajti če bi se danes zavaroval trgovec, ki je star okoli
40 ali več let, potem bi moral plačevati, če bi res hotel imeti zadostno pokojnino, tako velike zneske, da teh ne bi zmogel. Treba je zato delati na to, da se zavarujejo bodoči trgovci, da bo vsak začel že z 18 letom plačevati za zavarovanje. Na ta način bi dobil, ko doseže 55 let, tudi primerno pokojnino.
V prvi vrsti se mora zavarovati mladina, ko pride do kruha. Vsak trg. pomočnik naj bi bil zavarovan pri Pokojninskem zavodu svojega ozemlja. Kakor hitro pa bi postal samostojen trgovec, bi bil zavarovan pri svoji zvezi, Pokojninski zavod pa bi moral plačati zvezi vse prispevke, ki mu jih je vplačal pomočnik. Ce bi se pa zgodilo, da
bi trgovec propadel in zopet postal pomočnik, bi pa zveza izplačala Pokojninskemu zavodu ves denar, ki ga je vplačal ta trgovec.
Gre torej glavno za to, da se mladina zavaruje.
Seveda pa ima smisel samo obligatorno zavarovanje, ker je na fakultativni podlagi vsako zavarovanje nemogoče.
Or. Urof Kraljevič, predsednik Saveza trg. udruženja Split:
Naš rečni in morski promet in naša trgovina
iz referata za lil. trgovski kongres kralievine Jugoslavije
Načenjajoč vprašanje rečnega in morskega prometa ter trgovine si moramo najprej ogledati, kako je to vprašanje postavljala predvojna Srbija, katere tendence so gotovo soodločale tudi razvoj tega vprašanja v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Znani gospodarski pisec dr. M. Todorovič je v svoji knjigi »Naša ekonomska politika« v članku »Naše trgovinske poti« zapisal, da sta od počet-ka samostojnega državnega življenja služili dve poti zunanje trgovine: železnica Beograd—Pešta— Dunaj itd. ali pa z ladjo po Donavi v isto smer, in druga pot po Donavi do Suline ter dalje po morju na zapad. evropska tržišča.
Obe poti predvojne Srbije sta bili torej zavisni in pretrgani po državah, čez katere sta šli. Znan je tudi vzrok carinske vojne z Av-stroogrsko. Srbija ni smela trpeti dalje avstrijskih izsiljevanj, morala je iskati druge poli. Zato je ustanovila Srbsko brodarsko društvo za pomoč izvozu čez Sulino in kot drugo utrdila sporazum s turškimi železnicami na Solun.
Ti ukrepi so nedvomno dali zunanji trgovini več možnosti in svobode. Vendar so bile te poti nezadostne in Todorovič je zahteval izhod na Jadransko morje, če bi si Srbija mogla pridobiti luke in njili zaledje. Kot glavno zahtevo postavlja za izvoz to, da ne tranzitira nobenega tujega ozemlja. »Izhod na Jadransko morje je torej način, s katerim bi se po-voljno rešil problem naših trg. poti — to je edina trgovska pot, ki nam daje možnosti, da stopimo v direktno zvezo s trgi zap. Evrope; to je končno edino sredstvo, s katerim dobi Srbija svojo ekonomsko ter s tem v zvezi tudi svojo politično samostojnost.«
Z ustanovitvijo Jugoslavije je to vprašanje popolnoma rešeno z morsko obalo 500 km zračne ter 1570 km plovbene dolžine in mnogimi ugodnimi lukami z veliko trg. tradicijo. Tako imamo vse za razvoj pomorstva in izvoz skozi domača pristanišča. Žal pa se to ni izvedlo. Naša država je razen svojega srbskega podedovala še precejšnji park rečne plovbe nekdanje Avstro-ogrske. Ta park je imel cvojo posebno misijo in je tudi prevzemal del našega prometa na Brailo. Tako smo v zunanji trgovini spet odvisni od tuje države.
Nasproti tej poti pa govori ekonomski moment za kopni, železniški promet. Medtem ko gre naša rečna plovba v tuja pristanišča in pušča glavni zaslužek tujini, ima od vseh naših morskih luk glavni dobiček železnica, tako da so interesi železniškega prometa, ki pri nas v blagovnem prometu prevladuje, identični z interesi jadranske orientacije in naših luk. Z vso pravico zahtevamo zato sodelovanje ministrstva za promet za pravilno rešitev tega vprašanja.
Škodljivost rečne izvozne poti
Vpliv rečne plovbe je zdaj izredno škodljiv za vse naše gospodarstvo, ker daje naši zunanji trgovini nenaravno in napačno smer. To je težnja, da bi šel ves izvoz po Donavi in je iz interesa rečne plovbe razumljiva, toda naša dolž-
nost je, v obče narodnem interesu to napačno smer odločno pobijati. Na neki anketi tarifnega odbora je bilo že dokazano, da ima prometno ministrstvo samo v svoji hiši vplivno konkurenco, ki tekmuje z železnico in ji preprečuje razvoj poslanstva: da zveže notranje gospodarske predele z jadransko obalo s čim boljšimi potmi in ustreznimi tarifami ter da tako uveljavi naše izhode na morje in nas osvobodi inozemstva. Ta konkurenca pa je rečna plovba, ki pa ni tako močna, ker je njen vla-čilski dohodek ocenjen samo na 68 milijonov din — železniški (sporovozni) blagovni promet sam pa daje 1465 milijonov din na leto. Rečna plovba je dala šele 1. 1934. 7'25 milij. din čistega in je res nerazumljivo, kako more ta številka ustavljati poti na Jadran.
Dejansko bi se po kalkulacijski logiki tudi sam notranji promet med žitorodnimi in pasivnimi pokrajinami moral razviti preko tujih luk, kar se vidi iz sledečih prevoznin: po železnici se plača iz Vojvodine na Jadran za 10 ton žita povprečna prevoznina 4500 din, s šlepom (vlačilcem) pa plača do Braile 1000, za prekladanje 300 in iz Braile z ladjo v luko Jadranskega morja 1250, skupaj 2550. Cez Brailo je torej cena moke pri vagonu za 1950 nižja. Drugi primer je še promet proge Južna Srbija—Solun—Dalmacija, ki ima še večjo razliko. Upravičena je torej
zahteva, da se te anomalije odpravijo s pomočjo smotrne in ustrezajoče železniške tarife. To nikakor ne bi povečalo stroška režije za vagon, in ker se prevaža hrana v pasivne kraje z že dosedanjimi olajšavami, je znižanje tarif tembolj logično,
Dobički tuje plovbe
Se večjo škodo pa trpimo od usmeritve našega izvoza skozi tuja pristanišča. S tem se predvsem odvzema promet naši železnici, naše blago vozi čez tuja ozemlja, preklada v tujih lukah in po večini prevaža naprej s tujimi parniki, kar pomeni velikansko izgubo za vse narodno gospodarstvo, zlasti pa za finance.
Vagon koruze velja zunaj cif pristanišče din 9000. Če ga sami izvozimo, dobijo naše gospodarstvo, železnica, pristanišče in parnik ves ta znesek v tujih devizah. Čez Brailo pa izgubimo za takse in prevoz din 500, dalje ceno za morski prevoz, zavarovanje, nagrade idr.; okrog 1500 din. Razen tega se na Donavi poslužujemo še pomoči tujih ladij s kvoto 500, vsega torej din 2000 pri vagonu. Naše gospodarstvo izgublja torej težko milijone in namesto povečanja naše neodvisnosti držimo državo še nadalje v podrejenem položaju.
Če ne bi bilo nič drugih razlogov mimo naštetih, je že po tem očitno, da naša nacionalna pot ni
Donava, temveč Jadran in da treba rečno plovbo omejiti ter ji pustiti le tisti posel, ki ne gre na škodo celotnega narodnega gospodarstva in drž. politike.
Sp pa še tudi tehnični razlogi, ki govore za to omejitev. Izvoz z vlačilci na Brailo škoduje ugledu kakovosti našega blaga. Prevoz traja predolgo in izvozniki morajo dolgo čakati na svoj denar.
Nujnost jadranske orientacije
Vsi razlogi govore torej za to, da je vrhovna dolžnost naše državne uprave taka ureditev naših luških tarif, da jim rečna plovba ne bo mogla konkurirati. Mislimo luške tarife, ki bi veljale za vse mejne prehode. Če se pa obdrže splošne izvozne tarife, je nevarnost, da se poslužijo z enakimi luškimi tarifami tudi tuja pristanišča Trst in Reka ter da tako z našimi sredstvi podpiramo tuje interese in našemu narodnemu življenju nasproten razvoj.
Želimo poudariti, da ta zahteva za ureditev tarif ne izvira iz ni-kake načelne animoznosti proti rečni plovbi. Toda vsi veliki interesi, narodni, finančni ter globoki razlogi notranje politike zahtevajo ureditev tarif in pravočasno jadransko orientacijo, zvezo zaledja s pristanišči, zidavo železnic, ki bi spojile Slovenijo, severno Bosno, Slavonijo in Vojvodino s skupino srednjih in severnih, a jugo-zapadni del Bosne, Hercegovino, Srbijo in Črno goro s skupino južnih jadranskih luk, da se ustvari organski stik cele države s svobodnim morjem. To je velika gospodarska naloga naše države, ki jo mora čimprej izvršiti, in vsa naša javnost mora podpreti napore našega pomorskega gospodarstva za to osvoboditev.
Z znižanimi tarifami se mora doseči:
1. da blagu iz notranjosti ne bo ugodnejše poti do Jadrana kot z železnico,
2. da se luške tarife urede tako, da bo šel naš izvoz na Jadran, za popolno emancipacijo od inozemstva.
O	kartel
Referat Zveze trgovskih združeni
in
Iniciativnost, podjetniški duh spretnost trgovca so danes znatno okrnjeni in delokrog njegove delavnosti prav močno zožen. Tehnični napredek približuje v raznih ozirih producenta konsu-mentu in narobe, kar zmanjšuje trgovsko posredništvo. Vzporedno pa se opaža tudi rastoča tendenca produkcije, da si zagotovi direktni vpliv na trg, na drugi strani pa tudi prizadevanje potrošnikov, da kupijo direktno od proizvajalca. V praksi vidimo, kako se širi in izoblikuje sistem industrijskih prodajalnic, ki so v mnogih strokah zmanjšale delokrog samostojnega trgovca do minima.
Na drugi strani pa raste v enakem razmerju vpliv raznih oblasti, ki izdajajo najrazličnejše ukrepe in ki trgovcu predpisujejo že skoro vse njegovo delo. Namesto trgovske svobode so stopili razni urejajoči elementi, novi uradi in na stotine novih predpisov, ki begajo trgovca in omejujejo trgovčevo iniciativnost in podjetnost. Reglementacija blagovnega in deviznega prometa v najbolj različnih oblikah zmanjšuje vedno bolj direktni vpliv uvoznikov in izvoznikov na uakupne in prodajne pogoje. Trgovec ostane zelo pogosto brez vsakega vpliva na najbolj osnovne elemente transakcije, kakor na ceno in količino.
Med največje ovire svobodnega gibanja v trgovini se štejejo brez dvoma kartelni dogovori. Karteli ne bi bili sicer že sami po sebi škodljivi, če bi veljalo njih prizadevanje le pocenitvi proizvodnje in izboljšanju kvalitete blaga, toda danes je namen kartelov skoro izr-
ključno samo ta, da si kartclirani podjetniki z mouopolizacijo prodaje povečajo svoje dobičke.
Vprašanje kartelov je bilo skoro staino na dnevnem redu naših or-gan.zaci,|. Zahtevali smo zaščito proti kartelnim sporazumom, ki so so v splošnem označevali kot gospodarsko in socialno zlo.
Radi škod, ki so jih povzročili kartelni sporazumi — ne samo svobodni trgovini, ampak tudi vsemu narodnemu gospodarstvu, so se odločujoči faktorji vendar odločili, da izdajo uredbo o kartelih. Tako smo dobili 3. avgusta 1934 uredbo o kartelih, že 25. novembra 1935 novo uredbo, ki izpremi-nja in dopolnjuje prvotno uredbo 'ji 13. januarja 1936 pravilnik o načinu registriranja kartelov.
Pri sestavljanju uredbe o kartelih, kakor tudi naknadne dopolnilne uredbe niso bile upoštevane naše želje in zahteve, zato z novo uredbo ne moremo biti zadovoljni, saj se je z uredbo uzakonilo stanje, proti kateremu smo se ves čas borili in se borimo še danes.
Ni tukaj mesta, niti časa, da bi podrobneje analizirati določbe o kartelih, smatram pa za potrebno, da navedem vsaj prva dva stavka § 1. te uredbe, ki se glasita: Karteli se prepovedujejo! Kljub tej prepovedi sme minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrskim svetom odobriti ustanovitev, če opravičujejo njihov obstoj gospodarski razlogi ali javne koristi.. .1 Skoro v eni sapi je torej izrečena prepoved kartelov in obenem zopet njih dopustitev.
Kakšen praktičen pomen ima
vendar določba prvega stavka, ki jasno in brezpogojno prepoveduje kartele, če ji sledi takoj druga določba, ki kartele dovoljuje. Seveda dovoljuje slednja določba osnavljanje in odobritev kartelov po določenih pogojih, toda ti pogoji se dajo tako ekstenzivno in terpretirati, da je po uredbi omogočena oblastna odobritev vsakega kartelnega sporazuma. To najbolj dokazuje dejstvo, da imamo že sedaj v naši gospodarsko še tako slabo razviti državi kartelne sporazume za vse mogoče predmete vsakdanje uporabe, tako imamo kartel za kvas, kartel cementa, ključavničarske robe, okovov, vijakov, pletene žice, osovin, nogavic,
pivovaren, parketov, premogovnikov, livaren, pisalnega in risalnega papirja itd.
Po svrhi, za katero so osnovani in po namenu, kateremu imajo služiti, so karteli najrazličnejši. Imamo kartele, ki vežejo kartelira-ne podjetnike samo glede pogojev za prodajo. Nadalje imamo kartelne sporazume, v katerih je za kar-telirana podjetja določena obvezna prodajna rena, drugi karteli urejajo skupno prodajo blaga, drugi zopet določajo območja za razpečavo blaga t. j. prodajne rajone in drugi zopet regulirajo produkcijo. Po svrhi, ki jo zasleduje kartel, je oceniti tudi njihov vpliv. Najvažnejši so naravno karteli glede prodajnih cen in karteli za centralno prodajo in nakup.
Z izenačenjem nakupnih pogojev in cen je odvzeta trgovcu možnost medsebojnega tekmovanja pri nakupu. Strokovna usposobljenost, trgovska spretnost in podjetnost, vse to izgubi vsako veljavo, kajti vsi trgovci nabavljajo kartelirano blago po istih cenah in po enakih pogojih. To ne bi bilo končno niti taka hiba kartelov, toda karteli-rana podjetja, ki imajo odjemalce popolnoma v svoji oblasti, skoro vedno izkoriščajo svoj monopolni položaj s stalnim dviganjem cen in s stalnim poostrcnjem prodajnih pogojev. Nekateri karteli so ustanovili naravnost monopolske cene in prodajne centrale smejo prodajati blago le po teh cenah. Na neštetih naših zborovanjih smo ugotovili, da so se neutemeljeno za mnoge predmete povišale cene, in to zlasti za one, katerih vsakdanja potrošnja je velika. Trgovec mora kartelom preplačevati blago in ti imajo zaradi tega superdobičke. Na ta način se nekatere skupine producentov bogatijo na škodo celote. V interesu gospodarskega razvoja bi se moral obstoj takih kartelov popolnoma onemogočiti.
Z uredbo o kartelih se ni dosegel pričakovani uspeh. Izkušnja je pokazala, da je v mnogih primerih baš uredba o kartelih omogočila njih okrepitev in da se s tako uredbo niti ne morejo pobijati najkvarnejši vplivi kartelov na svobodno trgovino. Vprašanje kartelov je postalo pri nas danes v resnici splošno gospodarsko vprašanje, ki se mora rešiti v okviru splošne državne gospodarske politike. V interesih take politike pa je, da se sedaj veljavna uredba o kartelih, ki ni dosegla svojega cilja, ukine in izda nov zakon o kartelih. Pred izdajo takega zakona pa zahtevamo, da se zaslišijo predstavniki trgovstva. Ni pravilno in tudi ne pravično, če ne pride pri sestavljanju takega zakona do veljave mnenje onega stanu, čigar življenjske interese tangira zakon. Sedaj veljavna uredba o kartelih ni mogla doseči svojega namena prav radi tega, ker je enostranska, ker ščiti interese producentov na škodo interesov trgovcev in kousumentov. — (Odobravanje.)
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Franc Matbeis - ivi nasledniki
LOSGHNIGG
« SCHMIDT
veletrgovina
bTeITce
Trgovci	in	gotpodartk
Relerat Zveze trgovskih združeni v Osijeku
Trgovski stan se že dolgo bori proti navalu raznih nepoklicanih trgovinskih ustanov, ki s svojim ilegalnim delom — a žal ob podpori oblasti — ogrožajo razcvit ter tudi že obstoj trgovskega gospodarstva, na čigar račun žive.
Roj trgovstva ni naperjen zoper zadružništvo kot tako, marveč samo zoper popačeno zadružništvo, ki se oddaljuje od osnovnih načel zdrave zadružne misli in pod videzom zadružništva nezakonito vodi trgovinske obrate ter nelojalno konkurira legalnim trgovcem.
Zavedamo se, da so nam kot agrarni državi potrebne proizva-jalniške zadruge za napredek poljedelstva in dvig vasi, kakor živinorejske, semenogojne, zdravstvene, električne, stanovanjske in podobne zadruge, nasprotujemo pa ustanavljanju in favoriziranju nabavi jaluo-potrošuiških zadrug. Te uživajo ustanovne ugodnosti, so oproščene davka, imajo povla-stice pri železniškem prevozu blaga, razen tega pa dobivajo še obilne subvencije od države in banovin.
Dejansko so to privilegirani trgovinski obrati, vršijo privilegirano konkurenco in ubijajo obstanek mnogim tisočem trgovcev, ki so se več let pripravljali na svoj poklic. Razen tega se s poslovanjem teh zadrug prikrajšujejo dohodki države, na trgovce pa se prevaljujejo ogromna, neznosna bremena, katera upropaščajo in proletarizirajp ugleden stan, ki je opravljal važno gospodarsko funkcijo pri razdeljevanju dobrin.
Če se bo to favoriziranje nadaljevalo, si bodo vse skupine prebivalstva sedanjih slojev od delavca do svobodnih poklicev izvedle svoje gospodarsko delovanje na zadružni podstavi, seveda z namenom, da ne bodo več plačevale davkov državi, banovini in občini.
To vprašanje zadeva vse naše narodno gospodarstvo in je zato stalno na dnevnem redu zborovanj trgovskih organizacij, za ukinitev zadružnih privilegijev je nastopil prvi kongres v Skopi ju, na beograjskem je bila po referatu sprejeta enaka zahteva kot 5. točka resolucije. Zahtevamo, da se vse nn-bavljalne in potrošniške zadruge smatrajo kot trgovine in da povsem spolnjujejo določbe trgovinskega in obrtnega zakona ter da se zanje uporabljata enako tudi zakona o neposrednih davkih in taksah. To se nam zdi letos potrebno rekapitulirati, ker smo pred docela novim položajem, odkar je bil uveljavljen novi zadružni zakon z dne 11. IX. 1937. O zadrugah pa govori tudi pripravljena novela obrtnega zakona. Zaradi tega prehajamo od faze načelnega boja proti nedovoljenemu delu blagovnih zadrug v fazo boja za pravilno izvedbo zakona o gospodarskih zadrugah in ža njegovo uporabo v praksi.
Mislimo, da je za večji uspeh potrebna vzporeditev našega dela zoper blagovne zadruge z delom naših trgovinskih in industrijskih zbornic. Gospodarske zbornice so obravnavale novo stanje na septembrski konferenci in predložile trg. ministrstvu obširno spoineni-co, v kateri zahtevajo, da se važnejše pomanjkljivosti zadružnega zakona popravijo s pravilnikom o izvrševanju tega zakona.
Z osnutkom, ki ga ju izdelalo ministrstvo za sedanjo novelacijo obrtnega zakona se položaj trg°v' rev še poslabša, ker črta prejšnji pogoj, ob katerem se zadruge izvzemajo iz okvira obrtnega zakona, če omeje svoje poslovanje samo na člane, ne dele dobička in ne dajejo tantiem odbornikom ter obresti nad 6 odstotkov. Ta določba je bila vsaj neka sankcija za preganjanje ilegalnega poslovanja in če se zdaj ukine, ostanejo na stežaj odprta vrata
poslovanje in konkurenco. Zato najodločneje odklanjamo to določbo osnutka ter zahtevamo, da se prejšnja določba še poostri.
Novi zakon tudi ne predpisuje nobenega oblastvenega pristanka za ustanavljanje zadrug, v čemer je zarodek mnogih slabih posledic in krize naših zadrug, ki jih je več kot jih potrebujemo, posebno še ker je zasebno gospodarstvo dovolj razvito, da z medsebojno konkurenco regulira cene v prid potrošnikom. Znano je, da so zašle mnoge zadruge in zveze v finančne težave zaradi nestrokovnega vodstva ter zahtevale državno in banovinsko pomoč za pokritje deficitov. Vse to pada v breme narodnega gospodarstva. Zato zahtevamo, da se že pri vsaki ustanovitvi zadrug določi nadzor obrtnega oblastva.
V svojih pravilih lahko zadruge svobodno označijo predmet poslovanja, pa tudi pozneje to svobodno spreminjajo. Zahtevamo, da se določi tudi za to pristojnost obrtnega oblastva.
Nesrečna je tudi prostost, da se v enem kraju ustanavljajo kar pn tri enake zadruge, ki zato tudi propadejo. Najmanj kar se mora zahtevati je, da se prepreči dema-goško ustanavljanje zadrug nad potrebno število in brez načrta. Prav tako se pa mora odpraviti t. 6. § 1. zadružnega zakona, ki dovoljuje prodajo pokvarjenega blaga, soizdelkov in odpadkov tudi nečlanom. Ocena je seveda prepuščena sami zadrugi in se zato nujno dogajajo zlorabe tega pogo-
druga S. 0. J. v Čazmi obstoji že več ko tri leta in posluje brez obzira na predpise zakona, s člani in nečlani. Prodaja in kupuje vse vrste blaga, ima prodajo kolkov in trafiko, ki je ne more imeti samo za člane, marveč prodaja vsem in vsakomur kakor vsaka druga trgovina. Poslovalnico ima odprto tudi v času, ko imajo vsi trgovci trgovine zaprte.
Proti temu se je nastopilo s konkretnimi dokumenti pri upravnih in davčnih oblast v ih, toda brezuspešno in pristojna oblastva
Zvezni tajnik dr. Gornik je nato prečital referat Zveze o glavnih in najnujnejših zahtevah Slovenije, ki niso obsežene v glavnem kongresnem referatu in ki so bolj lokalnega pomena. Seveda pa so tudi te zahteve del celotnega programa jugoslovanskega trgovstva ter se Ik> za njih izvedbo borila tako Zveza ko tudi Centralno predstavništvo v Beogradu.
Nedeljsko poslovanje v trgovinskih obratovalnicah
Eksistenca podeželskega trgovstva v Sloveniji je odvisna v alpskih krajih od gozdnega delavstva, v vinorodnih krajih pa od vino-gradnih delavcev in kmetov. Od zaslužka delavcev in kmetov, ki tvorijo 90% odjemalcev y>odežel-skih trgovcev, zavisi obstanek našega malega trgovca, ki je prisiljen
uravnati svoje poslovanje po potrebah svojih odjemalcev. Od delavca in kmeta, ki sta primorana delati ves teden za svoj obstanek, se ne more zahtevati, da bi pustila delo samo zato, da si nabavita življenjske potrebščine tudi do 20 km daleč, kar v alpskih krajih ni redek primer. Pri ureditvi delovnega časa v trgovinskih obratovalnicah se morajo upoštevati socialne razmere v posamez-
ja, s čimer se pa prizadeva velikanska škoda trgovcem. Prodaja pokvarjenega blaga zadrug naj se zato regulira analogno določbam obrtnega zakona za razprodaje. Mnoge nadaljnje napake zakona bi se morale obdelati v posebni spomenici.
Ponavljamo celotno sklepe zadnjega kongresa, da se morajo na-bavljalne in potrošniške zadruge obravnavati enako ko navadne trgovine ter da spolnjujejo določbe obrtnega, davčnega in taksnega zakona. Zato
zahteva kongres:
1. da se odpravijo vsi privilegiji in beneficije gospodarskih zadrug glede kredita, državnih in samoupravnih subvencij, železniških tarif, cestnih prispevkov, socialnih davščin ter obdačevanja, oziroma da se zadruge popolnoma izenačijo s trgovinami;
2. kongres prosi ministrstvo za trgovino in industrijo, da umakne predloženo novelacijo 3. odst. § 1. obrtnega zakona in da se zadevne določbe poostre; -
3. da se pri sestavljanju pravilnika in uredb za izvrševanje zakona o gospodarskih zadrugah predhodno zaslišijo trgovinske in industrijske zbornice in zveze združenj trgovcev zato, da se onemogoči ustanavljanje prevelikega števila in nepotrebnih zadrug ter da se ne bi ogrožala eksistenca obstoječih trgovskih obratov, delovanje gospodarskih zadrug pa naj se povsem podredi režimu obrtnega zakona.
niso ničesar storila niti odredila. Vprašamo, zakaj?
Občina Čazma je oddala zadrugi v občinski stavbi poslovne prostore. brezplačno. Posoja občinski denar, s katerim kupuje zadruga blago. Te dni je naročila dva vagona koruze in izročila v prodajo zadrugi za provizijo.
Najemnina se ne plača, stavba se ne vzdržuje in se bo kmalu popolnoma uničila na škodo občanov, mogla bi se pa oddati v najem za 12.000 din letno, kar bi popolnoma zadostovalo za vzdrževanje stavbe.
Mi trgovci plačamo približno
200 odstotkov doklade zaradi nepravilnega in občutnega gospodarstva občine, katero že nemilo in občutno zadeva naš trgovski stan.
Odpirajo se podružnice in so baje vsi gg. učitelji pozvani po na-redbi iz pisarne »vodstva«, da obiskujejo hiše po vaseh in s svojim delovanjem vpisujejo člane v zadruge, a kdor se ne vpiše, da je proti brvatskemu gibanju.
Ti dokumentirani dokazi ugotavljajo nelojalno in za provincialno trgovino škodljivo delovanje, v mestu pa je podobno z nabav-Ijalnimi in raznimi drugimi zadrugami.
To je zelo težko vprašanje za interese trgovskega stanu in se morajo zato takoj storiti potrebni koraki, da se napravi temu konec.
Hrvatski trgovci iz Čazma so predložili te predloge:
1. Da se iz uredbe o zaščiti kmetov izločijo vsi blagovni krediti zaradi težkega stanja malih in srednjih trgovcev-kmetskih upnikov.
2. Da se zahteva zvišanje zaslužka, provizije pri monopolnih
predmetih, ki bi ustrezala normalnemu zaslužku in da se pri prodaji kolkov, veleprodaji tobaka in soli izvzame dobiček iz ob-
dačbe.
3. Da se veleprodaja tobaka oddaja v posameznih srezih samo trgovcem iz dotičnega sreza, ki morejo dokazati, da se bavijo s trgovino v istem srezu najmanj 5 let.
4. Da se izdajanje dovolitev za tnale trgovske obrate (nadrobne trgovine, kramarije) po 3. odst. S 19. obrtnega zakona popolnoma ustavi.
5. Da se ustavi vsako nadaljnje izdajanje dovolitev za krošnjar-jenje.
6. Da se izvede znižanje blagovne železniške in poštne tarife,
ki ovirajo delo trgovin.
7. Da se pri sreskih in mestnih načelstvih postavijo kot referenti str'kovu jaki, ki bi ustrezali potrebi, da se reši gospodarsko vprašanje.
8. Da se glede davka in obdačevanja vodi najstrožja kontrola in da se po možnosti zaščitijo člani združenja.
9. Da se znova poskrbi za dovolitev veleprodaje soli v Čazmi.
10. Da se znova uvede veleprodaja tobaka, soli in vžigalic v vseh sreskih krajih in mestih.
11. Da se reši vprašanje zavarovanja trgovcev.
Predlog delavskih zbornic pa, da bi se nedeljsko obratovanje sploh prepovedalo, je izzval tako razburjenje med našim podeželskim trgovstvom, da prihajajo od vseh strani sporočila, da bodo podeželski trgovci primorani v tem primeru odpustiti vse pomožno osebje, ker ga med tednom skoro ne rabijo, saj iztržijo ob nedeljah dopoldne več ko v vsem tednu. Tem pretnjam se ne moremo čuditi, če te malo poznamo krajevne razmere.
Zahtevamo zato, da se g. minister za trgovino posluži pooblastila, ki mu ga daje § 154 (2) obrtnega zakona ter izda uredbo, s katero naj se dovoli 4uruo nedeljsko obratovanje v krajih, kjer je bilo to dovoljeno, dokler ni stopil v
no; zveza Ljubljana—Logatec— italijanska meja; cesta Ljubljana—
Sušak in naprej preko Splita in Kotora do albanske meje.
Ta program bi pa bilo treba še izpopolniti še v tem smislu, da se napravijo moderne sodobne ceste Maribor—Ptuj—Varaždin—Zagreb ter Čakovec—Ptuj—Slov. Bistrica, ki bi vzpostavile najkrajšo zvezo med Nemčijo skozi Maribor z
Beogradom ler med Madžarsko in Italijo in ki so prepotrebne iz gospodarskih, tujskoprometnih in tudi državnih prestižnih ozirov.
Prav tako se morajo dovršiti že započeta javna dela na cesti Ivanjkovci—Negova v ljutomerskem srezu. V tem srezu so nujna še ta javna dela: cesta Ljutomer— Mala Nedelja, poprava petnnjskega mostu, modernizacija ceste Gornja Radgona—Slatina Radenci ter ceste Noršinci—Lukavci—Loga novci k brodovom na Muri. V Ljutomeru pa naj se sezida že davno obljubljeni zdravstveni doin.
Gledati je treba, da se v Beli Krajini zboljšajo prometne razmere. Promet med Slovenijo in Hrvati je zaradi pomanjkanja cest in mostov čez Kolpo skoro popolnoma prekinjen in usmerjen v obratno smer tam, kjer so tržišča preoddaljena.
Elektrifikacija Dolenjske naj se pospešeno nadaljuje. Eden izmed vzrokov, da se obrtna in industrijska delavnost ne more v Beli Krajini razviti, je posebno to, da v tem. delu Slovenije še ni električne struje in električne pogonske sile.
železnice
Že projektirana železniška /Veza Slovenije z morjem se mora napraviti, ker je ta zveza važna, za vso Sloveijo, življenjskega pomena pa je posebno za Dolenjsko in Belo Krajino, ki je skoro popolnoma odrezana od večjih središč in nima možnosti /.a razvoj industrije ter rentabilno vnovče-nje agrarnih, gozdnih in drugih proizvodov. Ne sme se pozabiti koristi, ki jih bo imel naš tujski promet, če se dogradi železnica Črnomelj—Vrbovško.	Upoštevati
je treba, da je pred svetovno vojno segalo slovensko ozemlje do Jadranskega morja, po vojni je položaj Slovenije v tem pogledu bistveno poslabšan.
Potrebna je ponovna otvoritev železniške proge Dolnja Lendava —Redirz (Madžarska). Ta proga obstoji nad 40 let in se je ukinila ob priključitvi Prekmurja Jugoslaviji. Med Doljno Lendavo in Re-diezem vozijo sedaj le vozovi in avtomobili, kar je pa seveda zamudno in združeno s težkočami. A promet je tu živahen, ker se prevažajo deželni pridelki in živina, zlasti pa se izvaža les iz naše države v Madžarsko. Prav tako bi bilo potrebno in je za naše obmejno trgovstvo silno važno, da se uredi obmejni blagovni promet med našo državo in Madžarsko na podoben način kot je urejen s sosednjo Nemčijo.
2e leta in leta zahtevamo ib apeliramo, da se ozkotirna železnica Poljčane—Zreče preuredi v normal notirno.
Dokler se lo ne zgodi, se mora ukinili določilo nove larife za prevoz blaga, zvezek 1/B točka 25. sprovodne pristojbine, ki je vpeljala novo pristojbino za uporabo transporterjev za prevoz normal-notirnih vagonov na tej ozkotirni progi. Po tej novi določbi bo železniška uprava zaračunavala za prevoz normalnotirnih vagonov s transporterji pristojbino, ki je enaka pristojbini za prekladanje blaga na postaji Poljčane in ozkotirnih vagonov v normalnotirne in obratno, ki se računa po teži pre-toženega blaga, lej teži pa se prišteje še dvakratna težina nortnal-notirnega vagona in za to skupno težo uporablja tarifna stopnja. Radi tega znaša po novi tarifi pristojbina za vagon sena din 182'—, po stari tarifi je znašala din 70'—, za vagon krompirja sedaj 420'— din, prej din 150'—, za vagon koruze (a la rinfusa) sedaj 200'--din, prej din 100'—. Doslej se je za uporabo transporterja zaračunala prehladna pristojbina le na podlagi teže naloženega blaga. Trgovini in industriji, ki sla navezani na to ozkotirno železnico, so se s tem naložila nova neupravičena bremena, ker s pritrditvijo normalnotirnih vagonov na transporterje železniška uprava pač ni*
nih krajih in delo v ekonomsko za vsakršno slabih trgovinah na deželi se mo-
Glavne	krajevne	z
Referat Zveze trgovskih združeni v Ljubljani
ra drugače presojati kot delo v večjih podjetjih v mestih.
Na deželi so trgovinske obratovalnice z več pomočniki redka izjema, podeželski trgovec dela večinoma sam s svojimi družinskimi člani. Prav z ozirom na krajevne razmere in na življenjske potrebe prebivalstva je bilo do uveljavljenja zakona o zaščiti delavcev v takih krajih dovoljeno nedeljsko poslovanje v trgovinah ob nedeljah dopoldne. To ni le navada, nego živa potreba, ker si delavci in kmetje ob delavnikih ne morejo nabavljati življenjskih potrebščin. Zaradi tega je omejitev nedeljskega obratovanja ob nedeljah na 2 uri v krajih z manj ko 10.000 prebivalci povzročijo ne le kritike in pritožbe trgovstva, temveč tudi konsumentov in celo tudi občinskih uprav samih.
veljavo zakon o zaščiti delavcev.
Javna dela v Slovenili
Glede izpopolnitve cestnega omrežja v Sloveniji pričakujemo, da se bodo obljube ministra javnih del izpolnile, ki jih je dal na I. kongresu jugoslovanskega društva za ceste dne 5. t. m. G. minister je ob tej priliki izjavil, da se bodo z 2 in pol milijardama v naslednjih šestih letih napravile te ceste: direktna zveza Beograda z Zagrebom in Ljubija-
Nuini predlog združenja trgovcev v
Hrvatska seljačka privredna ža-
»
ma nobenih posebnih večjih stroškov. Ako se odiozna prckladalna pristojbina že ne more opustiti, naj se za uporabo transporterjev (lolori pavšalna pristojbina, ki naj znaša za nornialnotirni vagon največ din 50'—.
Prostor pred mariborskim tovornim kolodvorom naj se tlakuje. Ob deževnem vremenu je tam do 20 cm visoko blata, ob suhem vremenu pa prav toliko prahu. Vse dosedanje prošnje, da se to odpravi, so bile zaman.
Isto velja tudi za prostor pred nakladalnim skladiščem v Ljubljani.
Potrebe Maribora in Ptuja
Mesto Maribor naj dobi podružnico Poštne hranilnice, Maribor s pristojnim okolišem ima 2.170 lastnikov čekovnega računa, torej neprimerno več kot druga mesta. Skoplje jih ima okoli 1.150, Podgorica okoli 150, Sušak 120, pa vendar imajo že svoje lastne podružnice Poštne hranilnice.
Številne, a zelo utemeljene so potrebe Ptuja. Tako je nujno potrebna napeljava vodovoda in kanalizacije, preložitev telefonskega kabla, sezidava justičnega in poštnega poslopja ter novega mostu čez Dravo. Sodišče se nahaja sedaj v dveh med seboj oddaljenih stavbah, kar otežuje poslovanje. Pošta je nameščena v tujem poslopju ter mora poštna uprava plačevati znatno najemnino. Za postavitev novega mostu so pripravljeni že vsi načrti, treba je najti potreben kredit in z delom pričeti. Znatno deževje v prejšnjem mesecu je žal zopet z ogromnimi poplavami Mure pokazalo, kako nujna je regulacija te reke in kako velikansko škodo trpi' vse prebivalstvo daleč na okrog radi počasnega izvajanja regulacijskih del.
Regulacija Pesnice in Drave, ki ob vsakem večjem deževju odnašati široke plasti rodovitne zemlje in poplavljata na tisoče ha polja in travnikov, je prav tako nujno potrebna.
Pomanikanie poštnega osobia v Sloveniji
Zlasti po 1. 1929., ko se je poštna uprava centralizirala, so se začele poštne razmere v Sloveniji stalno slabšati. Vsi osebni in materialni krediti so se centralizirali, kar pomeni, da so se ti krediti v nekaterih pokrajinah porabili v večji meri, v drugih v manjši. Slovenija je seveda med prikrajšanimi. To velja posebno za osebne kredite. Statistično je dokazano, da se število poštnega uslužbenstva v Sloveniji že sedem let zmanjšuje, njegovi posli pa se večajo, ker se veča promet.
V isti meri kot pri nas to število pada, raste v območjih drugih poštnih direkcij.
Tako je bilo število poštnih uslužbencev v:
1982	1988
258
280
-J- ali — -f 22
1586
2218
1688
1467
1535
1419
967
1675
2232
1540
1467
1614
1409
993
-f 89
-j- 14 - 98
ministrstvu direkcija Beograd Zagreb Ljubljana Novi Sad Sarajevo	1535	1614	-j-	79
Skoplje	1419	1409	—	10
Split	967	993	+	26
K lem številkam ni potreben noben komentar. Upoštevati je treba, da je bila Slovenija prikrajšana že prej, ko so se državne pošte spremenile v pogodbene.
Dokaz, da so posli pošt v Sloveniji med tem časom zelo narasli, so dohodki poštne uprave. Od dohodkov vse poštne uprave je odpadlo na Slovenijo leta 1927./28. 6°/o, leta 1936-/37. pa 28#/o, torej dosegajo danes nad A vseli dohodkov.
Zaradi takih razmer trpe škodo predvsem gospodarski ljudje, ker se pošta pozno dostavlja, osebje pa nima dopoldanskega odmora, nima dopustov in dela zlasti do-stavljalno osebje ves dan, da dostavi jutranjo pošto. To zapostavljanje se mora nehati!
Zveza trgovskih združenj prejema iz gospodarskih krogov, kakor tudi s strani tujcev, ki prihajajo v naša zdravilišča in letovišča, stalne pritožbe o skrajno slabili telefonskih razmerah, posebno vj letoviških in industrijskih krajih. To velja predvsem za vso Gorenjsko, nič manj pa tudi za Ljubljano, Celje in Savinjsko dolino. Interesenti morajo čakati na telefonsko zvezo s kraji izven dravske banovine, zlasti z Zagrebom in Beogradom tudi po en do dva dni. Celo na pogovore, ki so prijavljeni kot nujni in za katere se plača dvakratna pristojbina, je treba čakati po več ur. .
Telefonsko omrežje v Sloveniji je silno pomanjkljivo. Zaradi tega trpe poštni uslužbenci in upravičeno zabavljajo gospodarstveniki, tujci in drugi interesenti. V interesu vsega našega gospodarstva in tujskega prometa ter s tem tudi v interesu državne blagajne je, da se dovolijo potrebni krediti za
zboljšanje vseh telefonskih naprav in telefonske službe v naši banovini.
Instaliranje avtomatske telefonske centrale v Celju
Z žalostjo moramo ugotoviti, da se je pri določanju programa za izvedbo najnujnejših telefonskih naprav prezrlo baš mesto Celje in to kljub že ponovno izjavljenim obljubam, da dobi Celje moderno avtomatsko telefonsko centralo. Če je potrebna avtomatska telefonska centrala iz gospodarsko in tujskoprometnih razlogov v Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Sto-nu in drugod, potem veljajo isti razlogi v še veliko večji meri za Celje. Sedanje telefonske naprave v Celju so nevzdržne. Telefonski vodi, centrala in aparati so zelo zastareli in dan za dnem prihajajo o tem pritožbe.
Celje je ne le naravno geografsko središče Slovenije in vozel vsega telefonskega prometa, temveč je tudi sedež velikih industrijskih in trgovinskih obratov, ki sami dajejo poštni upravi ogrom-
ne dohodke. Poleg tega je Celje središče svetovno znanih kopališč in zdravilišč Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske Toplice in Topolščiea. V bližnji Savinjski dolini pa je glavni sedež hmeljarstva v državi in je v hmeljski sezoni tu mednarodni telefonski promet zelo reven.
Nujna je zato potreba, da se nabavi za Celje avtomatična telefonska centrala ter obnove zastarele in neuporabne telefonske naprave, če nočemo, da bi industrija, trgovina, hmeljarstvo in tujski promet v teh krajih popolnoma usahnili.
Telefonski kabel Sevnica—Postojna
Pri polaganju telefonskega kabla od severne drž. meje Maribor— —Beograd se mora ta kabel podaljšati tudi na sektorju Sevnica— Ljubljana—Postojna, kar bo združeno s sorazmerno majhnimi stroški, bo pa v veliki meri koristilo vsemu ozemlju bivše Kranjske. Le na ta način bomo onemogočili primere, ko je Ljubljana ob snežnih zametih po 4—7 dni popolnoma odrezana od Zagreba in Beograda.
Uvedba C — službe pri večjih poštah
V gospodarskih in izvoznih središčih Ljutomer, Gornja Radgona, Škofja Loka in dr. se mora uvesti celodnevna poštna služba, ker imajo interesenti sicer premalo časa za telefonske pogovore in oddajo denarnih pošiljk.
Za gospodarstvo Notranjske, posebno za lesne izvoznike je važna direktna telefonska zveza Stari trg—Prezid. Sedanja zveza preko Loškega potoka je zelo nepriklad-na in zamudna, ker gravitira ves trgovski promet in izvoz na Rakek.
Neredno dostavljanje tu-in inozemskih časopisov
Posebno iz naših letovišč in zdravilišč prihajajo pritožbe, da
pogosto izostajajo zavoji časopisov ali da zlasti na Bled dospejo z zamudo celega dne in jih trgovci seveda ne morejo več prodati, pri gostih pa se s tem vzbuja nejevolja.
Bolgarsko slovo
od Liublia
Zbogom bela Liubliana!
Reorganizacija nabave in prodaie soii
To vprašanje sicer ni specifično vprašanje samo naše Zveze, toda pritožbe proti sedanjemu načinu dobave, vrstami soli in kakovosti so menda najpogostenejše in najbolj upravičene z našega območja.
Naše zahteve so:
1. Sedanja oddaja soli v zakup po banovinah naj sc ukine in naj bo vsakemu trgovcu grosistu omogočeno, da si nabavi sol direktno iz katerega koli skladišča mono-polske uprave.
2. Skladišča naj upravljajo organi finančne kontrole in naročila naj se izvršujejo po vrstnem redu njih prispelosti.
3. Solne knjižice za detajlista naj se odpravijo.
4. Trgovcu detajlistu naj se omogoči pri prodaji soli običajni trgovski dobiček.
5. Konsument mora dobiti ono vrsto soli, ki jo zahteva in ta sol mora biti čista ter v higienskem in zdravstvenem oziru neoporečna, kar se doslej zlasti o soli, ki se dobavlja v Slovenijo ne more trditi.
Prodaja modre galice
Zadruge, Gospodarska zveza in občine imajo dejansko danes monopol za prodajo modre galice Prodajajo jo torej podjetja in in stitucije, ki ne plačujejo nobenih davkov in uživajo še druge najrazličnejše ugodnosti in privilegije. Razumljivo je, da trgovec, ki mora plačevati visoke davke, prevoznino, takse in drugo, ne more nuditi galice po isti ceni kot za druge in občine. Tako je trgovec v vinorodnih krajih često prisi
Ob odhodu iz Ljubljane so nam izročili Bolgari naslednje pismo, s katerim se poslavljajo od Ljubljane in ki ga je napisal v imenu vseh glavni organizator (izl. tajnik) Splošne zveze bolgarskih trgovcev Milen St. Petkov, čigar sliko tudi tu objavljamo.
Težko nam je, dragi bratje in sestre Slovenci, da Vam moramo reči zbogom, a kljub temu Vam rečemo, ker vemo, da bi se morali prej ali slej razstati.
Ob prihodu v Ljubljano smo mislili, da se bomo sestali le s prijateljsko čutečim narodom, a sedaj, ko odhajamo, se prav dobro zavedamo, da nam niste bili samo prijatelji temveč pravi rodni bratje, ki Vas zapuščamo s težkim srcem.
Gostoljubnost, ki smo jo uživali pri prebivalstvu Ljubljane, je fun-damentalna podlaga za veliko slo-ansko delo.
Sestrinske in bratske odnošaje, ki so se ustvarili med 70 bolgarskimi trgovci in Ljubljančani, bomo ohranili vedno v spominu ter
jih skrite v svoja srca ponesli v daljno domovino, kjer se bodo ponovno zbudili in vžgali iskre za plamen zbližanja.
lijen, da prodaja galico zaradi nelojalne konkurence zadrug, občin itd. s sramotno nizkim zaslužkom po 2 pari od kg. Davčna uprava ga pa poleg tega obdači, in sicer ne na podlagi njegovega zaslužka temveč le na podlagi doseženega prometa, kar je čisto neupravičeno. Tudi v tem pogledu je potrebno, da pristojno ministrstvo nekaj ukrene.
Tihotapstvo blaga po izletnikih
V zadnjih mesecih prihajajo iz vrst trgovstva z modnim blagom, čevlji in posebno z dežniki pritožbe, da ni nobene kupčije več odkar so se tako zelo razvila ob nedeljah in praznikih potovanja po železnici in z avtobusi v Nemčijo ter še prav posebno v Italijo. Izletniki kupujejo na teh izletih blago v inozemstvu ter se dobro založeni vračajo domov. Pri tem se velika večina takega blaga ob prehodu čez državno mejo skrije in vtihotapi.
Na te pojave smo že ponovno opozorili naša oblnstva, kjer smo tudi zvedeli, da je glavni vzrok tihotapstva predvsem pomanjka nje carinskega osebja. Apeliramo tudi s tega mesta na g. ministra za finance, da v interesu trgovcev davkoplačevalcev, kakor tudi interesu državne blagajne ukre ne, da bodo imele obmejne cari narnice dovolj osebja, posebno izletni sezoni od meseca aprila do konca septembra.
Širite »Trgovski list«!
Verjemite nam bratje in sestre, ki v tem trenotku spremljate 70 duš bolgarskih trgovcev kot dobre prijatelje, da boste s tem po našem prihodu v domovino pridobili tisoč in tisoč borcev za to, kar vsi želimo.
Bolgari znajo ceniti prijateljstvo in kakor sonce, ki ogreva in razširja svoje tople žarke po širnih poljanah, prav tako bodo oni razširjali povsod ideje Besede g. Jelačina, predsednika trg. industrijske zbornice, ki smo jih slišali za časa našega bivanja v Ljubljani, so izraz vse Slovenije in želja, da ostanemo bratje, da bomo složni in da delamo za veliko delo.
Govor predsednika Vidmarja na kongresu jasno priča o slovansko čuteči duši in večnem kopr-nenju, da bi se enkrat uresničile ideje.
Trajna skrb g. Stanka Florjančiča za bolgarske goste, da bodo pravočasno postreženi, simbolizira slovensko gostoljubnost.
Izkazovana pozornost mnogih naših dobrih prijateljev bolgarskim trgovcem-gostom je dokaz, da je slovanska ljubezen za svoje brate brezmejna in da ne more biti nikakih zaprek, ki bi mogle zamračiti te odnošaje.
To, bratje in sestre Ljubljančani, kar ste storili za nas, zadostuje za to, da ste si nas pridobili in vedite, da so naša srca vaša.
Zbogom bela Ljubljana, zbogom bratje in sestre iz Ljubljane, mi vas zapuščamo z žalostjo, toda vedite, da hkrati odnašamo s seboj vašega duha za delo, da ga spojimo z duhom Bolgarov in vseli dobrih prijateljev Slovanov za dozidavo velikega spomenika.
Zbogom in na svidenje!
Milen St. Petkov, glavni organizator Splošne zveze bolg. trgovcev.
Kongresni izletniki _ v mariborski okolici
Na severni meii — Ogled industrijskih
podietii
Po končanem trgovskem kongresu so, kakor smo že poročali, udeleženci, zlasti iz oddaljenejših krajev, napravili v skupinah ali pa tudi posamezno izlete in ekskurzije v razne kraje Slovenije.
V ponedeljek opoldne je prispela skupina 37 članov trgovske omladine iz Skoplja v Maribor. Na potu jih je spremljal en član kongresnega odbora. Gostje so bili v Mariboru od tukajšnjih trgovcev prijazno sprejeti. Tekom popoldneva so si ogledali tekstilno tovarno Hutter in drug, tovarno usnja Freund in tvornico mila »Zlatorog«. Nekaj izletnikov se je peljalo v Falo, kjer so si ogledali veliko elektrarno. Ostali udeleženci izleta so se v spremstvu mariborskih tovarišev peljali na Mariborski otok, kjer se niso mogli nadiviti krasnemu koščku zemlje sredi Drave. Po malici so se vrnili v mesto.
Po skupni večerji v hotelu »Orel« je bil prijateljski večer, katerega se je udeležilo tudi zelo mnogo mariborskih trgovcev in drugih zastopnikov gospodarskega življenja. Sodeloval je tudi trgovski pevski odsek. Izletnikom je bivanje v Mariboru in okolici tako zelo ugajalo, da se jili je jedva petorica vrnila zvečer v Zagreb, ostali pa so se odločili, da ostanejo v obdravskem mestu še en dan in si temeljito ogledajo njegove znamenitosti. Gostje so prenočili v hotelu »Mariborski dvor«.
V torek dopoldne se je izpolnila njihova največja želja, videti
novo nemško mejo. V spremstvu trgovca Jakoba Lalia in tajnika Združenja trgovcev za mesto Maribor Frana Skase so se gostje odpeljali z mestnim avtobusom v Št. lij, kjer jih je ob meji prisrčno pozdravil vodja tamošnje ekspoziture »Potnika« Ivan Roglič. Izletniki so bili sami mladi fantje, ve, činoma sinovi uglednih skopi jan-skih trgovcev. Njihov vodja je bil visoko naobraženi trgovec V o ji n Varoščič. Da izpolni željo gostov, je g. Roglič naprosil vodjo nemškega carinskega oddelka, da bi mladim fantom dovolil prestopiti državno mejo, kar je uslužni Bavarec radevolje storil. Gostje so šli nekaj sto metrov v Avstrijo, nakar so se zadovoljni vrnili v Št. lij in potem nazaj v Maribor.
Mladi trgovci so posetili potem Splošno stavbno družbo na Teznu, kjer jih je ravnatelj Babič ljubeznivo sprejel in jim razkazal vse naprave. Potem so si ogledali sosednjo tekstilno tvornico »Teksta-, kjer je vsak dobil majhno spominsko darilce.
Po kosilu v hotelu »Mariborski dvor« so se izletniki v spremstvu tajnika Skase in veletrgovca Le-narda odpeljali v Falo in si ogledali naprave elektrarne, ki jim jih je razkazal inž. Rus. Po povratku v mesto so si gostje ogledali še nekatere znamenitosti in se z večernim vlakom odpeljali v Zagreb in potem v Spl it, kjer ostanejo nekaj dni.
Na mlade izletnike je napravil Maribor s svojo okolico najboljši
vtis. Izjavili so, da so se na vsem potovanju po Jugoslaviji najbolje počutili pri nas in da bodo z veseljem porabili prvo priliko in se vrnili v Maribor, kamor jih vežejo tudi razni poslovni stiki. Kongres je tudi pri teh mladih trgov-
cih popolnoma dosegel svoj namen. Na zborovanjih so se dodobra seznanili s sedanjim gospodarskim položajem v državi in z razmerami, v katerih živi danes naše trgovstvo, na izletu pa so si ogledali lep kos države in zlasti
Slovenije in občudovali naravne krasote naše ožje domovine. Poleg strokovno poučnega cilja je III. vsedržavni trgovski kongres izpolnil tudi nalogo tujskega prometa.
A. B.
volje in zahtev. Govori predsednika Centralnega predstavništva zvez trg. združenj g. Nedeljka Saviča, predsednika ljubljanske zveze g. Vidmarja, pa referati posameznih zvez in razprave o njih so bili na dostojni višini, katera kaže ne le pripravo, marveč tudi zavest o nalogah in pravicah, ki jih imajo naši trgovci v ekonomskem, političnem, kulturnem in socialnem življenju našega naroda in države. A najbolj značilno je bilo to, da se ni med številnimi trgovci iz vseh krajev države niti za hip pojavila hodisi kakšna pokrajinska ali politična razdvojenost. Tudi ko so se v debatah že morala dotakniti tudi politična vprašanja, je bilo to storjeno širokogrudno in z višjega nacionalnega zrelišča. Prav to zrelišče dela čast vodstvu trgovskega kongresa, kar so zlasti dobro opazili in priznali bolgarski gostje, ki so kot objektivni opazovalci vsemu paz-no sledili in se o vsem nadrobno poučili ter nato iskreno izrekali svojo sodbo.
Posebno pa je prišlo to višje zrelišče voditeljev kongresa do izraza potem, ko so se prebrala pisma Zveze trg. udružcnj iz Zagreba in Splita, s katerimi so sporočile, da se kljub svoji volji ne morejo udeležiti kongresa, ker so jim to onemogočili gotovi politični faktorji, čeprav so bile te zveze sklenile v zakonitih forumih, da pojdejo na kongres in so v ta namen pripravile tudi domenjena poročila. Potemtakem se zagrebška in splitska zveza solidarizirajo s svojimi stanovskimi tovariši, ki so prisostvovali kongresu, a zaradi izjemnih političnih razmer na območju teh zvez so se samo pod silo teh izjemnih razmer pokorili diktatu političnega vodstva. Nasprotno se pa osješka zveza ni ozirala na kakršne koli politične zahteve ter je z več ko devetdesetimi delegati, med katerimi je večina Hrvatov, sodelovala na kongresu.
Vodstvo kongresa, posebno pa zaslužni predsednik Centralnega predstavništva g. Nedeljko Savič so sprejeli s popolnim razumevanjem to sporočilo svojih hrvat-skih kolegov. G. Savič, je samo iskreno in odkrito izjavil, ida bi se v bodoče moral omejiti ali onemogočiti tak škodljiv vpliv politike in politikov — pa najsi pride s katere koli strani — ker takšen vpliv škoduje pravilnemu in svobodnemu razvoju stanovskih in gospodarskih odnosov v državi. Obžaloval je nadalje, ker se more pri nas še vedno dogajati, da se državljanom, v tem primeru trgovcem, prisilno odvzemajo osnovne državljanske pravice svobodnega gibanja in skrbi za popolnoma svoje stanovske interese. Na ta način se je prešlo preko »političnega« incidenta, čeprav se je moglo o tem veliko več govoriti.«
Nadrobno poročilo iz Ljubljane
12.	junija objavlja isti list kot drugi članek. Naslov tega članka je: Kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije, podnaslov: Velika manifestacija stanovske zavednosti in solidarnosti — Resolucija kongresa. V njem objavlja, razen podatkov o poteku kongresa, besedilo vseh znanih 12 točk, ki so bile predložene kot glavne zahteve kraljevski vladi dne 27. maja letos v Beogradu, dalje vsebino referatov, govor ministra Vrbaniča in resolucije, ki so bile sprejete ob zaključku kongresa.
»Jutarnji list«
je posvečal kongresu trgovcev redna poročila iz Ljubljane in že
11.	junija zabeležil prihod gostov s posebno notico o sprejemu »delegacije 80 bolgarskih trgovcev pod vodstvom predsednika centralne Zveze trgovcev iz Sofije, Veleva. Ta zveza ima 75.000 članov. Z njimi so dospeli predstavniki Saveza trg. udruženja iz Beograda in drugih vzhodnih delov države. Na ljubljanskem kolodvoru so jih sprejeli številni ljubljanski trgovci. V imenu ljubljanske zveze jih
je pozdravil predsednik Vidmar, nakar je godba intonirala bolgarsko himno. V imenu občine je go voril nato podpredsednik dr. Ravnihar, v imenu trg. zbornice Jelačin, bolgarske lige Pustoslemšek, bolgarskih dijakov Atanasov, katerim se je vsem zahvalil predsednik Velev. Na koncu je še govoril Ned. Savič, predsednik centralnega predsedništva zvez trg. združenj. Kongres trgovcev se prične jutri.«
Drugi dan poroča pod velikim napisom »Državni kongres trgovcev v Ljubljani« o otvoritvi sledeče: »Ljubljana 11. junija. Danes dop. ob 9. se je pričel v veliki dvorani Tabora tretji drž. trg. kongres, na katerem sodeluje nad 300 delegatov. Sodelujejo tudi bolgarski trgovci. Glavni referat je prdal predsednik centr. predstavništva N. Savič, ki je izjavil, da je 29. maja letos imel dvourno konferenco s predsednikom vlade, z ministroma za finance in trgovino ter da je z njimi obravnaval vsa aktualna vprašanja trgovskega stanu.«
O zaključku kongresa poroča v notici 14. maja in omenja izlete, katerih se udeleži večina gostov, a največja skupina da obišče Kranj in si ogleda tekstilne tovarne. Pod kongresnim naslovom piše tudi o uspehu 18. Ljubljanskega velesejma in naznanja priprave za postavitev velike sejmske dvorane za 5000 oseb.
Beograjska »Politika«
od srede 15. junija je objavila šti-ristolpno poročilo, ki nosi nadpis: Bolgarski in jugoslovanski trgovci v Ljubljani so se izjavili za carinsko unijo. Dopisnik M. Milanovič iz Ljubljane podčrtava v podnaslovu tudi zahteve trgovcev za resnično nacionalno trgovino.
Ze v uvodu naglasa uspeh kongresa. »Tretji trg. kongres v Ljubljani je zbral trgovce in gospodarstvenike iz vseh krajev naše države. Prvikrat v zgodovini vzajemnih odnošajev z Bolgarsko je uradno sodelovala na kongresu številna bolgarska delegacija ...« K abstinenci hrvatskih organizacij navaja važne izjave predsedništev prizadetih zvez, ki so naglasile, da popolnoma vztrajajo na sklepih izpred-kongresa, in pripominja, da so se kljub odpovedi mnogi trgovci iz teh banovin udeležili kongresa.
Nato opisuje potek kongresa, vse seje in pozdravne govore, navajajoč posamezne načelne izjave predstavnikov oblaste v in korporacij (posebno predsednike Jelačina, Praprotnika in Krofle), ki so želeli vsi kongresu čim večji uspeh Posebno pozornost posveča zastopnikom trgovcev iz Jugoslavije in Bolgarije in manifestaciji njihove skupnosti. V posnetku objavlja glavni referat predsednika S. Vidmarja, govor predsednika Centr. predstavništva N. Saviča ter pozdravni govor ministra dr. Vrbaniča. Minister je presrčno pozdravil svoje znance Bolgare in delo za. bratske odnošaje obeh držav. Najvažnejše ministrove izjave glede trgovskih zahtev so podane v članku skoraj celotno. V zahvali za ministrov govor, ki mu jo je izrekel v imenu kongresa predsednik Vidmar, beleži jroročilo stališče trgovcev nasproti narodnemu predstavništvu, to je izjavo, da bodo gospodarski ljudje ob prvi priložnosti stopili iz svoje rezerve in se otresli starega mišljenja, da se trgovec in gospodarstvenik ne smeta uveljavljati v ja\ nem življenju.
V istem članku objavlja »Poli tika« besedilo resolucije. »S fre-netičnim aplavzom je dvorana enoglasno sprejela resolucijo, vzklikajoč posebno važni točki resolucije glede gospodarskega sodelovanja z Bolgari.«
Poseben dopis poroča še o velikih izletih, prirejenih v vse smeri Slovenije, največji na Bled in v Bohinj, druga skupina v Kranj in na Jesenice, tretja na Štajersko.
Zahvala
kongresnega
Po sijajno uspelem III. kongresu trgovstva Jugoslavije v Ljubljani si šteje kongresni odbor v svojo prijetno dolžnost, da se z vso iskrenostjo zahvali vsem in vsakomur, ki so omogočili, da je bil kongres tako dobro organiziran, da je bil ves njegov potek ena sama manifestacija solidarnosti trgovstva in vseh gospodarskih stanov ter da je minul brez slehernega incidenta, le z dobrimi odmevi.
Posebno pa se zahvaljuje kongresni odbor Centralnemu predstavništvu, da je sklicalo vsedržavni kongres v Ljubljano.
Najodličnejša zahvala kongresnega odbora gre številni delegaciji bolgarskega trgovstva pod vodstvom ministra Veleva. Z navzočnostjo bolgarskega trgovstva se je pomen kongresa bistveno dvignil, hkrati pa se krepko utrdi od vseh nas tako zaželeni pakt večne-ga prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Zlasti pa se zahvaljujemo bolgarski delegaciji za njeno aktivno sodelovanje na kongresu in še posebej za referat gen. tajniku dr. Šipkovenskemu, ki je s svojim referatom pokazal pot k praktičnemu sodelovanju obeh narodov. Bratje Bolgari:	iskrena
hvala Vam!
Iskreno pa se zahvaljujemo tudi kr. vladi za njeno pozornost ter še posebej ministru za trgovino in industrijo dr. Vrbaniču za njegovo osebno udeležbo na kongresu in za njegovo zagotovilo, da se bodo zahteve kongresa upoštevale.
Kongresni odbor se globoko zaveda, da ne bi bil zunanji potek kongresa tako odličen, če ne bi vse oblasti v Sloveniji v vsakem pogledu pomagale kongresnemu odboru. Zato izreka kongresni odbor predvsem svojo toplo zahvalo banu dravske banovine dr. Natlačenu za njegovo veliko naklonjenost in za njegove lepe pozdravne besede na kongresu.
Posebno veliko pomoč pa nam je izkazala mestna občina Ijubljan-ska, ki se je v vsakem pogledu Potrudila, da je bilo kongresnim udeležencem v Ljubljani res prijetno in da jim je ostala slovenska prestolnica v nepozabnem spominu. Prav tako iskreno se zahvaljuje kongresni odbor tudi za pomoč, ki jo je prejel sam od mestne občine. Bodi še posebej izrečena globoka zahvala predsedniku občine dr. Juru Adlešiču, podpredsedniku dr. Vladimirju Ravniharju in načelniku finančnega odbora prof. Dcrmastiji. Naša topla zahvala pa gre za ljubeznivo pomoč tudi viš. mestu, svetniku dr. A. Brileju in direktorju Šibeniku, ravnateljem: elektrarne inž. Soncu, plinarne inž. Bartlu in tramvaja inž. ženku.
Znatno pomoč nam je izkazala tudi Zbornica za TOI, kateri bodi izrečena topla zahvala kongresnega odbora.
Veliko zahvalo smo tudi dolžni Jugoslovansko - bolgarski ligi, ki nam je zlasti pri sprejemu bolgarskih gostov prav znatno pomagala.
Iskreno se zahvaljuje kongresni odbor tudi našim listom in novinarjem, ki so toplo propagirali naš kongres, o kongresu samem pa tudi obširno poročali.
Kongres jugoslovanskega trgovstva v Ljubljani ne bi dosegel tega uspeha, če ne bi užival tudi tako velike podpore javnosti. Ne norenio se imenoma tu zahvaliti sem, ki so priskočili na pomoč
kongresnemu odboru, temveč le kolektivno.
Predvsem se zahvaljujemo vsem, ki so brezplačno odstopili prenočišča za brate Bolgare, zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so se odzvali pozivu stanovanjskega odseka in pripravili prenočišča. Prosimo jih oproščenja, če niso bila vsa prenočišča tudi oddana in če so imeli po nepotrebnem delo.
Prav tako toplo se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali za sprejem gostov na razpolago svoje avtomobile.
še prav posebno zahvalo pa smo dolžni številnim industrijskim in trgovskim podjetjem dravske in savske banovine, ki so omogočila finansiranje kongresa. Pokazali so, da pravilno razumevajo solidarnost gospodarskih stanov. Trgovstvo jim je za ta dokaz solidarnosti prav posebno hvaležno.
Zahvaliti se moramo nadalje Klubu trgovskih akademikov za pomoč pri sprejemanju gostov ter pri ekskurzijah in izletih.
Naša zahvala pa veljaj tudi načelniku železniške postaje gospodu škofu, ki je šel v vsakem pogledu kongresnemu odboru naj-ljubezniveje na roko.
Ne nazadnje pa se moramo s prav posebnim priznanjem zahva-
liti za vso veliko podporo upravi velesejma ter zlasti ravnatelju dr. Milanu Dularju, ki je bil eden naših najboljših sodelavcev. Med temi gre tudi naša iskrena zahvala tajniku Zbornice za TOI doktorju Ivanu Plessu.
Končno pa se moramo zahvaliti še vsem referentom za njih izčrpne in krepko utemeljene referate. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem delegatom trgovskih združenj iz vse države, ki so v tako lepem številu prihiteli na kongres ter manifestirali za naše zahteve. Enako toplo se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki so počastili s svojim obiskom naš kongres.
Navsezadnje pa smatra kongresni odbor za svojo dolžnost, da se prav posebno zahvali vsem načelnikom in članom kongresnih odsekov, ki so delali v resnici z izredno požrtvovalnostjo in vestnostjo in katerih zasluga je, da se je kongres tako zelo posrečil.
Vsem, ki so pripomogli k velikemu uspehu III. kongresa trgovcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, najiskrenejša zahvala.
V Ljubljani, dne 17. junija 1938.
t	Za kongresni odbor:
Predsednik Stane Vidmar.
Kongresne
Kljub vsej obsežnosti II. kongresne številke nam je vendar nemogoče opisali vse kongresne prireditve tako, kakor bi zaslužile. Svoje poročilo moramo zaradi pomanjkanja prostora omejiti na minimum in samo registrirali vse glavne prireditve.
S prihodom Bolgarov in trgovcev iz Srbije ter llrvatske se je dejansko začel kongres. Sprejem na kolodvoru se je namah in spontano spremenil v veliko manifestacijo bolgarsko - jugoslovanskega bratstva. Po sprejemu so se vsi bolgarski gostje odpeljali v zasebnih avtomobilih v določena prenočišča.
Popoldne so si ogledali mesto ter je ljubljanska občina poskrbela za vzorno vodstvo po mestu.
Zvečer je bil slavnostni koncert Akademskega pevskega zbora v veliki dvorani »Uniona«. Koncert je napravil na vse goste močan vtis. Zvečer je bil na vrtu Zvezde pozdravni večer. Vrsto napitnic je otvoril predsednik Vidmar, v imenu Bolgarov tajnik Petkov, predsednik Savič in drugi.
V soboto je bil ves dan kongres, ki je trajal do pol osmih zvečer. Takrat je končal svoje delo tudi odbor za resolucije.
Zvečer je priredilo Združenje trgovcev v Ljubljani v hotelu Bellevue na čast bolgarskih in drugih odličnih gostov pozdravni večer. Goste je pozdravil s tehtno preudarjenim govorom domačin
podpredsednik Roman Golob. Za njim so govorili minister Velev, predsednik Savič in drugi. Večer je potekel zelo animirano, za kar gre tudi zasluga izvrstnemu kvintetu Petrovčičev ter godbi Sloga.
Slavnostno zborovanje v nedeljo je napolnilo veliko dvorano hotela Union do zadnjega kotička.
Opoldne je priredil predsednik Zveze trg. združenj za vse najodličnejše goste in za zastopnike oblasti banket v Unionu. Izrečene so bile številne zdravice, ki so znova potrdile, kako močna je solidarnost jugoslovanskega trgovstva in kako iskrena je želja vseh, da se bolgarsko-jugoslovansko prijateljstvo čimbolj poglobi.
Zvečer je bila slavnostna predstava na čast udeležencev kongresa v operi. Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« je napravila na goste odličen vtis.
V ponedeljek je bil dan ekskurzij in izletov. Velika večina kongresnih udeležencev se je odločila za Bled in Bohinj. Povsod so bili izletniki sijajno postreženi, da zasluži potovalni odsek vse priznanje. Zvečer je bila v Park-hotelu družabna prireditev, ki je krasno uspela, da je bilo gostom slovo od Slovenije težko.
Kongresni dnevi so bili s tem zaključeni in s ponosom moremo ugotoviti, da so tudi to pot dokazali ljubljanski trgovci svoj smisel za organizacijo. Težko nalogo organizacije kongresa so izvedli sijajno.
Nekai	kong
odmevov
»Po kongresu trgovcev« piše zagrebški »Jugoslovanski Lloyd«
od 14. junija v uvodnem članku s podnaslovom: Neuspeh političnih diktatov, da se razbije solidarnost gospodarskih vrst v Jugoslaviji. — Članek je datiran v Zagrebu dne 13. t. m. in beleži na začetku veliko soudeležbo Bolgarov na kongresu. Dalje pravi:
»Ljubljanska Zveza trgovskih združenj s svojim agilnim predsednikom g. S. Vidmarjem je priredila bolgarskim in jugoslovanskim trgovcem res prisrčen sprejem in udobno bivanje, ki se danes zaključi z ogledom vseh večjih slovenskih industrij.
Sam kongres trgovcev je potekel v slogi in izrazili ene misli,
Politične vesti
Nedeljske občinske volitve na Češkoslovaškem so potekle v popolnem redu in miru. V nemških občinah je zelo napredovala nemška sudetska stranka, ki je dosegla 91 odstotkov vseh glasov. Najbolj so nazadovali v nemških občinah komunisti, za njimi pa nemški socialni demokrati. Vse druge nemške stranke pa so se že prej priključile sudetski stranki.
Precej močno pa so napredovale v nemških občinah češke stranke, ki so si priborile celo v Libercih en mandat. Prav tako pa so napredovale češke stranke tudi v drugih večjih nemških občinah.
V čeških občinah so napredovali agrarci, narodni socialisti, socialni demokrati, Šramekova ljudska stranka ter komunisti. Nazadovali pa narodni demokrati, vse ekstremno nacionalistične stranke (fašistične) ter tudi obrtna stranka. Kadar je politična napetost na višku, ni čas za stanovske stranke.
Pogajanja med češkoslovaško vlado in zastopniki nemške sudetske stranke so se pričela. Podlaga pogajanj ni le statut češkoslovaške vlade, temveč tudi zahteve sudetske stranke. Iz Pariza in Londona ne manjka nasvetov, da se ustreže sudetski stranki.
Vodstvo sudetske nemške stranke je izjavilo, da je med drugim zahtevalo demobilizacijo vseh rezervistov, ki so bili mobilizirani ob izbruhu češkoslovaško-nemške napetosti. Stranka je postavila to zahtevo kot pogoj svojih nadaljnjih pogajanj s praško vlado. Poleg tega bo zahtevala stranka odškodnino za škodo, ki jo je imelo nemško prebivalstvo zaradi mobilizacije vojske.
Poluradna poljska dopisna agencija »Iskra« je objavila značilen komentar k spomenici, ki so jo predložili Poljaki nemškemu notranjemu ministru Fricku, ker se kratijo pravice poljske manjšine v Nemčiji.
Ameriški veleposlanik v Londonu
je odšel v Washington, da poroča predsedniku Rooseveltu o najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanjih. Zlasti pa bo poročal: o Chamberlainovi politiki sporazuma z Italijo, o angleško-ameriški trgovinski pogodbi, o vprašanju nakupa orožja v Združenih državah Sev. Amerike, o finančnem po-tožaju Francije in o trojnem valutnem sporazumu, o španskem vprašanju in njegovih posledicah za evropsko politiko, o položaju v Če škoslovaški ter o posredovanju Ve like Britanije, o položaju na Daljnem vzhodu v zvezi z vprašanjem mednarodnega posojila Kitajski.
Poročilo veleposlanika bo najbrže odločilno za nadaljnjo smer ameriške zunanje politike.
Francoska vlada je sklenila, da bo znatno povečala stalno vojsko.
V vojaško službo bo poklicanih 4000 rezervnih oficirjev. Stalna vojska bo štela v bodoče nad 1 milijon mož.
Francoska vlada je po dolgem prizadevanju dosegla od portugalske vlade dovoljenje, da srne imeti na Azorskih otokih oporišče za svoje čezatlantske polete.
Čete generala Franca so vkorakale v mesto Castellon. Tri brigade republikanskih čet so bile še v mestu in razvile so se poulične borbe. Brez uspeha pa so bili vsi napori republikanskih čet, da bi si zopet osvojili nazaj mesto. Ofenzi va Francovih čet se še nadaljuje.
Francove čete poročajo, da je padlo 10.000 republikanskih vojakov in da so ujeli veliko število republikanskih čet.
Po osvojitvi Castellona pričaku jejo, da se bo začela bitka za Va-lencijo. Če bi Valencija padla, po tem smatrajo, da bo konec španske državljanske vojske, ker se potem tudi Madrid ne bo mogel več braniti.
Na povelje kitajskega vrhovnega poveljstva so kitajske čete razdrle velike nasipe ob Rumeni reki, in sicer severnozapadno od Kajfenga in severno od čengčava, da se je reka razlila čez vso pokrajino. Povodenj je prišla tako hitro, da se velik del kitajskega prebivalstva^ ni mogel rešiti. Japonsko poročilo pravi, da je utonilo 150.000 ljudi.
Utonilo pa je tudi na tisoče japon skih vojakov. Poleg tega so izgubili Japonci ogromno vojnega materiala. Med drugim 250 topov ve-I skup‘ine avtomobilov, pohištva in likega kalibra, 100 oklopmh avto- 1	„	blno« nn
'	- tankov. Glavno pa tekstilij. Vse razstavljeno Diagopa
1 •	'	"	teljeno	sistematično
i in po vrsti v sorodnih skupinah.
Kupčije so bile sklenjene
Zaključek Ljubljanskega
velesejma
Letošnji spomladanski vzorčni velesejem v Ljubljani, ki mu je bil pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter II., je gospodarska in z njo vsa široka javnost prav dobro sprejela. Zanimanje za velesejem je močno zaživelo in spet so uvideli vsi veliki pomen te ustanove za naše gospodarstvo. Ena najvažnejših nalog velesejma v vseh teh letih krize je bila pomagati po vseh močeh pri ozdravljenju bolnega gospodarstva. — Ljubljanski velesejem je v vseh teh letih deloval v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Znova se je izkazalo, da imajo prav samo oni, ki delajo, pa naj bodo težave še tako velike. Velesejem, ki smo ga ravnokar zaključili, potrjuje to staro resnico.
Za. udeležbo na velesejmu se je priglasilo toliko tvrdk, da je morala uprava razstavno ploskev v paviljonih povečati z zgraditvijo dveh provizornih stavb in še ni mogla ustreči vsem, ki so želeli sodelovati:
Razstavilo je 619 tvrdk, med njimi 145 tujih, od teh jih je bilo iz: Amerike 11, Anglije 2, Belgije 2, Bolgarije 3, CSR 14, Danske 2, Finske 1, Francije 16, Italije 8, Nemčije 83, Nizozemske 1 in Švedske 2.
Obisk izkazuje 105.000 obiskovalcev in so prihajali interesenti iz vseh predelov naše države, pa tudi iz Bolgarije, Italije in Nemčije v močnih skupinah, posamezno pa iz Anglije, Francije, Holandije, CSR, Madžarske, Nizozemske in Turčije.
Odlični gostje letošnjega spomladanskega velesejma so bili Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle, ministrski predsednik doktor Stojadinovič, ministri dr. Vrbanič, dr. Spali«, dr. Stošovič, doktor Krek, ki je velesejem tudi otvoril ter francoski poslanik na našem dvoru minister Rajmond Bmgere.
Vse to dokazuje velik pomen ljubljanskega velesejma in njegov stalni napredek. Potrebno je pa začeti zidati nove razstavne dvorane. Ker Ljubljanski velesejem služi vsemu narodu, ije tudi dolžnost vseh našiti gospodarskih ustanov in vse javnosti, da ga v nadaljnjem razvoju podpre. Vsa naša proizvodnja bo imela od tega korist in vse naše gospodarstvo. S svojim načrtnim delovanjem in s svojo velikopotezno smotrno propagando pospešuje velesejem izmenjavo gospodarskih dobrin, predvsem domačih izdelkov, obenem pa je velesejem tudi važen tujskoproinetni činitelj.
Razstavljeno blago je bilo razdeljeno na naslednje skupine: Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, vozovi, šport, lesna industrija, pohištvo, tapetništvo, pletarstvo, igrače, poljedelski stroji in orodje, tekstilna industrija in konfekcija, Čipkarstvo,
strojna in kovinska industrija, fina mehanika,
radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, usnje in konfekcija, stavbarstvo,
papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, glasbila,
živilska industrija, keramika, bižuterija in razno drobno blago.
Najmočneje so bile zastopane
predmetih, živilski industriji, glasbilih, tekstilni industriji, v vseh predmetih razstavljajoče male obrti, umetnem kamenju in v najrazličnejših tehničnih novostih. Kup-čijski uspeh je v celoti zelo zadovoljiv.
Letošnji spomladanski velesejem je bil v znamenju važnih kongresov:
Kongres za ceste,
III. kongres jugoslovanskih trgovcev in
kongres slaščičarjev Jugoslavije. Tudi to dejstvo podčrtava nujno povezanost Ljubljanskega velesejma s posameznimi panogami narodnega gospodarstva.
Posebne razstave
Društvo za ceste v Ljubljani je priredilo »Razstavo cesta«, v zvezi s kongresom za ceste. Razstava je imela namen, da seznani široko javnost z važnostjo ureditve cest za gospodarski in kulturni napredek in obrambo države. Razstava je prikazala zlasti cestno-promet-ne probleme dravske banovine, za katero pomenijo dobre ceste kot obmejno in turistično pokrajino življenjsko vprašanje. Razni raz-stavljalci so pokazali že izvršena moderna dela na naših cestah. Razstavni material gradbenega ministrstva, mestne občine ljubljanske, cementne industrije in nemške cestne uprave so nudili veliko zanimivega in poučnega gradiva.
Razstava je bila deležna velike pozornosti tudi najkompetentnej-ših činiteljev, ki so se o njej naj-pohvalne.je izrazili. Upamo, da bo razstava v znatni meri pripomogla, da bomo na njej prikazane lepe zamisli kmalu videli uresničene.
Razstava »Francoska knjiga«. S to razstavo je bila Francija prvič oficialno zastopana na ljubljanskem velesejmu. Razstava je bila vse dni zelo dobro obiskana, je predstavila naši javnosti v zgoščeni obliki to, kar največjega sta francoska zemlja in francoska kri ustvarila v desetih stoletjih narodnega življenja. Prepričani smo, da bo na prihodnjih velesejmih v Ljubljani francoska republika zastopana še v večjem obsegu.
Ženski domači obrt je bila IX. razstava Zveze gospodinj v Ljubljani na ljubljanskem velesejmu. Zveza gospodinj je hotela s to razstavo pokazati bogate zaklade narodne poezije in fantazije, ki morajo biti skrbno negovani in jih je treba stalno uporabljati, da ne propadejo vsled brezdelja. Razstavljene so bile slovenske klekljane čipke, slovenske bele vezenine, pestre vezenine za dom in oblačila po narodnih motivih, pleteni izdelki in keramika.
Pomladanski velesejem je obiskalo 105.000 oseb.
Letošnji mednarodni jesenski velesejem v Ljubljani bo od 1. do 12, septembra.
Ustanovitev
mahrovcev
V petek 10. t. m. zvečer se je zbrala v restavraciji Majcen v Ljubljani skupina približno 40 gospoda rskili delavcev, ki so vsi absol-vlralt nekdanjo zasebno Mahrovo šolo in zato zdaj na pobudo pripravljalnega odbora sklenili ustanoviti lastno organizacijo. Ljubljanska Mah rova šola je delovala nad pol stoletja in veljala kot edina te vrste na Balkanu. Njeni absolventi delujejo zdaj na važnih mestih v gospodarstvu mnogih držav, kljub temu pa jim še ni bila urejena izobrazbena stopnja, ker v zadevni uredbi Mahrova šola niti pri nas ni bila upoštevana. Da se to vprašanje uredi, bo poskrbel novi klub.
Ustanovni občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Beno Gregorič, ki je pozdravit vse udeležence in zastopnika »Slov. naroda« ter zastopnika »Trg. lista«, nakar je sporočil došle pozdrave novemu klubu. Poročal je o vzrokih, da se mora ustanoviti lastna organizacija, in o izvršenem delu. Dal je prečitati pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Nato se je določila letna članarina na 24 dinarjev, vpisnina na 20 ter ustanovama na 500 dinarjev.
Zanimivo je, da so poslali organizaciji enake predloge kakor slovenski tudi odlični srbski ali hrvat-ski kolegi, ki se zelo živo zanimajo za ureditev stanovskih vprašanj ter že sodelujejo v novem odboru. V členu 11. je določen sledeči na-
mobilov in 80 -----------------    r_	.	-	,
je, da je sedaj japonska ofenziva | je bilo porazdeljeno sistematično na Hankov ustavljena.
Italijanski listi poročajo, da je bil ustreljen Preobraženski, ki je veljal kot eden najbolj intimnih sodelavcev Stalina.
Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lijta*
v pohištvu in pohištveni opremi, avtomobilih, motorjih in dvokole sili, poljedelskih strojili, kovinski industriji, hladilnih napravah, stavbenem materialu, športnih
men kluba: Klub je strogo nepolitičen. Njegov namen je združiti vse absolvente bivše Malirove trg. šole v Ljubljani. Gojil bo stanovsko zavest, poskrbel po možnosti za spo-polnitev strokovne izobrazbe članov, i. s. z raznimi predavanji in poučnimi tečaji, prirejal klubske prireditve, zastopal stanovske koristi ter skušal zboljšati gmotni in družabni položaj mahrovcev, priskrbeti članom gotove pravice, zlasti priznanje enakega položaja absolventom za vse jug. državljane glede uradniških zakonov. Imel bo tudi poseben »Sklad mahrovcev« in bo dajal podpore brezposelnim. Ce bi se klub razdružil in se 5 let ne ustanovila podobna organizacija, pripade imovina mestni občini ljubljanski za karitativne namene Prvi odbor je sestavljen takole: predsednik Avg. Praprotnik, podpredsednik Fr. Kratnar, tajnik Ljud. Dav, namestnik R. Planinec, blagajnik Al. (Jirman, namestnik K. Valašek, odborniki H. Franzi Stane Vidmar, B. Gregorič, J. Jelenič, E. Betteto, L. Zupančič in Veljko Matanovič. Nadzorni odbor: R. Auersperg in J. Lauter. Navzoči izvoljeni podpredsednik Kratnar se je zahvalil za izvolitev v imenu novega odlrora. v imenu vsega članstva pa se je posebej zahvalil predsedniku pripravljalnega odbora Gregoriču za njegovo požrtvovalno in uspešno delo. V smislu sprejet iti predlogov se pid redi vnui prej kongres vseh Midi rove šole.
no shranjevanje žita in drugih deželnih pridelkov, za njihovo čiščenje, sušenje in tipisiranje ter za kreditiranje na podlagi lom-bardov na blago v silosih. Ustanovi se privilegirana družba za silose z delniško glavnico 220 milijonov dinarjev.
Pšenica se je zopet znatno podražila, in sicer pšenica za 10 din, moka pa za 5 din na metrski stot. Pšenica se je podražila, ker Prizad noče izvršiti sklepa vlade, da bi uvozil 1000 vagonov pšenice. Drugi pa pšenice ne smejo uvoziti.
Namestnik staroste Sokola En-gelbert Gangl se je v Pragi ponesrečil ter si zlomil roko.
Stranka sudetskih Nemcev vedno bolj poudarja, da je čisto eno nemško narodno-socialistično stranko. Sedaj je začela strogo izvajati arijski paragraf ter je bilo izključeno iz stranke 81 članov, ker niso čistokrvni arijci. Kaj so neki iskali v stranki?
Poljski zunanji minister Beck je odpotoval v Talin, kjer bo gost estonske vlade.
Kljub ponovnim letalskim napadom na angleške ladje, ne bo angleška vlada nič ukrenila proti tem napadom. Anglija noče direktno poseči v špansko vojno in zato bo znova opozorila angleške ladje, da jih more popolnoma zaščititi le na odprtem morju.
Večja delegacija nemških oficirjev pod vodstvom vrhovnega poveljnika nemške pehote generala Keitla je prišla v Budapešto. Uradno se označuje obisk nemških Oficirjev samo kot vrnitev svoječas-nega obiska madžarskih oficirjev.
Agencija Stefani poroča, da je sovjetska vlada evakuirala iz obmejnih ukrajinskih krajev vse prebivalstvo. Sto kilometrov od meje sme biti samo vojska.
V Italiji ne bodo več pekli belega kruha. Sedaj se prodaja kruh, kateremu je dodano 20% koruzne ali riževe moke. Farinacci zahteva sedaj v listu »Regime Fascista«, da se beli kruh sploh prepove, ker vzbuja slabo kri, če morejo jesti bel kruh le bogataši.
Kitajci poročajo, da so potopili na Jangceju dve manjši japonski vojni ladji. Japonci skušajo sedaj z vojnimi ladjami prodreti do mesta Hankova.
Japonska je protestirala, ker je avstralska vlada prepovedala izvoz železne rude na Japonsko. Japonska vlada grozi, da bo zahtevala po pogodbi določeno odškodnino, če se ta prepoved ne razveljavi. V Avstraliji so mnenja, da dokazuje japonski protest, da Japonski že zelo primanjkuje surovin.
Bolgarsko prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji železniškega materiala za približno 840 milijonov levov. Bolgarska bo nabavila v Nemčiji več lokomotiv in par sto vagonov. Nemčija pa bo nakupila na Bolgarskem deželne pridelke in surovine.
Vojaški muzej v Bukarešti je pogorel. Kako je požar nastal, še ni razjasnjeno. Materialna škoda je velika, zgorelo pa je tudi mnogo dragocenih zgodovinskih stvari, ki jih ne bo mogoče nadomestiti.
Druga transa angleškega vojnega posojila je bila v par urah podpisana.
absolventov
Doma in po svetu
— ■
Kralj Peter II. je obiskal letalsko razstavo v Beogradu. Razstava sama je doživela izreden uspeh ter jo je obiskalo nad 200.000 ltodi.
Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je prišel v sredo v Ljubljano in se je nato odpeljal v
Ljubljanski župan dr. Adlešič se
je vrnil Iz Amerike. Izjavil je, da so imele kulturne prireditve v Clevelandu velik pomen in da so naši izseljenci zvesti svoji stari domovini. Tudi njegov prihod je bil pomemben, ker so v njem videli iz-
seljenci dokaz, da stara domovina na nje ni pozabila.
Med voditelji beograjske združene opozicije in vodstvom IISS se zopet vodijo pogajanja o prihodu dr. Mačka v Beograd, da bi dr. Maček s tem vrnil obiske voditeljev beograjske združene opozicije. Ce bi dr. Maček res prišel v Beograd kar pa ni posebno verjetno, potem bo v Beogradu skupna konferenca vseh strank združene opozicije.
Precejšnjo senzacijo je zbudila v Zagrebu novica, da je znani podpolkovnik Begič, ki je veljal se do nedavnega kot eden najbolj intimnih prijateljev dr. Mačka vstopu v uredništvo frankovske »Nezavis nosti«, ki ljuto napada dr. Mačka
Vlada je izdala uredbo o silosih Silosi so javna skladišča za pravil
barva, pleslra In
7p v 91 urahkemlfno snal1
LG 1 W Ul 011 oWeke; klobuke
Itd. Skrobl in avetlollka srajce, o vrat-alke in maniete. Pere, amil, monga tn lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-#. aelenbnrgora «1. • Telefon It. 82-78.
Ivan Šumer
trgovina z mešanim blagom
so§tant
Slovenija
Svinčnike »Kutis« št. 1—5, sijajne kakovosti ima samo Knjigarna Učiteljske tiskar-u e v L j u b 1 j a n i in p o d r u ž -n i c a v Maribor u. Prodaja na drobno po din l-—. Trgovci dobo popust.
Cestna šestletka in	severnallo
Klic po sodobnih cestiščih
Tzjave gradbenega ministra Do-brivoja Stošoviča na nedeljskem vsedržavnem cestnem kongresu v Ljubljani so po vsej Sloveniji odjeknile zelo ugodno. Zlasti velja to za severno Slovenijo, ki je bila doslej, kar se tiče moderniziranja državnih cest, zelo zapostavljena. Dočim je zgrajen že precejšen del res moderne ceste od Ljubljane do Kranja in se bo tlakovanje oz. betoniranje cestišča kmalu nadaljevalo do Ljubelja in Podkorena, se prebivalstvo severne Slovenije doslej s takim uspehom svojih prizadevanj še ne more pohvaliti.
Doslej je bil deležen moderni-zacijskega programa le kratek del državne ceste od državne meje pri St. liju pa do mestne meje mariborske v Košakih. Gre tu za razdaljo slabih 15 kilometrov. Za modernizacijo tega dela trojanske ceste se je potrošilo le nekaj nad 3 milijone dinarjev, dočim predvideva proračun 5 milijonov. Res, da dela še niso končana in da dobi cestišče naknadno, ko se zemlja in kamenje nekoliko usede, še asfaltno prevleko, kar pa ne bo zvišalo celotnih izdatkov do proračunane vsote. Cesla od Maribora do Št. lija je dobra, vendar pa še nikakor ne ustreza vsem zahtevam prometa, ki raste od leta do leta in se to baš opaža na tem delu državne ceste.
A ko se res potroši za modernizacijo tega dela ceste predvidenih 5 milijonov dinarjev, potem odpade na tekoči kilometer komaj nekaj nad 300.000 dinarjev. To je zelo malo, ako pomislimo, da odpade na temeljito popravilo gorenjske državne ceste od Ljubljane do Kranja nad 600.000 dinarjev za kilometer. Še bolj očitna je raz-
lika, ako vzamemo kot merilo napravo asfaltne ceste Subotica— Beograd—Oaribrod, kjer odpade na kilometer približno en milijon dinarjev. Pri tem je treba naglasiti, da gre za cesto, ki poteka, zlasti od madžarske meje do Beograda, popolnoma po ravnini in je skoraj brez ovinkov, dočim so ceste v Sloveniji večinoma po hribovitem ozemlju in je potrebno veliko število umetnih stavb, kakor mostov, opornikov itd.
Načrti za modernizacijo drugega odseka trojanske ceste nemška meja—italijanska meja, to je od Maribora do Slovenske Bistrice, so v glavnem že izgotovljeni. Kakor cujemo, so inženirji vzeli za podlago isto razmerje denarnih sredstev, kakor za popravilo prvega sektorja. Stroški so proračunani menda na 7 milijonov dinarjev, kar je seveda nekoliko premalo za res moderno avtomobilsko cesto.
Odločujoče činitelje opozarjamo že sedaj na to, da se ne bodo dogajale napake, kakor so se pri popravilu prvega dela. Vlada je že pred več kot enim letom sklenila, da se položi telefonski in brzojavni kabel od Št. lija skozi Maribor in Zagreb do Beograda. Kabel mora biti položen v jarek vzdolž ceste. Na to se pri modernizaciji prvega sektorja ni oziralo in zato tudi jarka ob cesti ni. Ko bodo čez leto ali dve polagali kabel, bodo seveda morali zopet razkopati cestišče in deloma razbiti betonsko oblogo, kar bo znatno povečalo stroške. Naj se zato pri popravilu drugega in sploh vseh nadaljnjih delih na odsekih trojanske ceste sproti napravlja vzdolž cestišča betonski jarek za kabel. S tem se
FRANC GOLOB
TELEFOH STEV. Z7-81
USIAHOVLJEHO L. 1899	mm—mmmmmMMmm
specialna trgovina gospodinjskih predmetov Ogled	UUBUANfl^^tVoKM
ZaiOge	Jedilno orodje — Kuhinjska posoda — Specialna
pove VSC	kuhinjska posoda za hotele, gostilne in zavode —
Opreme za neveste — Kuhalni aparati — Štedilniki
IL
IIPSKA ROMUNU V LJUBLJANI
r. z. z ne om. z,
LJUBLJANA, Mikloiiieva c. 6 v (lastni palači)
Nove in stare vloge, ki so v celoti
vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4 proti odpovedi do 5°/0
bodo znatno znižali kasnejši stroški za polaganje kabla.
Še na nekaj morajo opozoriti odločujoče činitelje pri bodoči modernizaciji cest. Pri nas se kaj rado gleda le za nekaj let naprej. Ako se izdajo milijarde za namen prvovrstnih cest, se ne sme gledati na nekaj stotisoč dinarjev več ali manj. Stavbeniki ne smejo imeti pred očmi le sedanjih vozil, ampak misliti morajo na to, da se tudi avtomobili delajo vedno večji in težji. Tudi pri nas se bodo gotovo že v par letih uvedli na cestah ta-kozvani avtomobilski vlaki, t. j. tovorni avtomobili z eno ali dvema priklopnicama, ki bodo prevažali težke tovore z veliko hitrostjo v kraje, ki ne leže ob železnici. Tudi po naših cestah bodo vozili ogromni avtobusi s 60 in več potniki. Vsi mostovi, propusti itd. morajo biti zgrajeni na velik pritisk na os. Zato se morajo pri popravilu cest zidati betonski mostovi ali pa železni z zadostno nosilnostjo. To bo seveda ceste nekoliko podražilo, odpadla pa bodo prihodnja desetletja vsa večja popravila, ki bi sicer bila neizbežna.
Kar smo rekli za trojansko cesto, velja v najmanj isti meri tudi za državno cesto Maribor—Tezno— Ptuj—Ormož—Čakovec, ki je še bolj potrebna temeljitega popravila. Tukaj se morajo mostovi temeljito popraviti, ker baš tod bodo vozili Ogromni italijanski avtobusi na Madžarsko. Že pred dobrim le-
tom se je italijanska potovalna pisarna obrnila do našega ^Putnika« s predlogom, naj bi se uvedle redne vožnje med Trstom in Budimpešto po najkrajši poti, to je skozi Ljubljano, Celje, Ptuj in Čakovec. Res je prišel avtobus s 50 potniki, ki pa ni drugič riskiral vožnje po teh mostovih, ker so le-ti pod njim hreščali, čeprav je avtobus vozil po mostovih zelo počasi. Slovenija je v veliki meri navezana na tujski promet in zato moramo storiti vse, da omogočimo in olajšamo prehod težkih potniških avtomobilov skozi naše ozemlje.
Minister Stošovič je dejal na kongresu v Ljubljani, da predvideva uredba z zakonsko močjo, da bo državni fond za ceste že prvo leto prejel najmanj 80 milijonov dinarjev, kasneje pa gotovo še enkrat toliko. V šestih letih naj bi se iz teh dohodkov amortiziralo predvideno posojilo poldruge milijarde dinarjev. S tem zneskom, kakor tudi s polovico milijarde, ki odpade na modernizacijo cest iz notranjega posojila 4 milijard na popravilo cestnega omrežja, naj bi se temeljito modernizirale glavne državne ceste v Jugoslaviji. Račun kaže, da so dohodki cestnega fonda prenizko zamišljeni in da predvideni zneski nikakor ne bodo amortizirali posojila v šestih letih. Za izvedbo šestletke bo treba pač večjih zneskov.
Mi smo skromni in nikakor ne računamo na nemške avtostrade s
16 metrov širokim cestiščem, po katerih naj bi smeli voziti samo avtomobili in motorna kolesa. Še dolga desetletja bodo uporabljala naše ceste vozila vseh vrst, in zato morajo biti cestišča dovolj odporna. Ceste se morajo graditi tako, da jih ne bo treba popravljati že v par letih. To bo stroške sicer nekoliko povečalo, prihranilo pa se bo kasneje pri stroških vzdrževanja. Ako ni dovolj denarja na razpolago, potem naj se ceste grade tudi nekoliko ožje. Bolje je, da je cesta široka samo 6 metrov namesto 8, ampak cestišče naj bo takšno, da bo najmanj pol stoletja zadoščalo slehernemu prometu. Ako smo se že odločili, da izdamo za prvo silo dve milijardi dinarjev za naše ceste, kar predstavlja novo obremenitev našega prebivalstva, v prvi vrsti poslovnega, potem imejmo vsaj zadoščenje, da izdatki ne bodo zaman in da bodo tudi služili določeni svrhi.
Štev. 7654/38.
Nabava
Drž. rudnik Velenje razpisuje za obratno upravo Zabukovca na dan 29. 6. 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2 trofaznih elektromotorjev 500 V., in sicer 1 za 10 KW, 2880 obrač./min. in 1 za 17 KW. 960 obrač./min. — Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 8. junija 1938.
Po najnižjih
dnevnih cenah nudimo
vse galanterijsko blago, pletenine, trikotažo, moško in žensko perilo, nogavice, klobuke, šolske, čevljarske in krojaške potrebščine
na debelo in drobno
Vuga & Bačnar
Ptuj
Panonska ulica Stev. 3 (prej prodajalna ..Petovie")
UP
Frančiškanska ulica 3
Pišite po prospekte!
S0FRA
KARTOTEKE
predstavljajo viiek pregled* nosti, praktitnosti in Vam prihranijo mnogo dela, truda, (asa in denarja
Zastopniki se sprejemajo
SOFRA
MARIBOR. GREGORČIČEVA 24
Prvovrsten
Ementalsk
po zmerni ceni dobite pri
Mlekarski zadrugi: Nova vas-Bloke
trgovina z mešanim ■■■ blagom ■■■
Šoštanj
Dravska banovina
POBIlJlldjK^
Neizkoriščena vodna moč (okoli 30 ks.) s primernim zemljiščem za ev. stavbe in manipulacijske prostore ob vodi in ob sreski cesti, v iglasto gozdnem, lesnem kraju, J/2 ure od žel. postaje, se odda v najem, ev. je tudi naprddaj.
Interesenti naj se oglasijo pod .Stev. I'l00“ na upravo Trg. lista
Obiščite
galanterijsko
veletrgovino
Ivan Sa
Liubliana Mestni trg 21
Karl Prelog
Ljubljana
Zidovska ulica štev. 4 Stavi trg štev- 12
ANGLEŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA
R0YAL EKCHAHGE ASSURflHCE
Telefon št. 22-60
Ustanovljena 1720. leta Glavni zastopnik za dravsko banovino:
Ing. Jožko Kobi, Ljubljana, Resljeva cesta 16-18
Pniibess trnovim £ 29,290.906-03. L J. preko 7 milijard dinarjev
Zavaruj*: Požar, šomaž, vlomsko tatvino, avtomobilske škode in nezgode, trajno in začasno nesposobnost, razbitje stekla, dolžnost jamstvg in potres
ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI — LJUBLJANA TUJSKOPROMETNA ZVEZA — MARIBOR
VSE ZA POTOVANJE
PUTNIK
V BIL.1ETARNAH, MENJALNICAH IN INEORMACIJSKIH POSLOVALNICAH:
Ljubljana, Tyrševa 11, tel. 24-72, 41-31; Maribor, Trg svobode — Grad, tel. 21-22, 21-29; Bled, tel. 245; Celje, tel. 119; Dravograd-Meža, tel. 2; Gornja Radgona, tel. 21; Korensko sedlo-desenice, tel. 621; Ljubljana, Hotel Metropol, tel. 33-84; Maribor, glavni kolodvor, tel. 26-69; Ptuj, tel. 23; Rogaška Slatina, tel. 1; Št. Ilj, tel. 6.
ANT. KRISPER COL ONI AL E
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA
TYRŠEVA C. 31 — BLEIW K1SO V A C. firt Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe Velepražarna kave / Mlini za dišave Telefon interurban 2263 / Brzojavni naslov: Verlič Ljubljana / Ustanovljeno leta 1834
PO SL'OVN A HIŠA IN SKLADIŠČA Direktni uvoi kave, iaja, južnega sadja, dlSav ln vsega drugega kolonialnega blaga. Zaloga špirita, žganja ln vseh mineralnih voda.
Točna postrežba / Ceniki na razpolago
Tudi vi boste zadovoljni
ako si nabavite kvalitetno blago za obleko ali /a plašč pri tvrdki
•Vsakovrstne obleke
• Površniki, raglani
• Dežni plašči i. t. d.
• Vedno v zalogi
• Moderni kroji •Precizna izdelava
Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova 7
proizvaja
loVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
TOVARNE V CELJU IN HRASTNIKU
Solno in žvepleno kislino,
Kalijev in natrijev soliter,
Kristalno sodo in pralni prašek,
Glauberjevo sol in grenko sol,
Žgano apno in klajno apno,
Rudninski in kostni superfosfat,
Fosfatno žlindro in mešano gnojilo KAS, Železno-oksidne barve in zeleno galico, Vodotopna olja za industrijske svrhe, Sredstva za zaščito rastlin,
Alkaloide opiuma in druge farmacevtske preparate
SEMENA
KOREN^PEJER
PREJ ŠTERK
ČRNOMELJ
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
NA DROBNO NA DEBELO
Trgovci!
PRESITE ODEJE
nabavite najceneje pri industriji odej
F. Dobovičnik • Celje
PARKETE
Polta: Strafa pri Novem mestu • Telefoni Straia 2
Železniška postaja: Straža-Toplice
(hrastove, bukove, javor j e ve) mizarske plošče (Panelplatte) 'vezane plošče (Sperrplatte)
izdeluje in dobavlja po nizki ceni
LEO PAULIN
parna iaga, tovarna parkot in furnirja
) OS. BERGMAN
trgovina s črevi in parna topilnica loja
Ljubljana
Poljanska cesta 85—87
Telefon št. 20-61 IMPORT	===	EKSPORT
Velika zaloga črev za vse vrste klobas in salam Specialna kitajska čreva za izdelovanje kranjskih klobas Zaloga loja in tehničnih maščob
I. LAP, Ljubljana
Brzojavi: Lap — Telefon inter. 27-52
Nakup in prodaja deželnih pridelkov in proizvodov,
posebno lanenega in konopljenega semena, domače repice, sončnih rož, deteljnih in drugih semen. — Proizvodnja domačega mrzlo prešanega
lanenega olja in firneia
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace, ion m a le. šolske /vezite mape, ud jemal ne k n i i-žice. risalne hloko itd.
„POLZELA“
TOVARNA PLETENIN
POLZELA
IZDELOVANJE NAI-FINEISIH »COTTON* IN »STANDARD" NOGAVIC
Mariborski trgovci!
Poslužujte se v svojem poslovanju tekočega računa
Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo
pri d o m a i e m, mestnem zavodu
MESTNI HRANILNICI V MARIBORU
Orožnova ulica 2	Uradne	ure:	Dnevno	od	9—12
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani