KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Kmetijstvo
Sp. Podravje •
Zbornica v minusu, svetovalci na prepihu O Stran 2
Ptuj, petek, 28. septembra 2012
letnik LXV • št. 77 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Po naših občinah
Ormož • »Občinska blagajna ni bankomat«
O Stran 3
Po naših občinah
Sp. Podravje • Iz
razpisov izpadle vse občine Sp. Podravja O Stran 4
Sp. Podravje • Trgatev se počasi zaključuje
Obetajo se odlična vina
Letošnja trgatev, ki se je povsod po državi začela zelo zgodaj, se v teh dneh že preveša v drugo polovico.
Šport Nogomet •
Drevenškov strel močnejši od Triglava O Stran 11
Letošnja grozdna letina je količinsko povprečna, saj je v nekaterih vinogradih svoje opravila suša, ponekod pa se niso izognili toči. Za doslej potrgano grozdje je značilna visoka vsebnost sladkorja in v povprečju nizke kisline. Negovanje letošnjega letnika po mnenju enologov ne bo enostavno, vendar pa se lahko pričakujejo zelo kvalitetna vina. V Ptujski kleti, največjem proizvajalcu vin na območju Spodnjega Podravja, so trgatev začeli že 27. avgusta, po napovedih pa naj bi do konca trgatve odkupili okoli dva milijona kilogramov grozdja, pretežno belih sort, ter donegovali okoli 1,2 milijona litrov vina. Vinogradniki, ki so zadovoljni z letino, so manj zadovoljni z odkupnimi cenami grozdja, saj se te že nekaj let neprestano nižajo. A je med trgači, ne glede na slabo cenovno politiko, še vedno veselo ..
SM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Svet četrtne skupnosti Jezero
Zahtevajo protihrupno ograjo
Na seji sveta ČS Jezero 19. septembra so člani razpravljali o več točkah dnevnega reda, med pomembnejšimi pa je bila obravnava strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom na odseku ceste Ptuj-Dornava.
Na tem območju naj bi po pogodbi za CERO Gajke postavili protihrupno ograjo; zanjo na podlagi omenjene ocene zdaj naj ne bi bilo več razlogov, a krajani bodo vztrajali pri njej.
»Glede strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom na odseku ceste Ptuj-Dor-nava lahko povem, da jo je naročila MO Ptuj, izvajala pa se je v maju letos. Meritve in oceno je naredilo podjetje Kova - Družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu. Strokovno oceno smo pred sejo v pogled in proučitev posredovali krajanom Špindler-jeve ulice oziroma njihovemu predstavniku Janku Čušu. Krajani se zavzemajo za postavitev protihrupne ograje, ki je tudi v pogodbi CERO Gajke,« je povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic.
V pogodbi meritve hrupa na omenjenem odseku niso
navedene. V ČS Jezero so mnenja, da mora ograjo občina postaviti ne glede na rezultate meritev in strokovne ocene. »V sklepni oceni je navedeno, da so rezultati meritev hrupa, ki je posledica prometa, pokazali, da izmerjene vrednosti ustrezajo zahtevam uredbe oziroma ne prekoračujejo predpisanih kritičnih vrednosti. Opravili so 24-urne meritve. Iz strokovnega poročila smo lahko razbrali, da so precej prekoračene predpisane mejne vrednosti kazalnikov hrupa. Iz analize meritev tudi izhaja, da so v strokovni oceni zajeli le prometno ugodnejša časovna obdobja dneva oziroma obdobja, ko je najmanj prometa. Z naše strani se nam zdi tudi sporna uvrstitev območja merjenja, torej od Špindlerjeve ulice do Natašine poti, v III. območje varstva pred hrupom, kjer so predpisane mejne in kritične
vrednosti dovoljenih kazalnikov hrupa višje. Razlogi za takšno metodo in s tem nekoliko nenavadno strokovno oceno nam v četrti niso jasni, zato smo sprejeli sklep, da se čim prej sestanemo s predstavniki MO Ptuj in podjetjem Kova, ki nam bo podrobneje predstavilo svoje izsledke meritev in obrazložitev strokov-
ne ocene. V ČS Jezero smo s to strokovno oceno dobili občutek, da se MO Ptuj želi izogniti gradnji protihrupne ograje,« še pove Rosic.
V ČS Jezero so letos poleti opravili anketo o zadovoljstvu krajanov ČS Jezero z novim načinom odvoza odpadkov. Iz nje je razbrati, da se vprašani spopadajo z velikimi težava-
Krajani Spindlerjeve bodo vztrajali pri postavitvi protihrupne ograje.
mi pri skladiščenju vrečk z odpadki, želijo si dodatne posode in odvoz vsakih 14 dni. Z novim načinom odvoza niso zadovoljni, ocena zadovoljstva je 2,6 (ocenjevali so od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najslabšo in 5 najboljšo oceno).
»Pri shranjevanju vrečk z odpadki krajane najbolj motijo smrad (26 %), težave pri skladiščenju (23 %) in predolgi intervali odvoza (21 %). Sledijo dodatno umivanje embalaže zaradi smradu (18 %) in odvoz smeti ob spremenljivih datumih (12 %). Največ ljudi vrečke z odpadki shranjuje v garaži (44 %), zunaj ob hiši (23 %), v drvarnici (16 %), kurilnici (12 %) in drugje v hiši (5 %). Željo po novi posodi za odpadke je izrazilo kar 77 % krajanov, saj se jim nabere največ PVC-odpadkov in embalaže (68 %), manj pa papirja in kartona (32 %). Predlog o 14-dnevnem odvozu je podprla večina prebivalcev (81 %), podali pa so kar nekaj predlogov. Večina se jih nanaša na način odvoza ob fiksnih dnevih in dodatno posodo za embalažo,« je o rezultatih ankete povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosič.
MG
Foto: DK
Sp. Podravje • S seje sveta OE KGZ Ptuj
Zbornica v minusu, svetovalne službe na prepihu
Na tokratni tri ure trajajoči seji sveta območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so se člani s predsednikom Milanom Unukom najdlje zamudili ob vprašanjih nadaljnje usode kmetijskih svetovalnih služb in pri napovedanih spremembah skupne kmetijske politike v obdobju 2014-2020.
zgodile nekatere spremembe statuta zbornice, da se rok za uvedbo obveznega računovodstva na kmetije podaljšuje za eno leto, torej na datum prvi januar 2014, in da trošarina za kmete ostaja na doz-dajšnji ravni.
Podatek o minusu v zbornični blagajni je sprožil debato o nerednem financiranju kmetijskih svetovalnih služb (KSS), ki so javne službe, a tudi edine javne institucije, ki dobivajo denar z velikanskimi zamudami, ne pa po dva-najstinah kot vse druge javne službe.
Kmetijske svetovalne službe - javne službe ali podjetja na trgu?
Karmen Sadek je v zvezi s tem javno zahtevala, naj se tudi financiranje KSS uredi tako kot za vse druge javne službe, pritegnil pa ji je tudi Simon Toplak z mnenjem, da
Kot vedno so sicer sestan-kujoči govorili o marsičem, so pa tokrat precej enotno in hitro soglasno sklenili, da za člana državnega sveta podprejo kandidata Petra Vriska.
Zbornica z najmanj 400.000 evri minusa
Prvo razburjenje pa je povzročil član upravnega odbora zbornice Miha Leskovar, potem ko je povedal, kaj vse so sklenili na prvi seji sveta zbornice (KGZS). Prišlo je namreč na dan, da se je zbornica znašla v hudih rdečih številkah; uradni podatki naj bi govorili o 400.000 evrih minusa, po mnenju marsikoga pa naj bi bila izguba, ki jo je pridelala zbornica, precej večja. »Zdaj je v pripravi revizija poslovanja, ki naj bi odgovorila tudi na vprašanja o nečednih poslih oziroma ali so bila kakšna nakazila sporna ali ne,« je še dodal Leskovar, ki je zbrane seznanil tudi s tem, da so se
Uvodnik
Otroci potrebujejo naš čas
Da smo Slovenci boljpapeškl od papeža, dokazuje tudi primer dneva otroka, ki ga praznujejo v že več kot 145 državah po svetu; mi smo si namreč namesto dneva privoščili kar ves teden, v katerem poskušamo na vse možne načine pocrkljati in razveseliti potomce. S tem ni nič narobe, kajti življenje, ki ga živimo, je tako hitro, da je teden dni še vedno le droben obliž na rano. Združeni narodi so leta 1954 na generalni skupščini pooblastili Unicef, da organizira svetovni dan otrok. Ta je uradno 20. novembra, vendar so si posamezne države datum praznovanja prilagodile svojim potrebam, kar 30 držav, od ZDA do Kitajske, pa ta dan praznuje 1. junija. Prizadevanja za poseben dan, ki bi opozarjal na otrokove potrebe in pravice, so sicer že starejša in segajo v 20. leta preteklega stoletja. Zanimivo pa je, da je Turčija že leta 1920 skupaj z ustanovitvijo države uvedla dan otroka, ki ga praznujejo 23. aprila. Naši otroci v primerjavi s preostalim svetom odraščajo v relativnem vsesplošnem izobilju. Zato je vprašanje, ali takšno praznovanje sploh potrebujemo, povsem primerno. Ali pa tudi ne. Po internetni raziskavi, opravljeni med nemškimi otroki, delajo majhni Nemci vpovprečju več kot 38,5 ure na teden v šoli ali za šolo, kar je absolutno primerljivo s polnim delovnim časom v službi. Čas, ki ga potrebujejo za šolo, narašča s starostjo; medtem ko šestletnikiporabijo za šolo 31 ur tedensko, jih srednješolci že 45 in več. Z družino otroci preživijo 18 ur na teden, le tri ure manj pa ob poslušanju glasbe, risanju, sanjarjenju, branju in lenarjenju, pred računalnikom in televizijo pa so v povprečju 14 ur na teden. Računalnika in televizije si fantje privoščijo kar 17, dekleta pa le 10 ur na teden. Podatki so verjetno precej primerljivi s tistimi, ki bi jih takšna raziskava dala tudi pri nas. oliko časa zarespreživimo z otroki, se z njimi ukvarjamo in smo del njihovega sveta ob vsem, kar je treba vsak dan postoriti? Prav je, da šole, društva in druge organizacije pripravljajo dejavnosti ob tednu otroka. Ampak problem današnjega časa je predvsem v tem, da si starši ne vzamemo dovolj časa za svoje otroke. Zato si v prihodnjih dneh organizirajte dan otroka tudi v svoji družini, da bo več radosti in manj stisk odraščanja.
Viki Ivanuša
Na tokratni seji sveta 0E KGZ Ptuj je bilo spet slišati veliko kritike: zbornična blagajna je shirana, kmetijsko ministrstvo plačuje delo svetovalnih služb, kakor se mu zazdi, v prihodnje pa naj bi te službe postale ali podjetja v javno-zasebnem partnerstvu ali koncesionarji, nova skupna kmetijska politika prinaša negativne ukrepe za aktivne kmete, škoda po suši se bo spet določala po železniških tirih (fotografija je simbolična).
je v državi kar 160.000 javnih uslužbencev, le 300 od njih jih dela v KSS, in naj se res reši vprašanje financiranja teh (borih) 300 strokovnjakov.
Oglasil se je še vodja svetovalnih služb na KGZ Ptuj Peter Pribožič: »Ministrstvo za kmetijstvo na tem področju pripravlja korenite spremembe in zdaj je čas, ko bi morala biti zbornica zelo aktivna! KSS naj bi se v bodoče organizirale kot koncesijska podjetja oziroma službe ali morda po sistemu javno-zasebne-ga partnerstva. Vendar sem prepričan, da bi KSS morala ostati javna služba, predvsem zaradi manjših kmetij pa tudi zato, da se ne podreja interesom kapitala. Ne nazadnje se je treba zavedati, da se zgolj za neposredna plačila oziroma subvencije v naši državi namenja 35 milijonov evrov; gre za denar brez naložb, kar pomeni milijon za svetovalca. In gotovo ni vseeno, kako bo v bodoče pri črpanju denarja iz EU. V kmetijstvu pač zelo dobro črpamo in porabljamo evropski denar (v nasprotju z drugimi panogami), kar je prav tako zasluga svetovalcev. Jasno pa je tudi, da obstaja interes kapitala, velikih podjetij, da dobijo z izobraženim tehnologom tudi kmetijskega svetovalca, kar je možno prek koncesijske pravice. A Nizozemci so nas po drugi strani že opozorili, da so z uvedbo tega sistema svetovalnih služb izgubili nevtralne svetovalne službe.«
Svoje je k debati, ki se je začela razvijati, dodal Franc
Obran z besedami, da privatizacijo podpirata stranki NSi in SD. Potem je bilo slišati, da je finančna in kadrovska racionalizacija potrebna, a naj se izvaja povsod enako, ne le pri KSS, in da bodo z morebitno odpravo KSS ali reorganizacijo v podjetja kratko potegnili prav kmetje, zlasti srednji in majhni, seveda pa bodo prav vsi plačevali storitve po tržnih cenah. Temu razmišljanju se je pridružil direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič, ki je opozoril še na številne druge nesmisle, povezane s KGZ. Denimo dejstvo, da v svetu zbornice, ki pravzaprav najbolj direktno vpliva na delo KGZ, ni niti enega predstavnika financerja dejavnosti (torej ministrstva za kmetijstvo) itd. Med tovrstne neumnosti spada tudi sklep sveta zbornice, da bi bila v prihodnje cena analize zemlje, kar je plačljiva dejavnost KSS, za polovico nižja. »Jasno, da česa takega ne bomo sprejeli na našem KGZ, prav tako ne verjamem, da na katerem drugem.«
Unuk je debato končal s sklepom, da bodo temo financiranja in organizacije KSS pošteno obdelali na prihodnji seji sveta OE KGZ Ptuj.
Proti
izenačevanju subvencij
Naslednja točka, ki so ji prav tako namenili precej časa, se je nanašala na predvidene ukrepe nove skupne kmetijske politike (SKP) po
letu 2014. Unuk je opozoril predvsem na izenačevanje subvencij za travnike in polja, kar gre v korist Primorski in Dolenjski, nikakor pa ne tipičnima poljedelskima regijama Pomurja in Podravja, kjer bodo kmetije zaradi tega ogromno izgubile. Po prvih izračunih, ki jih je predstavil Peter Pribožič za KGZ Ptuj (Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi), je na tem območju okrog 56.000 hektarjev njiv in trajnih travnikov, skupaj s sadovnjaki pa gre za približno 60.000 hektarjev kmetijskih površin, ki so vključene v ukrepe SKP: »Njiv je okrog 33.350, travnikov pa 22.880 hektarjev. Za to se izplačuje približno 13,5 milijona evrov neposrednih pačil. Če se zdaj subvencije, recimo, izenačijo na 200 evrov za hektar, se zniža kvota za dobra dva milijona evrov. Ampak če k temu prištejemo še načrtovano izničenje zgodovinskih plačil, je izguba brez dvoma neprimerno višja.« Obran je k temu navrgel: »In če k izenačitvi plačil dodamo še obvezno knjigovodstvo s 25-odstotno obdavčitvijo, bomo res lahko tukaj, na našem območju, le še vegetirali in podpirali kočevsko in ljubljansko gospodo!« Mirko Kosi je spomnil še na odpravo integrirane pridelave, ki v prihodnje ne bo več subvencionirana, ter dodal, da kmetje ne bodo več imeli denarja za preživetje, kaj šele za morebitne naložbe, in da bodo ostali tudi brez možnosti za najemanje
kreditov: »Čas bi že bil, da se povežemo in najdemo skupni jezik s Prekmurci, ki v tej SKP niso nič na boljšem kot mi. Je to res tako zelo težko?«
Ko o škodi po suši odloča obrambno ministrstvo ...
Sklepni del seje je izzvenel v kritiki popisa škode zaradi letošnje suše. Unuk se je obregnil ob to, da je ptujski KGZ premalo potenciral problem škode v javnosti, medtem ko so bili primorski in prekmurski kmetje kar naprej medijsko izpostavljeni kot najbolj prizadeti. Nato so zbrani družno ugotavljali, da je sistem popisa škode zgrešen v finalnem delu, ko podatke vzame v roke štab civilne zaščite, ki nima kmetijskih strokovnjakov, povrhu pa je sistem nastavljen še tako, da če povprečje ocenjene škode v posamezni občini ne doseže več kot 30 odstotkov, se izbriše celotno območje s prizadetimi kmetijami vred. Svoje k temu dodaja še statistika povprečnega donosa na hektar, ki ga kmetje niti ob normalnih pogojih marsikje ne dosegajo. »Tako bo zdaj ministrstvo za obrambo na podlagi podatkov iz ARS o količini padavin določilo kriterije, katere kmetije bodo upravičene do pomoči in katere ne. Kot je že bilo videno: meja je postavljena po železniški progi, levo bo pomoč, desno pa ne več.«
Za konec so še družno popljuvali predlog, da se najbolj prizadetim kmetom subvencije izplačajo prednostno, kar sploh ni nobena pomoč, pa tudi drugi predlog, da se prizadetim kmetom odpišejo najemnine za skladova zemljišča, ker je selektiven in postavlja dva enako prizadeta kmeta v zelo neenak položaj (če je en najemnik zemljišč, drugi pa ne).
Še vedo ali vedno bolj pa je vroča »Židanova uredba« o prepovedi sajenja tretirane koruze; letošnji napad strun je namreč še dodatno zdesetkal pridelek, zato kmetje zahtevajo, naj se uredba prekliče in znova dovoli setev tretira-ne koruze, kot je to dovoljeno v vseh sosednjih državah EU: »Sicer bomo pač vsi posejali to seme, vseh nas pa ni možno kaznovati ...«
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Ormož • 16. redna seja občinskega sveta
»
Občinska blagajna ni bankomat«
Ponedeljkova 16. redna seja ormoškega občinskega sveta se je začela neobetavno, saj so dnevni red potrjevali celih 55 minut. V podobnem tempu se je nadaljevalo vse do 0.55, ko so se po 18 točkah dnevnega reda tudi najvztrajnejši odpravili domov. Vili Trofenik je na začetku sicer poskušal umakniti nekaj točk, vendar med svetniki ni našel dovolj somišljenikov.
Vili Trofenik, Nives Petek, Stanislav Podgorelec, Boštjan Štefančič in Dušan Cvetko so se na sejo zares temeljito pripravili, saj so spisali kar 14 amandmajev k rebalansu letošnjega proračuna. Preostali svetniki pa očitno niso bili enakega mnenja, saj so zavrnili vseh 13, ki so jih dali na glasovanje. Pri večini je šlo za manjše zneske z različnih postavk, s katerimi so nameravali zmanjšati odhodke oziroma zadolževanje občine. Tako bi zmanjšali stroške snemanja občinskih sej, financiranje političnih strank, stroške delovanja sistema za zaščito, reševanje in pomoč. Menili so tudi, da nakup službenega vozila v danih razmerah ni primeren, prav tako gradnja garaže in nabava nove opreme za radio, ne podpirajo pa niti postavke revitalizacije lagun TSO. V danih razmerah prav tako ne vidijo tehtnih razlogov za povečevanje sredstev za odkupe zemljišč, dokler občinski svet ne bo sprejel ustreznih kriterijev in programa odkupa nujno potrebnih zemljišč.
Vili Trofenik je zatrdil, da so vrednosti posameznih investicij v veljavnem proračunu prikazane v nasprotju s sprejeto investicijsko dokumentacijo, ki jo je sprejel občinski svet, oziroma da je bil ta pri obravnavi proračuna za 2012 zaveden. Po njegovem prepričanju bi pred rebalansom občinski svet moral obravnavati tudi poročilo o šestmesečni realizaciji proračuna. Meni, da predlagatelj ne želi razprave o katastrofalni 34,2% polletni realizaciji prihodkov in še slabši 28,8% realizaciji odhodkov, izključni razlog za rebalans pa je v nestrokovni in nezakoniti pripravi proračuna na področju investicij, na kar je
opozicija nenehno opozarjala, a neuspešno. Če bi jih poslušali takrat, danes rebalans ne bi bil potreben, je prepričan Trofenik, ki tudi pravi, da se uporablja rebalans kot sredstvo, s katerim se nekaterim proračunskim uporabnikom po sistemu bankomata zagotavljajo zaželena proračunska sredstva.
Vrtec v povprečju cenejši za 4,4 %
Starše, ki imajo otroke v vrtcu, bo gotovo razveselila novica, da so svetniki znižali cene programov v vrtcih v povprečju za 4,41 %. To se je zgodilo zaradi ZUJF, ki s 1. 6. 2012 znižuje stroške dela zaposlenih v javnem sektorju. Cena je bila usklajena tudi zaradi upoštevanja stopnje rasti življenjskih potrebščin, saj je bila zadnja sprememba cen v ormoških vrtcih leta 2010. Mesečni stroški programov v oddelkih od 1. do 3. leta zdaj znaša 469,39 evra, od 3. do 6. leta starosti 337,25 evra in v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta starosti 374,69 evra. Strošek živil za otroka znaša 1,36 evra na dan.
Zaradi večjega interesa staršev po vključitvi otrok v vrtec se je pojavila težava pomanjkanja prostora in zagotavljanja predpisanih površin za otroka. Svetniki so zato sprejeli sklep, da soglašajo z manjšo notranjo igralno površino od 3 m2 za otroka.
10.000 evrov za napačna parkiranja
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o izvajanju programa varnosti Občine Ormož, ki ga je podal vodja
Vili Trofenik je predstavil kar 14 zavrnili.
Foto: Viki Ivanuša
amandmajev k rebalansu proračuna, vendar so svetniki vse po vrsti
medobčinskih redarjev Robert Brkič. Spomnil je, da so delo začeli 1. avgusta lani in se v začetku osredotočili zlasti na preventivo in opozarjanje. Večji del delovnega časa posvetijo nadzoru nad mirujočim prometom, pri čemer so največ nepravilnosti zaznali na področju nespoštovanja prometne signalizacije, pri parkiranju na območju kratkotrajnega parkiranja brez označbe časa začetka parkiranja in pri parkiranju na zakupljenem prostoru brez veljavnega zakupnega izkaza. Do 1. 10. 2011 so za tovrstne kršitve izdali okrog 300 pisnih opozoril in več ustnih. Od takrat do zadnjega avgusta letos so začeli postopek o prekršku zoper 295 kršiteljev, od tega je bilo izdanih 261 plačilnih nalogov ali odločb. Največ kršitev Or-možani zagrešijo v Ulici dr. Hrovata (138), na Ptujski cesti (53) in v Skolibrovi ulici (43). Največje težave so redarji za-
znali v okolici zdravstvenega doma, kjer primanjkuje parkirnih prostorov, koncentracija zaposlenih in strank pa je zelo velika, saj so v neposredni bližini ZD še center starejših občanov, urad za delo, psihiatrična bolnišnica, lekarna, do nedavnega tudi center za socialno delo. V Skolibrovi ulici je težava v tem, da ima večina stanovalcev v zakupu le po en parkirni prostor na gospodinjstvo, število vozil pa narašča; mnogi imajo po dve vozili ali več. Zato se pogosto zgodi, da je v prekršku vozilo iz istega gospodinjstva, ki pa nima zakupljenega izkaza, za kar je po veljavnem odloku predpisana globa. Do druge polovice avgusta so redarji tako napisali za 10.000 evrov glob, od tega jih 2800 še ni plačanih. V prihodnjem letu želijo intenzivirati skupne akcije s policisti Policijske postaje Ormož, ki doslej še niso zaživele, kot bi si želeli; zlasti vidijo možnosti na področju nadzora območij, kjer se zbirajo ljudje zaradi uživanja alkohola in posledično drugih kršitev. Robert Br-kič prav tako meni, da bi bilo smiselno sprejeti odlok, ki bi dejanja, moteča za stanovalce lokalne skupnosti, določil kot prekršek.
V nadaljevanju so svetniki kljub protestom Vilija Trofe-nika na isti seji sprejeli tako predinvesticijsko zasnovo kot investicijski program za izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo za naselji Osluševci in Trgovišče.
Sklenili so tudi več premoženjskopravnih zadev, med katerimi je Trofenik problemati-ziral zlasti sklenitev prodajne pogodbe z župnijo Ormož za nepremičnino s parcelo. Za parcelo naj bi po trditvah Trofenika občina že plačala
kupnino, in sicer leta 1985, vendar novo stanje menda ni vpisano v zemljiško knjigo. Sporno se mu je zdelo tudi to, da ni bila opravljena cenitev in da občina v teh časih kupuje zemljišča na zalogo.
V programski svet zavoda za informiranje so imenovali Irmo Murad in Boruta Horvata, v svet zavoda pa dr. Simona Kolmaniča in Marsela Žmauca Rajha.
Nenavadno projektiranje
Svetnik Dušan Cvetko je imel vrsto vprašanj, med katerimi je bilo tudi tisto prebivalcev Sodincev, ki jih je zanimala sprememba projekta pločnika v njihovi vasi. V odgovoru smo izvedeli, da je bilo pri pregledu projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo in pločnika z javno razsvetljavo na trasi Pod-gorci-Sodinci-Velika Nedelja ugotovljeno, da projektant ni zajel premostitev sejanskega potoka, dveh inundacijskih mostov in večjega prepusta pri kapelici v Sodincih. V projektu prav tako ni bilo povezave med pločniki v dolžini 300 metrov in večjega prepusta zaradi nestrinjanja lastnikov s posegom na njihove parcele. Zaradi tega je bila v tem delu premaknjena kanalizacija ob cesti na južno stran lokalne ceste, da se ni posegalo na te parcele. Tako so se na koncu na občini iz več različnih razlogov odločili za izdelavo projektne dokumentacije za 5 premostitev in 600 metrov pločnika. Za izvedbo projekta je bilo treba pridobiti tudi soglasje Elektra Maribor, saj so pri projektiranju čistilno napravo postavili le 4 metre vstran od visokonapetostnega
daljnovoda, potrebnih pa bi bilo 5, zato imajo zdaj nepotrebne stroške in težave.
Svetnica Nives Petek je podala pobudo, da Ormož po zgledu drugih občin prebivalcem zagotovi mestne ali skupne blagajne, na katerih bi lahko plačevali položnice brez provizije. To se ji zdi smotrno predvsem zaradi trenutnega gospodarskega položaja in upoštevaje slab socialni položaj večine družin v občini.
Vilija Trofenika je zanimalo, kakšni so stroški odlaganja komunalnih odpadkov in kdo jih bo plačal. Župan Alojz Sok je pojasnil, da je bilo treba zaradi zaprtja ormoške deponije sredi maja najti novo možnost za odlaganje odpadkov. Koncesionar je najcenejšo možnost našel na Ptuju, kjer cena prevzema, obdelave in odlaganja z okoljsko dajatvijo znaša 88,60 evra za tono. Ptujsko odlagališče je prav tako kot ormoško prejelo odločbo o zaprtju, vendar zaplet še ni končan. Izvedeli smo še, da se bodo odpadki odlagali na Ptuju, dokler ne bo znova odprta možnost v Ormožu. Vse stroške nosi povzročitelj odpadkov.
Boštjana Štefančiča je zanimalo, kolikšni so stroški prevoza na delo Janje Špindler, v. d. direktorja CSO, zakaj je bila na razpisu za višjo medicinsko sestro sprejeta kandidatka iz Rač, če je bila primerna kandidatka že zaposlena v CSO, oziroma je zavod na razpis napotil višjo medicinsko sestro itn. Vprašanja so bila precej nejasna, saj je bil CSO za Šte-fančiča enkrat javni zavod, v isti sapi pa je spraševal po delnicah te institucije. Župan Alojz Sok je povedal, da ne namerava odgovarjati na tako zastavljena vprašanja, in pozval, da pustijo to občutljivo institucijo pri miru. V pisnih odgovorih, ki so jih pripravili, pa smo lahko prebrali, da so stroški prevoza na delo vseh zaposlenih v družbi CSO izplačani po zakonodaji, da je bila za vodjo zdravstvene nege in oskrbe zahtevana visoka strokovna izobrazba, za katero pa višja medicinska sestra ne izpolnjuje pogojev, sicer pa je bilo še opozorjeno, da se kandidatov ne sme diskri-minirati na podlagi kraja bivanja. Tožba, ki je na delovnem sodišču potekala med nekdanjo zaposleno in CSO, pa se je končala s poravnavo. Izvedeli smo še, da je v CSO plača bolničarja negovalca s IV. stopnjo izobrazbe, ki je razporejen v 16. plačilni razred, brez dodatkov 793,10 evra bruto.
Viki Ivanuša
Spodnje Podravje • Znani prejemniki denarja za obnovo in razvoj vasi
Izpadle vse občine Spodnjega Podravja
Konec februarja letos se je končal razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje (ukrep 322 - sofinanciranje t. i. obnove in razvoja vasi), na katerega se je prijavilo ogromno občin z različnim projekti - v Sp. Podravju predvsem s cestnimi. Toda niti ena občina s tega območja ni bila uspešna.
Po podatkih, ki nam jih je na naše vprašanje posredovalo kmetijsko ministrstvo, je pozitivne sklepe za sofinanciranje prejšnji teden prejelo 25 občin za 35 prijavljenih projektov.
Dve občini s tremi, šest občin z dvema odobrenima vlogama
Po tri projekte sta dobili odobrene občini Moravske Toplice in Apače. V Moravski Toplicah bodo lahko s sofi-nacerskim deležem v višini slabih 145.000 evrov uredili večnamenske objekte v vasi Sebeborci, za projekt ureditve infrastrukture v sami občini imajo odobrenih dobrih 117.000 evrov, za ureditve večnamenskih prostorov v Športnorekreacijskem centru Martjanci pa imajo odobrenih slabih 34.000 evrov.
Še bolje so jo na tem razpisu odnesli v Občini Apače; za projekt obnove kulturnega doma v Apačah so jim odobrili skoraj polnih 362.000 evrov, za večnamenski dom Pri mlinu v Šegovcih dobrih
139.000 evrov, za modernizacije cest v naselju Žepovci pa skoraj polnih 135.000 evrov.
Občina Mislinja je dobila odobrena dva projekta, in sicer za ureditev večnamenskega prireditvenega prostora slabih 65.000 evrov, za ureditev vaškega jedra Šentflorjan pa dobrih 70.000 evrov. Dva projekta ima odobrena tudi Občina Rogašovci, in sicer za ureditev prostora za med-generacijsko druženje v gasilskem domu, za kar naj bi prejeli 130.000 evrov, 383.000 pa še za ureditev Trga sv. Jurija. Veseli so lahko tudi v Občini Starše, ki jim je komisija prav tako odobrila dva poslana projekta: za ureditev vaškega središča Prepolje bodo prejeli skoraj polnih 74.000 evrov, za ureditev vaškega središča Marjeta na Dravskem polju pa 77 tisočakov. Z dvema odobrenima vlogama se lahko pohvali še Občina Radenci: za ureditev večnamenskega prireditvenega prostora v naselju Hrastje-Mota bodo prejeli nekaj malega čez 87.000 evrov, za gradnjo doma za medgeneracijsko druženje v Boračevi pa naj bi dobili 194.000 evrov. Še ena občina se lahko veseli dveh pozitiv-
Niti ena od spodnjepodravskih občin ni bila uspešna na letošnjem javnem razpisu za ukrep 322 (obnova in razvoj vasi). Novih naložb oziroma gradbišč torej letos in vsaj do pomladi 2013 (še) ne bo (fotografija je simbolična).
nih odločb - Bistrica ob So-tli: za kanalizacijo s čistilno napravo Trebče naj bi prejeli 87.000 evrov, za projekt obnove večnamenskega objekta za medgeneracijsko druženje v centru občine pa nekaj manj kot 181.000 evrov.
Vse druge občine, ki so dobile pozitivne odločbe za
Ptuj • Kadrovske menjave v PP
Erlača zamenjal Mandl
Za nekatere morda pričakovano - za večino pa ne - se je s položaja direktorja Ptujske kleti poslovil Alojz Erlač, ki je nadomestil prejšnjega direktorja Andreja Sajka.
Na naše vprašanje, zakaj Erlač ni več direktor Ptujske kleti, je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser jasno in zelo na kratko odgovoril tako: »Alojz Erlač je bil na položaju direktorja Ptujske kleti zamenjan zaradi slabih poslovnih rezultatov.«
Ker je novica o njegovi odstavitvi sovpadala s prav tako - za večino - nepričakovanim odhodom direktorja Ptujskih Term Andreja Klasinca, so se hitro pojavile špekulacije, da naj bi bil prav Klasinc zamenjava za Erlača. Toda Glaser je te govorice takoj zanikal: »Andrej Klasinc ne pride v klet, novi direktor bo Vinko Mandl, ki je doslej opravljal funkcijo direktorja trženja in prodaje na tujih trgih.«
Zanimivo je sicer to, da Er-lača zaradi uradnega razloga »slabih poslovnih rezultatov« umikajo za prvim letom, ko je Ptujska klet končno, po več letih rdečih številk izplavala iz
izgub in lani, vsaj po uradno objavljenih podatkih in predstavljeni bilanci, poslovala spet z dobičkom. Lani naj bi namreč ustvarila za 3,066 milijona evrov prometa in dobička 76.922 evrov.
Marsikdo temu razlogu zamenjave direktorja ne verjame povsem. Sicer pa to ni edina
kadrovska menjava direktorjev v Perutnini Ptuj in njenih hčerinskih podjetjih. Med neuradnimi govoricami, ki jih sprožajo menjave na vodstvenih položajih v podjetju, so tudi takšne, češ da gre za kadrovsko čistko pred napovedano dokapitalizacijo.
SM
J
Foto: SM
Dozdajšnjega direktorja Ptujske kleti Alojza Erlača je nadomestil Vinko Mandl (na fotografiji).
en odobren projekt, pa so: Podvelka, Gornji Petrovci, Cankova, Gornji Grad, Ribnica na Pohorju, Hrpelje - Kozina, Črenšovci, Ruše, Kozje, Duplek, Tišina, Velika Polana, Bovec, Radlje ob Dravi, Vuze-nica, Ljutomer in Šentilj.
Skupna vsota sofinancer-skega denarja z omenjenega razpisa je bila šest milijonov evrov.
Spodnjepodravske občine so se obrisale pod nosom
Občine iz Spodnjega Po-dravja se tako lahko obrišejo pod nosom za sredstva. Prav tako lahko zdaj še tisti zadnji upajoči ali skeptični občinski sveti in župani popravijo »načrtovane« projekte in sprejmejo rebalanse, seveda v smer znižanja, občani pa bodo morali požreti še eno nezadovoljstvo, saj so marsikje pričakovali vsaj novo cesto; če že ne letos, pa vsaj v začetku naslednjega leta. A od tega žal ne bo nič. Naslednje upanje za obmejne občine je še vedno načrtovani razpis Južna meja, ki naj bi bil objavljen decembra letos, toda četudi bo kakšen projekt katere od občin z našega območja potrjen, se bo izvedba, glede na administrativno proceduro, lahko začela proti koncu naslednjega leta.
V Občini Videm bodo tako lahko pripravili še tretji rebalans in iz letošnjega proračuna črtali naložbo v obnovo vašega jedra v Leskovcu,
znotraj katerega naj bi uredili kanalizacijo v centru, obnovili tamkajšnji gasilski dom, postavili javno razsvetljavo in uredili obzidje ob cerkvi. Ocenjena vrednost projekta je bila dobrih 500.000 evrov z vključenim DDV. Prav tako so Videmčani ostali brez sofinanciranja drugega prijavljenega projekta; šlo je za dokončanje ureditve nogometnega igrišča v Tržcu, kar naj bi zahtevalo okrog 50.000 evrov z vključenim DDV.
Brez dvoma so razočarani tudi v Cirkulanah, kjer so na omenjeni razpis poslali vlogo za sofinanciranje modernizacije ceste Levičnik-Brezovec v dolžini dobrih dveh kilometrov. Vrednost projekta znaša skoraj 600.000 evrov skupaj z DDV. Cesta bo do nadaljnjega ostala v zdajšnjem stanju, saj občinski proračun ne zmore tako drage prenove.
Nič manj kislih obrazov niso niti v Žetalah; tudi ta občina je na ukrep 322 prijavila za občinski proračun nedosegljiv projekt modernizacije ceste Strajna-Prekože-Potni vrh v dolžini približno 5,5 kilometra. Ocenjena vrednost projekta je ustrezala merilom razpisa, saj je skupaj z vštetim DDV dosegla skoraj 600.000 evrov.
Nič bolj razočarani niso v Podlehniku, saj so na omenjeni razpis poslali dva cestna projekta; gre za cesto Rodni Vrh-Strajna v dolžini dva kilometra in Strajna-Simonič, prav tako v dolžini dveh kilometrov. Vsak projekt je bil ocenjen na dobrih 300.000 evrov, se pravi skupaj 600.000 evrov. Kot je povedal župan,
so s tema projektoma izpadli še tretjič, tokrat le za eno samo točko.
Razpisa za ohranjanje dediščine podeželja ne bo več
V	Dornavi in Gorišnici na omenjeni razpis niso poslali nobene vloge, še vedno pa vse občine čakajo, kdaj bodo znani rezultati drugega, istočasno objavljenega in zaprtega razpisa kmetijskega ministrstva (sofinanciranje projektov za ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja - ukrep 323), znotraj katerega so bili na voljo trije milijoni. Odločbe naj bi prejeli prav v teh dneh.
V	Dornavi, Vidmu in Go-rišnici na tem razpisu letos niso sodelovali, prav tako ne v Cirkulanah, zato pa so v Že-talah prijavili projekt prenove Pušnikove domačije z ureditvijo krožne tematske poti (v vrednosti približno 170.000 evrov), v Podlehniku pa so prijavili projekt dokončanja muzeja na Gorci (v vrednosti okrog 55.000 evrov).
Res je, da so župani naštetih občin že ob samem odprtju razpisa zelo kritizirali nizko kvoto denarja za sofinanciranje projektov tako iz ukrepa 322 kot 323; glede na interes občin (in glede na številne prejete vloge, ki so skupaj dosegle skoraj 90 milijonov evrov) bi morali povečati vrečo za ta dva ukrepa vsaj za desetkrat.
Letos izpadli projekti s prvega razpisa sicer še niso popolnoma izgubljeni. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, se v prihodnjem letu obeta še en javni razpis za ukrep 322, in če se kriteriji ne bodo (bistveno) spremenili, bodo lahko malo popravljene vloge poslali še enkrat in upali na boljše rezultate.
Krepko pa so se ušteli tisti župani, ki so računali, da bodo kakšen dober projekt lahko prijavili na javni razpis ukrepa 323. Odgovor ministrstva na naše vprašanje, kdaj lahko znova pričakujemo ta razpis, je bil namreč kratek in zelo jasen: »Iz naslova ukrepa 323 v tem obdobju ni več predvidenih javnih razpisov.«
No, v tolažbo: morda bodo kakšni podobni javni razpisi na to tematiko pa spet od leta 2014 naprej.
SM
Foto: SM
Slovenija • Kdo bo nasledil Zdenko Čebašek Travnik?
Za varuhinjo kandidira tudi Silvestra Klemencic
Potem ko je predsednik države Danilo Türk v Uradnem listu RS objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, se je v javnosti pojavilo že nekaj imen o naslednici Zdenke Čebašek Travnik, ki se ji mandat izteče februarja prihodnje leto.
Do zdaj je kandidaturo za varuhinjo človekovih pravic uradno potrdila Nataša Pirc Musar, ki naj bi jo za to funkcijo predlagala ena izmed nevladnih organizacij, v tekmo za ta položaj sta se podala še velenjska tožilka Aleksandra Štiblar in generalni tajnik Zveze Sintov Slovenije Rinal-do DiRicchardi - Muzga, o ponovni kandidaturi pa razmišlja tudi Zdenka Čebašek Travnik, ki se ji šestletni mandat izteče 22. februarja 2013. V začetku tega tedna je svojo kandidaturo za to funkcijo potrdila tudi Kidričanka dr. Silvestra Klemenčič, doktorica znanosti na področju lingvistike, govora in teorije družbene komunikacije ter magistrica menedžmenta ne-profitnih organizacij, po poklicu pa profesorica športne vzgoje.
Kaj vas je vodilo, da ste vložili svojo kandidaturo za varuhinjo človekovih pravic?
»Kandidiram zato, da pokažemo, da smo tudi ljudje s periferije sposobni opravljati tovrstne funkcije v državi, in ker menim, da imam za to delo
ustrezna znanja in izkušnje, predvsem pa sem pripravljena prevzeti vso odgovornost, ki jo nalaga ta izziv. Moje pestre delovne izkušnje zadnjih 30 let me zaznamujejo kot delavko na tekočem traku, trgovko, vzgojiteljico, učiteljico, profesorico in ne nazadnje ravnateljico. Z njimi sem dobila širok vpogled v pomanjkljivosti pri nas in si na podlagi pridobljene interdisciplinarne izobrazbe izoblikovala možnosti sistemskih rešitev na različnih področjih.«
Katere cilje ste vključili med prioritete?
»Prioriteta mojega dela bo vsekakor skrb za otroke, mladino, starostnike, invalide in brezposelne. V Sloveniji je treba najbolj in najprej sistemsko poskrbeti za te entitete, kajti tu se vse začne in konča. Družba, ki ji to ne uspe, izdaja najšibkejše. Nedopustno je namreč, da tako velik odstotek otrok v Sloveniji gre spat lačnih, da tako velik odstotek mladih doživlja depresijo, da tako velik odstotek starostnikov preživlja svojo starost na pragu revščine, da so invalidom kršene človekove pravi-
Foto: M. Ozmec
Dr. Silvestra Klemenčič je tudi uradno vložila kandidaturo za varuhinjo človekovih pravic.
ce in da je med brezposelnimi tako velik odstotek visoko izobražene mladine. V državi je vse več brezposelnih, zato so tisti, ki iščejo delo, v zelo šibkem položaju, delodajalci pa to s pridom izkoriščajo. To moramo preprečiti in izkoreniniti.
Zavedam se, da smo kot država v nezavidljivem položaju
glede financ in gospodarskega razvoja, vendar trdim, da se z voljo in jasnimi cilji, argumenti, prerazporeditvami ter reorganizacijo določenih segmentov da urediti tudi to področje, in to z minimalnimi vložki.«
Na katere naloge boste v primeru imenovanja še posebno pozorni?
»Pozornost bom namenila tudi drugim področjem, kot so sodni in policijski postopki, upravne zadeve in socialna varnost, tu je zaznati največ kršitev pa tudi največ nerešenih zadev pri varuhu. Potem so tu še omejitev osebne svobode, delovnopravne zadeve, stanovanjske zadeve ter okolje in prostor pa diskriminacija, nestrpnost in preostalo. Vse to so področja, kjer je zaznati nekoliko manj nepravilnosti, a so posamezni primeri zaradi sistemskih napak alarmantni.«
Ali vas je pri zdajšnji varuhinji človekovih pravic kaj motilo?
»Takoj na začetku opravljanja funkcije bom predlagala drugačen pristop k izvedbi nalog, da ne bo toliko nepotrebnih razhajanj z zakonodajno, sodno in izvršno vejo oblasti. Temeljil bo na evalva-ciji dozdajšnjega dela varuha, s pomembno razliko v pristopu reševanja v programu vnaprej določenih nalog in sprotnih reševanj problematike. Za učinkovito delo varuha človekovih pravic so ključnega pomena tudi mediji, zato bom takoj na začetku zastavila
cilj konstruktivnega sodelovanja.«
Do zdaj ste aktivno sodelovali v politiki. Ali je to za vas ovira?
»Vsekakor ne, nasprotno. V politiki sem delovala, da za odrinjene, zapostavljene in neslišane ljudi naredim nekaj dobrega. Spoznala sem tudi sistem reševanja problemov, ki je za zdaj premalo učinkovit. Ta funkcija ponuja veliko več avtonomije in možnosti kot političnim akterjem, zato sem odšla iz političnih vrst. Zdaj sem le še soustanoviteljica in aktivna članica Društva za medgeneracijsko sodelovanje in vodja civilnodružbene-ga gibanja Pobuda za otroka.
Kot rečeno, veliko je treba postoriti, toda verjamem, da nam bo v dobro družbe in vsakega posameznika v njej v večji meri uspelo le, če korenito spremenimo pristope k reševanju kršenja pravic, drug drugega pravočasno slišimo in upoštevamo. V ta namen obljubljam le veliko dela in prizadevanj, da bo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji čim manj.«
M. Ozmec
Ptuj • 21. seja mestnega sveta
Kriza pristrigla ptujski investicijski načrt
Ptujski mestni svetniki so se 24. septembra sestali na prvi popočitniški seji. Obravnavali so osemnajst točk dnevnega reda. Vse so potrdili v glavnem brez večjih razprav, tudi spremembo proračuna za leto 2012.
Svetniki so potrdili tudi odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi JVZ Vrtec Ptuj, prav tako so soglašali s sistemizacijo delovnih mest v Vrtcu Ptuj v šolskem letu 2012/2013 in sprejeli sklep o uskladitvi cen programov v vrtcu. V povprečju se te od sedanjih znižujejo za šest odstotkov, v prvem starostnem obdobju pa se ne spreminjajo. V MO Ptuj so se odločili, da bodo še naprej financirali vse tiste nadstandar-dne programe, katerih stroškov sicer država ne prizna. Še naprej se bodo v izvajali obogatitveni programi, starši pa bodo tudi v šolskem letu 2012/2013 koristili možnost polovičnega plačila za največ dva meseca v letu, če se bodo za ta čas odločili otroka začasno izpisati; tako kot doslej bodo to lahko uveljavili le pri najstarejšem otroku, če imajo sočasno v vrtcu dva otroka.
Zaskrbljujoča zadolženost mestne blagajne
Svetniška razprava se je najbolj razživela ob predlogu sprememb proračuna za leto 2012, ki so bile nujne zaradi zakonodaje, izvajanja socialnih transferjev in stanja na področju posameznih investicij. Tako se med drugim znižuje
postavka pri izgradnji kon-gresno-kulturne dvorane, v mestni proračun pa se ne bo nateklo niti 2,5 milijona evrov, predvidenih za izgradnjo nove športne dvorane. Plan za letos je znašal 36,3 milijona evrov, rebalans znaša 33,5 milijona evrov, razlika je 2,8 milijona evrov. Po novem znašajo prihodki mestnega proračuna 25,8 milijona evrov, odhodki pa skupaj 33,2 milijona evrov, primanjkljaj iz bilance prihodkov in odhodkov pa znaša 7,4 milijona evrov. Stanje je takšno, da se bo treba temeljito lotiti priprav na proračun za leto 2013, upoštevati realno stanje in se odločiti le za prednostne investicije oziroma zaključiti že začete, je bilo svetniško opozorilo. Temu ustrezno bo treba spremeniti tudi integralni razvojni program.
Svetnike skrbi zadolženost mestne blagajne; trenutne obveznosti iz zadolžitev znašajo 1,7 milijona evrov, k temu pa je treba prišteti še „prikrite" zadolžitve, je znova spomnil Miran Meško (SD), in četudi so te še vedno pod mejo dovoljenega zadolževanja, bo v bodoče potrebna previdnost pri zadolževanju oziroma odločanju za nove investicije. Miro-
slav Luci (SDS) je povedal, da je zdajšnji rebalans tista realnost, na katero je treba računati tudi v bodoče. Pri tem pa ugotavlja, da je premalo investicij oziroma vlaganj v tisto, kar že imamo, to pa je turizem. Morda bi kazalo razmišljati tudi o varčevalnih ukrepih v tistih institucijah, ki jih je MO
Ptuj ustanovila v prejšnjih letih. Mestnim svetnikom naj se predstavijo podatki o tem, koliko znašajo zakonske obveznosti in koliko denarja sploh ostane za investicije.
Helena Neudauer (SDS), predsednica odbora za finance, je povedala, da pogrešajo nabor ukrepov za zmanjše-
vanje materialnih stroškov. Prevetriti pa bi bilo treba tudi število zaposlenih v mestni upravi, ali to sledi spremembam proračuna, pa je v svoji razpravi razmišljal Miro Vam-berger (Zares). Sicer pa se občinam v letu 2013 napoveduje različno črna bodočnost; po eni od različic naj bi ptujski
mestni proračun v letu 2013 izgubil dodatnih 3,2 milijona evrov, po drugi pa 1,6 milijona evrov, je povedal župan Štefan Čelan in zagotovil, da bodo razprave o proračunu za 2013 temeljite, kot bo temeljit tudi razmislek o bodočih investicijah. Zagotovo pa bodo v mestni upravi naredili vse, da bi uspeli z drugo fazo projekta podtalnice.
Mestni svetniki so na 21. seji potrdili tudi investicijski program za drugo fazo dominikanskega samostana. Dokončanje ureditve kongresno-kulturne dvorane, za katero je bilo prvotno načrtovano, da jo bodo odprli še v letu projekta evropske prestolnice kulture, pa se vse bolj odmika. Novi rok dokončanja projekta je sedaj februar 2012. Do podaljšanja roka izgradnje je prišlo zaradi arheoloških najdb, največ pa zaradi zamud pri začetku konservatorskih del. Zaradi podaljšanja roka izgradnje izvajalec Strabag zahteva poplačilo stroškov. Pogajanja o tem bodo stekla v oktobru.
Na 21. seji so mestni svetniki s tajnim glasovanje izvolili kandidata za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov iz MO Ptuj. Kandidata sta bila dva, Rajko Fajt in Gorazd Žmavc, svetniško podporo je dobil prvi. Za elek-torje pa so bili izvoljeni Silva Fartek, Dejan Klasinc, Marjan Kolarič, Lidija Majnik in Franjo Rozman.
MG
Središče ob Dravi • 15. seja občinskega sveta
Končno potrdili prostorski načrt
Potem ko so teden prej zaradi opravičene odsotnosti večine svetnikov Občine Središče ob Dravi odpovedali srečanje, so se minuli teden sestali na 15. redni seji. Dnevni red je napovedoval 13 točk, vendar so imenovanje predstavnika v programski svet Radia Ormož umaknili, saj se mora o kandidatih najprej posvetovati KVIAZ.
Najpomembnejša je bila gotovo potrditev dopolnjenega predloga odloka o občinskem prostorskem načrtu. Ker so bile med nosilci urejanja prostora ter željami posameznikov in občine razlike, je bilo potrebnih veliko usklajevanj, postopek pa se je zavlekel na pet let. Po OPN se stanovanjska gradnja usmerja na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča, ki jih je največ v naselju Središče ob Dravi in Obrež. Krepi se tudi funkcija občinskega središča naselja Središče ob Dravi, kjer se razvijajo centralne dejavnosti. Širitev obstoječih površin za kmetijsko proizvodnjo je načrtovana v Zgornjih Šalovcih. Za OPN je bilo podanih okrog 140 izvzemov iz zazidalnih površin nazaj v nezazidalne, ki so jih podali zasebni vlagatelji. OPN ne predvideva njihove vrnitve v kmetijska zemljišča, večinoma so spremenjene v tako imenovane zelene površine, ki se lahko uporabljajo za vrtičkarstvo ali kaj podobnega, ne zapadejo pa več za plačilo nepozidanih stavbnih zemljišč. Največ takšnih sprememb je bilo v Obrežu. Večina izvzemov je bila upoštevanih v OPN, sprejetih jih ni bilo le nekaj v Godenincih, in sicer zaradi strnjenega zazidalne-
ga okoliša. Za spremembo v zazidalno površino za individualno gradnjo je bilo le šest predlogov, od katerih eden ni bil upoštevan zaradi posega v prvovrstne kmetijske površine, sprejeti pa so bili tudi vsi predlogi za gospodarske objekte.
Poleg zasebnikov se sprejema OPN veseli tudi občina, saj se ji je po dolgih pogajanjih uspelo dogovoriti za 3,25 ha kmetijskih površin za poslovno cono Lipje, za katero pa bo potreben še podroben prostorski načrt. »To je komaj prvi, a zelo dolgotrajen korak k poslovni coni. Zemljišča so v lasti sklada kmetijskih zemljišč in bi jih občina rada odkupila, vprašanje pa je, ali jih bo sploh lahko glede na obstoječe cene. To je tudi ena izmed gospodarskih tem, o katerih bi se z županom Alojzom Sokom rada pogovorila z ministrom Žerjavom, ki sva ga že prosila za srečanje,« je povedal župan Jurij Borko.
Dobili pravico, denar še čakajo
Obravnavali so tudi zaključni račun proračuna občine v letu 2011 s poročili nazornega odbora in revizijskim poročilom. Lanski proračun so sprva
Foto: Viki Ivanuša
Začela so se dela na zadnji letošnji investiciji, kjer pa se bo gradnja pločnika z razsvetljavo in kanalizacijo razširila v temeljito prenovo Kolodvorske ulice, ki so jo svetniki ocenili za najbolj smiselno.
zastavili blizu treh milijonov evrov, po rebalansu pa je imela občina za okrog dva milijona prihodkov in 2,1 milijona odhodkov. Primanjkljaj je znašal okrog 76.000 evrov. Rebalans je bil potreben zlasti zaradi prerazporeditve sredstev za vodovod v leto 2012, neuspešni pa so bili tudi na razpisu ministrstva za kulturo, od katerega so si obetali obnovo Orlane.
Predstavnik NO Ivan Janžekovič je na seji podal nekaj priporočil za nadaljnje delo, večjih kršitev pa ni bilo. Ustavili so se predvsem ob večni težavi - poročilih o delovanju društev, ki bi morala biti natančnejša in vsebovati dokazila o namenski porabi sredstev.
Župan Borko je v pogovoru povedal tudi, da je v pripravi rebalans za leto 2012, zlasti ker
končno pričakujejo sredstva od obnove trga (ukrep 322). Pričakujejo 104.000 evrov, kar je pri 1,4-milijonskem proračunu lepa vsota. Upravno sodišče je razsodilo v prid občine že konec minulega leta, na denar pa še vedno čakajo. »V projektu smo imeli vmesno in končno kontrolo, narejen je bil tehnični prevzem, nato pa so na ministrstvu menili, da pomeni sklep
o dodelitvi sredstev dejansko tudi prevzem obveznosti, kar pa ne drži, to je šele podpis pogodbe. Ker tega ni v državnem proračunu, vlada takšne primere posebej rešuje na svojih sejah. Čeprav to vse skupaj težko razumem. Gre namreč za evropska sredstva ukrepa 322, za kvoto, ki je bila razdeljena leta 2007 v ukrep in je uvrščena. Letošnji razpis iz istega naslova pa je dobil za naš konec Slovenije porazen epilog. Naša občina se je prijavila na razpis s šestimi avtobusnimi postajami in ostali smo praznih rok,« je povedal Borko.
Na seji so se svetniki tudi odločili, da bo občinsko glasilo poslej plačljivo. Letna naročnina v tiskani verziji bo znašala 30 evrov. Brezplačna verzija je na voljo na internetni strani občine.
Odločili so se tudi, da bodo 580 evrov, ki so namenjena za gospodarjenje z divjadjo, usmerili v ukrep pogozdovanja in ozelenitve.
Župan Jurij Borko je podal informacijo o izgradnji pločnika v Kolodvorski ulici, kjer je predvidena ureditev pločnika, javne razsvetljave in meteorne kanalizacije. Ob tem bodo v zemljo položili tudi električne vode in optični kabel. Ker po ulici poteka 35 let star vodovod, so se ga odločili obnoviti. Ker za to nimajo predvidenega denarja, bodo plačilo zamaknili v prihodnje leto. Ob tej priliki bodo v ulici uredili tudi priključke za fekalno kanalizacijo in tako temeljito obnovili vso ulico. Osnovni projekt je vreden 112.000 evrov, nekaj pa bo treba dodati še za posege, za katere so se odločili naknadno.
Viki Ivanuša
Podiehnik • Konec gradnje kanalizacijskega sistema
Za vse občane ostaja 50-odstotni popust
V Podlehniku se je v teh dneh končal dvoletni projekt izgradnje kanalizacijskega sistema z novo čistilno napravo. Občina tako trenutno zagotavlja priključek na kanalizacijo slabim 20 odstotkom gospodinjstev.
»Kanalizacijski vod v dolžini treh kilometrov, ki teče skoraj od meje z Občino Videm ob vzporedni cesti do čistilne naprave ter še ob cesti za Lesko-vec, je gradilo Cestno podjetje Ptuj, biološko čistilno napravo pa podjetje Ipi, d. o. o., iz Rogaške Slatine. Vsa dela so bila končana v predvidenem roku, vrednost obeh naložb pa je na koncu pristala pri dobrih 960.000 evrih. Od tega je čistilna naprava za 500 PE zahtevala nekaj manj kot 245.000 evrov, kanalizacijski cevni razvod pa 708.000 evrov. Projekt smo sicer uspešno prijavili na prejšnji razpis za Južno mejo, od koder smo počrpali 80 odstotkov potrebnega denarja, razliko, torej slabih 200.000 evrov, pa smo dodali iz občinskega proračuna,« je ob koncu del povedal župan Marko Maučič in dodal, da je nova čistilna naprava že pripravljena na takojšno povečanje kapacitete na 1000 PE, ko bo to potrebno.
Na nov cevni razvod in čistilno napravo se bo lahko priključilo približno 68 gospodinjstev in gospodarskih objektov: »Na novo čistilno napravo smo že priključili šolo in dodatnih 15 gospodinjstev, ki so bili prej priključeni na manjšo šolsko čistilno napravo. To smo za zdaj uskladiščili in jo bomo uporabili na drugi primerni lokaciji.«
Do konca leta bodo po besedah župana Maučiča občani dobili tudi odločbe za plačilo priključnine: »Za zdaj zbiramo natančne podatke o velikosti zemljišč, kar seveda vpliva na višino priključnine. Glede na dozdajšnje izračune pa lahko rečem, da se bo vrednost teh gibala okrog šest evrov za kvadratni meter bivanjske površine, torej velikosti hiše. Po našem odloku imajo sicer čisto vsi občani pravico do 50-odstotnega popusta, tako da se bodo cene gibale nekje od 400 evrov navzgor, kar ne-
kaj je tudi takih, ki bodo kljub popustu morali plačati tudi več kot 1000, celo 2000 evrov. Seveda pa bodo vsi naši občani imeli možnost brezobre-
stnega obročnega odplačila za rok enega leta. Maučič na vprašanje, ali se zaveda, da po tolmačenju veljavne zakonodaje občina popusta sploh ne
sme obračunavati, preprosto odgovarja: »Pri nas velja takšen odlok in pika. Če bo pa država od nas zahtevala drugačne pogoje, potem ne vem, čemu smo
V Podlehniku so dokončali kanalizacijski sistem v središču občine z novo biološko čistilno napravo (na posnetku), ki ima začetno kapaciteto 500 PE. Priključnine bodo občani lahko poravnali v 12 obrokih in s 50-odstotnim popustom, ki ga daje občina vsem.
kanalizacijo sploh gradili, saj si je ne bo mogel privoščiti praktično nihče!«
Z izgradnjo kanalizacijske mreže v Podlehniku pa še niso končali naložbe: »Zdaj je kanalizacijski sistem urejen v strogem središču občine, v nadaljevanju pa bomo zgradili še manjkajoči vod čisto do meje z Občino Videm, kjer je nekaj novogradenj. Prav tako bomo aktivirali že narejen vod v delu naselja Sedlašek, ki še ne deluje, in ga bomo s črpališčem, ki ga bomo zgradili, povezali z zdajšnjim sistemom in novo čistilno napravo. Predviden je tudi samostojni kanalizacijski sistem v delu naselij Stanošin in Zakl (okrog nove cerkve) ter še sistem v Kozmincih, okrog Babilona. Seveda pa sta zadnja dva odvisna od razpisov oziroma od tega, kdaj in koliko sofinancerskega denarja bomo dobili,« je še povedal Maučič.
SM
Foto: SM
Slovenija • Primerjava cen v letih 2006, 2007 in 2012
Kakšne podražitve so nas doletele v zadnjih letih
Kriza, nižje plače, brezposelnost in višje cene so v zadnjih letih najpogostejše teme pogovorov. Marsikdo ugotavlja, da za enak denar dobi veliko manj izdelkov kot pred leti: nekoč smo imeli polno košarico in smo zanjo odšteli le nekaj evrov, danes za isti znesek dobimo bistveno manj.
Ali to drži in za koliko so se izdelki podražili, smo preverili v treh velikih trgovskih verigah: Intersparu, Mercatorju in Tušu. Za primerjavo smo izbrali naključno košarico živil in cene danes primerjali s tistimi izpred šestih let, ko smo oktobra 2006 v treh velikih trgovskih verigah preverjali cene izdelkov. Enak postopek smo ponovili leto pozneje, ko smo v Sloveniji že plačevali z evrom.
Takrat smo povsem naključno izbrali 13 izdelkov (enake količine in isti proizvajalci) in jim v vseh treh omenjenih trgovinah na isti dan preverili cene. V naši nakupovalni košarici se je znašlo tole: coca-cola 1,51, vegeta (Podravka) 250 g, navadna milka 100 g, paradižnik 1 kg, rumena paprika 1 kg, banane 1 kg, Bar kava 100 g, sončnično olje Zvezda 1l, alpsko mleko 3,5 % m. m. 1l, pivo Zlatorog 0,51, rama Harmonía 250 g, pašteta Argeta 100 g in svinjsko pleče 1 kg.
Cene leta 2007 so bile v primerjavi z letom prej skupaj višje za približno 3 evre. Že takrat je bilo povsem jasno, da je kljub zatrjevanju politike, da se to ne bo zgodilo, evro prinesel podražitve. V vseh treh trgovinah, v katerih smo preverjali cene, je bilo treba
	Interspar	Tuš	Mercator
2006	14,58	15,33	15,57
2007	18,08	18,36	18,92
2012	19,97	18,46	20,50
Povišanje 2006-2012	5,39	3,13	4,93
Povišanje 2007-2012	1,89	0,10	1,58
Cene za enako nakupovalno košarico 13 izdelkov v letih 2006, 2007 in 2012
za enako nakupovalno košarico odšteti več kot takrat, ko smo plačevali s tolarji.
Že evro prinesel podražitve: v enem letu bi plačali 3 evre več
Naša primerjava cen izbrane nakupovalne košarice v letih 2006 in 2007 je pokazala, da niti ena izmed treh trgovin kupcem ni prizanesla s podražitvami. Te so bile precej podobne v vseh treh trgovinah, približno tri evre več smo leta 2007 odšteli za enako nakupovalno košarico kot leto prej.
Razlike med trgovci so bile tako rekoč minimalne. Medtem ko bi leta 2006 za naše izdelke plačali nekaj več kot 15 evrov, je leta 2007 znesek narasel na okrog 18 evrov.
Izdelek	Interspar	Mercator	Tuš
coca-cola 1,5 l	1,18	1,22	1,18
vegeta (Podravka) 250 g	2,03	2,04	1,99
navadna milka	0,75	0,99	0,62
paradižnik 1 kg	1,09	1,29	0,99
rumena paprika 1 kg	1,49	1,79	1,59
banane 1 kg	1,18	1,25	1,25
Bar kava 100 g	1,17	1,09	1,12
sončnično olje Zvezda 1l	2,19	2,39	2,09
alpsko mleko 3,5 % m. m. 1 l	0,95	0,97	0,89
svinjsko pleče 1 kg	5,09	4,19	3,49
pivo Zlatorog 0,5 l	1,09	1,09	1,04
rama Harmonia 250 g	1,10	1,20	1,12
pašteta Argeta 100 g	0,66	0,99	1,09
Skupaj v evrih	19,97	20,50	18,46
Izdelek	Interspar	Mercator	Tuš
coca-cola 1,5 l	1,09	1,42	0,89
vegeta (Podravka) 250 g	1,79	1,79	1,54
navadna milka	0,75	0,77	0,64
paradižnik 1 kg	1,49	0,99	2,49
paprika rumena 1 kg	1,99	2,29	1,99
banane 1 kg	0,98	1,09	0,98
Bar kava 100 g	0,73	0,75	0,75
sončnično olje Zvezda 1l	1,91	2,06	1,74
alpsko mleko 3,5 % m. m. 1 l	0,73	0,77	0,83
svinjsko pleče 1 kg	5,30	4,25	3,90
pivo Zlatorog 0,5 l	0,79	0,79	0,89
rama Harmonia 250 g	0,75	0,92	0,86
pašteta Argeta 100 g	0,76	1,03	0,86
Skupaj v evrih	18,08	18,92	18,36
Za našo nakupovalno košarico bi leta 2007 najmanj odšteli v trgovini Interspar in sicer 18,08 evra. Pri tem je treba poudariti, da so se cene v primerjavi z letom prej za naših 13 izdelkov skupaj podražile za natanko 3,5 evra.
Podražitve so bile takrat povsem očitne tudi v trgovinah TUš. Medtem ko je bilo treba oktobra 2006 za 13 izdelkov odšteti 15,33 evra, se je leta 2007 ta znesek zvišal na 18,36 evra. Podražitev je znašala 3,03 evra.
Za izbrane izdelke je bilo 2006. in 2007. treba največ odšteti v Mercatorju. Leta 2006 je naša nakupovalna košarica stala 15,57 evra, 2007. pa 18,92. Podražitev je tako znašala 3, 35 evra.
Ob tem je seveda treba poudariti, da je primerjava narejena za našo nakupovalno košarico in bi lahko bila slika
Cene izdelkov so se pri vseh prodajalcih povišale, a najmanj pri Tušu: za naše izbrane izdelke v zadnjih petih letih le za 10 centov.
ob drugačni izbiri izdelkov povsem drugačna. Jasno pa je, da so bili dvigi cen skorajda usklajeni, saj so bile podražitve po uvedbi evra zelo podobne v vseh trgovinah.
Kakor koli že, evro je prinesel podražitve, zanimalo pa nas je, ali so cene naraščale v zadnjih letih oziroma ali se nam le zdi, da danes za iste izdelke plačamo več.
Kako je danes?
Ker je danes marsikdo prepričan, da za svoj denar iz meseca v mesec dobi manj, smo še enkrat obiskali trgovine. V torek, 25. septembra, smo
preverili cene v enakih trgovinah kot pred šestimi in petimi leti, izbrali smo tudi enak izbor izdelkov.
Primerjava kaže, da so se cene najmanj zvišale v trgovinah Tuš. Medtem ko smo leta 2007 za našo nakupovalno košarico odšteli 18,36, je leta 2012 razlika zanemarljiva, cene so višje le za 0,10 evra, v primerjavi z letom 2006 pa za 3,13 evra.
Najdražji za nakup naših 13 izdelkov ostaja pri Mercator-ju. Leta 2006 smo za izbrane izdelke plačali 15,57 evra, 2007. 18,92 evra, letos pa kar 20,50 evra.
Drugačna je slika v Inter-
sparu. Ta je bil v letih 2006 in 2007 za naše izdelke najcenejši, letos pa ne več. Za našo košarico bi namreč v torek odšteli 19,97, kar je skoraj dva evra več kot 2007. in kar 5,39 evra več kot 2006.
Podražitve so torej očitne. Upoštevajoč dejstvo, da takšnih nakupov mesečno opravimo več in da je v naši nakupovalni košarici dokaj malo izdelkov, je povsem jasno, da so se cene precej dvignile v primerjavi z letom 2006. Mleko olje, kava, začimbe, margarina, pivo in sir - za vse to danes plačujemo veliko dražje kot pred leti.
Dženana Kmetec
Ljutomer • 10 uspešnih let podjetja Cleangrad
V novih prostorih
V ljutomerskem podjetju Cleangrad se ukvarjajo s proizvodnjo stenskih sistemov, stropov in vrat, namenjenih za farmacijo, laboratorije, operacijske sobe, bolnišnice in pre-hrambno industrijo.
Zgornja tabela prikazuje cene v treh trgovinah: Intersparu, Mercatorju in Tušu 25. septembra 2012, tabela spodaj pa prikazuje cene enakih izdelkov leta 2007.
Ob desetletnem delovanju so se preselili v obnovljene prostore nekdanjega tekstilnega obrata Mura na Prešernovi cesti v Ljutomeru. Kar 74-odstotni lastnik Cleangrada je tuje podjetje Serentis, preostanek si delita Jernej Zupančič (direktor) in Anton Krajnc (vodja proizvodnje). Z odkupom objekta na javni dražbi so pridobili nujno potrebne prostore za nadaljnji razvoj podjetja. Dozdajšnjih 1600 kvadratnih metrov je nadomestilo 4700, od tega jih je 2700 namenjeno za proizvodnjo, 1000 za skladiščne in prav toliko za pisarniške prostore. Z ureditvijo proizvodnih prostorov in nabavo nove tehnologije ter dodatnim številom zaposlenih bodo letne kapacitete podjetja znašale okrog 24.000 kvadratnih metrov panelov in 450 vratnih kril. Njihov največji poslovni partner je belgijski Pfizer, izdelke pa prodajajo še v
Avstriji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Poljski, Franciji, Hrvaški, Makedoniji, Nizozemski, Srbiji in Rusiji. Z lansko pridobitvijo ISO-certifikata, ki se izkazuje v stalni kakovosti njihovih proizvodov in storitev, so po oceni vodstva Cleangrada relativno hitro zrasli v vodilno podjetje za opremljanje čistih prostorov na območju nekdanje skupne države, zlasti v Srbiji. Že pred vstopom Slovenije v EU so načrtovali razširitev
poslovanja na evropska tržišča in z uspešnimi novimi projekti osvojili tudi najzahtevnejše trge, predvsem v Belgiji in na Nizozemskem. Lani so prihodke podjetja, kjer je zaposlenih 50 delavcev, podvojili z dveh na štiri milijone evrov, dobiček pa je znašal domala pol milijona. Ob letošnjem občinskem prazniku je županja Občine Ljutomer Olga Karba podelila podjetju posebno priznanje.
NŠ
Foto: Niko Soštarič
Novi poslovni prostori podjetja Cleangrad v Ljutomeru
Foto: CG
Slovenija • Kriza gradbeništva
Lani za 16 odstotkov manj zgrajenih stanovanj
Po končnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je lani v Sloveniji gradilo skupno 13.500 stanovanj, kar je za 16 odstotkov manj kot 2010. Do konca lanskega leta je bilo dokončanih le 41 odstotkov stanovanj ali 5467.
Podatki o zmanjšani gradnji stanovanj so le eden izmed kazalnikov vsesplošne krize in krize v gradbeništvu. Število novozgrajenih stanovanj je sicer po podatkih Sursa padalo že več čet. Tako je bilo v državi še leta 2007 v gradnji več kot 16.000 stanovanj, istega leta jih je bilo končanih 8357. Leta 2008 jih je bilo v gradnji 13.697, dokončanih pa kar 9971. Leto pozneje, 2009., se je gradilo še 11.137 stanovanj, dokončanih pa jih je bilo 8561. Leta 2010 pa je bilo v gradnji 9616, dokončanih pa 6352 stanovanj. Podatki med drugim povedo, da se je od leta 2008 do konca lanskega leta, torej v treh letih, izgradnja stanovanj skoraj prepolovila.
Največ stanovanj so lani dokončali v osrednjeslovenski (28 % vseh dokončanih stanovanj) in v podravski statistični regiji (skoraj 18 % vseh). Najmanj so jih dokončali v zasavski regiji (odstotek vseh).
Po številu dokončanih stanovanj so med občinami osre-dnjeslovenske statistične regije izstopale Ljubljana (716),
Od leta 2008 do konca 2011. se je število zgrajenih stanovanj v državi skoraj prepolovilo; padec novogradenj pa spremljata tudi padec cen in števila prodanih stanovanj, kar naj bi se začelo spreminjati z začetkom prodaje stanovanj podjetij v stečaju.
Kamnik (191) in Komenda (102), med občinami v podravski regiji pa Slovenska Bistrica (241) in Maribor (105). Povprečna velikost stanovanja v bloku znaša 71 kvadratnih metrov, sicer pa ima največ stanovanj (61 %) štiri sobe.
Podatki Sursa še kažejo, da je med investitorji stanovanjske gradnje vedno več fizičnih in vedno manj pravnih oseb; tako je bilo leta 2007 še 5500 pravnih oseb (podjetij) in 10.703 fizične osebe, lani pa je bilo med podjetji le
še 1261 pravnih oseb, ki so gradile stanovanja, ter 6732 fizičnih.
Ob koncu leta 2011 je stanovanjski sklad zajemal 849.825 stanovanj. Povprečna površina teh je bila 80 kvadratnih metrov. Več kot polovica vseh
teh je v mestnih naseljih; ta stanovanja so povprečno velika 71 kvadratnih metrov; v podeželskih naseljih so večja, in sicer v povprečju merijo 90 kvadratnih metrov.
Tovrstna gradnja je bila sicer najintenzivnejša v desetletju od 1971 do 1980, saj v tem obdobju zgrajena stanovanja pomenijo skoraj 21 % vsega stanovanjskega sklada. Konec lanskega leta je bilo v tem skladu še vedno 21 % stanovanj brez centralnega ogrevanja, 7 % pa brez kopalnice.
Padajo tudi cene in prodaja
Padcu novogradenj se pridružuje tudi padanje števila prodanih stanovanj in cene. Te so po podatkih Sursa bile v prvem četrtletju letošnjega leta povprečno za 4,2 % nižje kot lani. Pocenile pa so se vse vrste stanovanjskih nepremičnin, najbolj nove.
Cene novih stanovanj so se v prvem četrtletju 2012 v primerjavi s predhodnim četrtletjem znižale kar za 8 %.
Četrtletno znižanje cen novih stanovanj je bilo večje le še v prvem četrtletju 2009 (takrat je bilo 10,4%). Z zadnjim znižanjem cen novih stanovanj je bila v enem četrtletju izničena celoletna rast cen iz leta 2011 (ta je bila 7,6%). Cene novih stanovanj so bile tako v prvem četrtletju 2012 za skoraj 19 % nižje kot v rekordnem tretjem četrtletju 2008.
Četrto leto zapored se nižajo tudi cene rabljenih stanovanj; v prvem četrtletju 2012 so bile za približno 5 % nižje kot pred letom dni. Kot že povedano, se konstantno niža tudi število prodanih stanovanj, tako rabljenih kot novih. Vendar pa se na tem področju pričakuje sprememba, saj se na trg nepremičnin vračajo podjetja v stečaju. Zaradi dolgih stečajnih postopkov pa naj bi bilo stečajno premoženje nekdanjih večjih gradbincev na trgu verjetno šele ob koncu leta 2012. Tedaj naj bi bilo predvidoma tudi število prodanih novogradenj znova višje.
SM
Maribor • Evropska noč raziskovalcev
Želite raziskovati?
Nocoj je Evropska noč raziskovalcev, ki se na pobudo Evropske unije sočasno odvija v več kot 300 mestih. Med drugim se bo izvedbi dogodka pridružila tudi mariborska univerza, ki to priložnost že sedem let zapored koristi za povezovanje univerzitetne, znanstvene in raziskovalne sfere z gospodarskim ter storitvenim sektorjem.
Predavanja, poskusi, predstavitve, debate, raziskovanje, spoznavanje različnih stvari in še marsikaj zanimivega se bo dogajalo znotraj Evropske noči raziskovalcev.
Danes bo namreč Maribor na različnih prizoriščih -tako kot drugih 300 evropskih mest - vnovič gostitelj Evropske noči raziskovalcev. Mariborska univerza dogodek organizira skupaj s TechnoCentrom, in sicer sedmo leto zapored. Lani je bil projekt izveden v štirih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Novem mestu.
Dogajanje v Mariboru se bo začelo že popoldne in se bo zavleklo dolgo v noč, ko bodo znanstveniki in raziskovalci svoje laboratorije preselili na številna prizorišča po štajerski prestolnici in pokazali, kako poteka delo v laboratorijih.
Obenem bodo z interesenti delili izkušnje iz življenja poklicnega raziskovalca, znanstvenika. Kot pojasnjujejo na mariborski univerzi, je namen dogodka približati ta vznemirljiv poklic širši javnosti in navdušiti mlade, da se odločijo zanj.
Projekt je pomemben del
Foto: arhiv mariborske univerze
Maribor je eno izmed prizorišč Evropske noči raziskovalcev.
povezovanja univerze z njenim okoljem, financira pa ga Evropska komisija, ki znatna sredstva namenja v razvoj kariere raziskovalcev in ustvarjanje atraktivnega delovnega okolja raziskovalnih organizacij. Cilj je preprost: povečanje števila zaposlenih visokou-sposobljenih raziskovalcev in s tem dvig konkurenčnosti evropske skupnosti.
Organizatorji noči iz leta v leto zaznavajo večji obisk, in to ne le odraščajoče mladine, temveč tudi starejših, ki tako potešijo svojo raziskovalno radovednost.
Letos dogodek poteka pod geslom »Spoznaj čar raziskovanja«, s čimer organizatorji želijo poudariti pomen tega, da postanemo družba znanja.
Prepričani so, da imamo za to izpolnjene številne pogoje in da se temu, da bi raziskovali ter obenem uživali, se učili in se prestavili, nikakor ne bi smeli odpovedati.
»Tudi takšen način predstavitve poklica raziskovalca najširši javnosti je zanimiv in statistično merljiv, saj lahko njegova uspešnost, učenje iz izkušenj in zato nenehne izboljšave pa tudi novosti v programu, h kateremu bistveno
doprinesejo naši raziskovalci, pomembno odločijo o tem, ali se bomo prijavili na naslednji
javni razpis Evropske komisije ali ne. In še več: ali bomo izbrani ali ne,« pravi Brigita Krsnik Horvat, ki že sedem let skrbi, da se Univerza v Mariboru prijavi na evropski razpis in bdi nad projektom.
Ob tem dodaja, da gre za dogodek, ki ga je vredno obiskati. Če vam je torej raziskovanje blizu ali bi se preprosto želeli naučiti česa novega, bo nocoj Maribor prava izbira.
Obeta se nadvse zabavna, vznemirljiva ter seveda poučna noč, ki jo pripravljajo in izvajajo znanstveniki z izbranimi študenti in absolventi.
Če želite raziskovati, se lahko odpravite v nakupovalno središče Europark, Univerzitetno knjižnico Maribor, na Slomškov trg, botanični vrt in še na številna druga prizorišča.
Dženana Kmetec
Prlekija • Kovaški mojster Alojz Vrbnjak
»Vedno znova bom prihajal v Ljutomer«
Čeprav so Ljutomerčani že osemindvajsetič pripravili znameniti Prleški sejem, se ga je kovaški mojster Alojz Vrbnjak iz Maribora, prleški rojak, letos udeležil prvič.
»Bilo je pred veliko leti, ko sem kot začetnik v obrtni dejavnosti izdelovanja kmetijskih pripomočkov sodeloval na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni,« pravi 56-letni Vrbnjak, ki se je rodil na Stari Cesti pri Ljutomeru, z obrtjo pa se je v domačem kraju začel ukvarjati 1981. Leto pozneje se je preselil v štajersko prestolnico in si v Pekrah uredil poslovne prostore, kjer kot družinsko podjetje uspešno deluje že polna tri desetletja. Najprej je izdeloval rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo, zdaj njegov osnovni proizvodni program zajema unikatne kovinske izdelke.
Na sejmu v Ljutomeru se je v prvi vrsti predstavil kot animator in zbiralec naročil svojih proizvodov, šele nato kot prodajalec. »S povpraševanjem po naših izdelkih sem bil zelo zadovoljen, zato bom priho-
dnje leto znova udeleženec ljutomerske prireditve. V rojstni kraj se bom vedno rad vračal.« Kot je še povedal, so zanj sejmi cenovno nesprejemljivi, zato pa je redni obiskovalec kramar-skega sejma, ki je vsako nedeljo
v Mariboru, kjer se, kot zatrjuje, sklepajo odlični posli. Ob ženi je v kovaštvu Vrbnjak zaposlen tudi sin Peter, ki bo po očetovi upokojitvi nadaljeval opravljanje obrtne dejavnosti.
NŠ
Oče Alojz in sin Peter ob založeni stojnici kovaštva Vrbnjak
Foto: SM
Ptuj • Nova sezona mestnega gledališča
V gledališču se bomo letos smejali
Letošnji abonma v ptujskem gledališču bo nekoliko drugačen. Kot pravijo, so se glede na resnost časov odločili, da ponudijo nekaj drugačnega - smeh. Zato so ga povsem preprosto poimenovali abonma Komedija.
»Kot po navadi vpisujemo dva odrasla in dva otroška abonmaja, posebnost letošnjega odraslega abonmaja pa je, da je humorno obarvan, kar pomeni, da smo za naše obiskovalce v teh resnih časih izbrali predvsem komedije, s katerimi jih želimo nasmejati in spraviti v dobro voljo,« poudarja Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj.
Kot pojasnjuje, ostaja prioriteta predstav kakovost. »Tako smo povabili k nam predstave, ki vas bodo dobro nasmejale, a obenem vam v razmislek ponudile kakšno resno misel, vendar na nekoliko bolj sproščen način. Ob predstavah našega repertoarja si boste lahko ogledali tisto najboljše, kar je humornega in zabavnega ustvarilo slovensko gledališče v tej sezoni,« še dodaja Srpčič.
Ravno v torek so začeli vpis
novih abonentov, ki se konča 5. oktobra. V abonmaju za odrasle bodo
v tej sezoni ponudili predstave: Nežka se moži, v produkciji SNG Drama Ljubljana, Cafe
teater Ljubljana gostuje s predstavo Micika in Aldo, Gledališče Koper s komedijo Parole,
Utrinek s predstave Gregorjevo čudežno zdravilo, ki je prva v sezoni 2012/13.
parole ali Ni bila peta, bila je deveta. V začetku leta se bo s predstavo Stare sablje predstavilo ptujsko gledališče, prav tako tudi marca s koproduk-cijo Mini teatra Ljubljana s komedijo Stol(i). Aprila 2013 bo gostovalo Prešernovo gledališče Kranj, in sicer s komedijo Limonada Slovenica. Sezona pa se bo sklenila s produkcijo domačega ptujskega gledališča, ki pripravlja komedijo z naslovom Najstarejša obrt.
V otroških abonmajih Kresnička in Zvezdica je ponujenih sedem predstav. Mestno gledališče Ptuj, Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev bodo že v začetku oktobra uprizorili zgodbo bratov Grimm Rdeča kapica. Mesec pozneje bo gostovalo Gledališče Lutke Zajec s predstavo Kam pa kam, kozliček. V pravljičnem mesecu decembru bo Lutkovno gledališče
Maribor uprizorilo Sneguljči-co. Novo leto se bo v ptujskem gledališču za otroke začelo z zgodbo To je Ernest Lutkovnega gledališča Nebo. Zavod Bufeto Ljubljana bo nastopil februarja, in sicer s predstavo Takšnega cirkusa pa ne, mesec pozneje pa gledališče Zapik Ljubljana z zgodbo Miška ka-ško kuhala. Sezono za otroke bodo sklenili s špageti, aprila namreč gostuje LU UŠ Lutke Ljubljana s predstavo Žiga Špaget.
Kot pravi Srpčič, se tako za odrasle kot otroke obeta zanimiva in pestra sezona. Poudarja, da cene abonmajev ostajajo nespremenjene. »Že več let so enake, tako da kljub dvigu stroškov cen nismo dvigovali. Našim obiskovalcem še vedno ponujamo odlične predstave po zelo dostopni ceni,« še dodaja. Dijakom, študentom in upokojencem ponujajo 20-odstotni popust na redne cene abonmajev, ob tem imajo tudi možnost plačila na dva obroka.
Ker je smeh pol zdravja in ker se bodo v ptujskem gledališču to sezono veliko smejali, bo smiselno vsaj kakšen večer ali dva, če ne več, preživeti ob dobrih predstavah, polnih smeha.
Dženana Kmetec
Ptuj • Ekonomska šola potuje v Belgijo
Ormož • Razstava iz zasebnih vojaških zbirk
Foto: MGP
Veščine, ki jih je treba pokazati Razstava vojaških pokrival
Na tekmovanju mladih med 18. in 25. letom starosti v poklicnih spretnostih bosta barve Slovenije med drugim zastopali tudi Ptujčanki. V nedeljo se Amalija Šegula in Nastja Hrga odpravljata v Belgijo, kjer bosta Evropi pokazali, po čem sta posebni. Kaj natanko pripravljata, si lahko ta teden ogledate v izložbi Mercator blagovnice na Ptuju.
V nedeljo bosta nekdanji dijakinji ekonomske šole Ptuj, ki sta izobraževanje končali junija letos, odpotovali v Belgijo. Aranžerki Nastja Hrga in Amalija Šegula bosta barve šole, Ptuja pa tudi Slovenije zastopali skupaj z mentorico Vesno Emeršič, učiteljico na omenjeni šoli. Aranžerki, ki se s polno paro pripravljata na mednarodno tekmovanje Euro Skills, sta si udeležbo na njem prislužili z zmago na državnem tekmovanju mladih aranžerjev - olim-pijadi poklicev, ki je potekalo marca na celjskem sejmu Flora Poroka Altermed.
Čeprav v Belgijo odpotujejo že čez dva dni, se tekmovalni del začne šele v četrtek, 4. oktobra, in sklene v soboto. V mestu Spa-Francoschamps se bosta dekleti pomerili z močno konkurenco. Na tekmovanju bodo sodelovali mladi med 18. in 25. letom starosti, pomerili pa se bodo v poklicnih spretnostih. Gre za tekmovanje, ki poteka vsaki dve leti, zberejo pa se najboljši tekmovalci iz več kot 25 evropskih držav in istočasno tekmujejo v več kot 45 različnih panogah.
Aranžerki Nastja in Amalija bosta skupaj z ekipami infor-matikov, mehatronikov, cvetličarjev in gostincev sestavljali državno reprezentanco Slovenije.
Ker pa se morata za evropsko tekmovanje pripravljati in opraviti določene naloge, ki
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož (OZVVS) je v sodelovanju z Območnim združenjem slovenskih častnikov Ormož (OZSČ) v blagovnici Mercator na ogled postavilo razstavo Vojaške kape in Ormožani. Na sobotnem odprtju so nastopile flavtistke, učenke Glasbene šole Ormož, razstavo pa so si poleg domačinov ogledali tudi gostje iz OZVVS Kamnik.
Člani OZVVS Ormož so v minulih letih oblikovali obsežno zbirko vojaških pokrival. Zbiratelji vojaških predmetov Ivan in Franc Puklavec, Stanko Jurkovič, Boris Vukan in Miran Fišer so za razstavo prispevali vojaške kape, čapke, baretke, klobuke, fotografije in dokumente. Tako je nastala zgodba o ormoških fantih in možeh, ki so služili vojsko v času avstrijskega cesarstva, Kraljevine Jugoslavije, sodelovali v 2. svetovni vojni kot partizani ali mobiliziranci v nemško vojsko ter po vojni v JNA. Poseben prostor so dobile kape ormoških teritorialcev, mladincev prostovoljcev in mladincev na predvojaškem usposabljanju. Lepo so predstavljene tudi kape pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, ki jih nosijo v enotah Slovenske vojske in mednarodnih misijah Eufor v BiH, Kfor na Kosovu, Isaf v Afganistanu in v misijah OZN, kjer si je bilo treba omisliti pokrivala tudi za drugačne podnebne razmere od naših. Tako, denimo, uniforma Slovenske vojske v Sloveniji ne pozna klobuka, ki pa marsikje drugje pride prav.
Zelo vneta zbiratelja sta tudi Ivan in Franc Puklavec. Povedala sta, da so si kape zelo podobne in se razlikujejo v nian-sah, zato je treba biti natančen. Prav zato so na razstavi zagotovili, da je vedno dovolj navzo-
bodo podobne v Spaju, te dni pridno vadita. Med drugim sta v ponedeljek aranžirali izložbo v Blagovnici na Ptuju, kar je tudi glavna priprava, vezana na nalogo drugega tekmovalnega dne, ko bosta morali aranžirati izložbeno okno z oblačili in jesensko tematiko. Kako jima je uspelo, si lahko ogledate v ptujski blagovnici. Celoten aranžma je plod njune domišljije, pravita pa, da jima idej nikoli ne zmanjka. »To zelo radi počneva, zato nama ni težko,« pravi Nastja Hrga. Prepričana je, da je šola, ki si jo je izbrala, prava, saj jo aranžiranje zelo zanima, na ekonomski šoli pa si je pridobila veliko novih, uporabnih znanj.
»Upava, da se bova dobro odrezali in da bo najino delo všeč tudi ocenjevalcem,« še dodaja Amalija Šegula.
Da sta zdaj že nekdanji dijakinji šoli v ponos, je prepričana mentorica Vesna Emeršič. Dodaja, da se bodo v Belgiji vsi skupaj potrudili, da bodo barve Slovenije zastopali kar najbolje.
Še posebno so veseli, da jim je kljub dejstvu, da je bila to prva generacija maturantov programa aranžerski tehnik, uspela dobra uvrstitev na državnem tekmovanju. Tokratni uspeh na državnem tekmovanju in dejstvo, da so premagali tudi šole z dolgoletno tradicijo, je dokaz več, da na ptujski ekonomski šoli veliko poudarka dajejo praktičnemu znanju. Tisto na papirju je gotovo enako pomembno, uporabno znanje pa lahko dijake pripelje daleč. Ne le do zmage na tekmovanjih, ampak tudi do delovnega mesta.
Dženana Kmetec
Tekmovalki, ki bosta predstavljali ptujsko ekonomsko šolo v Belgiji: Amalija Šegula in Nastja Hrga.
Foto: DK
čih veteranov, ki znajo razložiti, komu pripada katero pokrivalo glede na rang in specialnosti. Ivan in Franc Puklavec sta se za zbirateljstvo navdušila po obisku vojaškega muzeja, zdaj pa sama zbirata vojaške predmete iz obdobja 2. svetovne vojne do danes. Največ predmetov imata iz JNA, slovenske vojske in TO. Predmete iščeta po sejmih blizu in daleč, kar zahteva precej časa in denarja. V veliko pomoč je internet, ki ponuja številne informacije, tudi kako ločiti original od kopije in orientacijo glede cen. Najljubši so jima lastni predmeti iz obdobja vojne za Slovenijo, v kateri sta sodelovala, zelo pa cenita in skrbita tudi za predmete, ki so jima jih podarili prijatelji ter vojaki z zaupanjem, da bodo v njuni zbirki tudi ostali. Imata
tudi okrog 40 kosov orožja, za tokratno razstavo pa sta prispevala približno 50 eksponatov.
Predsednik OZVVS Miran Fi-šer je povedal, da je pokrivalo dodatek k obrazu, in kot obleka naredi človeka, pokrivalo pokaže človekovo razpoloženje. »V združenju deluje sekcija zbirateljev, saj v to dejavnost člani vlagajo precejšnja sredstva in trud. Številni imajo lepe zbirke, že kar prave muzeje. Težje pa je to ustrezno predstaviti javnosti, zato sem hvaležen postavljavcem razstave Ivanu in Francu Puklavcu, Stanko Jurkoviču, Borisu Vukanu, Dušanu Bombeku in Tončku Mu-radu ter Saši Fišer, ki je tehnično pripravila slikovno gradivo za razstavo,« je povedal Miran Fišer.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vsako pokrivalo ima svojo zgodbo.
Kidričevo • Manager klub Ptuj na obisku v Boxmarku
Presenečeni nad sodobno tovarno
Člani Manager kluba Ptuj so prvo jesensko srečanje pripravili v kidričevski družbi Boxmark Leather, kjer so bili ob ogledu novih sodobnih proizvodnih prostorov prijetno presenečeni, z zanimanjem pa so prisluhnili predavanju Matjaža Marovta in Igorja Žule o povečanju učinkovitosti proizvodnje.
Znotraj nadaljevanja letošnjega programa aktivnosti so člani Manager kluba Ptuj jesenski del nadaljevali v četrtek, 20. septembra, ko so z drugimi zainteresiranimi gosti obiskali družbo Boxmark Leather v Kidričevem. Ogled novih in najsodobneje urejenih proizvodnih prostorov je vodil pomočnik direktorja Matej Bastič, člani Manager kluba Ptuj pa so bili nad vsem, kar so videli in slišali, zares prijetno presenečeni. Po ogledu jih je v sejni sobi nagovoril Marjan Trobiš, glavni direktor družbe Boxmark Leather Kidričevo. Med drugim so izvedeli, da je družba ena izmed največjih in tudi najuspešnejših v državi, ki trenutno zaposluje več kot 1800 delavcev, največ seveda delavk. So tretji največji proizvajalec usnjenih prevlek v Evropi, predvsem za luksuzne avtomobile znamk Mercedes, Volkswagen, Audi in druge znane avtomobilske tovarne. V zadnjih letih so v Kidričevem zgradili razvojni center, tri nove proizvodne hale in novo skladišče, zato so bili udeleženci nad videnim zelo navdušeni, tudi nad obetavni-
Foto: M. Ozmec
Člani Manager kluba Ptuj so bili med ogledom novih proizvodnih, poslovnih in razvojnih prostorov kidričevskega podjetja Boxmark Leather prijetno presenečeni.
mi in smelimi načrti družbe. Presenečen pa je bil tudi Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, ki je tokratni obisk ocenil nadvse ugodno:
»Moram reči, da sem bil v tem podjetju nazadnje pred dobrimi sedmimi leti. Takrat je bila tukaj le velika šivalnica z lon posli za tujega naročnika. Delavci, v glavnem gre za žensko delovno silo, so tedaj delali v zelo slabih delovnih razmerah, zgradbe niso bile vzdrževane, prostori niso bili klimatizirani. Danes pa sem bil skupaj z drugimi pri-
jetno presenečen nad vsem, kar smo tukaj videli in slišali. Boxmark ima namreč povsem novo, sodobno in visokoteh-nološko opremljeno tovarno ter najsodobnejši razvojni center, kar je porok, da bodo tudi v prihodnje svoj položaj na svetovnem trgu lahko ohranjali na visoki ravni.«
V drugem, izobraževalnem delu obiska so člani kluba z zanimanjem prisluhnili predavanju z naslovom Povečanje učinkovitosti proizvodnje, ki sta ga pripravila Igor Žula, direktor podjetja 3 Projekt, d.
o. o., in mag. Matjaž Marovt, direktor tehnične direkcije v Adria Mobil, d. o. o. Vsebinski del predavanja je bil organiziran v treh sklopih. V prvem so šli na kratek sprehod po metodah izboljševanja učinkovitosti ter se seznanili z mehkimi dejavniki, izvedeli pa so tudi, kako pomembni so pri tem inovativnost, nadzor, red, spoštovanje rokov, fokus na delo, ki dodaja vrednost, ter projektno vodenje. Sledil je primer dobre prakse iz družbe Adria Mobil, seznanili so se tudi z vsebinami o pristopih k projektu, v izvedbi projekta in najpomembnejših dejavnikih za uspešnost. Ob tem so udeleženci zlahka spoznali, da je stalno izboljševanje učinkovitosti in produktivnosti proces, ki je povezan z vključevanjem vseh zaposlenih, ki morajo vzpostaviti pozitiven odnos do sprememb. Tovrstni projekti lahko dajo odlične rezultate v relativno kratkem času, vendar je pomemben pogoj predvsem pravilen pristop in dober projektni mene-džment. To pa je vsekakor že zgodba zase.
-OM
Slovenija • Projekt Mirno morje
Dijaki jadrali po Dalmaciji
Minuli teden se je najmanj 1000 otrok s posebnimi potrebami, iz socialno ogroženih okolij in nadarjenih otrok iz različnih evropskih držav podalo na morje v Dalmacijo, kjer so sodelovali v enotedenskem projektu doživljajske pedagogike. Prvič letos so se jim pridružili tudi predstavniki ptujskega dijaškega doma.
Humanitarno-socialni zavod Mirno morje Slovenija se znotraj istoimenskega projekta trudi omogočiti sodelovanje na enotedenski dogodivščini čim več otrokom. Za to zbirajo sredstva po različnih poteh, s sponzorskim denarjem, telefonskimi donacijami itn.
Gre za največji socialno-pe-dagoški projekt v Evropi, ki omogoča druženje otrok iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Projekt so izpeljali od 15. do 22. septembra, otroci pa so se družili in spoznavali nove kulture ter navade, kar je stal-
„ 4--"V'*?'! äL '«A ^
Wu'j^rtirsc'm	-J-f^'. - ■ ^ ..
fc^'V- " --	y
/Ji -v- - ■
Dijaški dom Ptuj je sodeloval pri projektu Mirno morje.
Foto: arhiv Dijaškega doma Ptuj
nica njihovega bivanja tako na jadrnici kot na kopnem. Ena izmed zanimivejših dogodivščin za sodelujoče je namreč
DIJAŠKI DOM PTUJ Arbajterjeva 6, Ptuj Telefon: 02 78 70 700
DNEVNO VARSTVO, UČENJE IN DELAVNICE ZA PROSTI ČAS
ZA UČENCE OSNOVNIH IN DIJAKE SREDNJIH ŠOL.
Ponujamo dnevno bivanje, kosilo, malico in večerjo. Ponudba prilagojena potrebam staršev in njihovih otrok oz. mladostnikov. Več informacij v tajništvu, vsak dan v tednu od 8. do 14. ure, ali na: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj.
vožnja z jadrnicami. Teden, ki ga otroci v skupini preživijo na jadranju, je zanje nepozaben. Letos je sodelovalo kar 15 jadrnic s slovensko posadko. Na eni izmed teh so bili letos tudi predstavniki Dijaškega doma Ptuj, in sicer dijak 3. letnika Biotehniške šole Ptuj Benjamin Seher, spremljal pa ga je Ivan Hercog.
Kot pojasnjuje, je dijaški dom letos pri projektu sodeloval prvič, in sicer na pobudo Brede Žgeč, predsednice društva Soroptimist Ptuj, zaposlene v podjetju Interexpo
skupina, d. o. o., ki je bilo med donatorji projekta Mirno morje.
Z zbranimi sredstvi dona-torjev je bila udeležba za dijake brezplačna. »Združili so različne najstnike, ki jih je ta izkušnja zelo povezala. Veselili so se jadranja, plesa v diskoteki, kuhanja na jadrnici in podobno. Bili so res presrečni,« pojasnjuje Hercog. Projekt ocenjuje kot zelo dober in upa, da bo Dijaški dom Ptuj sodeloval tudi prihodnje leto, morda s še več dijaki.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Hektor si je zaslužil večernico
Kdo? Kaj? Kako? Morda so vam, cenjeni bralci, padli na misel ti trije vprašaji, saj se bere naslov današnje Knji-garnice zares nekoliko zagonetno. Verjamem, da poznate večernico, saj je tako poimenovana ena izmed najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad, ki jo vsako leto na Očesu besede, srečanju slovenskih mladinskih pisateljev v Murski Soboti, prejme najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.
Prva večernica je bila podeljena leta 1997 Tonetu Pavčku za pesniško zbirko Majnice. Od takrat so bile nagrajene te knjige in avtorji (te knjižničarji priporočamo otrokom in odraslim): Lažniva Suzi (Desa Muck), Princeska z napako (Janja Vidmar), Kaja in njena družina (Polonca Kovač), Mislice (Feri Lainšček), Luža (Matjaž Pikalo), Ledene magnolije (Marjana Moškrič), Srebro iz modre špilje (Slavko Pregl), Gimnazijec (Igor Karlovšek), Distorzija (Dim Zupan), Eva in kozel, Poletje na okenski polici (Majda Koren, Irena Velikonja), Vrane (Ervin Fritz), Pink (Janja Vidmar), Cesar in roža (Bina Štampe Zmavc), Maščevanje male ostrige (Mate Dolenc).
Zdaj si že mislite, dragi bralci, da Hektor ni ime ali morda psevdonim slovenskega pisatelja, marveč je to z večernico nagrajeni literarni junak, ki si ga je odlično in nagrade vredno zamisli pisatelj Dim Zupan - dobitnik večernice za knjigo Hektor in zrela hruška (Zgodba nekega Hektorja. Hektor in zrela hruška. Ilustrirala Andreja Gregorič. Ljubljana: Mladika, 2011. Knjižna zbirka Hektor/Mladika). Tako se začenja nagrajena knjiga iz serije Hektor:
Vse ima rok trajanja.
Tudi vesolje.
Tudi sonce.
Nekoč bo ugasnilo.
Tudi luna.
Tudi zemlja.
Kako naj bi bil potem Hektor večen?
Ubogi cucek iz plemena labradorcev.
Razmišljujoč pes s filozofskimi nagnjenji.
Ker tudi večnost ni večna.
Končala se bo ob koncu časov.
Stara ščeneta pravijo, da nič posebnega.
Nič pretresljivega.
Že videno.
Pravijo, pasje življenje je kot hruška.
Po uspešni oprašitvi zacvetiš in se rodiš.
Na veji se pojavi kot majhen zelen sadež.
Mnogo jih odpade, preden dozorijo.
Se še spomnite mojega bratca Buckota ...
Tako se začenja sedma knjiga s Hektorjem, ki je glavni knjižni junak in pripovedovalec zgodbe o sebi, od rojstva do smrti. Vendar pisatelj Dim Zupan (rojen 19. 2. 1946 v Ljubljani) ne pripoveduje zgolj o pasjem življenju, marveč se v svojih »pasjih« razmišljanjih dotika bistvenih družinskih, človeških vprašanj na nevsiljiv, ponekod humoren, a iskren, živahen način, ki je blizu mlademu bralcu. Doslej so v zbirki Hektor izšle te knjige: Hektor in ribja usoda, Hektor in mala šola, Hektor in velika avantura, Hektor in male ljubezni, Hektor in duh po človeku, Hektor in velika solza ter zadnja, nagrajena - Hektor in zrela hruška, kjer avtor tankočutno govori o starosti in smrti.
Vabljeni na razstavo Večernica 2012 v Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer se bo prihodnji četrtek, 4. oktobra, začela nova sezona Pravljic z jogo, in sicer ob 17. uri v pravljični sobici. Pridite, veseli vas bomo!
Liljana Klemenčič
Rokomet
V prvenstvo zvečine z lastnim kadrom
Stran 12
Rokomet
Gorenje uspešno na generalki za Ligo prvakov Stran 12
Miran Vuk
»Želimo postati stalnica v najvišjem rangu«
Stran 13
Namizni tenis
Katja najvišje doslej - do polfinala
Stran 13
Padalstvo
Slovenski padalci spet na svetovnem vrhu
Stran 14
Kolesarstvo
Uspešni na Dolenjskem in na Hrvaškem
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 11. krog
Drevenškov strel močnejši od Triglava
Aluminij - Triglav 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Drevenšek (48.).
ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Sulejmanovič, Kašnik, Medved, Spahič, Bingo, Drevenšek, Vraničar (od 70. M. Rešek), Kurež (od 80. Kožar), Jeleč (od 75. Kmetec). Trener: Bojan Flis.
TRIGLAV: Pelko, Šturm, Zolič, Roškar, Ovčina, Dolžan, Brajič (od 81. A. Podplatnik), M. Podplatnik (od 59. Šujica), Kongnyuy, Šmit (od 68. Jelar), Stojnič. Trener: Siniša Brkič.
RDEČI KARTON: Spahič (86. - drugi rumeni karton).
Nogometaši v 1. ligi so v sredo nadaljevali igranje tekem po zgoščenem urniku; v zadnjih 10 dneh so odigrali tretjo prvenstveno srečanje, vmes so odigrali še eno pokalno. Kidri-čani so na domačem igrišču pričakali ekipo Triglava, ki jih je na začetku sezone v Kranju ugnala z rezultatom 1:0. Ker gre za ekipi s primarnim ciljem obstanka v ligi, je bilo srečanje toliko pomembnejše. Obe ekipi sta v prejšnjem krogu remizirali z identičnim rezultatom 0:0; Triglav doma s Celjem, Aluminij v gosteh s Koprom. Triglav ima z naskokom najslabši napad v ligi, saj je na dozdajšnjih desetih srečanjih dosegel le štiri zadetke.
Glede na srečanje s Koprom
Marko Drevenšek (Aluminij, rdeči dres) je prvič v tej sezoni zadel iz igre.
je trener Bojan Flis znova opravil dve zamenjavi v začetni enajsterici; začela sta Spahič in Jeleč, na klopi pa sta obsedela Kožar in Bešič. Uvodne minute so minile v raztrgani igri na

PRVALIGA
IMZ5
obeh straneh. Igralci so veliko poskušali z visokimi podajami, ki pa v vetrovnem vremenu zvečine niso bile natančne. Dvakrat se je v dobri poziciji za strel znašel Žiga Vraničar, a je obakrat preveč okleval. Igra se je razživela šele v zadnjih minutah prvega dela. Najprej je v 40.
minuti Stojnič skoraj kaznoval napako Medveda v obrambi, a se je njegov strel odbil od prečke. To je prebudilo domačine, ki so zagrozili že v naslednjem napadu - najprej je do strela prišel Vraničar (Jelar je ubranil), odbito žogo je proti vratom usmeril še Jeleč, a je na tej
REZULTATI 11. KROGA:
Aluminij - Triglav 1:0 (1:0); strelec: Drevenšek 45.; rdeči karton: Spahič 86./Aluminij.
Mura 05 - Gorica 3:1 (1:0); strelci: Fajič 21., Kramar 56., Jelič 81.; Ndiaye 55.; rdeča kartona: K. Jogan 47., A. Jogan 57./oba Gorica.
Olimpija - Rudar 2:1 (2:1); strelci: Nikezič 23./11-m., Omladič 41.; Ro-šer 31.; rdeči karton: Fink 90./0limpija.
Celje - Domžale 0:0; rdeči karton: Šimunovič 90./Domžale. Luka Koper - Maribor 2:3 (1:3); strelci: Čadikovski 37., Žibert 67.; novič 18., Mejač 40., Tavares 44.
; Cvija-
1. MARIBOR	11	9	2	0	27:6	29
2. OLIMPIJA	11	6	2	3	23:12	20
3. KOPER	11	5	3	3	13:10	18
4. CELJE	11	4	5	2	9:8	17
5. DOMŽALE	11	5	1	5	9:10	16
6. ALUMINIJ	11	5	1	5	12:16	16
7. GORICA	11	3	2	6	16:21	11
8. MURA 05	11	3	1	7	14:21	10
9. RUDAR VELENJE	11	2	3	6	9:21	9
10. TRIGLAV	11	2	2	7	4:11	8
NAJ STRELCI: 7 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica); 6 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 5 zadetkov: Alen Ploj in Marcos Tavares (oba Maribor), Nusmir Fajič (Mura 05); 4 zadetki: Roman Bezjak (Celje), Boban Jovič, Nikola Nikezič (oba Olimpija), Robert Berič, Goran Cvijanovič (oba Maribor).
V nedeljo v gosteh pri Domžalah
V nedeljo bodo odigrana vsa srečanja 12. kroga. Aluminij bo ob 18. uri gostoval pri Domžalčanih, s katerimi si deli mesto v sredini lestvice. V prvi tekmi omenjenih ekip so v Kidričevem slavili gostje z rezultatom 1:0 (edini gol je dosegel Balkovec v 77. minuti). Od takrat so se pri Aluminiju zgodile nekatere spremembe, eden izmed novincev je tudi David Kašnik (prišel je iz Olimpije). »Glede na vse, kar se je dogajalo pri Olimpiji, pred prihodom v Aluminij nisem imel prave kontinuitete igranja tekem. Zdaj z nastopi prihajam počasi v pravi ritem. V Kidričevem mi je veliko lažje tudi zaradi dobrega vzdušja, ki vlada v slačilnici,« je povedal 25-letnik, ki s Sulejmanovičem tvori osrednji branilski par Aluminija. Kašnik je optimist tudi pred nedeljskim obračunom ob Kamniški Bistrici. »Z zmago proti Triglavom smo se nekako oddaljili od spodnjega dela lestvice, tako da zdaj lažje pričakujemo nadaljevanje. Kljub temu v nedeljo pričakujem novo težko tekmo, naš cilj pa je jasen - igra na zmago. Zavedamo se, da imamo v svojih vrstah kakovost in da lahko enakovredno igramo proti vsakemu tekmecu. Vsekakor se nadejamo dobrega rezultata.«
Zanimivo je, da so kljub napornemu ritmu prav vse dozdajšnje tekme pri Aluminiju v celoti odigrali le štirje igralci: Murko, Topolo-vec, Sulejmanovič in Bingo. Če temu dodamo podatek, da je na vseh srečanjih nastopil tudi Marko Kmetec (ne v celoti), potem je očitno, da trener Bojan Flis veliko stavi na izkušnje. Doslej je bil pri tem zelo uspešen, samo upamo lahko, da bo tako tudi v Domžalah.
poti zadela enega od obrambnih igralcev Triglava.
Če je bil prvi polčas za hitro pozabo, pa je začetek drugega prinesel odločilne trenutke tekme. Že v prvem napadu je Drevenšek visoko podal do Vraničarja, ta je z glavo streljal s strani, čeprav bi lahko podal do bolje postavljenega Jeleča. V 48. minuti je približno 300 gledalcev videlo lepo akcijo domačinov in edini gol na tekmi: Topolovec je iz avta podal do Vraničarja, ta je žogo spretno potisnil do Drevenška, ki je s kakšnih 20 metrov brez oklevanja udaril po žogi in z močnim strelom neubranljivo zadel gol - 1:0. Sicer solidni vratar Pelko je bil brez moči. Gostje so si v 51. minuti pripravili lepo priložnost za izenačenje, a je strel Zoliča z glavo Murko ubranil. Domačini so v naslednjih minutah umirili igro z dolgimi kombinacijami na svoji polovici igrišča, gostje pa so le redko prišli do zaključnega strela. Običajno jim je to uspelo po podajah s strani, a je bil Murko pri obrambah zelo zanesljiv. Oba trenerja sta do konca srečanja opravila po tri menjave, še največkrat se je v priložnosti znašel Mitja Rešek.
Marko Drevenšek, Aluminij: »To je bilo za nas eno izmed težjih srečanj v 1. ligi. Tekmec nam ni pustil razviti naše igre, podobno je bilo že v Kranju. Ob polčasu smo se dogovorili, da je treba vztrajati in na srečo nam je uspelo hitro zadeti. Tekmo smo nato precej mirno privedli h koncu, čeprav bi se lahko obrnila tudi v neželeno smer. Pomembno je, da se na vsaki tekmi nekaj naučimo in da napredujemo v igri; to bomo poskušali tudi proti Domžalam.«
Siniša Brkič, trener Triglava: »Domačinom čestitam ob zmagi. Naša glavna težava so neizkoriščene priložnosti, ki si jih na vsaki tekmi pripravimo kar nekaj, a tudi iz najbolj izrazitih ne moremo doseči zadetka. Ob tem bi omenil sodnika Juga, ki je po mojem mnenju spregledal enajstmetrovko po prekršku nad Šturmom.«
Do konca srečanja se rezultat ni spremenil, čeprav so gostje zadnje minute igrali z igralcem več; zaradi drugega rumenega kartona je bil izključen Semir Spahič.
Igra - razen redkih uspešnih akcij - ni bila na posebno visoki ravni, domačini jo bodo v lepem spominu ohranili le zaradi osvojenih treh točk. Z njimi imajo zdaj pred Triglavom velikih 8 točk prednosti.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
1. SNL, 12. krog: Domžale - Aluminij, nedelja, 30. 9., ob 18.00 v Domžalah
Nogomet • 1. SNL
Maribor razred zase, Aluminij v drugi skupini
Derbi srečanje 11. kroga je bilo odigrano v Kopru, kjer sta se merili vodilni ekipi lige. Mariborčani so še enkrat dokazali, da so trenutno v slovenskem prostoru daleč najmočnejša ekipa. Čeprav velja rek, da vijolice cvetijo spomladi, bi lahko letos podobnega uporabili za september. Ta mesec so namreč vijoličasti v prvenstvu in Ligi Evropa nanizali pet zaporednih zmag, pri tem pa naredili gol razliko 19:3!
Serijo zmag pa nadaljuje tudi Olimpija, ki je pod vodstvom novega trenerja Razdrha še vedno nepremagana. Tokrat so v Stoži-cah klonili Velenjčani, odločilni zadetek za ljubljansko vrsto pa je prispeval nekdanji član Rudarja Nik Omladič. Omeniti je treba tudi Nikolo Nikeziča (Olimpija), ki je zadel na zadnjih štirih srečanjih svoje ekipe. Olimpija je po tem krogu pridobila mesto na lestvici in je zdaj druga, za Mariborom pa ima velikih 9 točk zaostanka. V krog ekip na sredini lestvice spadajo poleg Olimpije še Koper, Celje, Domžale in Aluminij, preostale štiri ekipe (Gorica, Mura 05, Rudar in Triglav) pa tvorijo tretjo skupino moštev. Iz tega vidika je zmaga Aluminija proti Triglavu vredna še toliko več, saj Kidričanom prinaša prepotrebno mirnost in samozavest.
V 11. krogu so sodniki pokazali kar pet rdečih kartonov, le srečanje v Kopru sta ekipi končali v popolnih enajstericah. Najbolj razočarani so bili s sojenjem v taboru Gorice, ki je tekmo v Murski Soboti končala brez izključenih bratov Jogan in brez točk. Te je Mura »podarila« svojemu trenerju Bogatinovu za rojstni dan, ki ga je praznoval prav na dan tekme.
JM
Rokomet • 1. A SRL (m), 4. krog
Ose na generalki ugnale vinarje
Gorenje - Jeruzalem 41:31 (21:16)
GORENJE: Gajic (13 obramb), Taletovic (4 obrambe); Melic 8 (2), Medved 5 (1), Bezjak 3, Pucelj 1, Dolenec 8, Cehte 4, Miklavčič 4, Gaber 2, Golčar, Dobelšek 2, Gams, Bajram, Nosan, Dujmovič 4. Trener: Branko Tamše.
JERUZALEM: Šulek (1 obramba), Belec (3 obrambe), Žuran (4 obrambe); Deržič, Ogorelec 1, Raj-šp, Bogadi 4, Radujkovic 1, Čudič 2, Špiljak 9, Gregorc 11 (7), Mesarič 1, Žmavc 1, Šišmanovič 1. Trener: Saša Prapotnik.
IZKLJUČITVE: Gorenje 10 min., Jeruzalem 10 min. SEDEMME-TROVKE: Gorenje 3/3; Jeruzalem 9/7. IGRALEC TEKME: Fahrudin Melic (Gorenje Velenje).
Zaradi sobotnega nastopa Velenjčanov v Ligi prvakov proti ruskemu Sankt Peterbur-gu sta se ekipi Gorenja in Jeruzalema pomerili že v sredo. Ormožani so brez dvoma zaigrali proti trenutno najboljši ekipi v državi. Trener Gorenja Branko Tamše ima odlično zasedbo in na vsakem igralnem mestu po dva ali celo tri odlične rokometaše. Stara in znana zgodba je že, da se igra Gorenja vrti okrog nekdanjega
Saša Prapotnik, trener RK Jeruzalem: »Ko smo osredotočeni na igro v napadu in obrambi, potem lahko v določenih delih tekme pa-riramo tudi najboljši ekipi v državi. Gorenje ima tako širino igralcev, da mu bo težko kdo pariral v državnem prvenstvu, čeprav bo Liga prvakov prinesla utrujenost. Nam ne preostane nič drugega, kot le delo in delo ter da znova strnemo vrste in končno začnemo nabirati prepotrebne točke za obstanek.«
Jure Dolenec, RK Gorenje: »Nismo odigrali vrhunsko, a dovolj dobro, da smo tekmo pripeljali mirno do konca. Zmaga ni bila nikoli vprašljiva in to je na takšnih tekmah glavnega pomena. Pozna se, da smo z mislimi pri Ligi prvakov, ki se neizmerno hitro približuje. Že v soboto nas čaka veliko pomembnejša tekma, na katero se moramo dobro pripraviti. Verjamem, da nas čaka tudi prva zmaga.«
Ormožana Marka Bezjaka. Tako je bilo tudi tokrat, saj je Bezjak kraljeval na igrišču in razigraval na desni strani Jureta Dolenca ter na levi Marka Dujmoviča. Ob tem je na desnem krilu in v protinapadih blestel še Fahrudin Melic (5 zadetkov v 1. polčasu), ki ga bodo Velenjčani težko zadržali v svojih vrstah v prihodnji sezoni. Po pičlih 190 sekundah tekme je klop gostov morala zahtevati minuto odmora, saj so ose povedle 5:2. V 17. minuti so Ormožani zaostajali za štiri točke (12:8) in imeli ob izključitvi Nika Medveda igralca več v polju ter priložnost, da znižajo zaostanek. Žal so vinarji preveč grešili oziroma
je v golu odlično branil Ivan Gajic in Gorenju je ob igralcu manj uspel delni izid 4:0 za najvišjo prednost osmih zadetkov v 1. polčasu (17:9). Ko so gostje zaigrali nekoliko čvrsteje v obrambi in bolj organizirano v napadu, je takšna igra hitro obrodila sadove in vinarji so na odmor odšli z zaostankom le 5 zadetkov (21:16).
V nadaljevanju so se Jeruza-lemčki po golu Jaka Špiljaka približali na štiri gole zaostanka (23:19), nato pa so Velenjčani znova povišali prestavo in ušli do najvišje prednosti 12 zadetkov (33:21). V sklepu tekme je prednost domačih nihala od 8 do 12 zadetkov. Tudi tokrat je igra vinarjev precej nihala in je
1 A SRL (m)				
REZULTATI 4. KROGA: Gorenje				
- Jeruzalem Ormož 41:31 (21:15),				
Krka - Celje Pivovarna Laško 24:26				
(11:14). ZAOSTALA		TEKMA		1.
KROGA: Krško - Cimos Koper 26:41				
(15:19)				
1. GORENJE 4	4	0	0	8
2. CELJE PIVO. LAŠKO 4	3	1	0	7
3. CIMOS KOPER 3	2	1	0	5
4. TRIMO TREBNJE 3	2	0	1	4
5. RIBNICA RIKO HIŠE 3	1	1	1	3
6. KRKA 4	1	1	2	3
7. MARIBOR BRANIK 3	1	0	2	2
8. ISTRABENZ P. IZOLA 3	1	0	2	2
9. SEVNICA 3	1	0	2	2
10. SVIŠ P. GROSUPLJE 3	1	0	2	2
11. KRŠKO 4	0	1	3	1
12. JERUZ. ORMOŽ 4	0	1	3	1
bilo preveč »praznega hoda«. Treba je tudi priznati, da bi pred tekmo takšen rezultat podpisal prav vsak iz vrst Jeruzalema, saj so Velenjčani pred dobrim mesecem na Hardeku v pripravljalni tekmi slavili s kar 45:28. Pred Jeruzalemčki je zdaj prost vikend, ki se bo fantom še kako prilegel, da se dobro spočijejo in pripravijo na nove težke preizkušnje. Naslednji gost Harde-ka bo v soboto, 6. oktobra, trebanjski Trimo, ki je zmeraj trd oreh za ormoške rokometaše.
KU
Rokomet • 1. B SRL (m)
V prvenstvo zvečine z lastnim kadrom
Konec tedna bodo tekmovanje začeli tudi rokometaši v 1. B slovenski moški rokometni ligi. Velika Nedelja Carrera Optyl je v minuli sezoni v njej zasedla 4. mesto, rokometaši Moškanjcev Gorišnice pa so se vrnili v ta rang tekmovanja, kjer so pred leti že uspešno igrali. Liga bo tudi letos zahtevna, saj v njej nastopa nekaj ekip z dolgo in bogato tradicijo (Slovenj Gradec, Slovan, Dobo-va, Hrastnik, Šmartno ...). Vsi si bodo želeli čim prej zagotoviti mesto, ki ustreza njihovim željam. Kako so bile uprave klubov dejavne med odmorom, pa bomo videli v samih tekmah. Stanje nikjer ni pretirano rožnato, finančne skrbi imajo praktično povsod. Prav zaradi tega je treba čestitati upravam, da bodo imele ekipe v drugem slovenskem kakovostnem rokometnem razredu.
Moškanjci Gorišni-
ca: znova v 1. B ligi
Rokometaši Moškanjcev Go-rišnice so si vrnitev v 1. B ligo
priborili z 2. mestom v 2. ligi. V Gorišnici že precej let dobro delajo s svojim kadrom, saj večino ekipe sestavljajo domači ro-kometaši. V letošnjem premoru so se okrepili z Lukom Ander-luhom in Vidom Kovačem, oba sta prišla iz druge ekipe Celje Pivovarna Laško. Največji del bremena bo slonel na domačih rokometaših. Usoda žreba je hotela, da se bodo v prvem krogu pomerili v gosteh s Slovenj Gradcem, z njimi so skupaj napredovali v 1. B SRL. V minuli sezoni so oboji zmagali po enkrat, oboji na domačih tekmah (v Slovenj Gradcu je bilo 28:21, v Gorišnici pa 22:21).
Kapetan ekipe Tadej Arnuš je pred začetkom prvenstva povedal: »Želeli smo si igrati v višjem rangu tekmovanja in zdaj je začetek prvenstva tu. Svoje ambicije imamo tudi v Gorišnici, čeprav se obenem zavedamo, da tekmovanje ne bo lahko, saj bodo tekmeci močnejši kot v drugi ligi. Mi smo se dobro pripravljali, odigrali nekaj dobrih tekem, ob tem smo se uvrstili tudi v nadaljnji krog pokalnega tek-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič (Velika Nedelja Carrera Optyl)
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Arnuš (Moškanjci Gorišnica)
movanja. Naš cilj je uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice, primarno si želimo nekaj krogov pred koncem zagotoviti obstanek. Na gostovanje v Slovenj Gradec gremo optimistično razpoloženi. Vemo tudi, da gre za kakovostnega nasprotnika, vendar bomo belo zastavo pustili doma.«
Velika Nedelja Carrera Optyl:
ponovitev ali izboljšanje 4. mesta
Prvo tekmo v novem prvenstvu bodo rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl odigrali na domačem parketu. V minulem prvenstvu so bili četrti, s podobno uvrstitvijo bi bili zadovoljni tudi po tej sezoni. V Veliki Nedelji ni bilo odhodov in prihodov igralcev, torej bodo nastopili z že preverjenim domačim kadrom. Članskemu moštvu dobro dodajajo mlade rokometaše iz lastne rokometne šole. Nedvomno je, da bo športna dvorana v Veliki
Nedelji vedno polna in v pričakovanjih dobrih rezultatov.
V prvi tekmi bodo gostili Dobovo, s katero so igrali v zadnjem krogu minulega prvenstva, ko so srečanje izgubili 24:27. Po tekmi je bilo precej vroče, Tomaž Špindler pa je dobil štiri tekme prepovedi igranja in v uvodnem srečanju ne bo mogel pomagati ekipi. Eden izmed najizkušenejših domačih rokometašev Dejan Ivančič nam je pred tekmo povedal: »Igralci komaj čakamo na srečanje. Menim, da smo v pripravljalnem obdobju dobro delali, kar se bo pokazalo v prvenstvu. Sami veste, da so napovedi v športu vedno nehvaležne, saj se lahko zgodi marsikaj, vendar je lansko četrto mesto tudi velika obveza. Lepo bi bilo ponoviti uspeh, v bolj optimistični različici ga celo izboljšati za kakšno mesto. Toda tudi tekmeci imajo podobne cilje. Mi se bomo osredotočili na vsako tekmo posebej, v uvodnem domačem nastopu pa bi seveda radi zmagali in razveselili svoje navijače.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
Pričakovano slovo
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 42:13 (22:8)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 6, Kac, Prapotnik 1, Kolednik 1, Ivančič, Grabrovec 1, Borovčak 1, Bolcar, Zorec, Lazar, Šrajner 3, M. Selinšek, B. Selinšek. Trener: Nikola Bistrovič.
V tekmi 1/16 finala za pokal Slovenije, ki je bila odigrana sredi tedna, so Ptujčanke igrale z najtežjim možnim tekmecem, in sicer ekipo dvakratnih evropskih prvakinj iz Ljubljane. Krimovke so tudi na tej tekmi upravičile vlogo favori-
tinj, gostje, ki so nastopile brez Močnikove in Tumpejeve, pa so se preveč ustrašile uglednega tekmeca in od tod tudi visok poraz. Ptujski strateg Bistrovič je že od začetka ponudil priložnost tudi mlajšim rokome-tašicam, te so si tako nabirale predragocene izkušnje, ki jim bodo v nadaljevanju kariere prišle še kako prav.
Pomembnejše srečanje od pokalnega čaka Ptujčanke v nedeljo, ko se bodo ob 10.30 v Ljudskem vrtu pomerile z italijansko reprezentanco, ki letos pod imenom Futura Roma nastopa v slovenski ligi.
tp
Rokomet • Pokal Slovenije (m)
Gorišnica z Mariborom, Drava z Rudarjem
V torek so izžrebali pare osmine finala tekmovanja za pokal Rokometne zveze Slovenije. V tem tekmovanju sta z našega območja ostali še dve ekipi, in sicer Moškanjci Gorišnica ter Drava. Gorišni-čanom je žreb namenil prvoligaša iz Maribora, ki pa bo žal nastopil brez prvega zvezdnika Renata Vugrinca, ki bo svojo rokometno pot nadaljeval pri Metalurgu v Skopju. Ptujska Drava bo doma gostila ekipo Rudarja iz Trbovelj (2. SRL). Obe tekmi bosta odigrani 24. oktobra. Preostali pari so ti: Loka 2012 - Gorenje Velenje, Slovenj Gradec - Istrabenz plini Izola, Cimos Koper - Krško, Radeče MIK Celje - Sviš Pekarna Grosuplje, Trimo Trebnje ali Škofljica - Krka, Črnomelj - Celje Pivovarna Laško.
Danilo Klajnšek
Judo • Pokal Oplotnice
Šest ptujskih deklic in trije gorišniški fantje
Športna dvorana Milenij v Oplotnici je v soboto gostila mladi rod slovenskega juda na Pokalu Oplotnice 2012. Skupno je bilo prijavljenih 160 nastopajočih iz 24 slovenskih klubov. Izmed naših klubov sta na tekmovanje cicibanov in cicibank do 11. leta starosti in mlajših dečkov in deklic do 13. leta starosti poslala svoje tekmovalce JK Gorišnica in JK Drava.
Ptujčani so imeli na tatami-jih kar šest deklic, ki so osvojile štiri medalje. Zlato si je v kategoriji nad 57 kg pri mlajših deklicah s tremi zmagami priborila Nika Šlamberger. Dve cicibanki, Zoja Munda in Samantha Kajnih, sta bili drugi, medtem ko je bila mlaj-
ša deklica Sara Glatz tretja. Na nehvaležnih 4. mestih sta ostali Viktorija Zadravec in Evelin Munda. Na drugi strani je Judo klub Gorišnica imel na tekmovanju v Oplotni-ci tri fante, ki so bili prav tako uspešni, saj so si priborili dve medalji. V kategoriji nad 50 kg je bil pri cicibanih drugi Filip Laura, medtem ko je bil v kategoriji do 50 kg pri mlajših dečkih Rok Veselič tretji. V tej isti kategoriji je bil njegov klubski kolega Niko Trunk sedmi.
Mladi ptujski in gorišniški judoisti so si tako nabirali nove izkušnje, tekmovanje pa se je pri mlajših dečkih in deklicah štelo tudi za slovenski pokal.
DB
Ptujska ekipa s trenerjem Vladom Čušem na Pokalu Oplotnice
Namizni tenis • 1. OT, kadeti
Katja najvišje doslej -do polfinala
V nedeljo je v Novem mestu potekal prvi letošnji odprti turnir za kadete in kadetinje, na katerem je skupno nastopilo 110 igralcev (66 fantov in 44 deklet). Sodelovali so vsi najboljši igralci in igralke v tej starostni kategoriji v Sloveniji.
Prav zaradi tega je še toliko bolj odmeven uspeh, ki ga je pri dekletih dosegla Katja Krajnc (NTK Ptuj). Ta je namreč odlično začela že v pred-tekmovanju v skupini, kjer je ugnala vse tri tekmice, med drugim tudi 4. igralko iz kadetske lestvice Julijo Kelečevič (Logatec). V glavnem turnirju je bila v 1. krogu prosta, nato pa je nanizala še dve izjemni zmagi in se uvrstila v polfinale, med štiri najboljše. Tam je ponudila dostojen odpor najboljši kadetinji v državi Tamari Pavčnik, na koncu pa izgubila 0:3 (-6, -6, -7). Vsekakor gre za
doslej največji Katjin uspeh v konkurenci kadetinj, s čimer je potrdila velik napredek in odlično delo v okrepljeni trenerski ekipi na Ptuju (poleg Borisa Šegula in Urbana Ovčarja se ji je pridružil Marinko Grbič).
Dobre predstave so pokazali tudi preostali mladi igralci NTK Ptuj, ki so bili vsi po vrsti mlajši od konkurence. Sara Štumberger (dosegla je eno zmago) in Eva Gojkovič sta sicer obstali v skupinah, a sta odigrali nekaj zelo dobrih iger. Pri dečkih sta se Marsel Šegu-la in Jernej Masten Toplak iz skupine uvrstila na glavni turnir, s čimer sta že dosegla zelo lep uspeh. Marsel ga je še nadgradil z eno zmago v glavnem turnirju, s čimer je zasedel končno 9. do 16. mesto (Jernej 17. do 32.).
Jože Mohorič
Rezultati, kadetinje, glavni turnir:
2. krog: Krajnc (NTK Ptuj) - Alja Benčina (K. Slovan) 3:0 četrtfinale: Krajnc (NTK Ptuj) - Nuša Bolte (Križe) 3:0 polfinale: Krajnc (NTK Ptuj) - Tamara Pavčnik (Kema) 0:3 finale: Gaja Paradiž (Muta) - Tamara Pavčnik (Kema) 3:0
Ptujska ekipa na turnirju v Novem mestu: Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Katja Krajnc, Jernej Masten Toplak in Marsel Šegula
Tenis • Turnir 8-11 let
Turnir, ki je veliko razkril
Konec tedna so se mladi člani TK Terme Ptuj pod vodstvom Zorana Krajnca odpravili v Ljubljano, kjer je na igriščih TC Ljubljana potekal odprti turnir za najmlajše, in sicer od 8. do 11. leta. Skupno je bilo v vseh kategorijah prijavljenih 252 dečkov in deklic. To je bil zadnji turnir poletne sezone v teh kategorijah, zato je želel trener Zoran Krajnc dobiti čim boljši vpogled v trenutno pripravljenost mladih varovancev.
Najmočneje je bil ptujski klub zastopan v kategoriji deklic do 9. leta starosti (midi), kjer so nastopile kar štiri. Nika Strašek in Eva Magdalenc sta osvojili 5. do 8. mesto, Nika Pliberšek se je prebila do pol-
finala (v četrtfinalu je ugnala Niko), tam pa jo je ugnala Taja Lončarič. Taja je na koncu osvojila 2. mesto, v finalu jo je premagala Koprčanka Tina Dujc.
V kategoriji deklic do 10. leta starosti sta nastopili Nika Strašek in Maja Paternost, obe pa sta nastope končali pred četrtfinalom, na 9. do 16. mestu. V isti starostni kategoriji je pri dečkih tekmoval Jure Glodež. V najštevilnejši kategoriji je bil zelo uspešen, saj je dosegel tri zaporedne zmage in se prebil med najboljših osem. Zelo blizu zmagi je bil tudi v četrtem dvoboju, proti 2. nosilcu Niku Jurjeviču (LTC), a je na koncu izgubil 4:6.
JM
Zoran Krajnc: »Lahko povem, da je bil to dan, ko sem izjemno užival v družbi naših najmlajših članov, in da je dan minil (pre)hitro. Že na poti sem nekatere spoznal v novi - pozitivni - luči, podobno je bilo tudi na turnirju. Pozorno sem spremljal njihove nastope in reakcije v nekaterih trenutkih, vse to pa bomo v klubu uporabili v smernicah pri nadaljnjem delu.«
Nogomet • Miran Vuk, NK Zavrč
»Želimo postati stalnica v najvišjem rangu«
Najbolj vroča nogometna novica v začetku tedna je bila, da so po tekmi 8. kroga v 2. SNL med Roltekom Dobom in Zavrčem (končala se je z rezultatom 1:1) zamenjali završkega trenerja Mirana Emeršiča. Ta je sedem let uspešno vodil ekipo, ki ima v sezoni 2012/13 le en cilj - osvojitev 1. mesta v drugi ligi. Trenutni pogled na lestvico kaže, da je Zavrč zbral 16 točk in za tri točke zaostaja za vodilno Krko. To je bilo očitno premalo, zato so zamenjali trenerja. Skozi jesenski del bo ekipo vodil Zlatko Gabor, ki je nazadnje vodil moštvo iz Bel-tincev, med drugim pa je treniral tudi Muro. O razlogih, ki so privedli do te spremembe, smo se pogovarjali s predstavnikom kluba in glavnega sponzorja Miranom Vukom.
Zakaj ste se odločili za zamenjavo trenerja Mirana Emeršiča?
Miran Vuk: »Najprej bi se želel javno zahvaliti Miranu Emeršiču za ves trud in delo, ki ga je vložil v naš klub v zadnjih sedmih letih. Za zamenjavo smo se odločili zato, ker želimo, da tako kot v našem podjetju tudi v klubu delamo najboljše. Imamo namreč smele načrte in za uresničitev teh so potrebni smeli ljudje. Klub je nekako del našega podjetja in normalno je, da so cilji zmeraj višji. Za uresničitev teh pa mora biti tudi način dela na višji ravni.«
Kje se je zalomilo pri sodelovanju z Emeršičem?
Miran Vuk: »Po mojem mnenju je bil problem v tem, da se je Miran Emeršič že predobro poznal z igralci, zato so se zgodila različna popuščanja nekaterim igralcem. To si profesionalna ekipa, ki si jo mi želimo in jo tudi gradimo, ne sme dopustiti. Lahko dodam še to, da se je v kratkem času težko spremeniti iz mucka v tigra; zahtevnost treningov in tekmovanja je precej višja kot prej, zato mora priti na ta položaj nekdo drug, ki bo to sposo-
Foto: Črtomir Goznik
Miran Vuk, NK Zavrč: »Po mojem mnenju je bil problem v tem, da se je Miran Emeršič že predobro poznal z igralci, zato so se zgodila različna popuščanja nekaterim igralcem.«
ben voditi.«
Zakaj ste izbrali Zlatka Gaborja?
Miran Vuk: »Z Zlatkom Ga-borjem smo se za zdaj dogovorili za sodelovanje do zimskega premora, takrat pa se bomo najverjetneje odločili za nekoga, ki bo dlje na klopi NK Za-vrč, kot je bil Miran Emeršič. S standardnim trenerjem se bo tudi ekipa pripravljala bolj kakovostno in na dolgi rok, kajti želimo biti tudi v prihodnosti stalnica kakovosti v najvišjem rangu slovenskega nogometa.«
Kakšne rezultatske izzive ste postavili pred Zlatka Ga-borja?
Miran Vuk: »Cilj za trenerja in ekipo je znan in jasen - na vsaki tekmi gremo na zmago. Za nas neodločeni rezultati in porazi ne pridejo v poštev, saj je ekipa predobra, da bi si lahko privoščila spodrsljaje v drugi ligi.«
Po prvih osmih krogih tekmovanja ima Zavrč 16 točk. Je to premalo oziroma ste pričakovali več?
Miran Vuk: »Pričakovali smo več, kajti naša ekipa je
Zlatko Gabor se predstavi
Nogometaši Zavrča v zadnjem krogu prve tretjine prvenstva doma pričakujejo ekipo Šampiona. Po tem srečanju bodo drugoligaši začeli drugo tretjino prvenstva, Zavrč pa bo doma gostil ekipo Šenčurja. Be-lo-črne torej čakata dve srečanji pred svojimi gledalci, cilj pa je seveda zbrati šest točk in še bolj pritisniti na vodilno Krko, ki kaže znake popuščanja.
Domači publiki se bo proti Celjanom prvič predstavil novi strateg Zlatko Gabor - Zico. Poznajo ga predvsem ljubitelji nogometa s severovzhoda države, saj je deloval v številnih pomurskih klubih, med drugim je vodil soboško Muro. Sicer pa je znan po tem, da ekipe pod njegovim vodstvom gojijo gledljiv in napadalen nogomet. Ali mu bo to uspelo tudi v Zavrču, bodo imeli navijači omenjenega kluba veliko razlogov za veselje.
Igralci Šampiona, naslednjega tekmeca Zavrča, so, kljub temu da jih je pred prvenstvom zapustilo precej nogometašev, dobro krenili v prvenstvo in tudi v Zavrču bodo varovanci Janija Žilnika želeli osvojiti kakšno točko, zato bodo verjetno igrali bolj zaprto in prežali na protinapade. Toda domačini se s tem ne obremenjujejo, igrali bodo svojo igro z veliko posestjo žoge in verjamejo, da bo to prineslo uspeh. Moštvo bo spet popolno, saj se v ekipo po prestani kazni vrača Denis Kuserbanj. Tekma, na kateri se bo predstavil Zlatko Gabor, bo v petek z začetkom ob 20.uri.
tp
v drugi ligi najboljša pa tudi najdražja. Na koncu prvenstva moramo biti prvi, najbolje že kakšen krog pred koncem tekmovanja. Temu cilju smo podredili vse, tako način raz-
mišljanja kot dela. Tudi naše podjetje si kot sponzor želi le najvišji rezultat. Najboljše velja za naše podjetje v poslu, enako velja za nas tudi v športu.«
David Breznik
K-1 • Turnir v Brežicah
Kujavec zmagal, Bedrač izgubil
V organizaciji Rožleta Jaz-binška in Thai boxing kluba Brežice je v soboto v prepolni dvorani Mladinskega centra Brežice potekal turnir K-1, na katerem sta se borila tudi Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj) in Aleksander Bedrač (Muay Thai Gym klub Ptuj).
Glede na uspehe v zadnjem obdobju se je več pričakovalo od Kujavca, ki se je tokrat boril v kategoriji do 71 kg (sicer nastopa do 67 kg). Njegov tekmec je bil Luka Alauf iz Thai boxing kluba No Far Trebnje, čigar stil je tajski boks, boril pa se je tudi že v profesionalnih MMA-borbah v kletki organizacije AFC. Ptujski tekmovalec je borbo oddelal več kot odlično in po treh rundah premoči dosegel novo zmago. Prvo rundo je začel z nekoliko počasnejšim tempom, nato pa je nadaljeval silovito in prevzel vajeti v svoje roke. Nasprotnika je z natančnimi kombinacijami udarcev in gibanjem po ringu popolnoma nadvladal in tako
Foto: Milan Krušič
Bojan Kujavec (levo) je slavil na dvoboju v Brežicah.
ni pustil dvoma o tem, kdo je bil gospodar ringa. Nova zmaga je dokaz, da se Kujavec kali v izvrstnega borca in da v Kung fu klubu Ptuj delajo dobro. Po tem nastopu se je mladi borec moral zaradi poškodbe odpovedati nastopu na balkanskem prvenstvu v K-1 v Varni v Bol-
gariji, sicer pa se tekmovalna ekipa Kung fu kluba Ptuj že pripravlja za mednarodni turnir v kung fu sandi, ki bo naslednji mesec v Bosni in Hercegovini.
Podobno zavzeto se v zadnjih dneh pripravljajo tudi v ptujskem klubu tajskega boksa Muay Thai Gym, saj bo ta konec
meseca oktobra na Ptuju pripravil veliko mednarodno tekmovanje. Na njem bo najverjetneje sodeloval tudi Aleksander Bedrač, ki je v Brežicah nastopil v K-1 in izgubil dvoboj. Njegov trener Matjaž Tomažin je borčev nastop v ringu opisal tako: »Aleksander je nastopil dobro in hrabro, vendar na žalost nima sreče s sodniki. V borbi je bil po mnenju gledalcev in poznavalcev boljši od tekmeca, vendar je dobil v 1. in 2. rundi minus točke in nazadnje v 3. rundi še javni opomin zaradi prepovedanih prijemov z roko ali middle kickov. S prijemom je zadržal nogo tekmeca in ga nato takoj rušil z low kickom, kar pa je po pravilih wako K-1 prepovedano, zaradi tega je tudi izgubil. Po mojem mnenju je Bedrač zagotovo dobil prvi dve rundi, saj je bil nasprotnik v drugi rundi v knock downu (sodnik mu je štel), v tretji rundi pa bi lahko rekel, da je bila borba izenačena, le da je Be-drač dobil malo več low kickov v nogo. Vsekakor je bila to izjemna in hrabra borba obeh fantov, ki sicer še nista popolnoma tehnično podkovana in sta si v dvoboju predvsem nabirala nove izkušnje.«
David Breznik
Padalstvo • Svetovni pokal
Slovenski padalci spet na svetovnem vrhu, Peter Balta 6. v skupnem seštevku
S tekmo v švicarskem Lo-carnu se je sklenila še ena sezona tekem za svetovni pokal v skokih na cilj. Že
res, da so vse tekme v padalstvu napete kot ameriške kriminalke, kjer se ti približen konec sicer že malo svita, a te vseeno še marsikaj pošteno preseneti.
Tako je bilo tudi tokrat, v glavni vlogi pa so bili fantje iz leške ekipe Elan (Roman Ka-run, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek). Ti so vodili vse do sedme serije, nato pa so morali najvišjo stopničko prepustiti Čehom. Vendar so imeli naši reprezentanti neprimerno večjo zalogo prednosti in to ni bilo dovolj, da bi komu uspelo odlično gorenjsko zasedbo izriniti s prestola v skupnem seštevku. Po treh letih so tako znova zasedli prvo mesto. Bron so ob koncu sezone domov odnesli predstavniki Italije.
Za fante Aerokluba Ptuj je bila tokratna tekma vse prej kot predvidljiva. Iz serije v serijo so bili rezultati težje doumljivi.
Tokrat povsem razglašeni ekipi petih mušketirjev v postavi Peter Balta, Boris Janžekovič, Tonček Gregorič, Aleksander Čuš in Gorazd Vindiš je uspelo, da smo zvesti navijači isto tekmo dojeli kot izjemen uspeh in hkrati razočaranje. Fantje so si z nekaj ponesrečenimi skoki kot ekipa zapravili kar dve mesti v skupnem seštevku in se ob tem morali sprijazniti z 8. mestom. Razočaranje je bilo toliko večje, ker so si glede na rezultate na prejšnji tekmi v Bellunu veliko obetali.
A njihovo klubsko čast je tokrat rešil Peter Balta, za katerim je resnično izjemna sezona. Po osmih serijah je nabral le šest kazenskih centimetrov, ki so mu prinesli 9. mesto v Lo-carnu in neverjetno 6. mesto v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala.
Balta: »Konkurenca je izjemna«
Ob tokratnem uspehu je Peter Balta povedal: »Zelo sem
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 8. KROGA: HIT Gorica - Aluminij 4:0, Maribor - Šam-pion Celje 4:1, Krka Rudar Velenje 0:0, Gummi Miral Jarenina - Jadran Dekani 2:1
1. HIT GORICA	8	7	1	0	23:5	22
2. MARIBOR	8	6	1	1	23:8	19
3. KOPER	7	6	0	1	22:5	18
4. DOMŽALE	7	5	1	1	18:5	16
5. OLIMPIJA	7	5	1	1	13:6	16
6. IB INTERBLOCK	7	3	2	2	15:12	11
7. ALUMINIJ	8	3	2	3	10:15	11
8. B. PUBLIKUM	6	3	1	2	10:13	10
9. NOGA TRIGLAV	7	3	0	4	12:10	9
10. RUDAR VEL.	8	2	2	4	9:11	8
11. KRKA	7	2	1	4	6:13	7
12. G. M. JARENINA 6		2	0	4	6:17	6
13. MURA 05	7	2	0	5	7:20	6
14. JAD. DEKANI	8	1	1	6	9:18	4
15. CELJE	7	1	0	6	5:15	3
16. ŠAMP. CELJE	8	0	1	7	6:21	1
HIT GORICA		- ALUMINIJ ■				4:0
HIT GORICA - ALUMINIJ 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Božič (10), 1:1 Vr-banec (37), 2:1 Nagode (66), 3:1 Božič (70).
ALUMINIJ: Pungartnik, Šošta-rič (Zorec), Bela, Ahec, Novačan, Knez (Brodnjak), Pintarič (Hreljič), Novak, Ornik (Gale), Vrbanec, Do-baj. Trener: Tomislav Grbavac.
LIGA U-14
(2:0)
STRELCI: 1:0 Kadrija (21), 2:0 Džuzdanovič (32), 3:0 Neškovič (54), 4:0 Džuzdanovič (89).
ALUMINIJ: Cvetič, Brence (Le-gčevič), Kajtna, Dvoršak Špehar, Kajzer, Sagadin, Kirič (Planinšek), Ž. Špehonja (Cafuta), Damše (Ze-čevič), Vindiš, Petek (Vujisič). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 8. KROGA: HIT
Gorica - Aluminij 3:1, Maribor -Šampion Celje 6:0, Krka - Rudar Velenje 3:0, Nissan Ferk Jarenina - Jadran Dekani 2:0
1. DOMŽALE 7	7	0	0	28:3	21
2. MARIBOR 8	6	2	0	22:3	20
3. HIT GORICA 8	6	0	2	17:8	18
4. KOPER 7	5	2	0	18:4	17
5. IB INTERBLOCK 7	5	1	1	17:8	16
6. NOGA TRIGLAV 7	3	2	2	14:9	11
7. RUDAR VELENJE 8	3	1	4	6:11	10
8. CELJE 6	3	0	3	10:11	9
9. KRKA 7	3	0	4	7:11	9
10. JAD. DEKANI 8	2	1	5	8:14	7
11. ALUMINIJ 8	2	1	5	9:16	7
12. B. PUBLIKUM 5	2	0	3	7:18	6
13. OLIMPIJA 7	1	2	4	4:9	5
14. ŠAMPION CELJE8	1	2	5	5:21	5
15. FERK JARENINA 6	1	0	5	4:13	3
16. MURA 05 7	0	0	7	2:29	0
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Farmtech Veržej 5:0, NŠ Poli Drava - Šampion 1:3, Nissan Ferk Jarenina - Maribor 0:4, Žalec -Kovinar Tezno 6:1, Celje - NŠ R. Koren Dravograd 9:1, Ljutomer - Pobrežje 2:5, Rudar Velenje -Železničar 10:0, Krško - Mura 05 2:0
1.	MARIBOR 9 8 1 0 65:3 25
2.	CELJE	9 8 0 1 49:11 24
3.	ALUMINIJ 9 7 2 0 43:3 23
4.	KRŠKO 9 6 0 3 30:15 18
5.	RUDAR VELENJE 9 5 2 2 37:9 17
6.	ŠAMPION CELJE 9 5 2 2 25:18 17
7.	MURA 05 9 5 1 3 35:8 16
8.	FARM. VERŽEJ 9 5 13 16:17 16
9.	POBREŽJE 9 4 14 18:16 13
10.	DRAVOGRAD 9 4 1 4 22:25 13
11.	NŠ POLI DRAVA 9 2 2 5 13:20 8
12.	FERK JARENINA 9 2 1 6 9:21 7
13.	ŽALEC 9 2 0 7 15:31 6
14.	LJUTOMER 9 1 0 8 7:69 3
15.	KOV. TEZNO 9 0 1 8 5:50 1
16.	ŽELEZNIČAR 9 0 1 8 5:78 1
ALUMINIJ - FARMTECH VERŽEJ 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Saboti (8), 2:0 El-šnik (34), 3:0 Krivec (48), 4:0 Dob-nik (53), 5:0 Dobnik (67).
ALUMINIJ: Ponudič (Krušič), Munda, Kaisesberger (Koser), Bračič (Jesenek), Lončarič, Hliš (Dobnik), Krivec, Elšnik (Ekart), Saboti, Petrovič, Bohak. Trener: Borut Kolar.
NŠ POLI DRAVA - ŠAMPION CELJE 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Mesarič (2), 1:1 Mejrič (21), 1:2 Zalokar (42), 1:3 Kuhar (51).
NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Ze-mljarič, Brumen, Baranašič, Cesar, Murko, Kramberger (Pihler), Love-njak, Mesarič, Furjan, A. Pivko.
Danilo Klajnšek
Peter Balta (AK Ptuj) je letošnjo sezono tekem svetovnega pokala med posamezniki končal na izjemnem 6. mestu.
zadovoljen, tako s to tekmo kot z vso letošnjo sezono. Mislim, da sem resnično v vrhunski formi. Uspeh mi še toliko več pomeni, če pomislim, da sem le z enim nepopolnim skokom izgubil stopničke v skupnem seštevku. To lahko pomeni le, da je konkurenca izjemna.«
Na vprašanje, kakšni so nje-
govi načrti v prihodnje, nam je nekoliko zadržano odgovoril: »Sem član slovenske padalske reprezentance in sem v skupnem seštevku po rezultatu drugi med Slovenci, zato po tiho upam in pričakujem, da bo moj naslednji izziv svetovno prvenstvo v Dubaju.«
Vesna Osterc
Bovling • Podjetniška liga
Udaren začetek ekipe VGP Drava
Rezultati 2. kroga: MP Ptuj, d. o. o - SKEI Ptuj 6:2, Tames - Talum 6:2, Boxmark Team - DaMoSS 1:7, VGP Drava - Mestna občina Ptuj 6:2. Srečanje Saška bar -Ele-ktro Maribor bo odigrano v torek, 2. 10., ekipa Radio-Tednik pa je bila prosta.
Z nepopolnim 2. krogom se je nadaljevala ptujska podjetniška liga, v njem pa so izstopajoč dosežek zabeležili igralci ekipe VGP Drava (Ivanuša, Kelenc, Vaupotič in Malek), ki so podrli kar 2944 kegljev. To pomeni povprečno na odigrano igro zavidljivih 184 podrtih kegljev. Razumljivo je, da so se kar trije znašli med najboljšimi posamezniki kroga, prav na vrhu sta Blaž Ivanuša in Branko Kelenc. Glede na vse podatke je zmaga 6:2 z ekipo Mestne občine Ptuj kar nekoliko nizka, a tudi tekmeci z rezultatom 2664 niso bili od muh.
Še druge visoke zmage so dosegle ekipe DaMoSS, Tames in MP Ptuj, ki so s tem zasedle mesta pri vrhu. A prvenstvo se je šele začelo, zato lahko pričakujemo številne preobrate.
1.	DAMOSS	2 2441 14 160,8
2.	TAMES	2 2725 12 167,3
3.	MP PTUJ, D. O. O. 2 2612 11 164,6
4.	SKEI PTUJ 2 2308 7 137,5
5.	VGP DRAVA 1 2944 6 184,0
6.	RADIO-TEDNIK 1 - 5 169,3
7.	MESTNA O. PTUJ 2 2664 5 163,0
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 816, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 778, 3. Igor Gaber (MO Ptuj) 743, 4. Andrej Trunk (Tames) 721, 5. Tadej Vreže (MO Ptuj) 712, 6. Robert Šegula (Tames) 711, 7. Joža Vaupotič (VGP Drava) 695, 8. Igor Vidovič (Tames) 679, 9. Zvonko Čerček in Lea Mohorič (oba MP Ptuj, d. o. o.) 678.
8.	BOXMARK TEAM	2	2137	4	129,1
9.	SAŠKA BAR	1	-	3	166,4
10.	TALUM	2	2448	3	146,9
11.	ELEKTRO MB	1	-	2	154,6
Najboljša deseterica v skupnem seštevku: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) povprečje 204, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 194,5, 3. Marko Šamperl (Saška bar) 190,8, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,3, 5. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 183, 6. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 182,5, 7. Andrej Trunk (Tames)
178.3,	8. Robert Šegula (Tames) 177,1, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 176,8, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj)
174.4.
Pari 3. kroga (ponedeljek, 1. 10.): ob 17.30: Boxmark Team -Tames; ob 20.00: Radio-Tednik Ptuj - VGP Drava, SKEI Ptuj - Mestna občina Ptuj, Saška bar - Ta-lum, MP Ptuj, d. o. o. - DaMoSS. Prosta je ekipa Elektro Maribor.
JM
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - NEDELJA 16.00: Gorica - Olimpija, Triglav
-	Luka Koper; NEDELJA 18.00: Maribor - Mura 05, Domžale -Aluminij, Rudar Velenje - Celje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - PETEK 20.00: Zavrč - Šampion; SOBOTA 16.00: Kalcer Radomlje - Krka, Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur; NEDELJA 16.00: Šmartno 1928 - Bela krajina, Krško - Rol-tek Dob
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
4. KROG: Dornava - Velesovo Kamen Jerič (nedelja 16.00)
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: AHA EMMI Bistrica - Zreče, Farmtech Veržej - Agroservis Beltinci, Koroška Dravograd - Grad, Šmarje pri Jelšah - Avto Rajh Ljutomer, Kovinar Štore - Čarda Martijanci; NEDELJA 16.00: Tromejnik G Sukič - Malečnik, Od-ranci - Rakičan
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA 16.00: Središče - Podvinci Beto-narna Kuhar, NŠ Drava - 1A Avto Gerečja vas; NEDELJA 16.00: Oplotnica - Stojnci, Bukovci - Boč Poljčane, Carrera Optyl Ormož
-	Hajdina
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: Apače - Gorišnica, Markovci -Lovrenc; NEDELJA 16.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Rogoznica, Majšperk - Skorba, Tržec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.00: Cirkulane - Pragersko, Mako-le - Slovenja vas, Leskovec - Spodnja Polskava, Hajdoše - Pod-lehnik; NEDELJA 16.00: Grajena - Zgornja Polskava
PETEK 17.00: Dornava - Cirkulane, Videm Pohorje Oplotnica, Boč - Apače
VETERANI 35
PARI 6. KROGA Borovci, Polskava
VETERANI 40
PARI 5. KROGA - PETEK 17.00: Pragersko - Lovrenc, Podvinci -Tržec, Gorišnica - Zgornja Polskava, Podlehnik - Markovci
LIGA U-14
10. KROG: Aluminij - Žalec (sobota 11.00), Mura 05 - NŠ Poli Drava (sobota 16.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
3. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - EF Futura Roma (nedelja 10.30)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
1.	KROG: Velika Nedelja - Dobova (sobota 19.00), Slovenj Gradec - Moškanjci Gorišnica (sobota 19.00)
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
2.	KROG: Pumurje - Drava Ptuj
Kegljanje
2.	ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA
3.	KROG: Ruše - Drava Deta Center (sobota 12.30)
3.	MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA
3. KROG: Ruše - Drava Deta Center ( sobota 16.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 2. KROGA: Kema I. - Ptuj, Tempo - Sobota, Mengeš -Kema II., Ilirija - Zavarovalnica Maribor, Letrika - Krka
Delo z mladimi invalidi v športu
V soboto, 29. septembra, bo v prostorih OŠ Ljudski vrt ob 8.30 izobraževalna delavnica z naslovom Delo z mladimi invalidi v športu. Organizatorji (Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije - POK, Olimpijski komite Slovenije - ZŠZ) v sodelovanju z Društvom za šport invalidov MOST Ptuj vabijo nevladne, športne in invalidske organizacije, da se udeležijo izobraževanja. Program izobraževalne delavnice:
od 8.30 do 10.00: praktični prikaz posameznih športov invalidov (kegljanje slepih in slabovidnih, šah slepih in slabovidnih, namizni tenis, košarka na vozičkih, odbojka sede, streljanje itd.); predavatelji: mag. Branko Mihorko, dr. Boro Štrumbelj, Silva Razlag, Jana Čander;
od 10.30 do 12.00: teoretični prikaz športov invalidov; predavatelj: mag. Branko Mihorko.
Sodelovali bodo nekateri športniki invalidi in njihovi trenerji, udeleženci paraolimpijskih iger London 2012. Informacije: Silva Razlag - 041 261 035.
DK, JM
Kegljanje
Še druga zmaga deklet
V drugem krogu kegljaških lig so bila še drugič uspešna dekleta ptujskega Drava Deta Centra. Tokrat so v domačem srečanju premagale Komcel. S tem so dokazale, da so v dobri formi in da resno mislijo s ponovno vrnitvijo v višji rang tekmovanja. Nikakor pa ne želijo prehitevati dogodkov, ampak maksimalno odigrati vsako tekmo posebej.
Obe moški ekipi sta izgubili. Prva je izgubila na Ptuju proti Ceršaku II. To je bil njihov drugi poraz, razlika v podrtih kegljih pa le malce prevelika. Seveda si fantje želijo zmag in nedvomno je, da bo prišel tudi njihov čas. Druga moška ekipa je gostovala v Ceršaku in izgubila proti njihovi tretji ekipi.
DRAVA DETA CENTER: Fridl 477, Bombek 533, Plajnšek 480, Krušič 526, Kolar 511.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 2. KROGA: Drava Deta Center - Ceršak II. 2:6, Rile Servis - Gašper Korotan 3:5, Pre-polje - Radenska 3:5, Konjice -Ruše 6:2, Krško - Pergola 2:6
DRAVA DETA CENTER -CERŠAK II 2:6 (3064 - 3169)
DRAVA DETA CENTDER: Čuš
519, Vogrin 504, Premzl 536, Golob 471, Kozoderc 548, Čeh 488.
2. SKL - vzhod (ž) 1. liga OTS Maribor
REZULTATI 2. KROGA: Drava Deta Center - Komcel 7:1, Nafta -Gašper 1:7, Rudar - Lanteks III. 7:1, Ceršak - Ruše 7:1
DRAVA DETA CENTER -KOMCEL 7:1 (3013 - 2799)
CERŠAK III. - DRAVA DETA CENTER 7:1
DRAVA DETA CENTER: Vorih - Lozinšek 389, Štager 475, Čeh 488, Kramberger 502, Murko 519, Ritonja 491.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mlajše kategorije
Ptujske starejše deklice A tudi v drugo uspešne
RK RAČE - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 18:30 (11:10)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Ambrož 9, Kopold Metličar 1, Gavez 4, Sirc 2, Kukovec, Knavs, Belca, S. Čagran 5, L. Čagran 2, Valenko 3, Lampret 4. Trener: Ladislav Sabo.
Nova tekma, nova zmaga Ptujčank. Čeprav so domačinke vodile ves prvi polčas, si večje prednosti od treh zadetkov niso priigrale. Po razgovoru s trenerjem so mlade tenzor-ke v drugem polčasu zaigrale precej bolj zbrano v obrambi in napadu ter s hitrimi protinapadi nadigrale tekmice. Čestitke za zmago gredo vsem dekletom, še posebno pa Ani Ambrož, ki je kljub poškodbi pomagala soigralkam.
tp
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Uspešni na Dolenjskem in na Hrvaškem
i
Kolesarska sezona se počasi, a nezadržno bliža koncu, kolesarji pa si bodo počitek več kot zaslužili. Kljub vsemu pa v taboru KK Perutnina Ptuj ne bi imeli nič proti, če bi sezona trajala še nekoliko dlje, saj so njihovi mladi člani v izjemni formi. Praktično ne mine vikend, ko ne bi poročali o njihovih uspehih, največkrat zmagah. Vse to le potrjuje pravilno usmeritev vodstva kluba v delo z mladimi. Sadovi dela so že vidni, saj se verjetno niti v klubu ne spomnijo, kdaj so nazadnje dosegali takšne uspehe kot letos, začenši s številnimi zmagami.
Ptujčani blesteli na Dolenjskem
V soboto, 22. 9., so člani ptujskega kluba v kategoriji dečkov A, B in C nastopili na tradicionalni dirki VN Mirne Peči. Dirka, ki je štela za pokal Slovenije, je bila krožna in je potekala po ozki stezi, profil pa je bil ravninski.
Pri dečkih C, ki so dirkali 7 krogov (krog je bil sicer dolg 1,4 km), je o zmagovalcu odločil sprint glavnine 20 kolesarjev, v kateri sta bila dva člana Perutnine Ptuj, in sicer Žan Ljubec ter Nace Malo-vič. Na koncu je bil najboljši Malovič, ki je končal kot 12., Žan Ljubec pa je bil 18. S konkurenco pa so člani ptujskega kolesarskega kluba povsem pometli v kategoriji dečkov B, saj je slavil nepremagljivi Luka Sagadin pred klubskim tovarišem Blažem Furjanom. V 2 krogu (dirka je bila dolga 14
Radiogoniometrija
Na SP ena medalja za Slovenijo
Na Kopaoniku v Srbiji je potekalo 16. svetovno prvenstvo v radiogoniometriji. Nastopilo je 350 tekmovalcev iz 31 držav. Slovenska reprezentanca (na fotografiji) je štela 18 nastopajočih, od tega so barve Slovenije iz Ormoža zastopali Nina Radi v kategoriji W21 ter Mitja Štr-man in Niko Gaberc v kategoriji M21. S Ptujske Gore je za Slovenijo v Srbiji nastopil Miroslav Kužner v kategoriji M40. Preostali tekmovalci so bili še iz radioklubov Ajdovščina, Krško, Domžale, Radomlje, Ljubljana, Sevnica in Slovenske Konjice. Tekme so potekale na izjemno zahtevnih, ponekod celo neprehodnih terenih. Sodelujoči so se med seboj pomerili na tekmi KV, UKV in prvič na svetovnem prvenstvu v sprintu. Med Slo-
venci se je s srebrnim odličjem v tekmi na KV v kategoriji W19 najbolje odrezala Ana Čufer iz Ajdovščine. Medaljo je za las s
četrtim mestom zgrešil Stanko Čufer iz Ajdovščine na tekmi v sprintu v kategoriji M50.
Uroš Krstič
Rezultati tekmovalcev iz Ormoža in s Ptujske Gore:
KV:
Nina Radi - 21. mesto od 28 tekmovalk v kategoriji W21; ekipno W21 7. mesto
Niko Gaberc - 20. mesto in Mitja Štrman 27. mesto od 40 tekmovalcev v kategoriji 21; ekipno M21 7. mesto
Miroslav Kužner - 38. mesto med 49 tekmovalci v kategoriji M40; ekipno M40 9. mesto UKV:
Nina Radi - brez rezultata (zunaj časa)
Niko Gaberc in Mitja Štrman -brez rezultata oziroma diskvalifikacija brez uradne razlage
Miroslav Kužner - 33. mesto med 47 tekmovalci v kategoriji M40; ekipno M40 7. mesto Sprint:
Nina Radi - 21. mesto od 28 tekmovalk v kategoriji W21
Niko Gaberc - 17. mesto in Mitja Štrman 23. mesto od 37 tekmovalcev v kategoriji M21
Miroslav Kužner - 44. mesto med 46 tekmovalci v kategoriji M40
km) je pobegnil Blaž in kolesar Radenske, fantoma pa je uspelo prednost obdržati vse do zadnjega kroga. Tam sta se jima priključila domačin Jarc iz Adrie in Luka Sagadin. V ciljnem sprintu sta se velikega uspeha veselila ptujska kolesarja. Sagadin je slavil, odličen 2. pa je bil Furjan. Dečki A so morali prevoziti 19,6 km. Pet krogov do cilja se je zgodil pobeg dveh tekmovalcev Radenske in Save, med katerima se je odvil boj za zmago. Sledil je sprint glavnine 15 kolesarjev za končno 3. mesto. Med temi sta bila tudi dva člana Perutnine Ptuj, Tim Roškar je zasedel končno 5. mesto, 8. pa je bil Luka Kramberger.
Konkurenco dekla-sirali tudi na Hrvaškem
Že v nedeljo so se mladi kolesarji Perutnine Ptuj odpravili čez južno mejo, kjer so nastopali na tradicionalni dirki v Stubičkih Toplicah, imenovani Sportska jesen. Ptujska vrsta je nastopila z vsemi kategorijami dečkov, premoč Štajercev pa je bila na Hrvaškem še očitnejša kot dan prej, saj so slavili kar v dveh kategorijah. Profil dirke je bil drugačen kot sobotni, saj je šlo za gorsko dirko, dolgo 5 km, ki je potekala po cesti proti Slemenu, kjer je tekmovalce čakal 7% klanec, vse kategorije pa so startale skupaj.
Pri dečkih C je bil Žan Lju-bec 7., Nace Malovič pa 9.
Štajerci so povsem prevlado-
Zan Zemljak (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
vali v kategoriji dečkov B, saj so se kar štirje člani ptujskega kluba uvrstili med najboljših 6. Na tronu zares izjemnega dosežka je bil pričakovano Luka Sagadin, ki zmag že dolgo ne šteje več, tekmecem pa pušča le drobtinice. Na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru se je povzpel Žan Zemljak, Blaž Furjan je bil 5., Jernej Paj pa 6. Konkurenca je v hrbet gledala kolesarje Perutnine Ptuj tudi pri dečkih A, kjer
so dosegli kar dvojno zmago. Slavil je Tim Roškar, takoj za njim pa je bil Luka Kramber-ger. Mladinska ekipa Perutnine Ptuj zaradi bolezni minuli vikend ni dirkala.
Vsekakor je za mladeniči, ki vrtijo pedala za ptujski klub, še en izjemen vikend. Uspehe bodo poskušali nadaljevati tudi ta konec tedna, 7. oktobra pa se bo sezona z domačo dirko na Ptuju tudi končala.
tp
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Zmaga Jeruzalemčkov v Linzu
Ekipa Spodnje Podravje 1 (Jeruzalem Ormož)
V Linzu v Avstriji je čez vikend potekal mednarodni turnir za letnike 1998, ki so se ga udeležile ekipe iz petih držav: Avstrije, Slovaške, Češke, Madžarske in Slovenije. Nastopile so ekipe: Linz AG, Aon Fivers Dunaj (avstrijski prvaki), MKB Alsoors Veszprem, Zubri, Stra-konice, Bratislava, Spodnje Po-dravje 1 (Jeruzalem Ormož), Spodnje Podravje 2 (Drava Ptuj). Sodelovanje na turnirju je Jeruzalemčkom omogočil in jih finančno podprl Gorazd Mušič.
Po odličnih predstavah so 1. mesto na turnirju osvojili Ormožani, ki so slavili petkrat.
V velikem finalu so z 28:23 (15:13) ugnali vrstnike madžarskega rokometnega velikana iz Veszprema. V idealno sedme-
REZULTATI EKIPE: Aon Fivers Dunaj 31:26, Bratislava 33:21, Strakonice 33:23, polfinale: Linz AG 36:27 (22:11), finale: MKB Alsoors Veszprem 28:23 (15:13).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Spodnje Podravje 1 (Jeruzalem Ormož), 2. MKB Alsoors Veszprem, 3. Aon Fivers Dunaj, 4. Linz AG, 5. Spodnje Podravje 2 (Drava Ptuj), 6. Bratislava, 7. Zubri, 8. Strakonice.
rico so bili od Jeruzalemčkov izbrani: Rene Plavec (levo krilo), Tilen Kosi (srednji zunanji) in Miha Kavčič (krožni napadalec). Ekipa se je predstavila z zelo hitro, atraktivno in kolektivno igro. Za Spodnje Podravje 1 oziroma Jeruzalem Ormož so zaigrali: Kevin Caf, Gregor Fekonja, Nejc Zidarič, Žak Ciglar, Martin Hebar, Rene Plavec, David Lukner, Filip Luci, Timon Grabovac, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Boštjan Žižek Cvetko, Tilen Kosi, Miha Kavčič, Nino Ulaga. Trener Uroš Krstič.
ku
Kuharski nasveti
Orehi
Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja - kot mandlji, pistacije, lešniki, arašidi in še drugo manj znano sadje.
Oreh je bil že v drugem stoletju pred našim štetjem pomemben vir hrane. Doma je v južni Evropi, osrednji Aziji in na Kitajskem, uspešno pa ga gojijo tudi pri nas. Evropski oreh ima debelejšo zunanjo lupino, ki je močno nabrazda-na, vsebuje veliko olja, zato je še posebno primeren za uporabo pri pripravi slaščic. Tako imenovani ameriški oreh ima tanjšo lupino, ki je manj na-brazdana in debela, v kuhinji ga uporabljamo kot navadni oreh.
Večji pridelovalci orehe po obiranju operejo v žičnatih bobnih, jih z dehidriranjem temeljito osušijo, da odstranijo odvečno vlago iz luščin ali jedra, in tako preprečijo nastajanje plesni ali temnenje. Osušene belijo v raztopini in nevtralizirajo. Tako postanejo svetlejši in brez lis. Oluščena jedrca skladiščimo v kontrolni komori pri temperaturi od -4 do 1 stopinje C pri natančno določeni relativni vlagi, žar-kost jedrc pa preprečijo z anti-oksidanti.
Orehi so v kuhinji dragocen in nepogrešljiv dodatek za različne vrste kruha, kolače in sladke omake. Pogosto jih uporabljamo tudi kot nadeve pri pekovskem pecivu in poticah. Danes pa jih čedalje pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slanih jedi in v kombinaciji z zelenjavo ter nekaterimi vrstami mesa. Ker vsebujejo veliko maščob, lahko z njimi nadomestimo olja, ki so potrebna za pripravo posameznih omak,
le da nekoliko spremenimo postopek priprave.
Orehova jedrca so precej oljnata, zato jih moramo pred mletjem preizkusiti in v receptu temu primerno prilagoditi navedeno količino maščob. Starejša so včasih grenka, zato jih pred uporabo preberemo in izločimo grenka ali žarka. Orehov ne shranjujemo zraven močno dišečih živil, saj se navzamejo vonja in se hitreje kvarijo. Neolupljene hranimo na suhem, zračnem in hladnem prostoru do tri mesece, olupljene pa v tesno zaprtih posodah v hladilniku ali zamrzovalniku do šest mesecev.
Iz orehov so po vsem svetu znane številne jedi. Tako v Rusiji pripravljajo mrzlo pečeno ali kuhano postrv v orehovi omaki, v Ameriki poznajo solato iz rdeče pese in orehov, prav tako smetanovo juho izboljšajo s sesekljanimi orehi. Značilna in okusna je tudi pečena kokoš, ki jo premažemo z različnimi premazi, v katere damo manjšo količino fino mletih orehov, pripravljajo pa tudi mesni sir z orehi. Francija pozna sladke jedi, tako pripravljajo orehov kolač, sladke testene žepke z orehovim nadevom in pito z mešanico orehov in rozin. V Italiji orehe kombinirajo s kandiranim sadjem, najpogosteje z limonami, in tako pripravljajo biskvitni kolač s kandiranimi limonami in orehi, okusne pa so tudi pečene paprike z orehi.
Pri nas najpogosteje pripravljamo drobno pecivo oziroma
Med neobvezna cepljenja pasjih in mačjih mladičkov štejemo cepljenje zoper tako imenovane kužne bolezni - ki so v preteklosti povzročale pogine celotnih legel mladičkov. Tu mislim predvsem na par-vovirozo pri psih ter pasjo in mačjo kugo. Omenjeni nevarni in izjemno nalezljivi bolezni sta povzročili smrt neštetih legel mladičkov. Bolezen se začne nenadoma s simptomatiko bruhanja in driske, smrtnost je več kot 90-odstotna. Povzročitelj bolezni je virus, tako da je tudi zdravljenje obolelih živali najpogosteje neuspešno, saj antibiotiki ne delujejo proti virusom, slaboten imunski sistem komaj rojenih živali pa nima prav nobenih možnosti v boju z njim. Proti omenjenim nevarnim boleznim so mladički relativno dobro zaščiteni, dokler pijejo materino mleko,
Orehove rezine
različne piškote. Nekatere pripravimo tako, da že del osnovnih sestavin nadomestimo s fino sesekljanimi ali mletimi orehi, drugo skupino pa nadevamo ali polnimo z orehovimi nadevi. Uporabljamo jih tudi kot nadeve pri kvašenih vrstah testa, kot so potica, kvašeni ro-gljički, dobrodošli so tudi pri izdelavi slaščic iz krhkega testa, zraven drobnega peciva jih pogosto uporabljamo pri pripravi pit, po okusu pa se orehi lepo podajo k čokoladi in kavi, zato jih pogosto kombiniramo s temi sestavinami ali te slaščice ponudimo zraven kave.
Če želimo natančno zaznati okus tega sadeža, si pripravimo orehove kroglice, ki jih pripravimo iz 15 dekagramov fino mletih orehov, dodamo enako količino sladkorja v prahu, narahlo premešamo in dodamo nekaj kapljic vode ali poljubnega ne preveč aromatičnega likerja. Tekočine dodajamo v kapljicah, le toliko, da dobimo trdo testo. Iz mase oblikujemo kot oreh velike kroglice, jih pomočimo v ogreto čokolado, in ko se ta do polovice strdi, jih povaljamo v negrenkem kakavu. Tako pripravljene ponudimo zraven popoldanske kave.
Za popoldansko kavo pa
lahko pripravimo tudi kvašene rogljičke z orehovim nadevom. Naredimo ne pretežko kvašeno testo, in sicer tako da pristavimo 5 dekagramov kvasa v toplo mleko z malo moke in malo sladkorja ter pustimo, da vzhaja. Nato posebej pre-sejemo pol kilograma gladke moke in pol kilograma ostre. Moki dodamo pol žličke soli, 3 žlice kristalnega sladkorja, 2 do 3 rumenjake in vzhajani kvas ter po potrebi prilivamo toplo mleko. Ko dobimo grobo testo, dodamo 12 dekagramov stopljene margarine ali masla in 1 žlico ruma. Testo temeljito zgnetemo in pustimo vzhajati, nato ga razdelimo na enako velike kupčke, jih oblikujemo v kroglice in znova vzhajamo. Zatem jih razvaljamo in nadevamo z orehovim nadevom.
Nadev pripravimo iz 30 de-kagramov mletih orehov, ki jim dodamo sladkor po okusu, vaniljev sladkor, malo masla in jih poparimo z 2 decilitroma vročega mleka. Nato dodamo še trdi sneg 2 beljakov, ki smo mu dodali 2 žlici sladkorja.
Pečemo 15 do 20 minut pri 200 stopinjah C. Preden jih ponudimo, jih potresemo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Program cepljenja pasjih in mačjih mladičkov
Prispelo je kar nekaj vprašanj bralcev s podobno tematiko, in sicer kdaj je treba prvič cepiti pasje in mačje mladičke proti kužnim boleznim, kdaj ponoviti cepljenje in ali je treba storiti še kaj za mladičke v obdobju njihovega odraščanja.
v katerem so protitelesa zoper omenjene bolezni. Količina protiteles v njem pa je odvisna od tega, ali je mama redno cepljena zoper kužne bolezni. Mladički v starosti 6 tednov že sami jedo in nehajo piti materino mleko, tako da ostanejo brez zaščite. Zaradi tega jih je treba prvič cepiti, ko so stari od 6 do 8 tednov, da si zgradijo
Foto: Emil Senear
aktivno imunost. Znova jih je treba obvezno cepiti po 4 do 6 tednih. Istočasno je treba poskrbeti za terapijo zoper glista-vost in trakuljavost, in to tako, da mladičkom damo ustrezne preparate, kot so tabletke, pasta ali ampule, katerih vsebina se nanese na kožo živali. Morebitna okuženost mladičkov s paraziti močno zmanjša učinkovitost cepljenja. Po novi zakonodaji se pasji mladički ob prvem cepljenju tudi označijo z mikročipom, registrirajo se v centralnem registru psov in dobijo mednarodni potni list, ki je identifikacijski dokument živali in jo spremlja vse življenje. Moderna cepiva zoper kužne bolezni vsebujejo zraven že omenjenih tudi cepivo zoper leptospirozo, hepatitis, adeno-virus, parainfluenco. Tako da s samo dvema zaporednima cepljenjema v razmiku 4 do 6 tednov zaščitimo mladičke v prvem letu življenja. Revakci-nacija sledi pri enem letu starosti in potem v razmiku 12 do 18 mesecev do konca življenja.
Lastnike kužkov pa čaka zakonsko predpisano cepljenje prosti steklini pri starosti 3 mesecev. Omenjeno cepljenje se obnavlja vsakih 12 mesecev in je tudi pogoj za potovanje našega kužka z nami na hrvaško morje ali po državah EU.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Cepljenje zoper steklino ni obvezno za muce, razen če potujejo z nami čez mejo, v tem primeru morajo biti tudi muce cepljene zoper steklino, označene z mikročipom, vnesene v centralni register in imeti morajo potni list, ki ga izda veterinar ob cepljenju.
Da povzamem: mačjega ali pasjega mladička prvič cepimo pri starosti 6 do 8 tednov, ponovimo po 4 do 6 tednih in nato še pri 12 mesecih starosti. Cepljenje pozneje obnavljamo vsako leto. Tako smo našega ko-smatinčka zadovoljivo zaščitili in mu omogočili varno odraščanje, sebi pa prihranili zelo stresne in žalostne trenutke, če nam naš ljubljenček zboli. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pogoji za dobro vzrejo pujskov
Za ekonomsko uspešno rejo plemenskih svinj je predpogoj, da dosega rejec v čredi dobro plodnost živali. Za to je potrebnega veliko praktičnega znanja iz reprodukcije plemenskih svinj, znanja iz njihove oskrbe in vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja živali. Potem ko v reji dosežemo dobro plodnost z dovolj živorojenimi pujski, je treba nameniti vso pozornost primerni oskrbi živali, da dosežemo čim manjši delež izgub.
Nekaj ciljev uspešne reje plemenskih svinj
Več kot 2,3 gnezda na svinjo na leto z več kot 22 odstavljenimi pujski na svinjo na leto. Čas med dvema prasenjema je okrog 165 dni. Uspešnost pripustov od 80 do 90 %. V času laktacije in vzreje pujskov minimalne izgube pujskov (pod 12 %). Rojstna teža pujskov nad 1,3 kg. Teža pujskov pri 3 tednih 5,5 kg, pri 5 tednih 10 kg, pri 10 tednih 25 kg. Poraba delovnega časa za oskrbo na svinjo na leto do 30 delovnih ur.
Na kaj moramo biti posebno pozorni pri prireji pujskov
1.	Čistoča (čiščenje, sušenje, razkuževanje). Vzdrževanje čistoče bistveno zmanjšuje izgube živorojenih pujskov. Postopek čiščenja porodnih in vzrejnih boksov mora biti opravljen pravilno in temeljito. Po čiščenju moramo površine dovolj dobro osušiti in šele nato razkužiti. Razkuževati moramo redno in učinkovito po navodilih, ki so priloga k razkužilnemu preparatu.
2.	Temperatura. Pujski potrebujejo po porodu optimalno temperaturo nad 30 °C. Tako so sposobni hitrega sesanja, kar je predpogoj njihove zaščite s posebnimi snovmi in posledično dobrega napredovanja. Pri zagotavljanju temperature smo uspešni takrat, ko imamo narejena gnezda zanje. Za to potrebujemo manj energije in zagotovimo primerno temperaturo. Pujski in plemenske svinje imajo bistveno drugačne zahteve glede temperature. Z ureditvijo gnezd plemenskim svinjam istočasno zagotovimo optimalno temperaturo v času laktacije, ki je med 16 in 18 °C. Višje temperature v prasiliščih vplivajo na slabšo ješčnost in več težav z zdravjem plemenskih svinj po porodu. Ogrevanje gnezd je lahko različno: talno, z infra žarnicami, toplotne blazine, električni grelci ... Ob odstavitvi so zahteve pujskov po temperaturi med 24 in 28 °C.
3.	Površina tal in kubitura zraka. Pujski bodo v času laktacije dobro napredovali, če bo na razpolago dovolj toplote in primerne suhe površine. Priporočljivo je, da imamo v boksu zagotovljeno gnezdo 0,6 m2, ki je tudi toplotno ogrevano. Zahteve po površini so navedene v pravilniku in sestavni del navzkrižne skladnosti. V času vzreje do 30 kg žive teže moramo vsakemu posameznemu pujsku zagotoviti boks, velik 0,3 m2.
Primerna gostota naselitve zagotavlja tudi boljše zdravstveno stanje živali. Poleg talne površine je pomembno, da je zagotovljeno tudi dovolj zračne prostornine v hlevu. Okvirna norma je 1 m3 na pujska v času vzreje. Pri hlevih z zunanjo klimo je doseganje tega pogoja lažje.
4.	Optimalna prehrana in oskrba z vodo. Pujski so glede prehrane zelo zahtevni, saj potrebujejo kakovostno krmo. Občutljivi so za hitre spremembe hrane, posebno ob odstavitvi. Odstavitev je zanj stres, ki ga moramo z načinom oskrbe čim bolje prebroditi. V krmilu za pujske mora biti dovolj vlaknin, okrog 6 %, kar preprečuje pogosto pojavljanje drisk. Potrebo po vodi imajo pujski že v prvem tednu po rojstvu: teden dni stari pujski do 0,6 l na dan, 5 tednov stari do 0,9 l na dan in pri 10 tednov starih pujskih 1,4 l na dan. Pretok vode v napajalnikih mora biti za sesne pujske do 0,5 l na minuto, za odstavljene pujske pa 0,5-0,8 l na minuto.
5.	Prezračevanje in uravnavanje klime. Zdravje pujskov je povezano s kakovostjo zračenja hleva. Odstranjevati moramo nevarne pline (amonijak, CO2, H2S). Pri tem moramo paziti, da s prezračevanjem ne ustvarjamo prepihov v hlevih, hitrost gibanja do 0,1 m/s. Če je prepih v hlevu, je to lahko vzrok pojava bolezni.
6.	Preventivno zdravstveno varstvo. Za ugodno zdravstveno stanje prašičev moramo poskrbeti tudi za preventivne zdravstvene ukrepe v hlevu (preventivno uničevanje notranjih in zunanjih zajedavcev, preventivna oskrba z železom, zatiranje muh, razkuževanje prostorov, omejen dostop drugih ljudi v hleve in prek razkužila-dezobariere; karantensko vhlevljanje dokupljenih plemenskih živali).
Sklep
Za dobro proizvodnjo pujskov je treba onemogočiti izgube živorojenih pujskov ali poskrbeti, da je izgub čim manj. Pri tem so najpomembnejši okoliški vplivi ter oskrba pujskov v gnezdu in v obdobju po odstavitvi. Pujskom moramo omiliti stresne položaje po porodu in po odstavitvi.
KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zoot.
Foto: arhiv KGZS Zavod Ptuj
Foto: ASV
Dornava • Praženje krompirja po cigansko
Prvi ciganski krompirfest navdušil
V nedeljo popoldne se je v prijetnem okolju dornavske koče ob ribniku zgodil prvi pravi ciganski krompirfest, ki je že takoj podrl vse rekorde. Tekmovanja v praženju krompirja se je namreč udeležilo kar 20 ekip iz različnih občin, vsaka pa ga je spražila najmanj pet kilogramov.
Ampak če je kdo pomisli, da je bilo praženje krompirja vsa dejavnost nedeljskega dneva, se je pošteno zmotil. Cigani so namreč za obiskovalce pripravili pravo cigansko fešto, kjer ni manjkalo ničesar; najprej je vsakega obiskovalca pozdravila razstava avtohtonega ciganskega orodja in pripomočkov, sledila je stojnica s ciganskimi dobitki na srečelovu pa kot s »cigo zdravilnimi zelišči«, potem se je bilo treba (ali pa tudi ne) izogniti »cigo šloganju« iz kart in steklenih kroglic, takoj zraven je - tudi za šloganje, če ni šlo drugače - stala tipična »cigo kafeterija«, ob njej pa še pravi »cigo šank« oziroma bar pod brajdami ...
Šele ko se je človeku uspelo prebiti mimo vseh pisanih ciganskih zank, je lahko stopil na prizorišče praženja krompirja, a še pred tem je nekako moral mimo velikanskega kotla, v katerem se je kuhala prijetno dišeča čorba, takoj zraven pa je s slastnimi vonjavami konkuriral še kotel s ciganskimi pečenkami. Te so bile tokrat za predjed, saj je bilo treba na glavno jed - pražen krompir -pač počakati. Vendar sploh ni
Obiskovalce prvega ciganskega krompirfesta je najprej pozdravila razstava ciganskega orodja in pripomočkov.
bilo težko, saj je že pot od »cigo šloganja« do »cigo bara« trajala precej dolgo ... Za popestritev so poskrbela plešoča dekleta.
Vrhunec divjega, pisanega in kričečega dogajanja je bilo seveda praženje krompirja, pri čemer je nekoliko izstopala ekipa kuharjev iz Trnovske vasi; ti so se namreč bolj kot praženju posvetili prikazu, kaj vse je mogoče izrezati in izrezljati iz krompirja. Zgodaj popoldne je končano zadišalo daleč naokrog; najprej po praženi čebuli, potem še po (zelenjavnih in
drugih) dodatkih, ki so jih ekipe načeloma strogo skrivale pred radovednimi očmi.
Kakor koli že, praženega krompirja je bilo na koncu na desetine kilogramov in brez dvoma je bilo delo komisije, ki je ocenjevala najboljšega, nadvse nehvaležno. Dober, pravzaprav odličen je bil prav iz vsakega kotla, ne glede na to, ali so ga rezale, lupile in mešale moške ali ženske roke.
Sicer pa pokalov in priznanj niso prejeli le tisti, ki so spra-žili najboljši krompir, ampak
Predjed praženemu krompirju so bile mesna čorba in (v ozadju) ciganske pečenke.
tudi ekipe z največ navijači in ekipa, ki je imela najlepše in najbolj domiselno dekorirane-ga.
Predsednica društva ED Cigani Anica Slodnjak je bila nad izjemno udeležbo seveda zelo zadovoljna: »Moram pa tudi reči, da smo pričakovali veliko ljudi, saj smo člani ED Cigani tudi zelo delovni, imamo veliko prijateljev, za katere si vedno
Gerečja vas • Deveta Bučijada
Letošnja ponudba jedi še bolj teknila
V Gerečji vasi (Občina Hajdina) je domače društvo žena in deklet v prostorih gasilskega doma Gerečja vas pripravilo že deveto Bučijado, razstavo okrog 50 vrst buč s pokušino najrazličnejših jedi iz buč, ki so še bolj teknile kot prejšnja leta. Članice, preverjene kuharice, so preizkusile tudi nekaj novih receptov.
vzamemo čas in jih obiščemo, prav tako obiskujemo številne prireditve, ki jih organizirajo druga društva.«
Ideja za ciganski krompir-fest se je, kot je še povedala Slodnjakova, porodila ob letošnjem obisku članov ED Cigani Dornava v Dobovi, kjer je ta prireditev že dobro uveljavljena, dornavski cigani pa so jo še dodatno obarvali s ciganskimi šegami in navadami, kar je bilo nadvse zanimivo tudi oziroma zlasti za ekipo iz Dobove, ki se je prav tako udeležila prvega ciganskega krompirfesta.
»Ta prireditev bo odslej vsako leto, saj želimo, da posta-
ne tradicionalna, seveda pa bomo vsako leto poskrbeli še za kakšno novost. Rdeča nit bo zraven praženja krompirja ohranjati etnografsko avtohtonost in pristnost ciganskega življenja. Poleg tega nas čakajo še številne druge obveznosti, saj smo člani ED Cigani Dornava res zelo aktivni in kar naprej iščemo nove ideje za nove dogodke in prireditve. Letošnje in naslednje leto bo za nas še toliko bolj delovno, saj novi ptujski princ prihaja iz naših vrst in bo treba marsikaj pripraviti,« je še izdala Slodnja-kova.
SM
Odprtje razstave, ki so jo tradicionalno pospremili bučni aranžmaji po številnih dvoriščih vasi, je pospremil priložnostni kulturni program v izvedbi domačega pevskega zbora in majhne harmonikarice Petre. S pozdravi ob letošnji razstavi sta se oglasila župan Občine Hajdina Stanislav Gla-žar, ki tudi tokrat ni pozabil iz-
reči velike pohvale društvu, ki ohranja in razvija tradicijo nekdanjega življenja in dela na vasi ter razvija inovativne pristope v svojem delovanju, ter predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar.
Čeprav jim je letošnja suša precej zagodla, nekaj pridelka je pojedla tudi divjad zaradi žeje, je na društveni njivi kljub
temu zraslo okrog 50 vrst buč od 60, kolikor so jih posejale. Letošnji pridelek so v obliki aranžamjev predstavile tudi na razstavi, ki je pritegnila veliko obiskovalcev že ob odprtju, 21. septembra, ko je vabila tudi bogato obložena miza najrazličnejših jedi iz buč, pri pripravi katerih so uporabile bogate kuharske izkušnje in
Foto: Črtomir Goznik
V Gerečji vasi so letos pripravili že deveto Bučijado s pokušino jedi iz buč.
domišljijo. Podobno razstavo oziroma ponudbo jedi iz buč ter ozimnico iz buč bodo oktobra predstavile tudi članicam združenja Evropa Donna, aktivistkam v boju proti raku na dojki. Kot je povedala predsednica Magda Intihar, jih do konca leta čaka še nekaj aktivnosti, med drugim društveni izlet, pomoč pri izvedbi letošnjega praznika Občine Hajdi-na, turnir v kartah in pred novim letom še praznične delavnice, da bi bil vstop v novo leto čim lepši. Vsako leto se na teh delavnicah naučijo nekaj novega, kar bogati njihovo življenje in delo. Takoj po zaprtju razstave pa se bodo lotile kuhanja marmelade in kompota iz buč. Koščice iz oljnih buč so že pobrale, suhih bučnic bo letos iz zanega razloga manj kot lani, okrog 10 kilogramov.
Ker članice Društva žena in deklet Gerečja vas ničesar ne prepuščajo naključju, so še pred izvedbo devete Bučijade začele aktivnosti za deseto v letu 2013, »ki mora biti nekaj posebnega oziroma mora preseči vse dozdajšnje«, pravi Inti-harjeva.
MG
PUlftài nifTwl
Sledil je kotiček za »cigo šloganje« z dvema profesionalkama, takoj zraven pa »cigo kafeterija« z nadaljevanjem v »cigo zeliščih« in »cigo baru« ...
Za lažje čakanje na pražen krompir so poskrbele čarobne obline ciganskih plesalk, ki so se zvijale v divjih ritmih.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Slo glasbene novice
Skupina Big Foot Mama nadaljuje promocijo zadnjega albuma Izhod, ki bo, kot vse kaže, ena izmed najuspešnejših plošč v njihovi karieri. Izhod je od izida 17. maja postregel z uspešnico 'Slab spomin', ki še vedno vztrajno kroži po radijskih postajah po Sloveniji. Album je deležen odličnih odzivov tudi na terenu; big-footi so namreč poletje preživeli na največjih odrih po državi, ponekod tudi kot glavni nosilci festivalskega dogajanja: Schengenfest, Klumpanje, Teden mladih ... »Predvsem je zanimivo, kako naši oboževalci na plošči sami odkrivajo nove potencialne single in kako so nekateri komadi že zdaj lepo zaokrožili med ljudmi,« uspeh albuma komentirajo člani skupine. Po delovnem poletju pa te dni prihaja tudi čas za naslednji radijski singel, in sicer gre za skladbo 'Užitek na replay', ki bo med drugim izšla na kompilaciji Val 202 Plus vol. 2. •kick
Nigerijski glasbenik Sunny, ki je svoj dom našel v Ljubljani, kjer že nekaj let dela in ustvarja glasbo, predstavlja novo skladbo. Tokrat je izbral razgiban in zabaven ritem reggaeja. Melodijo in besedilo za skladbo 'I want to know'je spet napisal sam, aranžer inpro-ducent skladbe pa je Cveto Polak. Nova pesem je v pop in reggae ritmih, plošča pa je žanrsko zelo raznolika. Tudi pri tej pesmi je spremljevalne vokale zapela vrhunska slovenska pevka Andreja Sonc.
MZ
Glasbeni kotiček
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. S.W.A.G. - NAŠE SANJE 9. TVQjGLAS-LETIMO NAPREJ 8. KATJA kOREN&DAiO - DAN PRILOŽNOSTI 7. ANDRAŽ 'HRIBAR - NI RES 6. JERICA HABERL - NI MOJ SVET 5. FRENK NOVA - NOV JE DAN 4. VICTORY - ŽIVETI SPET 3. SAŠA LENDERO - OD PORTOROŽA DO PIRANA 2. TINKARA KOVAČ - TI SE LJUBIŠ 1. DARE KAURIČ & MARTINA MAJERLE - ČOKOLADA IN VANILIJA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Dan D začenjajo novo turnejo
Zasedba Dan D, ena izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih slovenskih rock skupin, si je za turnejo Tiho zastavila popolnoma nov koncept koncertiranja. Preizkusili bodo, ali jim uspe publiko do zvočne ekstaze pripeljati tudi z akustično verzijo svojih pesmi, ki so jih na novo aranžirali.
Dan D jesenski del koncertiranja nadaljujejo v presenetljivo predrugačeni različici. Potem ko so se pred leti že predstavili v akustični preobleki, so se tokrat odločili poseči po še bolj minimalističnem glasbenem izrazu. Projekt Tiho se od Izštekanega razlikuje v zelo pomembni sestavini -inštrumentih. Zasedba se je namreč odločila za konkretno spremembo in namesto manj varnega okolja že ustaljenih akustičnih inštrumentov (akustične kitare, bobna, klavirja ...) posegla po nekonvencio-nalnih, za današnji čas precej eksotičnih in odštekanih glasbilih, kot so žlica, kuhalnica, ribež, zvončki, bisernica, ukulele, bariton, steklenice ... Izvedbe že znanih pesmi so postale tako pristne, nezlaga-ne in neposredne, da jih bodo
poslušalci lahko spoznavali čisto od blizu v njihovi najbolj slečeni formi. Dan D bodo novo glasbeno raziskovanje predstavili na turneji Tiho, ki bo potekala od 10. oktobra do 30. novembra na 13 izbranih koncertnih prizoriščih po
Sloveniji. V sredo, 10. oktobra, bodo pot začeli v ljubljanskem Orto baru, kjer bodo nastopili še trikrat (v četrtek, petek in soboto). Nadaljevali bodo v Šentjerneju, Mežici, Izoli in Velenju. V novembru bodo nastopili v Šmartnem v Brdih,
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Sekulovič, Dan D
Šentjanžu pri Dravogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Semiču, Murski Soboti in domačem Novem mestu, ker bodo turnejo z dvema koncertoma (29. in 30. novembra) tudi sklenili.
Dan D obljubljajo še eno brezčasno popotovanje po prostranstvih rock glasbe in smiselne poetike, ali kot je pred leti ob njihovem gostovanju v oddaji Izštekani zapisal Jure Longyka: »Dan D žanjejo upravičeno slavo. Na zadnji plošči so klasično rockersko poetiko izpilili, učvrstili in jo predvsem naredili bolj svojo ter bolj - našo. Da, če obstaja nekaj, čemur lahko rečemo 'izročilo jugoslovanskega rocka in novega vala', je to slišati v muziki Dan D. V najbolj žlahtnem smislu, da ne bo pomote.« Gre za besede, ki tudi po štirih letih stojijo na svojem mestu - tako kot glasba Dan D, ki so jo ustvarili davno tega, včeraj, danes in ki jo bodo ustvarili v prihodnosti.
V tem tednu so se člani skupine Dan D mudili tudi na Ptuju. Povabili smo jih k pogovoru, ki ga pripravljamo za prihodnjo številko TV-okna, ki bo izšla 5. oktobra.
MZ
Filmski kotiček
Nevidno zlo: Maščevanje
Začnimo s to mislijo: če osnovne oblike umetnosti (črka, zvok, slika) pomešamo med seboj v poljubnih kombinacijah, dobimo druge, recimo malce nerodno, višje oblike umetnosti. Slika in črka dasta strip, zvok in črka radijsko igro, zvok in slika nemi film, vse troje pa film. Vsaka stopnička višje zaradi dodanih elementov pomeni težje delo za avtorja, zato ni čudno, da je po »izumu« kakšne oblike umetnosti moralo preteči precej vode, preden je človeštvo ugotovilo, kako napolniti ves idejni prostor, ki ga določena kombinacija oblik omogoča. Nato si zamislite, da vsem trem
Resident Evil: Retribution
Igrajo: Milla Jovovich, Sienna Guillory, Michelle Rodriguez, Kevin Durand Režija: Paul W. S. Anderson Scenarij: Paul W. S. Anderson po igri Resident Evil
Žanr: ZF-akcijski
Dolžina: 97 minut Leto: 2012
Država: ZDA, Nemčija
elementom dodate še četrtega, interaktivnost. Ustvarjalni prostor, ki se ob tem pojavi, je za avtorja strašljiv, a čudovit za konzumenta. Računalniške igre so zato vsebinsko še vedno v povojih, saj še ni bilo avtorja, ki bi mu iz tega medija uspelo narediti umetniško delo, ki bi postalo klasično (čeprav se v zadnjih desetih letih tudi to počasi spreminja). Videoigre so pokazale le to, da človeštvo ljubi ponavljanje. Do danes so se sicer razvile v povsem solidne žanrske izdelke, a težava žanra je v tem, da podaja občutke, ne sporočilnosti. Zato ob takšnem koraku nazaj, kot je snemanje filmov po računalniških igrah, seveda ne moremo pričakovati nič drugega kot le prazen žanrski film, ki je oropan svojega najbolj zanimivega elementa.
Vse to najbolje pokaže fran-šiza Nevidno zlo, ki letos praznuje deset let in pet delov. Režiserji takšnih kinetičnih akcijad po navadi pridejo iz sveta videospotov, Paul W. S. Anderson pa je v tem času naredil nekaj neverjetnega; sodeč po filmu Nevidno zlo: Maščevanje, je zrel za snemanje videospotov, ne filmov. Ta
korak nazaj lepo pokaže uvodna akcijska sekvenca, ki se v vsej svoji bombastičnosti in lepoti ... odvije v obratnem posnetku. Kar tako, brez razloga. O, super.
Potem gre seveda samo še navzdol. Franšiza, katere prvi del je bil prav prijetna in gle-dljiva osvežitev, je dokončno postala liter mlačne vode. To ni film, ki ga pozabiš takoj po ogledu ali celo med gledanjem, ampak ga pozabljaš že vnaprej, saj gledalca niti najmanj ne zanima, kaj se bo zgodilo z zgodbo ali liki. To je navaden roko-hitrski kolaž brez repa in glave, z leseno igro in nadpovprečno neumnimi dialogi - celo za takšen žanr. A je zato videti sijajno, zaradi nenehnega hrušča in odlične glasbe pa gledalec ne opazi, da si film iz minute v minute skače v pomenska nasprotja. Celo videoigre AAA so
takšno zgradbo zgodbe preživele že zdavnaj. Avtorju filma je očitno zmanjkalo idej in je scenarij napisal čez noč, vanj pa nekritično zmetal vse, kar mu je v tistih nekaj urah padlo na pamet, za seboj očitno ni več bral, niti med snemanjem. Tako smo dobili lepljenko vi-sokodizajniranih prizorov, ki ne služijo ničemur, eksploata-cijo komunizma, ki ga njegovi nasprotniki kar naprej vlečejo iz groba in mu ne privoščijo večnega miru (kar je edina zanimiva misel v celotnem filmu), različne eksotične lokacije pod eno streho (in to dobesedno), režiserju pa je uspelo tudi nemogoče: za glavnega negativca se zdi, da je računalniško animirani lik, a je to v resnici pravi igralec. No, najbrž je tudi to neka vrsta dosežka.
Matej Frece
^ J OVEN
(21.3. - 20.4.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na de-mestu
-a premišljenost in diplomacija. "s Dogodkov ne bo moč prehitevali ti, ampakjih sprejeti, in to korak 1 za korakom. Ljubezen: pogovori bodo ključ do osebne sreče.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Po svoje bo pomembno, da bo mogoče narediti osebno bilanco in ločiti zrna od plev. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi.
m
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Prijetno se boste počutili v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorjeva puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno nakazano bo, da boste imeli na delovnem mestu polne roke dela in obveznosti.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob.

W
LEV
(23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost, zato boste besedno morda nekoliko ostri. Pozitivno bo, da si boste zapisovali svoje občutke. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Veliko prijetnosti bo na področju ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti.
SESTAVIL
EDI KLASINC
KOSOVSKI FILMSKI IGRALEC
Štajerski TEDNIK
RUSKI LUTKAR (SERGEJ)
BAKTERIOLOG
NARAMNI
KOŠ, NAPRTNIK
ZBIR ETIČNIH NAČEL
BOLGARSKI ŠAHIST (VASIL)
KONJSKI JAREM, KOMAT
IRANSKO NOMADSKO PLEME
AMERIŠKA PEVKA IN IGRALKA (JENNIFER)
LJUBITELJ ŠPORTA, DILETANT
PREKUPČE-VALKA Z MAMILI, DILERKA
ODDAJALEC DELA NA AKORD
PREBIVALKA SAMOE
PUŠČAVA V ČILU
PREBIVALEC VIDEŽA
VAS PRI TREBALNEM
AFRIŠKA KAČA
NAŠ NOGOMETAŠ (MIHA)
RIMSKI POZDRAV
PREDSTAVNIK REIZMA
POKRAJINA V VIETNAMU
MOD. KREATOR (JEAN-LUC)
DANSKI OPERNI PEVEC (LEIF)
PASMA FAZANOV
OLGA MEGLIČ
SILVA RAZLAG
RIMSKI DRŽAVNIK
TEČAJ PRI KOLESU (STAR.)
SLAVKO MLINARIČ
KAJAKAŠICA
ZAPOR, JEČA
POSLOVNI DOGOVOR
MODEL DACIE (DŽIP)
NIKOLA TESLA
NERODOVITEN SVET
POREKLO, IZVOR
PESEM, PESNITEV (KNJIŽ.)
RUSJANOVO LETALO
STRAST
AMERIŠKI SWING
PEVEC DOMICELJ
PROVINCA V IRANU
IVO MOJZER
RAJKO DOLINŠEK
JAPONSKI CESAR
NAŠ POLITIK
INTERNETNA POVEZAVA
PRAŽEN, ŽGANI SLADKOR
MESTO V ITALIJANSKI POKRAJINI APULIJI
BERAČICA IZ »JAMNICE«
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMAPA = brazilska zvezna država, AMSLER = švicarski modni kreator (Jean-Luc, 1960-), ANDRIA = mesto v italijanski pokrajini Apuliji, EFA = zelos strupena afriška kača, tudi puščavska pursa, KREPAKE = nerodoviten svet, OBRAZCOV = ruski lutkar (Sergej, 1901-1992), ROAR = danski operni pevec (Leif, 1931-), SHALA = kosovski filmski igralec (Abdurrahman, 1922-1994).
'eifv 'eupuv '|eaieje>| '>|ui| ">|ueje|/\|
'oijipv 'ueisejei 'zeiuoi 'eAjl 'ep3 'Aeds 'e>|edej>i 'in 'ojb '||e|/\| epe|\| '|/\is 'osi 'IAIO 'lueze^ ueLjn 'jeoy 'e^sjej 'eAe 'o!weiy 'sba eupey 'Aoozejqo 'ujeziš 'jeuos 'edeiuv 'wo|od 'e|ei|s :ouabjopoa '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 29. september:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni na-povednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 30. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 1. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50
NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 2.oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00
ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 3. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA.
18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 4.oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). PETEK, 5. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
Komentar tedna na Radiu Ptuj. Vsak četrtek ob 12.15, ponovitev v nedeljo ob 12.30!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljala vas bosta odločnost in temperament. Popaziti bo treba, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali na področju službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se daleč pride.
ŠKORPIJON^T STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vam bo pokazalapravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Na področju ljubezni boste dosegli velik napredek. Partnerjevi nasveti ne bodo samo spodbudni, ampak tudi zelo poučni.
Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Čas bo, da se ustavite in pogledate stvari iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel veliko izzivov pri reševanju reči iz preteklosti.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežino in dal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in na področju ljubezni. Na morebitne težave bo treba pogledati s svetle točke. Iz majhnega raste veliko!


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pomembno bo, da ste športno aktivni in kakovostno porabite odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredite prerez. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
To bo teden, v katerem se boste veliko učili in pridobili paleto novega znanja. Obdobje bo prineslo ravnovesje in čustveno skladnost. Po svoje vas bodoprivlačile skrivnosti in nove dimenzije. Na delovnem mestu se boste odločili in naredili zelo pomemben korak naprej. Ljubezen: romantika.
Maribor • Jubilej najstarejšega slovenskega festivala
Ob 50-letnici narečne popevke
V mariborski dvorani Tabor bo v petek, 28. septembra, ob 50-letnici Festivala narečnih popevk ob spremljavi Big banda RTV Slovenija nastopilo več kot 150 pevcev in drugih avtorjev, prireditev bo tokrat povezoval Jure Ivanušič.
Foto: M. Ozmec
Po 50 letih bo na letošnji jubilejni prireditvi znova nastopila Lidija Kodrič, ki je na tem festivalu dobila celo vrsto nagrad (fotografija je iz leta 2009).
Sedemnajstega aprila letos je minilo natanko 50 let od izvedbe prvega glasbenega festivala Katedra, na katerem je zmagala skladba »Moja mala tiha sreča« avtorjev Srečka Satlerja, Janeza Mikuža in Iva Meša, v izvedbi Lidije Kodrič, ki je do zdaj na tem festivalu dobila celo vrsto nagrad. Pozneje se je prireditev preimenovala v festival Vesela jesen, zadnji dve desetletji pa jo organizatorji imenujejo Festival narečnih popevk. Ta okrogli jubilej bo najstarejši glasbeni festival v Sloveniji praznoval z gala šovom, na katerem bo nastopilo več kot 150 glasbenikov, ki so bili na tej prireditvi najuspešnejši, velika večina
programa pa bo izvedena z originalnimi izvajalci ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in vokalnega kvarteta. Seveda bo tudi letošnja prireditev v celoti potekala v živo. Ker organizatorji želijo na jubilejni prireditvi izvesti čim več najpopularnejših oziroma z zlatimi klopotci nagrajenih skladb z vseh dozdajšnjih festivalov, gre za okrog 70 popevk,pa bodo program sestavljali venč-ki, v katerih bodo kakšno minuto in pol dolgi deli posameznih popevk.
Na jubilejnem Festivalu narečne popevke bodo tako nastopili: Nuša Derenda, Vinko Šimek, Lidija Kodrič, Jože Kobler in Završki fantje, Lado
Leskovar, Irena Vrčkovnik, Alfi Nipič, Evdvin Fliser, Branka Kraner, Domen Kumer, Rudi Šantl, Jerica Mrzel, Marjan Smode, Berti Rodošek, Braco Koren, Nataša Kobal, Anita Kralj, Milan Kamnik, Lea Likar, Robi Horvat, Nataša Mihelič, Rudi Miložič, Damjan Zih, Zo-rica Fingušt Fatur, Damjana Golavšek, Monika in Alenka Heričko ter glasbene skupine Modrijani, Malibu, Prifarski muzikanti, Štajerskih 7 Frajkin-clari, Zreška pomlad, Halgato band, Langa, Čudežna polja, Vesele Štajerke, Pajdaši, Rdeči dečki, Dori, Cmok, Crescendo in Folkrola.
Priredbe posameznih glasbenih venčkov so pripravili
Lojze Krajnčan, Grega Forja-nič, Edvard Holnthaner, Aleš Avbelj in Primož Grašič. Big bandu RTV Slovenija bodo dirigirali Lojze Krajnčan, Edvard Holnthaner, sicer dolgoletni dirigent tega festivala, ter Berti Rodošek, ki je bil ustanovitelj festivala, dolgoletni dirigent in eden izmed najuspešnejših avtorjev festivala. Prireditev bo letos povezoval Jure Ivanušič. Naj dodamo, da bodo jubilejni festival prenašali na prvem programu TV Slovenija in prvem programu Radia Slovenija pa tudi Radio Maribor in TV Maribor.
-OM
Naj medicinska sestra 2012
Sestouvrscena Karmen Koderman Vtic
Iz ambulante Hajdina ZD Ptuj prihaja šestouvrščena medicinska sestra poletne akcije Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/tehnik 2012. Karmen Koderman Vtič je medicinska sestra že več kot 20 let. Srednjo zdravstveno šolo je obiskovala v Mariboru. »Na morje so me klicali, da sem v Štajerskem tedniku. Najprej sem pomislila, da je kaj narobe, ker nisem vedela za akcijo,« je povedala Karmen.
Vsem, ki so oddali glas zanjo, se iz srca zahvaljuje. Kot kaže, ljudje spremljajo njeno delo, doslej je delala v različnih ambulantah, in ga cenijo. Je bolj zunanja sestra, delo na terenu
ji zelo leži. V Halozah živijo najbolj hvaležni ljudje, pravi.
Karmen Koderman Vtič, ki je bolj športni tip, dolgo je igrala rokomet pri RK Drava Ptuj, je želela študirati na fa-
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Koderman Vtič
kulteti za šport. To je bila njena želja že od mladih nog. Glede na šolski uspeh pa so ji svetovali zdravstveno šolo. Bolj ko je med šolanjem spoznavala bodoči poklic, bolj ga je imela rada. Od nekdaj pa je rada delala z majhnimi otroki in starejšimi ljudmi. Občutek za ljudi, za socialo, je imela tako rekoč v genih, starši so jo vzgajali v tem duhu, tudi svoja sinova je vzgojila v čuteča mlada človeka z velikim občutkom za druge, ki sta tako kot mama športnika. Udejstvujeta se v rokometu in nogometu.
Po končani srednji zdravstveni šoli se je zaposlila na internem oddelku ptujske bolnišnice - ta je bila kalilnica številnih medicinskih sester, ki danes uspešno delajo v osnovnem zdravstvenem varstvu in so jih bralci Štajerskega tednika izbrali za najboljše medicinske sestre. Na oddelku, kjer je bila tri leta, je zelo rada delala.
Dragocene delovne in življenjske izkušnje si je nabrala tudi med sedemletnim delom v tujini, v kliniki v Ludwigsburgu v Nemčiji. Medtem se je do potankosti izpilila tudi v nemškem jeziku. Spodbudne in prijazne besede delajo čudeže, včasih zaležejo več kot katero koli zdravilo, pravi Karmen. Vedno se poskuša postaviti v vlogo pacienta, tako lažje razume njihove stiske in dileme ter jim lažje pomaga z nasveti. Največjo energijo za delo ji daje njena družina, ki je neprecenljivo bogastvo, česar se ljudje pogosto premalo zavedajo. Dan začne vedno dobre volje, ki jo želi deliti tudi z drugimi. V prostem času rada kolesari, bere, posluša klasično glasbo, ki jo najbolj pomirja, piše prozo - že kot otrok je rada in dobro pisala, za kar je bila tudi nagrajena. Želi pa si tudi delati v tujem jeziku, to znanje bi rada koristno uporabila.
Od tod in tam
Ptuj • Razstava DU Ivan Rudolf Breg -Ptuj
V prostorih DU Ivan Rudolf Breg - Ptuj so tudi letošnjo jesen pripravili nadvse zanimivo razstavo, poimenovali sojo Prtiček v sožitju cveta in predmeta. S svojo ustvarjalnostjo
Foto: Črtomir Goznik
so se predstavili varovanci Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava, Vrtec Zvonček, cvetlične aranžmaje je prispevala cvetličarna Vijolica, s prtički pa so se izkazale Jasmina Ferk, Marija Repič in Jožica Černezel. Enajsto razstavo so si ogledali mnogi, aktivnost breških upokojencev, v društvu jih je okrog 280, pa so pohvalili ptujski župan Štefan Če-lan, predsednik sveta ČS Breg - Turnišče Maks Ferk in Viktor Majcen, ki je društvo upokojencev Ivan Rudolf Breg vodil polnih 15 let. Kot je ob tej priložnosti povedal novi predsednik DU Ivan Rudolf Maks Ferk, se po najboljših močeh trudijo, da bi z aktivnimi programi v svoje vrste pritegnili čim več upokojencev.
MG
RADIOPTUJ
«o» izletu www.radio-ptuj.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ /TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
LESNI PELETI za ogrevanje. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 051 631571.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
USPESNO in TRAJNO nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www. ramainox.si.
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
SONČNE ELEKTRARNE IN KLE-PARSTVO, Izdelava sončnih elektrarn na ključ, pokrivanje vseh vrst streh in montaža kleparskih izdelkov, Hercog d.o.o. Herma-nova 3, Ptuj; gsm 031-500-598, mail: robert.hercog@siol.net
Vodovod - ogrevanje. Izvajamo vse vrste inštalacij. Energovod -Krušič, d. n. o., Zg. Pristava 33, 2323 Ptujska Gora. Informacije na telefon 041 704 355.
NEPREMIČNINE
V APAČAH pri Kidričevem prodamo parcelo z velikim vrtom in s staro hišo. Tel. 041 664 863.
KMETIJSTVO
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398._
BREZPLAČNO odpeljem vaš dotrajani avto ali tovorno vozilo na svoje stroške. Inf. na tel. 041 635 840.
www.tednik.si
Na Ptuju PRODAMO 3-sobno stanovanje 84 m2 - 103.900 €. Na Ptuju ODDAMO 3-sobno stanovanje 78 m2 - 380 €/mesec. Podlehnik PRODAMO HISO 220 m2 s 1833 m2 zemljišča - 89.900
€___
Hajdina PRODAMO HISO 70 m2 s 706 m2 zemljišča - 85.000 €. Hajdina PRODAMO zemljišče za gradnjo 1025 m2 - 65.000 €. Na Ptuju PRODAMO na odlični lokaciji HIŠO 280 m2 + 35 m2 poslovni prostor s 568 m2 zemljišča
-	230.000 €._
Pri Sveti Trojici PRODAMO ali ODDAMO VILO 540 m2 + poslovni prostor s 502 m2 zemljišča
-	196.000 € oz. 550 €/mesec. Piran - Fornače PRODAMO le 50 m od morja APARTMA 54 m2 -
130.000 €._
Rogaška Slatina PRODAMO VIKEND s prelepim razgledom 80 m2 z 2118 m2 zemljišča - 75.000
€_
Rogaška Slatina PRODAMO v zelenem pasu novo HIŠO s šestimi apartmaji, skupaj 740 m2, s 1061
m2 zemljišča._
Terme Banovci PRODAMO v kam-pu BRUNARICO površine 30 m2 + 15 m2 pokrite terase - 18.000 €. Maribor - Tabor PRODAMO 2-sobno stanovanje 45 m2 -
56.500 €._
Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3,5-sobno stanovanje
74 m2 - 1 15.000 €._
Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3-sobno stanovanje 73 m2 - 1 15.000 €.
Za več informacij obiščite našo internetno stran www.areal.si, kjer boste našli še ostale zanimive nepremičnine, ali nas pokličite na 041/915364.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topolo, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713
KUPIM manjši drobilec koruze. Tel. 041/286-033._
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Tel. 041 893 305.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 evrov na vrečo. Nad 5 vreč lepe nagrade. Telefon 720 81 08, 031 273 577._
UGODNO PRODAM mešana drva. Telefon 040 790 440.
PRODAM ovce za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 764 5821, 051 682 055._
ODKUPUJEMO jelšino hlodovino. Zainteresirani pokličite: 041 610 210 ali 02 769 15 91; G.O.Z.D.-BIO-LES
PREDELAVA LESA, Vlado Medved, s. p._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion). Počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740._
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 523 s priključki in Deutz torpedo 48. Tel. 041 239 617._
KUPIM eno leto starega kozliča brez rogov ali menjam za mladičko, staro 8 mesecev, ali dojno kozo. Tel. 755 06 71._
KUPIMO krave in telice za zakol ter svinje od 120 do 150 kg. Tel. 040 727 779.
KUPIM več prašičev od 150 kg dalje. Tel. 041 805 242.
PRODAMO odojke. Tel. 041/393188.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM novo kosilnico TH 43 Kawasaki, še v garanciji. Tel. 031 254 511.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM damo garsonjero 25 m2 ali stanovanje 50 m2 na Ptujski Gori. Tel. 041 547 116.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped, brezizpitni in brez registracije, Tomos flexer, čisto nov, v garanciji. Telefon 041 411 971.
mmmmm
raimo
d® n«
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
RADIOPTUJ
89,8»98,2»l04i3 www.radio-ptuj.si
lnfo@cistomesto.si * www.cistomesto.si
Dan odprtih vrat v hiši
V soboto, 29. septembra 2012, podjetje Kager hiša organizira ogled družinske hiše iz linije Vita Prima. Ogledi s predstavitvami bodo potekali med 10. in 17. uro na naslovu: Trčova 121 a, 2229 Malečnik.
Hiša s 180 kvadratnimi metri bivalne površine je v osrčju vinogradov. Z velikimi steklenimi
površinami ponuja razgled prek bazena daleč čez Maribor. Čez dva nivoja segajoč osrednji prostor, nad katerim se odpira galerija, ponuja enoten in prostoren bivalni prostor.
Hišo ogreva toplotna črpalka zemlja-voda, večji del sezone pa za ogrevanje poskrbi kamin v dnevni sobi. Stavba je hkrati opremljena s
prezračevalno napravo.
Na dnevu odprtih vrat bosta navzoča tudi lastnika hiše, ki vam bosta zaupala svoje izkušnje o gradnji.
Več informacij o dnevu odprtih vrat na telefonski številki 02/788-93-10 ali na spletnem naslovu www.kager.si.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mo6tiček, proteze in bela zalivka cerejža kot pri koncesionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 28. 9.
SOBOTA 29. 9.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja
10:00 Ljudski pevci iz Cerkvenjaka se predstavijo
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
14:30 Video strani
18:00 Lenart - Ob praznovanju KS Voličina 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 23:00 Glasbene novičke z Ingrid 23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Folklorni večer v Markovcih 9:00 Utrip iz Ormoža
10:00 Lenart - Ob praznovanju KS Voličina
11:45 Ptujska kronika
12:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Oddaja iz Občine Markovci
21:30 Glasbene novičke z Ingrid
22:00 Ujemi sanje
23:00 Video strani
NEDELJA30. 9.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:30 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Jutranji program
Hajdina - Spravilo koruze v Skorbi
Ptujska kronika
Videm - Kimavčevi dnevi
Domava - Krompirfest 2012
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbene novičke z Ingrid
Oddaja iz Občine Destmik
Lenart - Ob praznovanju KS Voličina
Glasbena oddaja
Video strani
PONEDELJEK 1. 10.
00:00 Video strani 8:00 Videm - Kimavčevi dnevi 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Videm - Kimavčevi dnevi 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 23:00 Video strani
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine iz OBČINE STARŠE
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cem	Oprema	Barva
toyota yaris 1.3wt-i stella	007	6.300,00€	51.000prev.	kov. modra
peugeot lim. 4071.816v sr confort	004	5.250,00€	serv. knjiga	kov. modra
renault initiale velsatis3.0v6 dci	004	4.450,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault espace 2.2 dci initiale	006	7.500,00«	xsen0n	kov. črna
alfa romeo 1451.4ts	000	1.390,00«	prvareg.01	kov. srebrna
renault megane cabriolet 1.9 dci	oos	6.450,00«	avt. klima	kov. t. siva
renault berline evolitt. laguna 1.616v lim.	007	6.850,00 €	70.000 prev.	kov. srebrna
citroen q 1.41 sx	oos	4.150,00€	prvi last.	črna
citroen xsara 1.4 ix	001	2.390,00 €	prvi last.	kov. zlata
peugeot partner 1.6hdi	007	5.690,00«	prvi last.	kov. srebrna
hyundai geiz 1.31 gl	005	2.740,00€	prvi last.	bela
citroen xsara 2.0 hdi break ex.	003	1.990,ooc	avt. klima	kov. srebrna
peugeot 2061.41 mistral	002	2.750,ooc	serv. knjiga	kov. srebrna
ford fiesta 1.4tdci ambiente	002	3.150.00c	servo	kov. peščena
renault thalia 1.416v express.	003	2.350,ooc	klima	rdeča
renault karavan megane 1.9 dci dny,con.	007	5.400,00«	serv. knjiga	kov. bordo
renault grand espace 2.0 dci initiale paris	008	11.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault megane 1.6 e coupe	997	1.150,00«	servo	kov. bordo
seat ibiza 1.212v reference	008	6.200,00«	prvi last.	rdeča
renault scenic1.6ert	998	1.250,00«	klima	kov. t. zelena
mercedes-benz cabrio320clkavantgarde	003	12.500,00«	usnje	kov. srebrna
citroen l2h1 jumpy2.0 hdi con.	008	9.090,00«	prvi last.	bela
peugeot 307 cabriolet 2.0	005	5.950,00«	serv. knjiga	kov. vijola
chevrolet lacett11.416v se	009	5.950,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
PETKOV VEČER
Bodite nocoj O družbi oddaje Z gtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-îednilui
IICRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
^^^^ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjfv^rj J Industrijska 9, MARIBOR	f
^J^ZS 02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
aiROENXSARAUi MAZDA 323 SEDAN 1Ai OPEL FRONTEM 2.0 SPORT, HARD TOP 4X4 MGFCABRIO 1.8WC FORD FIESTA AMHENTEU, 5 VRAT FORD FIESTA TREND 1.4, SVRAT JAGUAR XJ SOVEREIGN 4.0, UMUZ. FORD TRANSIT 300S, 2.PD, S SED.+TOVOfl FORD FUSION THUS CrTR0ENC41.61GVVTR, SLO NISSAN NOTI 1.416V,5VRAT VWTHIRAN 2.0 THUZINSN AVTO FORD FOCUS KARAVAN U FORD MDNDE012TI1CIGHIA5VRAT PEUGEOT ZD71.4i, S VRAT FORD FIESTA ¥.125,5 VRAT-uriomgstM 04/2012 FORD FIESTA STYLE 1.4 TOO, S VRAT FORD FIESTA 1.25 TIT. 5 VRATflBtavno FORD FIESTA TIT. U TDCI, 5 VRAT MERCEDES BENZBI70,II 35.500 km FORD FOCUS EBONY 1.6 TDCI - na alngp MAZDA 0 20 III SPORT COMBI FORD KlIGA TREND 2.0 TDCI 4X2, LED LUCl FORD MONDEO ZJITDCITTT. 163 KM K1ACEED 1.4GSL IX FRESH, SI/RAT FORD FOCUS EC0B00ST' AVTO LETA FORD CMAX TREND U VCT FORD C-MAX TREND 1.6TDCI FORD KUGA TREND 2.0 TDCI 4X2-NAZAL0GI FORD SMAX TREND 2.0 TDCI -NA ZA10GI
"nik cena«		opft.	barva
1111	890,00	2. last., serv. knjiga	kov. modra
11»	1.850,00	samo™™	rdeča
1997	2419,11	4x4,kuha	t. modra
1997	2.999,19	sam0131.01! km, p01rj.sk	rdeča
2d0s	3411,11	kuma.ais	dela
2009	8.190.00	avt. kuma. bluet001h	kov. tango orange
1995	4.450,00	alarm, 2.last.	bela
2004	5.450,00	1.last., sam0130.000 km	rela
2997	5.999,11	li 60.654 ta, 1.1ast.	kov.tonic
2009	5.999,19	1mp0m, aluplat.	kov. črna
2001	9.999ji9	1.iast,p0hujerv.kiu.	k0v.sv.m0dra
2004	1.191,11	2.last., veuko opreme	kov. srebrna
2997	7491,1!	000.4 zim. gume na plat.	kov. srebrna
2000	7.900,00	pmk senzorji, timp,.	kov. črna
2010	7.999,11	1.iast., serv. knjiga	kov. sv. modra
04/2012	11.535,11	timp,cnmiol paket	kov. črna
mw0	11.111,11	temp., dod.zat. stekla	bela
00/2012	11.685,00	timp., am. paket	k0v.r0tmagenta
novo	12.125,11	lmp,cnmi.paket2	kov. srebrna
2997	12.999,99	alu platišča, timp,.	kov. srebrna
novo	13.955,99	odprodaja zalog!!!	visionmodra kov.
2009	13.990410	pmk senzorji, timp.r.	pariško modra
2012	21.4004)0	trend plus pak., park senz.,.. kov. siva	
os/2911	23.210,00	Črna sineha. nizka porara bela	
2997	1.191,11	kuma, potovalni raë.	kov. črna
novo 0013.130,00		zelo nizka poraba!!!	črna, srebrna kov.
novo dd 10.080,00		na zalogi	mars red, deia.črna
novo 0011431,11		trend plus paketr..	srebrna, črna, bela
novo 0023.211,9!		st1lski paket, temp.	beia, črna, idnar kov.
novo 0d23.331ji1		park sek, iíd luí 1,	bela
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka
AUDI A4 QUATTRO 3,0 TDI PEUGEOT 206 HYUNDAI 120 FIAT BRAVO 80 RENAULT MODUS 1,5 DCI ROVER 75 1,8 HYUNDAI 1X55 FIAT FREEMONT FIAT STILO 1,6
Oprema
Letnik Cena(€)
ABS, servo volan 2004 servo	1999
kamera za vzr. vožnjo 2012 klima	2001
ALU platišča, klima 2006 ABS, klima	2004
XENON, strešno okno 2008 7 sedežev	2012
klima	2002
2012 23.990 2002 1.990

gratis ob nakupu novega vozila na leasing
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 8024 m2 stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije na tel. 02/788-88-87 - Marinka Bezjak Kolenko
Roletarstvo Arnuš
PVC okra, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata
(0
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.sí | info@roletarstvo-arnus.si
www.sloga.si V Slogi je moč
Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ na odkupnem mestu CIRKOVCE odkupuje koruzo po konkurenčnih cenah.
Informacije 031 572 616.
Vabljeni tudi v naši kmetijski trgovini v Šikole in Lovrenc na Dravskem polju.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmall.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA€	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 TOI	2009	11.980,00	AVT.KUMA	ČRNA
AUDI A4 CABRI01.8 T	2003	8.880,00	AVT.KUMA	ČRNA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT	2009	18.900,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 118 D	2009	12.980,00	C0NF0RT	SREBRN
BMW 318 D UMUZINA	2009	14.970,00	AVT.KUMA	SAFIRČRNA
FIAT BRAV01.6 MULTUET	2009	7.880,00	KLIMA	SREBRN
FIAT PANDA 1.3 MULTIJET	2008	4.970,00	KLIMA	BELA
FORD F0CUS 1.8 TDDI	2002	2.450,00	KLIMA	MODRA
FORD F0CUS C-MAX1.6 TDCI	2009	8.590,00	TUEND	SREBRN
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTT 2010		14.980,00	ALUPLAT.	BELA
RENAULT ESPACE2.0 DCI EVOLUTION 2009		11.880,00	EL PAKET	KOV. SIVA
SEAT EXE0 2.0 TOI	2010	12.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 2.0D4D	2009	9.400,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I	2004,12.mes	6.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TO5 AUT0M.	2005	6.990,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TDI	2002	3.770,00	ALUPLAT.	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI UMUZINA	2004	5.680,00	ALUPLAT.	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 28.9.
Q=ÖÖ Dnevnik TV Maribor - pan 9 25 Kuhinjica pon.
10:00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modro - non. 92:00 RnWOraiä
15:35 Kuñinjica 16:00 Duhovna oaza - i
.oddaja-pon.
17:00 Povabilo na kavo - p on. 13:20 Ptujsko odrsko desk - 3. oddaja 20:00 Ptujska kronika -pon ..... ia in mi-9, oddaja - pon.
- por.
21:20 Ptujske odrske deske - 9. oddaja -21:45 Moto scena -13. oddaja - pon. 22:05 RegiTV Gorišnica - pon.
Sobota 29.9.
9J0 Ptujska kronika-pon 10:3 3 Dutiuvna oaza-3. oddaja-pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi-10.oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Rem TV Ormoi - por. 15:15 Kumnjica - pon. i:00 Ptujska kronika - pon J:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - pon.
Nedelja 30.9.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Huhmjica
10:10 Duhovna oaza - 9. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske deske -9. oddaja - pon. '3:00 Pregled tedna-pon 3:25 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 3:55 Polka In majolka 8:00 Ptujska kronika-pon 3:2010. Ptujske grajske Igre - pon. 13:40 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zgodba o gradu Tumišie-pon. pon. 20:E] Kultura na dlani - 8. oddaja-pon. 21:55 Sport(no) - pon. 22:25 Moto scena-13. oddaja-pon.
Ponedeljek 1,10.
9:00 Preglednik TV Maribor - pon 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro-p. 10:45 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo rta kavo - por 17:35 Pregled tedna -jion 19:00 Kultura na dlani oddaja
20:00 Ptujska kronika-non 20:20 Epi napovednik -10. oddaja - pon.
pon.
tedna-pon 9:30 Ztontta o gradu TurniSCe 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemlja In ml -10. oddaja - pon. 20:50 Kultura na dlani - 3. oddaja - pon. 21:55 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - p
M 21:15 21:45
■ 13. oddaja -pon.
ultu'ra ha dani-S, oddaja - pon.

www.petv.tv
Spajate nas lahko tudi rta T2 in SI OL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Prireditvenik		1
Petek, 28. septembra		
17:00 Voličina, kulturni dom: praznik KS Voličina; predstava za otroke Glavko in Zbrk
18:00 Ptuj, Murkova ul. 3 - Svet ustvarjalnosti: prvi sklop predavanj Šole modrosti z Matejo Akengen
19:00 Slovenska Bistrica, grad: koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane
19:30 Ptuj, dvorana GŠ Karola Pahorja: koncert harmonikarskega orkestra iz Požarevca
19:30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer - Anton Martin Slomšek v besedi in pesmi ob 150. obletnici smrti; zbor sv. Viktorina in otroški pevski zbor župnije Ptujska Gora
Sobota, 29. septembra
08:00 Žetale, pred OŠ: občinski praznik: pohod po gozdni učni poti 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Travnik čarobne lepote
Romane Ercegovič, za šole in izven 10:00 Ptuj, Murkova ul. 3 - Svet ustvarjalnosti: otroška ustvarjalnica na prostem 15:00 Postojna, kulturni dom: 51. Linhartovo srečanje; predstava društva Smote-
ater Majšperk: Ti nori tenorji 18:00 Skorba, dom krajanov: Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi, KD Skor-ba
19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: zaključni koncert pevke Polone Sajko
Nedelja, 30. septembra
10:00	Žetale, športni park Rim: občinski praznik, športna tekmovanja (do 17:00)
11:00	Podlehnik, krajevna dvorana: srečanje starejših občine Podlehnik
15:00	Slovenska Bistrica, grad: Mladi bistriški nadebudneži
18:00	Videm, pri gasilskih garažah: pohod ob polni luni
Ponedeljek, 1. oktobra
09:00 Ptuj, Vrtec: prireditve ob tednu otroka, ustvarjalne delavnice, pogovori, lutkovna igra ...
16:30 Videm, pred šolo: predstavitev dela učencev v delavnicah s Kulturnim društvom Videm (v okviru projekta vseživljenjskega učenja Comenius Regio)
Torek, 2. oktobra
19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncertni abonma Arsana; mednarodni koncert mladih - Japonski ženski pevski zbor
Sreda, 3. oktobra
20:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert Slovenskega mendoškega okteta iz Argentine. Vstop prost!
Mestni kino Ptuj
Petek, 28., sobota, 29., in nedelja, 30. septembra: 17:00 Madagaskar 3; 19:00 Vroči Mike; 21:00 Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Naša ljubezen objema te ves čas, saj vemo, da v resnici ostala si pri nas.
V	naših srcih živiš in kot angel varuh nad nami bediš.
V	SPOMIN
zlati babici in prababici
Ceciliji Kolar
Neizmerno pogrešamo tvoj nasmeh in objem.
Vnuki Andrej, Vladka, Natalija, Mihaela, Maja in Nina s partnerji ter pravnuki Nejc, Anja, Nejc, Nina, Žiga,
Jure, Eva, Taja in Ema
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Turisti iz francoskega pobratenega mesta obiskali Ptuj; Ptujski župan pripravil sprejem za kitajske pisatelje; Dnevi turizma na Ptuju; Kandidat za predsednika Slovenije, Ptujčan Miran Šic; Ptujska Intera praznuje 10 let; Sejem prostega časa; Ustvarjalna pot društva Čar griča; Razstava likovnih del slikarke Martine Fukuhara Štirn; Turniški grad ponovno oživel; Predavanje Po duhovnih poteh Indije, pripravilo društvo P(o)tuj; Ptujski župan sprejel uspešne mlade atlete; Evropski dan brez avtomobila; Novinarska konferenca Košarkarskega kluba Ptuj; Mednarodni festival folklornih skupin.
AN pro Tehnik d. o. o.
Na Postajo 31-2250 Ptuj
ELEKTROMEHANIKA
Servis & Vzdrževanje Strojev in Orodja
-Previjanje Elektromotorjev - Pnevmatskega Orodja -Popravilo Črpalk	- Hidravličnega Orodja
-Popravilo ročnega El. Orodja - Hidravličnih Agregatov -Popravilo Visoko ti. Gstilcev (VAP) - Hidravličnih Cilindrov -Popravilo Varilnih Aparatov - Zobniški Prenosov -Popravilo El. Generatorjev.. - Izdelava Stikalnih Omar..
OBNOVA POPRAVILO
Li-lon Baterij od Akumulatorskega Orodja
BOSCH £
EDUR
[ALFRAJ
LAVORl' EDUR (UD meta bo Mbt. :051/227-375 www. anpro-tehnik. com
V SPOMIN
na našega dragega atija, dedka, tasta, brata in strica
Jožefa Turka
IZ SLOVENJE VASI 34 A 3. 2. 1934-27. 9. 2010
Ostal je lep spomin. Na tvojem obrazu zmeraj vladal je nasmeh, vsega si lotil se z veseljem in nikoli nikomur nisi odrekel pomoči. Tvoje življenje bilo je delo, delo ti je bilo v veselje.
A prišel je 27. september 2010, ki pustil je bolečino in veliko praznino, ko tiho si odšel.
Hvala vsem, ki se z lepimi mislimi ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
M
Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, od njih oči se zarose.
SPOMIN
1. oktobra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš angelček
Rok Plohl
Z GRAJENŠČAKA 87
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in poklonite cvet.
Z bolečino v srcu tvoja ati in mami
Duša ne bi imela mavrice, če oči ne bi imele solz.
(J. V. Cheney)
SPOMIN
1. oktobra minevajo tri leta, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi
Janez Junger
Hvala vsem, ki se ga spomnite z molitvijo, lepo mislijo in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
SPOMIN
Žalosten je spomin na 29. september
pred enim letom, ko nas je mnogo prerano zapustil naš
dragi
Peter Korez
UL. BORISA KRAIGHERJA 15, KIDRIČEVO
Hvala vsem, ki se ustavijo pri grobu in prižgejo sveče.
Žalujoči: mama Vida, ata Marjan in brat Marjan
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila
Marija Florjanič
MEZGOVCI OB PESNICI 44
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin.
Njeni najdražji
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
SPOMIN
30. septembra mineva tri leta, odkar nas je zapustila draga
Olga Kuhar
S POLENŠAKA 22
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je z lepo mislijo spominjate.
Njeni najdražji
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili ...
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od našega dragega strica
Ludvika Rogina
IZ ŠTURMOVCEV 1 1935-2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se duhovnikom za cerkveni obred, mašo in molitve, pevcem za odpete pesmi, gospe Ivanki za molitve, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo, govorniku za ganljive besede ter pogrebnemu podjetju Mir za vzorno organizirano slovo. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu.
Vsi njegovi
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz je že preteklo. Življenja naša so se spremenila, a srca naša, draga Simona, nikoli te ne bodo pozabila. Odšla si tiho, a za teboj ostal je le -ZAKAJ?
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja naša srca ob spominu na 30. september 2010, ko se je ustavilo plemenito srce drage žene, mamice in hčerke
Simone Zavec
(18. 1. 1972-30. 9. 2010) IZ SAKUŠAKA 82
Iskrena hvala vsem, ki se radi z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižgete svečko ter podarite cvet.
Njeni najdražji
Pride dan, ko se končajo sanje, takrat ti nič več mar ni zanje. Ko ljubljeno srce obstane, ko se zaveš, da ni več mame, komu mar so lepe sanje.
SPOMIN
Mineva kruto leto, odkar smo mnogo
prerano izgubili drago ženo, mamo, babico, sestro, hčerko in botro
Katarino Pevec, roj. Raušl
IZ VIČANCEV 21 11. 4. 1952-28. 9. 2011
Najlepša hvala vsem, ki obiskujete mnogo prerani grob, prižigate sveče, s cvetjem krasite njen grob in z lepo mislijo postojite ob njem.
V naših srcih živiš, nikoli pozabljena od najdražjih.
Za tabo žalujemo mož Franc, hčerka Marjana z družino, sin Ludvik z družino, hčerka Mojca z družino, sestre in brata z družino, mama ter preostalo sorodstvo
Gorišnica • Iniciativni odbor na nogah
»Te trase ne bomo sprejeli!«
Potem ko je prišlo na dan, da je vlada sprejela državni lokacijski načrt (DLN) za traso visokonapetostnega daljnovoda 2 x 400 Kv Cirkovce-Pince, se je še enkrat oglasil Iniciativni odbor (IO) Gajev-ci-Placerovci, ki z vaščani in vso Občino Gorišnica zelo nasprotuje zdaj že potrjeni trasi od samega začetka, torej od leta 2006.
Kljub več okroglim mizam in srečanjem tako s predstavniki odgovornega ministrstva za okolje, z investitorjem Ele-som kot podjetjem Oikos (načrtovalca trase) ter podanim pripombam in zahtevam, da se trasa na območju Občine Gorišnica prestavi k stari strugi reke Drave ali k že obstoječemu daljnovodu, ne pa da teče prek vasi Gajevci-Pla-cerovci, se ni zgodilo nič. Po DLN je namreč trasa umeščena točno tako, kot so si odgovorni zamislili na začetku, to pa za omenjeni gorišniški vasi pomeni rušenje najmanj ene hiše v Placerovcih, številni občani pa bodo morali živeti v neposredni bližini visokonapetostnega daljnovoda.
Zaradi popolnega ignoriranja zahtev in predlogov IO Placerovci-Gajevci (pa tudi drugih odborov in iniciativ v veliki večini preostalih občin) je vodja Zoran Vesenjak na priložnostni novinarski konferenci med drugim povedal: »Naš IO se je organiziral že leta 2006, predvsem zaradi takratne informacije, da naj bi se trasa daljnovoda umestila ob HE Formin. Ker takrat DLN še ni bil izdelan, smo upali, da nam bo z argumenti uspelo prepričati državne organiza-
cije, da sta možni drugačni rešitev in trasa v prid kakovosti življenja in bivanja občanov naših vasi. Od vsega začetka se zavzemamo za umestitev trase ob stari strugi reke Drave. Danes smo pritisnjeni na rob prepada - borimo se za svoja življenja in za življenja naših otrok!«
Vesenjak: V skrajnem primeru bomo zaprli cesto Ptuj-Ormož
Vesenjak je v nadaljevanju povedal, da bo območje naselij Gajevci-Placerovci trajno degradirano in da je v preostalih evropskih državah dovoljeno tovrstne daljnovode postavljati najmanj 50 ali celo 100 metrov stran od naselij. »Zainteresirani in prizadeti javnosti vsa leta postopka ni bila dana možnost sodelovanja pri smernicah za načrtovanje lokacijskega načrta, vašča-nom naših vasi se ni ugodilo v prošnji, naj se izdela celovita študija vplivov na okolje, vključujoč daljnovod, umetni kanal, hitro cesto itd. Država je raje dala prednost kakovosti bivanja ptic v Naturi 2000, ne pa kakovosti bivanja vašča-
Gobe
(juhe, predjedi, glavne
Predstavnik IO Placerovci-Gajevci Zoran Vesenjak, župan Jože Kokot in predsednik ZEG Karel Lipič so si bili edini, da z DLN potrjene trase daljnovoda Cirkovce-Pince ne bodo ne dovolili ne sprejeli.
V vasi Placerovci bo - če bo obveljala zdajšnja trasa - po polura-dnih informacijah padla vsaj ena hiša. Ogorčeni prebivalci opozarjajo, da bo sevanje daljnovoda uničevalo tudi njihovo zdravje in zdravje otrok.
nov,« je poudaril Vesenjak, ki je nato predstavil še zahteve prizadetih vaščanov: »Najprej poudarjamo, da ta trasa za nas ni in nikoli ne bo sprejemljiva. Nismo proti daljnovodu, smo pa proti temu, da teče po zdaj načrtovani trasi! Zato zahtevamo pisno zagotovilo od pristojnih državnih institucij, da se bodo izdelali celoviti vplivi na okolje, v katere bodo vključeni tako daljnovod kot hitra cesta in kanal HE Formin. Prav tako zahtevamo, da se prouči koridor ob reki Dravi in se ne gleda s strani kapitala ter varovanja ptic v Naturi, ampak s strani ohranjanja zdravja in kakovosti življenja državljanov Slovenije.«
Nagovor pa je Vesenjak v imenu IO sklenil tako: »Če v roku 14 dni ne dobimo pozitivnih odgovorov in zagotovil glede podanih zahtev, bomo vaščani Gajevcev in Placerov-cev z Zvezo ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) ter simpati-zerji začeli protestni shod, s katerim bomo tudi zaprli cesto Ormož-Ptuj v Občini Go-rišnica.«
No, odgovore naj bi vsi zainteresirani in prizadeti Gori-šničani prejeli prej kot v dveh tednih, saj naj bi drugega ok-
tobra na sedežu občine potekala javna predstavitev DLN s predstavniki odgovornih institucij. To je povedal tudi župan Gorišnice Jože Kokot ter ob tem dodal, da so bila vsa pogajanja in poskusi dogovorov doslej res izigrani, saj vlada ni upoštevala nič: »Česa več konkretnega pa za zdaj ne morem povedati, saj mi je obljubljeno le to, da bo javna predstavitev pri nas drugega oktobra. Še vedno pa tudi velja sklep občinskega sveta, da te trase občina ne podpira in ji tudi ne bo dala soglasja.«
Lipič: Trasa teče tudi čez Hrvaško - gradbenega dovoljenja ne bo
Zahteve občine in občanov, naj se trasa premakne čim dlje od hiš in naselij, za kar je v Občini Gorišnica res dovolj pro-
stora, podpira tudi ZEG. Karel Lipič, predsednik ZEG, je ob tem še povedal, da so najbolj kritični primeri občine Videm, Gorišnica, Ljutomer z okolico in Lendava. Sicer pa je pojasnil, da je naša zakonodaja s področja ionizirajočih in ne-ionizirajočih sevanj izjemno zastarela in nepopolna, daleč za evropsko: »Zdaj pripravljajo novo zakonodajo, vendar je zelo malo sprememb in na tem področju še dolgo ne bomo dohiteli evropske zakonodaje, ki zahteva varnostne razdalje zaradi sevanja od 80 metrov naprej, pri nas pa je meja še vedno od 25 do 40 metrov.«
Lipič, ki je kot prvi mož ZEG pri umeščanju daljnovoda Cirkovce-Pince prav tako že od samega začetka vključen v dogajanje,, je opozoril še na to, da postopek niti ni bil pravilno izveden, saj ni bila upoštevana t. i. Aarhuška konvencija pa tudi poročilo o vplivih na okolje ni bilo narejeno po zakonodaji, je prepričan: »Poleg tega niso upoštevali naših pripomb, šli so naprej kot buldožer. Toda takšna politika se ne bo obnesla, saj v osnovi krši temeljno pravico ljudi do zdravega življenja. Sicer pa še trasa ni dokončno sprejeta. Prepričan sem celo, da bo padla, saj teče deloma po hrvaškem ozemlju, za kar pa nikakor ni možno dobiti gradbenega dovoljenja. Potrebnih bo še veliko pogovorov tudi s hrvaško stranjo, in ko se bodo začeli, bomo tudi mi na hrvaški strani aktivirali somišljenike. Zagotavljam vam, da ne bo šlo tako lahko in preprosto.«
SM
OKNA - VMM - GAB. VRATA
]\AI/ORS..,
Hardsk 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86 ; e-mail: info@naitors.si
VELIKA NAGRADNA IGRA!
v kolikor se odločite za nakup naših artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino do 3.000,00 €!!!!
za več informacij nas pokličite ali pa poglejte na www.naltors.slI
UGODNO!
Črna kronika
Prijeli večkratnega vlomilca
24. septembra so policisti PP Ptuj zaradi suma storitve več kaznivih dejanj velike tatvine pridržali 30-letnega moškega s Ptuja. Avgusta naj bi vlomil v stanovanjsko hišo v Skorbi, premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov, in v stanovanjsko hišo v Gerečji vasi, premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov. Junija naj bi vlomil v stanovanjsko hišo v Ihovi, premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov, maja pa naj bi vlomil v stanovanjsko hišo v Rošpohu, premoženjska škoda znaša okoli 1600 evrov. Moškega bodo kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu.
Drevo padlo na avtomobil
24. septembra okoli 22.15 je na Dornavski cesti na Ptuju med neurjem padlo drevo na osebni avtomobil, ki ga je vozil 29-letni moški. Policisti so med ogledom odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,58 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog.
Po nesreči voznik tovornjaka odpeljal
23. septembra okoli 19.10 je neznani voznik vozil tovorno vozilo Renault master cason iz Juršincev proti Gomili. Zunaj Zagorcev je med prehitevanjem z desnim vzvratnim ogledalom trčil v levo roko 62-letnega kolesarja; ta je po trčenju zapeljal v desno preko bankine na njivo, kjer se je ustavil. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan. Voznik tovornega vozila se po trčenju ni ustavil, policisti so izsledili vozilo v bližini Juršincev ob 22.45 in ga zasegli.
Tihotapil konopljo
16. septembra ob 2.30 so cariniki mobilnega oddelka Carinskega urada Maribor na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje ob vstopu v Slovenijo kontrolirali 45-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen caddy so ugotovili, da je imel moški v rezervnem kolesu štiri zavoje. Ker so sumili, da je v njih skrita prepovedana droga, so enega odprli in ugotovili, da so v njem zaviti zeleno rjavi rastlinski delci, ki po videzu in vonju ustrezajo prepovedani drogi konoplji. Nadaljnji postopek so prevzeli kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor. Ugotovili so, da so bili v zavojih štirje kilograme konoplje, namenjeni za prodajo v Avstriji.
Napoved vremena za Slovenijo
Mihaela (29.) če grmi, viharjev veliko pozimi buči. 9/18
13/20
113/20%
12/17 13/18
X¡¡¡ Ä
10/17 13/18	3 14/17
13/19 V'-'"3
16/22	/ S
j^-hL	15/17
A—1 13/17 15/17
4 /L
16/22
N
19/2
16/17
Danes bo v severnih krajih sprva še deloma jasno, drugod se bo od juga oblačnost spet povečala. Sredi dneva in popoldne bo dež zajel večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, ob morju 19, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo oblačno, možne bodo posamezne plohe. V nedeljo bo večinoma oblačno in deževno.

w
18/20
www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: SM
Foto: SM