Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - JI Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: C e n a : Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Na r o č n i n a : Mesečna L 110 ■ I Poštno ček. račun: štev. 24,12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Leto V. - Štev. 36 Gorica - 3. septembra 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek Slovenska krščanska demokracija v zamejstva Kot smo prikazali v uvodniku »Slov. krščanska demokracija v preteklostia, so ideje krščanske demokracije zajele ves slovenski narod, ki je bil takrat le v mejah avstro-ogrske monarhije. Njih politična nosilka je bila Slovenska ljudska stranka, razširjena in organizirana po vseh deželah slovenske zemlje, ne samo na Kranjskem in Štajerskem, temveč prav tako na Primorskem in na Koroškem. Zato si hočemo ogledati, kakšno je stanje krščanske demokracije na onih delih slovenskega ozemlja, ki so ostali izven Jugoslavije, to je na Koroškem, Goriškem in na STO-ju. Tukaj ne gre več za emigracijo, torej za ljudi, ki jih je revolucija pljusknila preko meja domovine in jih odložila ene tu druge tam, temveč za slovenskega človeka, ki živi na svoji zemlji in živi nepretrgano narodno, kulturno, versko in politično življenje že stoletja in stoletja. Kako so se torej tu ohranile in se še danes uveljavljajo ideje krščanske demokracije, potem ko je zmagoviti komunizem zajel matični narod v celoti? NA KOROŠKEM Koroška je bila vedno ponos in bol slovenskega naroda. Koroška je naš ponos, ker je tam zibelka slovenske države, ker se je tam prvič pojavila v zgodovini ljudska demokracija, kot priča umeščanje koroških vojvod. Je pa tudi naša bol, ker je bil ravno tam narodnostni boj vedno najhujši in je tudi danes. Posledica tega boja je bila, da so vludale tam najtežje politične razmere. Slovenski narodnjaki od romantikov in ilircev Urbana Jarnika ter Matija Majarja pa do prepo-roditeljev Antona Janežiča in Andreja Einspielerja ter poznejših narodnih voditeljev Ivana Grafenauerja, pok. župnika Poljanca, Starca in drugih so morali vedno gledati predvsem na obrambo najosnovnejših narodnih pravic koroškega slovenskega ljudstva. V sled tega najdemo na Koroškem sicer živo katoliško zavest, ki pa ni do zadnjih časov privedla do ločitve duhov, kot smo to doživeli v ostalih slovenskih pokrajinah, ko so se Slovenci ločili v liberalno in v katoliško misleče. Na Koroškem imamo zato vedno enotno stranko, ki je vsaj ob volitvah nastopala enotno, čeprav so bile tudi v njej notranja svetovnonazorska trenja med liberalnimi in katoliškimi Korošci. Kljub temu opažamo, da so bili najvidnejši zastopniki koroških Slovencev vedno izraziti in katoliško zavedni mož- mosvojil ter nastopal pri volitvah samostojno kot stranka katoličanov, dočim so titovci tudi na Koroškem osnovali svojo DFS z glasilom »Slovenski vestnika. Katoliška skupina je pa ohranila svoje glasilo »Naš tednik-Koroška kronika«. Bo popolne »ločitve duhov« je prišlo na Koroškem ob priliki letošnjih državnozborskih in deželnih volitev v mesecu februarju. Tedaj je katoliška slovenska skupina sklenila, da se preosnuje v Slovensko krščansko demokratsko stranko ter kot taka nastopi tudi pri volitvah s svojim krščansko demokratičnim programom. Na to so titovci odgovorili s tem, da so se povezali z avtrijskimi socialisti po Kraigherjevem receptu, da morajo korakati »napredni Slovenci« vedno z na- prednimi silami v državi. Ljubljana ob tej priliki ni varčevala z denarjem za propagando in je poslala v boj celo sliupino duhovnikov ciril-metodarjev, ki so vprav pred volitvami hoteli napraviti pevsko turnejo po slovenski Koroški, da bi ondotnim Korošcem na živem zgledu pokazali, kakšno bratstvo vlada v Sloveniji med nekaterimi duhovniki in režimom. Ta turneja se je klavrno končala, ker je posegla vmes celovška škofija, vendar je bila zmeda dovolj velika, da so pri volitvah ostali oboji Slovenci brez svojega zastopnika v deželnem zboru. Kljub temu neuspehu se SKDS na Koroškem krepko uveljavlja na gospodarskem, prosvetnem in tudi političnem polju. Je sicer osamljena, ali tem bolj zakoreninjena v verno koroško slovensko ljudstvo. Zato ji v bodočnosti uspeh ne more ubežati. (Se nadaljuje) Volitve v Zapadni Nemčiji To nedeljo (6. spet.) se vršijo gospodarji odpovedati stanovanje v Zapadni Nemčiji volitve v bonn- vsem tistim, ki so se podali po paško zvezno zbornico. Volilna kam- kete v zapadni Berlin. Zagrozili so panja se je zadnje tedne vedno bolj tudi, da bodo odpustili od dela vse in bolj stopnjevala. Adenauer, vo- tiste delavce, ki bi si upali iti iz ditelj krščanskih demokratov, in 01- istega namena v zapadni Berlin, lenhauer, voditelj socialnih demo- Kljub vsem tem grožnjam in o- Neutemeljeno razburjenje Italijanska javnost je bila zadnje dneve preteklega tedna precej razburjena in, kakor se je pozneje izkazalo, brez vsakega tehtnega razloga. To razburjenje je povzročila neprevidna vest, ki jo je prinesla Marras. Poleg tega so dobili poslaniki v Washingtonu, Parizu in Londonu nalogo, da stopijo v stik z ondotnimi vladami. Toda kmalu je prišlo na dan, da je bila vest agencije »United Press« »United Press« iz Beograda. Ta vest brez vsake resne podlage. Neka vi poudarja med drugim, da je Jugo- soka jugoslovanska osebnost je iz- slavija izgubila potrpljenje z Italijo javila, da nima o kakih novih na- glede tržaškega vprašanja in da ini- menih Jugoslavije glede tržaškega sli spremeniti svojo zmerno in to- ozemlja nobenih informacij in da lerantno zadržanje, morda s tem, da so novice iz Italije tako netočne, da anektira cono B kot odgovor na niso vredne zanikanja. V Washing- »mrzi o« aneksijo cone A s strani tonu so odgovorili, da smatrajo za Italije. ze^° neverjetno, da bi Tito podvzel Zaradi te vesti je ministrski pred- kak korak, s katerim bi kršil pre- sednik in zunanji minister Pella vzete mednarodne obveznosti glede povabil k sebi ameriškega, britan- cone B. Podoben odgovor je bil dan skega in francoskega poslanika, da v Londonu, kjer so še pripomnili, bi jim poročal o stvari in o ukrepih, da bi aneksija cone B ne spreme- ki jih misli Italija podvzeti v slu- nila bistveno ničesar, ker ima Tito čaju, če bi hotela Jugoslavija ures- cono B faktično že v rokah. Poleg ničiti svoje grožnje. Omenjenih po- tega bi se z aneksijo cone B odpove- slanikov, razen britanskega, takrat dal nekako vsem pravicam do cone ni bilo v Rimu in zato se je mo- A, česar pa, kakor se zdi, ne mara ral zadovoljiti z njihovimi namestniki. Obenem je sklical Pella nekak vojni svet, ki sta se ga udeležila med drugim obrambni minister Ta-viani in šef generalnega štaba gen. Stavka v Franciji je končana je, ki so se v dunajskem parlamentu krščansko in socialistično sindikal- vedno priključili skupini slovenskih no zvezo je bil dosežen sporazum. poslancev iz SLS. Jako so se ideje Vlada je obljubila, da bo zvišala ne- krščanske demokracije zakoreninile katerim kategorijam svojega usluž- tudi med koroškimi Slovenci ter o- benstva plače ter da bo delala na stale žive med njimi tudi po prvi to, da se znižajo cene nekaterim V Franciji je stavka, ki je trajala cele tri tedne, končana in končala bi se že veliko prej, ako bi komunistična sindikalna zveza ne bila nadaljevala s stavko, ki sta jo obe nekomunistični sindikalni zvezi .... že odpovedali. Med vlado in med Ev™pe zelo nevarna s var 111 kjer P ... .v ena sama zgrešena poteza privede lahko do tretje svetovne vojne. nikakor storiti. Nam se zdi, da se je ital. ministrski predsednik to pot zelo hudo prenaglil. To je tudi sam priznal, ko je rekel, da so se izkazale domneve o jugoslovanskih namerah glede cone B kot neosnovane, na kar se je podal iz Rima na letovišče. S tem je hotel gotovo pomiriti javnost, ki jo je s svojimi nastopi in ukrepi brez vsake potrebe razburil. Vsa zadeva glede cone B je zaslužila po našem mnenju le kratko notico v kotu prve strani, nikakor pa kubitalnih naslovov v listih in rožljanja z orožjem, ki je v tem delu kratov, sta obiskala osebno najvažnejša mesta Zapadne Nemčije ter imela po več volilnih govorov na dan. Kdo bo zmagal na bodočih volitvah, je težko reči. Baje je to precej odvisno od zadržanja severnih pokrajin Zapadne Nemčije, kjer sta bili stranki Adenauerja in Ollen-hauerja pri zadnjih volitvah v ravnovesju. Sedaj so se stranke, ki podpirajo Adenauerjevo politiko, bolj povezale med seboj ter postavile skupne kandidate, tako da so iz-gledi teh strank na zmago zelo narasli. Negotov je položaj v Sehles-wig-Hollsteinu, kjer ni prišlo do enotnega nastopa Adenauerju naklonjenih strank. V južni Saksonski pa bosta izgubila oba tekmeca, kakor kaže, veliko glasov na račun skrajnih desničarjev. Izid zapadnonemškili volitev je odločilnega pomena ne samo za Za-padno Nemčijo, ampak za vso Evropo. Če zmagajo Ollenhauerjevi socialisti, je nevarnost, da se zruši s tem vsako prizadevanje za ustvaritev evropske obrambne in politične skupnosti, posebno ker je bil Adenauer najvztrajnejši in najbolj navdušeni boritelj za uresničitev te velike zamisli. Bonnski parlament je sicer potrdil evropski obrambni pakt, toda njegova uresničitev se spričo vedno bolj naraščajočega nasprotovanja Francozov vedno bolj in bolj oddaljuje. Zato bi poraz Adenauerja pomenil verjetno tudi poraz in zaton evropske skupnosti, ki bi bila za ohranitev svobodne Evrope, če ne edina, na vsak način pa najuspešnejša garancija. V zapadnem Berlinu so 27. avg. začeli zopet z razdeljevanjem ameriških živilskih zavojev, toda odpor vzhodnonemških komunistov zoper to razdeljevanje je vse hujše kot pri prvem razdeljevanju. Vzhodnonemške oblasti so ustavile izdajanje voznih listkov za kraje, ki so 80 km oddaljene od Berlina. Na vseh cestah, ki vodijo iz Berlina, izvajajo komunisti strogo nadzorstvo ter plenijo ljudem živilske pakete. Na nekaterih krajih je prišlo do pravega boja med ljudmi in komunistično policijo. Mnogi ljudje puščajo svoje zavoje v zapadnem Berlinu pri raznih znancih in sorodnikih v upanju, da jih bodo mogli kdaj pozneje dvigniti. Komunisti poskušajo preprečiti dviganje zavojev tudi s tem, da so ukazali, da morajo hišni virain se pohod lačnih v zapadni Berlin nadaljuje. Že prvi dan novega razdeljevanja je bilo dvignjenih okoli sto tisoč živilskih paketov, tako da je znašalo število vseh dose-daj razdeljenih paketov že koncem preteklega tedna nad tri milijone. Španski konkordat Zadnji konkordat je odpovedala svetovni vojni, ko so ostali sami v vsakdanjim potrebščinam, posebno španska republika 1. 1931 ter raz- povojni Avstriji. Njihovi zastopniki mesu in obleki. Pristala je tudi na glasila obenem celo vrsto Cerkvi v celovškem deželnem zboru so bili to, da bo omilila pokojninske po- sovražnih postav, kar je dovedlo vedno zavedni katoličani in nekaj goje in da ne bo kaznovala usluž- pozneje do znanega preganjanja časa celo duhovniki. bencev, ki so stavkali, razen tistih, Cerkve v zadnji španski državljan- Ko je nastopil Hitler, je izginilo ki so zakrivili kaka sabotažna de- ski vojni. Po končani državljanski vsako politično življenje na Koroš- janja. In v tem bi bila nekaka zrna- vojni je poskušala Frankova vlada ga stavkajočih uslužbencev. vzpostaviti dobre odnošaje s sv. sto- Na drugi strani je pa tudi vlada lico in sicer z rešitvijo raznih pere- odnesla svojo zmago in sicer s tem, čih in visečih vprašanj. Tako je da ni preklicala svojih glavnih re- prišlo 1. 1941 do sporazuma s sv. form in da se ni vdala zahtevi po stolico glede imenovanja škofov in sklicanju parlamenta. S tem je reši- nadškofov. Leta 1946 sta bila skle- leta 1945 ustanovi/7 Narodni svet la parlament in sebe hude krize, do njena dva sporazuma. Prvi se je na- koroških Slovencev, ki naj bi pred- katere bi gotovo prišlo, ako bi mo- našal na imenovanje kanonikov in stavi'jul vse koroške Slovence, tudi ral parlament preklicati pooblastila, župnikov, drugi pa se je tikal seme- one, ki so v novih razmerah začeli ki jih je dal Lanielovi vladi v fi- nišč in vseučilišč ter je zagotovil verovati v Tita. Toda kmalu se je nančnem in gospodarskem oziru. tem zavodom državno podporo, kar pokazalo, da ne morejo delovati Škode, ki jo je zadnja stavka pri- je veliko pripomoglo h razcvitu du- skupaj ljudje s tako različnimi na- zadela narodnemu gospodarstvu, ni hovniških in redovniških poklicev zori, kot so katoličani in verni ti- mogoče preceniti, a znaša gotovo na in h poživitvi cerkvenih študijev v lovci. Zato se je Narodni svet osa- desetine težkih milijard. zadnjih letih. kem kakor pri nas pod fašizmom Toda krščanske ideje svobode in demokracije so tlele pod pepelom. Njih nosilci so bili v glavnem slovenski duhovniki in nekateri zavedni laiki. Ti so po zlomu hitlerizma Leta 1950 je poseben sporazum uredil zadevo vojaških kuratov in vojaškega škofa ter določil pogoje glede oprostitve duhovnikov in redovnikov od vojaške službe. Sedanji konkordat ne prinaša torej nobene spremembe v odnosih med sv. stolico in špansko državo, ampak potrjuje in izpopolnjuje to, kar je dosedaj veljalo. Španska država priznava v konkordatu načela, ki so podlaga zdravega družinskega in državnega življenja. Priznava namreč cerkveno poroko, krščansko vzgojo mladine ter svobodo Cerkve pri vršitvi njenega apostolata. Katoliška cerkev pa priznava španski državi vse nekdanje predpravice, ki jih je prejela španska v teku stoletij od sv. stolice, v kolikor se seveda te predpravice strinjajo z duhom in z zahtevami sedanjih cerkvenih zakonov. Kdo se bo udeležil mirovne konference ? Pretekli teden je politična komisija ZN razpravljala o tem, kdo naj se udeleži bodoče mirovne konference o Koreji. Šlo je predvsem za to, ali naj se udeležijo te konference samo države, ki so se bojevale na Koreji, ali pa naj bodo pri-puščene k njej tudi druge države. Prvi predlog so postavile države, ki so se udeležile bojev na Koreji, medtem ko je drugi predlog postavila Sovjetska zveza. Zmagal je prvi predlog, vendar jc bila večina članic ZN za to, da se udeležita mirovne konference tudi Sovjetska zveza in Indija. Sovjetska zveza je bila sprejeta med udeležence mirovne konference z večino 55 od 60 oddanih glasov, toda le pod pogojem, če privoli v to nasprotna stran, to je rdeča Kitajska in Severna Koreja. S sprejetjem tega pogoja je bila Sovjetska zveza postavljena faktično na stran korejskih napadalcev; zato je zahtevala, da se la pogoj črta, a je pri glasovanju o tej zahtevi propadla. Za njen predlog je glasovalo le petnajst članic ZN, proti predlogu je bilo 36 glasov, ostali so se vzdržali glasovanja. To je bil drugi poraz, ki ga je doživela Sovjetska zveza v politični komisiji ZN. , Zelo zanimivo je bilo glasovanje o tem, ali naj se Indija pripusti k mirovni konferenci. Združene države so delale z vso paro proti udeležbi Indije, a to ne morda iz kakega nasprotstva do Indije, ampak da bi izpolnile besedo, ki so jo bile dale Singman Rheeju, da Indija, na katero so Južni Korejci posebno gorki, ne bo pripuščena k mirovni konferenci. Za svoje stališče so pridobile Združ. države skoro vse južno in srednjeameriške države, poleg tega še Grčijo in Pakistan. Kljub temu je dobilo britansko stališče za udeležbo Indije navadno večino 27 glasov proti 21 nasprotnim in 11 vzdržanim glasovom. Navadna večina pa ne zadostuje, zakaj vsi sklepi politične komisije pridejo pred glavno skupščino ZN, ki sprejema sklepe z dvetretjinsko večino glasov. Te večine pa Indija ni dobila, zato je bilo jasno, da bo pri glasovanju v glavni skupščini propadla. To dejstvo je nagnilo indijskega zastopnika pri ZN, da je umaknil kandidaturo Indije glede udeležbe pri mirovni konferenci. To je napravilo na vse pričujoče najboljši vtis, tako da je sam ameriški zastopnik Cabot Lodge stopil na govorniški oder ter pohvalil indijskega zastopnika Krišno Menona ter ga označil «kot velikega diplomata velike države.« Pretekli teden je zasedal tudi varnostni svet ter razpravljal o tem, ali naj pride maroško vprašanje na dnevni red. Ameriški zastopnik Cabot Lodge je izjavil, da zadnji dogodki v Maroku ne ogrožajo miru. Petnajsta nedelja po binkoštih Iz svetega evangelija po Luku (Lk, 7, 11-16) Tisti čas je šel Jezus v mesto z imenom Naim, in šli so z njim njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!«. In pristopil je ter se dotaknil nosil — nosilci pa so obstali — in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« In mrtvi je sedel in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. In strah je obšel vse, in hvalili so Boga ter govorili; »Velik prerok je vstal med nami,v. in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.a * MLADI Pogreb je bridek, resen sprevod. Ljudje v črnem, tihi, objokanih oči, v srcu pa bridkost. Kako je bilo grenko pri srcu tejle materi, kot vsaki, ki zgubi sina in celo edinca, kot ga je ta mati, ki je zgodaj postala vdova. Mislila je, da ji bo v oporo in tolažbo na starost. Jezus je dal dogodku v današnjem evangeliju tudi duhovni pomen, uči nas namreč ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. * MRTVI MLADENIČ — JE PODOBA MLADINE, MRTVE NA DLŠI Vzgoja v domači hiši skrbno varuje mlado rast in nežno cvetje. Šola, v kateri veje krščanski duh, silno pomaga staršem pri vzgoji. Ko pa mladi fant ali deklica konča šolo, gre v delo, v tovarno itd. Tu je ozračje kajkrat drugačno, kvarno. V dveh mesecih zgubi mladenič, kar mu je dala domača hiša in šola. Ce pa konča srednjo šolo in gre na univerzo, je tam večkrat prava šola racionalizma, materializma, odpada od Cerkve. 0 medicinskih šolah je rekel marksist Achille Loria, da so »katedre ateizma«. Kaj naj pa rečemo o šolah v komunističnih deželah, kjer se načrtno podira vse, kar je božjega, kjer se silijo učitelji vzbujati že malim otročičem dvome o Bogu itd. Tako ima v teli vplivih hudo nagnjenje mladega človeka silne zaveznike, ki se javljajo v uživanja-željnosti, počutnosti, ošabnosti, neubogljivosti. Mladenič je, ki ga nesejo k pogrebu... Na Jezusovo besedo je mladenič na nosilih oživel, začel govoriti. Jezusova beseda je še vedno živa v nauku Cerkve. Cerkev zbira mlade ljudi v verskih organizacijah, v Marijinih kongregacijah, v katoliških krožkih, fantovskih in dekliških, da dobi mladina več zanimanja za božjo besedo, da se približa Kristusu. Dotaknil se je Jezus nosil, nagovoril je mrtvega! Kdor se Jezusu približa, sliši njegove besede; Jezus se njemu približa. Mladi fant, mlada dekle, ki Jezusa posluša, ki ga pogosto, vsaj mesečno uživa, sži in joče. Goriški Slovenci! V nedeljo 20. septembra vsi v Standrež na naš skupni praznik, da v medsebojnem navdušenju prilijemo olja svetilki naše zavesti in se okrepimo v ljubezni do Boga in naroda. c' »jH. > Privilegiji slov. šol na Tržaškem (Nadaljevanje) Trst. 24. avgusta 1953. 3. Italijansko šolstvo ima v raznih komisijah, ki obravnavajo probleme italijanskih šol, take člane, ki so po izobrazbi, po duhu in čustvovanju popolni Italijani. Slovensko šolstvo pa ima poseben »privilegij«, da sme imeti v komisiji, ki obravnavajo probleme slovenskih šol, poleg zavednih in sposobnih slovenskih šolnikov tudi Slovence, ki so v času fašizma zatajili svoje poreklo, in Italijane, ki imajo dolžnost, delati na to, da se pospeši notranji razkroj slovenskih šol. 4. Italijanske srednje šole imajo lepe šolske zgradbe z vsemi potrebnimi učilnicami in dodatnimi prostori za znanstvene kabinete, delavnice, knjižnice, telovadnice, laboratorije, arhive, tajništva, ravnateljstva, telefone (tildi po dva ali tri za eno šolo). Slovenske šole so »privilegirane« in jih nihče ue obremenjuje s tem, da bi morale upravljati tako obširen aparat. Zato jim tudi niso dali primernih prostorov, kot so lepe in zračne učilnice; kaj bi en sam ravnatelj v pisarni? Ali ni bolje, da sta vsaj dva skupaj, da jima ne bo dolgčas. Kaj bi z znanstvenimi kabineti, s knjižnicami, z delavnicami, z arhivi, z laboratoriji? Tajnice tudi niso rade same; naj bodo kar skupaj. Arhiv? Ali ima kak smisel, hraniti te slovenske papirje? Prostor za arhiv je torej odveč. Prostori višjih slovenskih srednjih šol imajo še poseben »pri-vilegij«, da lahko služijo kot tipičen primer, kakšni ne smejo biti šolski prostori. Kajti če si ogledate te »privilegirane« prostore (v ulici Lazzaretto Vecchio st. 9-11) v času pouka (in ta je od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer), boste videli, kako se drenjajo otroci v ozkih hodnikih (1.60 metra), kako ti otroci čakajo v vrsti pred edinim higienskim prostorom, ki je skupen tudi za profesorje in profesorice. Opazili boste lahko sobe, natrpane z omarami od znotraj in od zunaj, opazili boste knjige in učila povsod, kamor koli pogledate, le ne v takih prostorih in omarah, kjer bi morala biti spravljena. Opazili boste, da ravnatelji (štirje) nimajo lastnega ravnateljstva, da tajnice nimajo lastnega tajni--tva niti prostora za arhiv, da za dijake ni prostora za predpisano dijaško knjižnico, da profesorji nimajo prostora za profesorsko knjižnico, da profesorji sprejemajo stranke na hodnikih in v raznih drugih luknjah, da imajo štiri šole eno risalnico srednjeveškega tipa; opazili boste nadalje, da sole nimajo znanstvenih kabinetov niti telovadnice; še prav posebej pa boste o-pazili, da sonce zaman sije nad to šolo, kajti slaba električna Ilič brli v teh prostorih od ranega jutra do poznega večera. Takega »privilegija«, kot ga imajo te šole, pa res nima prav nobena italijanska šola. Mi vsi vemo, kakšne važnosti je v današnjih časih telefon: tudi vemo, da zakon predpisuje pristojnim ustanovam (občini, provinci), da preskrbe v mestih, kot je Trst, posameznim šolam telefon. Zalo imajo italijanske srednje šole v Trstu lastne telefone; slovenske višje srednje šole — in te so štiri — pa imajo vse skupaj eno samo telefonsko številko in na to je priključen« tudi slovenska trgovska strokovna šola. Pristojne ustanove (občina in provinca) se za vse dosedanje vloge za napeljavo telefonov sploh ne zmenijo; obljubljajo dosti, a njih proračun je vedno od Angloamerikancev prikrajšan, da ni mogoče napeljati novih telefonov za slovenske šole. Tako je ravnatelj, ki sedi pri edinem telefonu, prisiljen vršiti vlogo telefonista, ki daje zvezo vsem ostalim šolam, ker so postavili edini telefon za slovenske višje srednje šole in za trgovsko strokovno šolo prav ria njegovo mizo. Ali ni tudi to prav poseben »privilegij« za tega slovenskega ravnatelja? 5. Vsi uslužbenci italijanskih šol so že pred nekaj meseci začeli prejemati in še vedno prejemajo posebno doklado, ki se ji pravi »emergenza«. Uslužbenci slovenskih šol, ki so po zakonu popolnoma izenačeni glede prejemkov z uslužbenci italijanskih šol, pa imajo ta »privilegij«, da še do danes niso prejeli te posebne doklade. 6. Italijanskim stalnim šolskim uslužbencem (profesorjem, učiteljem in drugim uradnikom) se vsak mesec odtrguje od plače 81/2% za penzijski fond in l*/j°/o za bolniško blagajno; zato uživajo vse pravice in dobrote, ki jim iz teh spcialnih dajatev pripadajo. Nestalni uslužbenci pa plačujejo nekaj manj kot 4% od vseh dohodkov za razne socialne ustanove. Vsi ti imajo pravico do pokojnine, odnosno do podpore ob brezposelnosti, v slučaju potrebe pa zdravnike, zdravila, bolnico itd. Ker so skoraj vsi vpisani v razne staleže, ki jim priznavajo pravico do službe do 63. leta starosti, imajo tudi pravico do daljših dopustov v primeru bolezni. Slovenskih stalnih šolskih uslužbencev pa ni; kakih 70 pa jih je glede plače izenačenih s stalnimi; tem »izenačenim« odtrguje italijansko računovodstvo od plače 8,lsVo za penzijski fond in 1 do 3 četrt % za bolniško blagajno. Toda ti slovenski 6talni uslužbenci imajo poseben »privilegij«; plačujejo za penzijski fond, a pen-zije ne prejemajo! Ali ste že kdaj slišali, da kje na svetu obstoja kaj takega? Pla-čuješ prispevke za primer brezposelnosti, a ko si brezposeln, ti porečejo, da nimaš pravice do podpore, ker nisi italijanski državljan! Plačuješ za bolniško blagajno osem let, a če zboliš in si bolan več ko tri mesece, zgubiš službo, plačo pa izgubiš že po enem mesecu bolezni. Mislimo, da smo za danes našteli dovolj »privilegijev«, ki jih uživajo slovenske šole in slovenski šolniki na Tržaškem. A ti še niso vsi. Za danes bi izrazili samo to željo, da bi se vendar enkrat in to čim prej odvzeli vsi ti »privilegiji« slovenskim šolam in slovenskim šolnikom; želimo in zahtevamo, da se slovenske šole in slovenski šolniki izenačijo — v pravicah in dolžnostih — z italijanskimi. Mi nočemo imeti nobenih »privilegijev«, prav gotovo pa ne takih, kot smo jih pravkar našteli. Ko je g. prof. Fadda nastopil svojo službo v Trstu, je svečano obljubil, da bo postopal popolnoma objektivno tako z italijanskimi kot s slovenskimi šolanji. Ali se mu ne zdi zdaj skrajni čas, da vse te »privilegije« slovenskih šol odpravi? Ti »privilegiji« bi mogli slovensko šolstvo zadušiti. Odločiti pa se je treba ali, da se slovenski živelj na Tržaškem popolnoma zatre ali pa da se mu dovoli miren nadaljni razvoj. Če imajo zapadni zavezniki resnične namene, pustiti tržaške Slovence še pri življenju, je skrajni čas, da poseže v zadeve slovenskega šolstva g. gen. Winterton ter odvzame Slovencem nadležen in poguben »privilegij«, da jim šole upravljajo Italijani, ki so imeli v zadnjem stoletju stalno težnjo iztrebiti s tega o-zemlja Slovence in njihove šole. Slovensko Alojzijevišče v Gorici Novo šolsko leto je že blizu. Alojzijevišče zopet vabi dijake v svoje okrilje. Starši, ki bi radi poslali svoje sinove v naš zavod, naj čimprej pošljejo na vodstvo Alojzije-visča (ulica don Bosco 3) kratko prošnjo za sprejem. Lahko se pa tudi kar sami oglasijo v zavodu in zadevo osebno urede. Ker more zavod sprejeti le omejeno število gojencev, naj s prošnjo nc odlašajo, da ne bi bili morda zavrnjeni. Zavod dijake z vvsem oskrbuje. Vodstvo jih vzgaja v krščanskem duhu, da bodo v življenju imeli oporo v veri. Podpira jih pri študiju, da lažje napredujejo v šolskih predmetih. Večkrat priredi prijateljem in znancem v razvedrilo kako igro. S tem nudi gojencem priliko, da se vadijo v uglajenem vedenju in nastopu na odru. Tudi to je potrebno. Saj mnogokrat pomeni lep nastop polovico uspeha. Dijaki, katerim šola ne dela prevelikih težav, se lahko učijo igranja na klavir in harmonij. Koliko razvedrila lahko pripravijo s tem sebi in drugim. Dijakom manj premožnih starsev vodstvo vzdrževalnim) p0 možnosti zniža. Da pa more tudi tem gojencem nuditi vso oskrbo kot ostalim, rabi nujno pomoči, rabi darov. Zato se že sedaj pred začetkom šolskega leta obrača na prijatelje in znan-ee in na vse, katerim je dijaška mladina pri srcu ter prosi; Podpirajte nas velikodušno 7. darovi tu v tem novem šolskem letu, da bomo mogli uspešno vrniti svojo vzgojno nalogo. Lansko leto je zavod vzdrževal precejšnje število takih dijakov. Samo onih, ki niso imeli reč bodisi očeta, bodisi matere, je deset, to je skoro četrtina. Tega nikakor ne bi zmogli, če bi nas dobri ljudje z darovi ue podpirali. Saj zavod razen darov in vzdrževalnim« nima nikakih drugih dohodkov. Vodstvo se tega zaveda, zato skuša dobrotnikom povrniti s tem, da prosi nanje božjega blagoslova. Vsako prvo sredo v mesecu daruje za dobrotnike, žive in mrtve, ter za vse, katere so dobrotniki pri- gledat nobenega diktatorja več, še manj pa da bi mu ploskal. Meni so taki ljudje odvratni do dna duše, ker se jih drži kri, da, kri se jih drži. J.; Da mi ne zineš več take besede, ker te sicer ubijem, kakor sva si soseda. Če je imel Mussolini krvave roke in njegovi fašisti, ne moreš z njimi primerjati naših partizanov in Tita. T.: Res, ne morem jih še primerjati, ker Mussolini je že dal svoj račun pred večnim Sodnikom in mnogi izmed njegovih kame-radov tudi. Tito in njegovi partizani se, vsaj nekateri, še vedno šopirijo v vsej nadutosti, ki izvira iz njih puhlih glav in hudobnega srca. J.; Že zopet zmerjaš. Ali ne znaš nič drugega? T.: Ne zmerjam, temveč tako govorim, kakor čutim. Prazme glave in delamrzneži so bili naši najhujši partizani, ki so šli v borbo zato, da danes lahko živijo na račun ubogega ljudstva. Z zločini in nasiljem so prišli na oblast, z zločini in nasiljem se danes na oblasti držijo. J.; To ni res, naša borba je bila pravična in je bila poštena. Krvave roke i-mate vi, ki ste izdajali. T.; Čuj, prijatelj, jaz sem prepričan, da ti samemu sebi ne veruješ, ko to trdiš. Ti poznaš mene in moje prijatelje, ki tako mislijo kot jaz. Ti veš, da smo ves ča) bili vsaj tako pošteni Slovenci kot ti in tvoji. Znano ti je tudi, da nismo skrivili lasu nikomur v vasi in ne kje drugje, čeprav nam priložnosti za to ni manjkalo. Toda z vami nismo bili in ne bomo nikoli, zato ker mi pojmujemo svobodo in demokracijo drugače nego vi. J.; Seveda, vi bi pustili na miru vse farje in vse fašiste, kot je napravil De Gasperi v Italiji. Pfuj, to je sramota! T.: Če prav pomisliš, je sramota to, kar se je zgodilo in kar se še dogaja v Jugo- slaviji. Sramota je to, da so partizani pobili toliko pristnih in poštenih Slovencev. Na primer Vero Lestanovo v Mirnu, prof. Šinigoja in prijatelje istotam, Brica v Do-rnbergu, Davorina Černeta na Vogrskem in toliko drugih. Te ljudi sem mnoge osebno poznal. In ti prisežem, da so padli le zato, ker je komunizem zalfteval svoje žrtve tudi pri nas. Saj komunizem ne raste, če ne preliva krvi in če koga ne preganja. Ali največja sramota je, da so slovenski komunisti poklali deset tisoč slovenskih domobrancev, ko je bilo vojne že konec, ko ni nič opravičevalo njih postopanja nego samo želja po maščevanju. — In sramota je to, kar se še danes dogaja v Jugoslaviji, da tam ni osebne svobode, ni osebne varnosti, zakona, ki bi človeka ščitil. Si bral, kako je pretekli teden navalila druhal na dekana Vodopivca, ki je živel v Tolminu kot upokojenec, in ga pregnala? Povej mi, je to še svoboda? Pri nas smo take reči doživljali samo v dobi škvadrizma. J.; Hudo si se razvnel. Utegne ti škodovati. T.: Misliš, da boš z ironijo zbrisal vsa sramotna dejstva, ki ležijo na jugoslovanskem komunizmu. Toda prišel bo dan, ki vas bo ironija minila, kakor je minila Borisa Kidriča. J.: Preveč zares jemlješ vse, kar jaz rečem. Saj razumeš, da človek, ki je na plesu, mora plesati. Tako je z nami komunisti. Padli smo v močnik in ne moremo ven. Tudi meni se, po pravici povedano, vse to početje Tita in njegovega režima velikokrat gabi. Na videz moram pač Tita hvaliti, ker sem tam notri, a v srcu sem vesel, da ne živim pod njim. T.; Če je tako, potem le pojdi ti in drugi na Okroglico. Naj Tito misli, da ste vsi z njim. Tako ga bo prej konec. Nas pa le pustite pri miru, da »si prosti volimo vero in postave.« Ali je mogoča zadružna klet za Pevmo, Oslavje in Števerjan? poročili v molitev, sveto mašo v čast sv. Jožefu. On naj jim izprosi od Boga v povračilo vsega česar potrebujejo. Gojenci pa molijo vsak večer litauije v čast sv. Jožefu z istim namenom. Pa tudi pri študiju se trudijo za čimboljše uspehe, da bi tako pokazali svojo hvaležnost zavodu iti dobrotnikom. Zato so šolski uspehi na splošno kar zadovoljivi. Ob koncu se vodstvo vsem, ki so v preteklem šolskem letu zavod in dijake podpirali, prav iskreno zahvaljuje ter znova prosi: Ostanite nam zvesti! Tudi za naprej nas podpirajte! VODSTVO Čemn na Okroglico ? Janez: Tone, ali ne greš? Tone: Kam pa? J.: Na Okroglico, vsi gredo, Lukčevi trije, Lahovi štirje, Petelinova dva, pa še drugi pojdejo; skoraj cel Števerjan gre. Pojdi še ti! T.: Po kaj naj hodim? J.: Kaj še to vprašuješ! Ali ne veš, da pridejo vse primorske partizanske brigade, da pride na stotisoče ljudstva, da pridejo vsi jugoslovanski voditelji, da pride sam maršal Tito. T,: In kaj bodo tam počeli? J.: Kako si čuden, zbor partizanskih brigad bo v spomin na osvoboditev Primorske septembra 1943. Si mar pozabil, kako se je takrat dvignila vsa naša Primorska, vse naše ljudstvo kot en mož zoper fašističnega okupatorja in zoper naciste. In one dni so v Ajdovščini slovesno proglasili priključitev Primorske k Jugoslaviji. iega se bomo ta dan spominjali na Okroglici. In ti ne greš? 1.: INe grem. Preveč neumno se mi zdi vse skupaj in pa odvratno. Leta 1913, ko je bil zadnjič Mussolini v Gorici, sem bil slučajno tam tudi jaz. Slišal sem ga. In tedaj sem sklenil, da svoj živ dan ne grom Kmečko-delavska zveza v števerjanu je organizirala 27. avgusta poučni izlet v Co-negliano. Udeleženci (nad 30) so si tu o-gledali Kemično preizkuševališče. Poljedelsko in vinarsko šolo s hlevom in kletjo, ter tvornico sodov Garbelotto. Na povratku so si ogledali še zadružno klet v Casarsi. Glavno vsebino izleta tvori ravno obisk te zadružne kleti. Tu so lahko udeleženci dobili marsikateri migljaj za svoje nadaljnje delo. Za svoje nadaljnje delo? Gotovo, ker po dosedanji poti domače vinogradništvo, še bolj pa kletarstvo ne bo več moglo dolgo hoditi. Potrebno je slediti duhu časa, prilagoditi se nastajajočim razmeram, izkoristiti v lastno korist pridobitve modernega razvoja. Potrebno je zatlruino kletarstvo! Naš Bric je sijajen delavec v svojem vinogradu. Svoje trte ljubi, zato pa jih skrbno neguje in čuva. Krasno in žlahtno grozdje pridela. Kako ga ne bi, če pa se pridnemu delu pridružijo lepe sončne lege, kot ustvarjene za vinograde. A grozdje ni vse. Potrebno je dobiti iz grozdja tudi dobro kapljico. Ta pa ima svojo besedo kletarstvo. Dobro kletarstvo ustvari iz slabega grozdja še precej dobro vino, kar smo videli v Casarsi. Slabo kletarstvo pa nam nudi nezadovoljivo kapljico iz še tako dobrega grozdja. Kje se o tem lahko prepričamo, ne bomo tu navajali. ker vsi vemo, da je takih slučajev v naših krajih vse preveč. V Casarsi smo videli, kako si pomagajo, če ima grozdje premalo sladkorja. V posebnem stroju zgostijo potrebno količino mo5ta na 70% sladkorja in s tem »zabelijo« ostali mošt. Enako smo slišali, kako je s tropinami. Iz 100 kg grozdja dobijo do 80 in včasih celo 81 kg mošta, ostalo so tropine. Toliko mošta pa dobijo zato. ker tropine močno stisnejo in uporabljajo v ta namen stiskalnice z nad 200 atmosferami. Pri takem pritisku mora iz tropin vsak mošt. In te tako izžete tropine prodajo sveže po 1300 lir q. Kako je pa pri nas? Naš kmet dobi iz svojega, navadno bolj maščljivega grozdja mnogo manj mošta, saj ne more tropin tako iztisniti, tako da ostane v tropinah še precej mošta. Za destilatorje, oziroma žganjekuhe so take tropine seveda več vredne kot popolnoma iztisnjene, a našemu kmetu jih plačujejo komaj po 700 lir q. Kakšna izguba je že pri tropinah? V zadružnih kleteh se vino ne kvari, kot marsikje pri nas. V Casarsi in okolici danes kmetje nimajo več kleti in uporabljajo iste prostore v druge namene. Tudi vinske posode in kletarskega orodja ne potrebujejo več. Zadostujejo jim sodčki ali pletenke, s katerimi gredo v zadružno klet po vino za lastno rabo. Kmetom ni potrebno hodili od gostilne do gostilne, ponujati svoje vino, saj ga zadruga z lahkoto proda in že več let zadržuje prodajo, da ne ostane mesece brez vsakega vina. Zaključek je jasen: Potrebno je zadružno kletarstvo! A kako? Zadružno kletarstvo potrebuje primerne prostore, obilno posodo, mnogo različnih strojev, dobrega kletarja in razsodno vodstvo. Potrebni so veliki kapitali. Je res, ^a danes država daruje 1/3 svote, ki je potrebna za zgradbo in ureditev zadružnih kleti, a ostaneta vedno še 2/3. Je res, da se dobi posojila po nizkih obrestih tudi za kritje večjega dela te svote, a precej morajo prispevati tudi člani. Če hoče v Casarsi danes pristopiti kak nov član, mora vplačati po 1000 lir od vsakega q grozdja, katerega misli izročiti zadrugi. Teh 1000 lir bi bil delež, katerega se vplača enkrat za vselej. Notranja vrednost tega deleža pa znaša v Casarsi okoli 3.500 lir, ker toliko' so vredne nepremičnine in oprema. Vodja v Casarsi pa je rekel, da se izplačajo samo velike zadružne kleti, take, ki obratujejo letno z najmanj 10 do 15.000 q grozdja. Samo pri takih kleteh so stroški sorazmerno nizki, seveda vedno na q grozdja. Če je tako, potem ni misliti, da bi se izplačalo urediti zadružno klet za Pevmo, Št. Maver, Oslavje in Števerjan, ker ni pridelek grozdja dovolj visok. A zadružna klet je nujno potrebna. Zato pa je potrebno stopiti v stik z vinogradniki vseh brdnatih leg od Ločnika preko Krinina do Mirnika in se domeniti. Kmetijsko nadzorništvo bi v tem oziru lahko mnogo posredovalo. Zavedajmo se, da čas hiti. Da nas ne prehiti! To pa je gotovo: Če se ostvari ta za- druga, bo nudila potrošnikom daleč najboljše vino v celi Italiji in ga bo mogoče prodajati tildi v buteljkah. Proizvodnja svilenih zapredkov znaša letos v Italiji 14.7 milijonov kg ali 1.8“o več kol lani. Zanimivo je, da je letos proizvodnja višja kljub temu, da je bilo uporabljenega manj semena in da med rejo tudi vreme ni bilo najbolj n-godno. Stran 4. KATOLIŠKI Gl AS l eto V. . • pv. 36 Z GORIŠKEGA V S V nedeljo, 6. septembra 1953. ob 7, uri zvečer bo na dvorišču pri cerkvi ponovitev pretresljive igre-drame v petih dejanih »»LJUDMIL A 44 (Igra Dekliški Krožek iz Sovodenj) Vabljeni! Prosimo za prispevke Obsodbe posebnega sodišča Pravosodno ministrstvo javlja: »Pravo- sodni minister sen. Antonio Azara je po napovedi ministrskega predsednika v zakonodajnih zbornicah ob priliki vladne izjave, poslal okrožnico sodnim oblastem, naj s čim večjim podvizanjem pride do revizije obsodb, ki jih je izreklo ukinjeno posebno sodišče za obrambo države. (Tribunale speciale per la difesa dello Stato)«. Števerjan Kakor je bilo že javljeno, je »Kmečko-delavska zveza« iz Steverjana priredila v četrtek, dne 27. preteklega meseca poučni kmetijski izlet v Conegliano in Casarso. Namen tega izleta je bil, ogledati si slovito državno kmetijsko šolo v Coneglianu, ki se bavi predvsem s trterejo, vinarstvom in sadjarstvom. Bilo nas je precejšnje število, 32 ljudi. Najprej smo si ogledali dobro opremljene laboratorije, kjer proučujejo razne trtne bolezni in drugo. Nato smo si ogledali moderno opremljeno vinsko klet, kjer smo videli poleg raznih stiskalnic, robkalnikov in filtrov za vino. tudi moderen zgoščevalnik (kondenzator), s pomočjo katerega dvignejo alkohol vina za par stopinj, s pomočjo zmrznjenja. Videli smo tudi kmetijsko šolo samo, od katere moramo reči, da je res vzorna. Razkazoval nam je razne učne sobe in poučne zbirke sam g. ravnatelj prof. Manzo-ni. Ogledali smo si tudi hleve te šole, kjer gojijo raznovrstne pasme živine, kakor holandsko, simodolsko (simmenthal) in domačo pasmo. Sola ima tudi posestvo, ki meri okrog 50 ha zemlje, a od teh le 22 v bližini. Žal, da nam vsled slabega vremena ni bilo mogoče obiskati preizkuševalnih vinogradov, kjer gojijo najrazličnejše vrste trt za vino ali za grozdje ter sadovnjakov. Ogledali smo si tudi tovarno sodov v Coneglianu, ki je last tvrdke Garbellotto. Prijazni gospodar nam je opisal vrste lesa, iz katerega izdelujejo sode. Povedal nam je, da je slavonski hrast najboljši, a da je zelo drag. Zaradi tega si pomfigajo tudi z domačim kostanjem in akacijo. Sodi pa, ki jih izdelujejo, so deloma okrogli, še več elipsasti (jajčaste oblike); poslednji so pripravnejši, ker zavzamejo v kleti manj prostora. Popoldne smo se popeljali v Casarso, kjer smo si ogledali tamkajšnjo zadružno klet. Sprejel nas je mladi ravnatelj zelo vljudno. Ko vstopiš v to zgradbo, spoznaš, kaj vsega zmorejo združene moči, čeprav v eni sami večji vasi. Klet je velikanska. Lahko sprejme približno 43 tisoč q grozdja. Ustanovljena je bila leta 1931 in je za- čela delovati s 15 tisoč q. Opremljena je z najmodernejšimi stroji, izmed katerih je posebno važen že prej omenjeni zgoščevalnik (kondenzator), ki lahko postara vino v 8 dneh tako, kakor bi se naravnim potom v 6 mesecih. Posode v kleti so večinoma cementne »Šterne«, ki držijo od 200 do 400 hi. Nadvse zanimivi pa so leseni sodi, kakor jih je malo videti, saj držijo po 420 do 430 lil eden. To so pravi velikani. Narejeni so iz slavonskega hrasta, in so danes vredni približno dva milijona lir eden. Pokusili smo seveda tudi najrazličnejša vina, ki so čista in zdrava. G. ravnatelj te zadruge nam je povedal, da so za preteklo leto plačevali kmetom-članom zadruge grozdje po 56 lir za kg, Brici pa so vino prodajali po 55 lir!! Lahko trdimo, da bi bil po tem sistemu zadruge, ki je edinole pravilen, naš kmet plačan za svoj trud. Vrnili smo se z upanjem, da se bo kaj sličnega tudi pri nas uresničilo, ker je tako prepotrebno. Zahvaljujemo se ravnatelju kmetijskega urada v Gorici g. prof. M. Marsanu, g. dr. Verbi-ju za spremljevanje ter g. inž. Rustji za obširno tolmačenje. Vodstvo K.D.Z. Jazbine Obžalujemo pisanje »Demokracije« v zvezi z g. poslancem Baresi-jem. Ugotavljamo, da je »Kat. glas« še premilo obsodil tako nevljudnost. Gotovo je tudi, da bi, nasprotno kot piše »Demokracija«, težko dobiti toliko ljudi, kolikor je prstov na eni roki, ki to podtikanje odobravajo, iz enostavnega razloga, ker tako ravnanje silno škoduje celi občini. Zadevo o priimkih je bolje pustiti pri miru, ker so bili mnogim uradno spremenjeni. Pustimo zasebne zadeve pri miru! O g. Baresiju nas trenutno zanima le to, da je prišel na občinsko sejo z dobro voljo, občini pomagati; in v tem oziru je stvar v redu. Vljudno je pozdravil občinske svetovalce in se opravičil, kakor bi bil storil vsak zares vljuden človek. Mi smo mu na pozdrav enako dostojno odgovorili in pojasnili naše želje. Ko ima nova občina toliko potreb, je naravnost bedasto zabavljati proti tistim, ki imajo platno in škarje, da nam kaj umerijo! Ali naj razodenemo javno tajnost, da, če se naše zadeve ne premaknejo z mrtve točke, je tega v največji meri kriv vprav nevljudni ton »Demokracije«? Da, gospodje, vi imate vse ugodnosti v mestu, mi se pa za najpotrebnejše šele borimo: Tako so se izjavili pristojni. Vi nas s svojo maniro ovirate, ne podpirate. Namesto, da bi nam po- magali modro in previdno graditi, nam podirate. Naj dodamo, da je prav brat g. poslanca Baresija arhitekt pri Genio Civile, ki dokončuje načrte za novo cerkev v Jazbinah. Dosegla se je potrebna vsota kakega milijona za začetek dela. Cela zgradba, kot je zamišljena, pa bo stala 10-12 milijonov: ali ima »Demokracija« toliko fondov, da nam ona nadomesti, kar utegnemo izgubiti zaradi njenega neumest- pu-t nega besedičenja?! Če ne, prosimo, stite celo števerjansko občino pri miru! Objavite samo dopise, ki jih iz kraja dobite, in ne »klanfajte« dopisov svojevoljno pri svoji mizi. Odklanjamo tak način pisanja. Protestiramo proti izigravanju naše usode! V imenu dobromislečih Občinarjev: Albin Martinčič S TRŽAŠKEGA Duhovne vaje v Trstu Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra se začne 1. tečaj duhovnik vaj pri čč. sestrah v ulici Besenghi 6. Udeleženke se zberejo od 6 do 6 in pol zvečer ter prinesejo s seboj: 2 rjuhi in brisačo. Zaključek na praznik Marijinega imena, 12. septembra zjutraj. Napoveduje se lepa udeležba. Vodstva dekliških krožkov in gg. župniki ste prijazno naprošeni, da do četrtka ali vsaj do sobote 5. sept. sporočite imena udeleženk: v trgovino Fortunato pri N. Sv. Antonu ali naravnost k čč. sestram. Če bi katera udeleženk ne zmogla plačati 2000 lir, se ji bo pomagalo z znižano vsoto. Za dijakinje se bo vršil II. tečaj duhovnih vaj le 2 dni pri čč. sestrah v ul. Ginnastica 79, in sicer 15. in 16. septembra. Zberejo se v ponedeljek 14. sept. ob 6. in pol zvečer in vzamejo s seboj kot za I. tečaj. Stroški 1600 lir. Sporočite svojo u-deležbo v trgovini pri Fortunato vsaj do 12. septembra. — Obojne duhovne vaje bo vodil g. J. Vidmar. Vodstvo Dekliške zveze Šolske vesti Državna trgovska akademija - Trst Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti se začnejo 7. septembra, usposobljenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v ul. Lazzaretto Veccbio 9/II. Državna višja realna gimnazija Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: 1. Na Državni slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953/54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Veeehio štev. 9, II. nadstropje. 2. Začetek pismenih popravnih in drugih izpitov, razen zrelostnih, bo v ponedeljek 7. septembra 1953 točno ob 8. uri 30 minut. 3. Začetek pismenih zrelostnih izpitov bo v ponedeljek 21. septembra 1953 ob 8. uri 30 minut. Vsa nadaljna navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Sporočilo Višja šolska uprava v Trstu sporoča, da bodo objavljene v dnevih od 3. do 12. sept. 1953 vključno, od 10. do 13. ure, na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ulica della Scuola Nuova Št. 14/11, dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1953-1954. Božja pot v Barnas Zadnjo nedeljo je sprejelo Marijino svetišče v Barnasu menda doslej največjo tržaško romarsko skupino. Nad dvesto vernikov iz župnij Sv. Jakob, Trebče :n Dolina je skoro napolnilo krasno cerkev, ki sicer ni velika, a izredno prijazna, prav kakor njen varuh in upravitelj č. g. Hvalica. Tako iskreno nam je govoril v cerkvi, tako prijazno nam je pomagal ves dan, da smo mu iz srca hvaležni. Pa tudi g. župnik je hvaležen za naš velik obisk, saj tako rad sliši našo cerkveno in narodno pesem. In petja na romanju ni manjkalo. V cerkvi in po dobrem kosilu smo prepevali kakor pravi brezskrbni romarji, ki smo pozabili na vse težave. Popoldne pa smo mahnili na Staro goro in sicer peš. Odkrili smo novo prav kratko pot in ne preveč strmo, ki se prehodi v eni uri. Tako je bilo ustreženo mnogim, ki j im ne diši zavita avtobusna cesta na Staro goro. Zvečer smo se še ustavili v Krminu v Marijini cerkvi »Roža skrivnostna«. Ta Marijina cerkev je v Benečiji menda res najlepša in glasna molitev in skupna pesem kar nevede zajame množico. Kadar tudi vas zanese pot skozi Krmin, si gotovo oglejte to lepo Marijino cerkev. OBVESTILO URA ČEŠČENJA za prvi petek bo ob 8. uri zvečer pri Sv. Antonu. Sv. maša za može in fante bo v nedeljo ob 8. uri zjutraj pri Sv. Ivanu. Iz Beneške Slovenije Dolenji Barnas Vodstvo svetišča »Tolažnice Žalostnih« v Dol. Barnasu se prav toplo zahvaljuje čč. gg. župnikom in vsem romarjem iz Trsta in okolice za mnogoštevilno in zelo izgled-no romanje, ki so ga preredili 30. avgusta v to starodavno, do zdaj mnogim nepoznano svetišče Matere božje. Obenem se prisrčno zahvaljuje za preobilen »ofer«, ki so ga podarili Mariji Tolažnici, in obljublja, da bo na praznik Rojstva Marije Device 8. septembra ob 7.30, zanje darovala na oltarju Nebeške Tolažnice posebna sv. maša. Slednjič vljudno prosi vse čč. gg. duhovnike in druge organizatorje takih lepih romanj, da točno obvešHjo vodstvo svetišča za dan in uro, zaradi duhovne in telesne postrežbe. Male skupine se lahko poslužijo posebne obednice za »južino« iz svoje potne torbice, večje skupine po dogovoru. Urnik sv. maše je sledeči: ob nedeljah in praznikih je prva sv. maša ob 7.30, druga ob 10.30; ob delavnikih navadno ob 7.30. LISTNICA UPRAVE Opozarjamo poverjenike, ki niso še poravnali naročnine za »Pastirčka« za leto 1952-53, da to čimprej store, da lahko začnemo z delom za nov letnik. Uprava »Pastirčka« DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE Za vzdrževanje revnih dijakov v Aloj-zijevišču so darovali: Gospa Cecilija Faj-gelj 2000; romarji na Monte Berico 1000 lir. Bog povrni! Za SLOVENSKO SIROTIŠCE Namesto cvetja na grob pokojnega preč. g. Karla Oblaka, daruje Bernarda Terčon 1000; Gospa Cecilija Fajgelj 2000 lir. Bog povrni! odgovorni uredniki Stanko Stanič Tisk« tiskarna Budin v Gorici Posojilnica iu hranilnica na Opčinah sporoča, da je njen dolgoletni predsednik in tajnik FRANC SOSIČ nenadoma preminul v starosti 67 let. Pogreb se je vršil 2. septembra ob 17. uri. Posojilnica se pridružuje žalosti sorodnikov in prijateljev. Opčine, 7. septembra 1953. Darilne pakete po vsej Evropi CITRUS IMPORT & E X P O R T Lastnik: Aleksander Goljevšček dostavlja TVRDKA Najhitrejša in najsoli-dnejša postrežba! Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke. Dostavljamo tudi radioaparate, bicikle, šivalne stroje in harmonike po najugodnejših cenah! TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P. O. B. 522 WILHELM IfUNERMANN: 32 ©če ^Damljem »Ne na Molokaj, beli oče! Ne na Molo-kaj!« je zdihovala. V očeh sta ji gorela groza iu obup. Tedaj se je duhovnik sklonil, dvignil ženo in jo poljubil na zgubano čelo. Nato je slekel duhovniški talar, si strgal s telesa srajco, odtrgal od nje kos platna, ga pomočil v skledo z vodo in izpral gnoj z rok in nog gobave žene. Čelo mu jc bilo mokro od potu. Gnus ga je davil. A duhovnik ni odnehal, preden ni ranjenih udov spet skrbno zavil v kose raztrgane srajce. »Bog te ljubi, zelo ljubi, mati!« je nato govoril starki. »Kajti njegova roka te je udarila!« Nato je vstal in se opotekel iz koče. Zunaj ga je mučila skrb, kaj naj stori z ženo. Po zakonu bi morala biti poslana na otok Molokaj. Kako lahko bi tukaj vse domače, da, vso vas pahnila v bedo te strašne bolezni! Ali pa bi vendar ne mogli pustiti ženico tukaj umreti, tukaj, kjer jo vsi poznajo in ljubijo. Kako grozno bi bilo mater odtrgati od lastnih otrok. »Ne na Molokaj, beli oče, ne na Molokaj!« so prosjačili tudi starkini domači, ki so medtem v koči vse izvedeli in so se zdaj gnetli okrog misijonarja. »Molokaj je pekel.« »Jaz nisem orožnik!« je rekel Damijan. »Zaradi mene lahko ostane pri vas. A ne sme bivati pod isto streho. Sezidajte ji lastno kočo! Ne jejte z njo iz ene sklede in ne pijte z njo iz iste posode! Predvsem pa ne pustite, da hi vam žvečila korenine, sicer boste vsi umrli za tako boleznijo!« »Nobena žena v vasi ne dela tako dobrega kava kakor ona,« so preprosto obžalovali Kanaki. »A naj ostane pri tem, da ji le ne bo treba iti na Molokaj!« še isti dan so gobavki postavili novo travnato kočo. Pater Damijan pa je nadaljeval svoje misijonsko potovanje, to pot brez svojega rjavega služabnika, katerega je bil pustil v gostoljubni vasi. Bil je preveč izčrpan zaradi napora preteklih dni. Ko je pater Damijan nekaj tednov nato spet prišel v vas, ni tam več našel svojega rjavega služabnika. Kam da je odšel, misijonar ni mogel pozvedeti. VELIKI PETEK V KOHALI Minila so leta. Kakor velikan je delal Damijan de Veuster na njivi svojega novega misijonskega okraja. Tedne in mesece dolgo je potoval po svoji neizmerni župniji, da bi vse do zadnjega poiskal. To so bili pohodi skozi pragozd, pohodi prek mrtvih in skrivnostnih lavinih polj, pohodi skozi pesek in pustinje. Pot ga je često peljala čez strme, gorske grebene. Z rokami, z nogami in s koleni se je moral oprijemati skalne stene in sc upirati vanjo z vsem telesom. Krvav in razpraskan je apostolski romar često dospel na svoj cilj. Koliko težav je prineslo, tako potovunje ob sončni pripeki in dežju, koliko pomanjkanja, koliko noči groze in najgloblje samote, noči v pragozdu, noči v gorskih skalnih votlinah, noči v mrazu in dežju! In vendar je bil misijonar ves srečen, če je po pre-stanih težavah našel le enega človeka, ki ga je mogel pridobiti za Boga. Na vseh njegovih potovanjih pa ga je kot temna senca zasledovalo sovraštvo poganskih čarovnikov, mržnja in zavist dru-goverskih sektijcev. »Hudič, malikovalec, slepar!« so v vaseh često, kakor naščuvani otroci, klicali za njim puritanski kristjani. Mnogokrat je misijonar v pekoči boli spoznal, da je v njegovi odsotnosti sovražnik natrosil plevela med dobro setev. In tudi plevel se je globoko zakoreninil. Kolikokrat je spet našel uničeno, kar je s toliko težavo zgradil. Šele polagoma, prav polagoma si je Damijan osvojil svojo lastno župnijo. Z neizrekljivim trudom se mu je posrečilo izruvali najhujše pregrehe in mehkim ter nestanovitnim Kanakom »pridejati malo železa«, kakor je imel navado reči. Neuspešno pa se je boril zoper staro praznoverje, ki je vedno znova s svojimi strahovi in grozami kakor pljuvalo v svetlo luč krščanske vere. Kako pogosto je samotnega patra hotel streti obup, ko je ponovno videl, kako se vse podira, kar je s skrajnim naporom postavil. Kako često j< stal pred razvalinami. Toda Damijan de \ eu-ster je stisnil zobe in začel znova. In polagoma je setev pognala v klasje. Damijan je spet doživljal veliko veselje kmeta, ki gleda spomladi, kako požene setev iz zemlje. S pomočjo svojih Kanakov je sezidal povsod v svoji župniji cerkve. Spet je krepki Flamec v gozdovih vihtel sekiro in nosil na svojih ramenih težjke hlode. Stavbenik in tesar obenem je bil. V postu leta 1868 je misijonar sezidal visoko gori v gorah Gospodu novo. hiso. Tedne in tedne so Kanaki z njim podirali drevje in debla vlačili na goro kakor križe. Na cvetno nedeljo je škof cerkev slovesno blagoslovil. Veselje je bilo preveliko. »Gre,« je rekel pater nadpastirju in oči so mu žarele. »Bog naj podpira vaše delo!« je odgovoril pater Maigret resno. Žalost je zvenela iz njegovega glasu. Videl je, kako se je zrušilo že marsikatero ponosno delo na tem otoku. Prišel je velik petek. Tu gori v gorah je hotel Damijan letos doživeti veliki teden in veliko noč. Tukaj naj bi bila njegova Oljska gora, njegova Kalvarija in gora poveličanja. Prebral je trpljenje Gospodovo po Janezu. »Ecce lignum erucis!« je nato zapel pater in odstranil vijoličasto zagrinjalo z desne ruke križa. »Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!« izpod temne tančice se je prikazala prebodena in krčevito stisnjena Gospodova roka. (Nadaljevanje)