POSKUS PRIKAZA MATERIALNIH DOKAZOV IZ CASA PRESELJEVANJA NARODOV (5. IN 6. STOL.) V SR SLOVENIJI MABUAN SLAB£ Nemalokrat zasledimo v poznoantičnih kul- turnih slojih, zlasti na najdiščih v nižinskih predelih ob velikih komunikacijskih žilah nenaden konec ali pa močan presledek ma- terialih življenjskih ostankov. Ta pojav pri- pisujemo nemirnemu času preseljevanja na- rodov, ki se prične v naših krajih močneje kazati že konec 4. stoletja, zlasti pa še v 5. stoletju in traja vse do konca 6. stoletja oz. začetkov 7. stol. Tradicionalni način že vtečenega življenja, ki ga je dajala antika tu živečemu, več ali manj romaniziranemu prebivalstvu, se prične v tem času močno in hitro spreminjati. To se opaža predvsem v spremembi strukture pre- bivalstva in v izbiri lokacije za nova bivali- šča.' Zidane zapore na kraških tleh, obnov- ljene nekje v zač. 5. stol., niso opravljale dol- go svoje naloge. Pod pritiskom stalnih vdo- rov počasi izgubljajo svoj pomen in odpirajo se vrata v Italijo.^ Stalna negotovost, ki j# povzročajo nenadni vdori in prehodi tujih ljudstev, predvsem z vzhoda, je vzrok, da prebivalstvo, zlasti socialno višje stoječi sloj, prične zapuščati dotedanja, ne dovolj utrjena in stalnim nevarnostim izpostavljena naselja, in beži v bližino dobro zavarovanih antičnih mest ob morju, oziroma še dalje v Italijo. Ostalo prebivalstvo, po vsej verjetnosti se- stavljeno v glavnem iz nižjih slojev — tega predstavljajo predvsem bolj ali manj roma- nizirani staroselci — pa se zaradi varnosti umika v težje dostopne in zavarovane kraje, od katerih so bili nekateri poseljeni že od prazgodovinskih časov dalje.^ Ta nova naselja — nekatera med njimi so imela tudi važen strateški položaj — po vsej verjetnosti niso predstavljala v svojem za- četnem stadiju nekega pravnega značaja, marveč jih lahko smatramo samo za pribe- žališča.* Kasneje pa verjetno izgube le indi- vidualni obrambni pomen in se vključijo v širši obrambni sistem, ki je predstavljal neki zunanji varovalni obroč pred vrati v Italijo.* V ta sistem obrambnih zapor spada prav gotovo utrjeno naselje iz druge polovice 3. stol. nad Velikimi Malencami,* ki je bilo po- novno pozidano, oziroma zavarovano v začet- ku 5. stol. Osnovna naloga te trdnjave je bi- la predvsem v varovanju prehoda; tod mimo je namreč vodila glavna antična cesta Siscia —Emona. Postojanka je bila deloma raziska- na pred dobrimi 40 leti. Takrat so našli tudi vrč z značilnim omamentom langobardskega kulturnega horizonta, kar dokazuje obstoj življenja na tem kastelu tudi še v drugi po- lovici 6. stol. O pomembnosti te obrambne postojanke pa govore tudi pisani viri, iz ka- terih zvemo o posebni skrbi bizantinskega cesarja Justinijana za varovanje te trdnja- ve.'' Kolikšen delež je imela ob tem nekoliko zahodneje ležeča poznoantična naselbina na Starem gradu nad Podbočjem,^ zaradi pre- majhnega poznavanja te naselbine, ni mogoče sklepati. Podobno lahko rečemo tudi za kas- norimsko zidano utrdbo iz Zidanega Gabra pod Gorjanci (arheološke najdbe datirajo predvsem v VI. stoletje),' ter poznoantično za- točišče na Trbincu pri Mirni,'" kjer so bili odkriti ostanki zidov'* in novec Anastazija I (491—518).'2 Po Deschmannu naj bi najdeno železno orožje pripadalo celo merovinškemu času.*' Zelo malo pa je znanega tudi o postojanki na Tinju pri Zusmu, imenovanem tudi Stari grad oziroma Ančkinovo gradišče, kjer so bili baje odkopani obrambni nasipi, ki so varo- vali to poznoantično zatočišče.'* Isto pa velja tudi za naselje na Križni gori na Notranj- skem, ki bi bila doslej edina znana postojan- ka na tem predelu.'^ V zadnjem času je obrnjena pozornost zla- sti v dve poznoantični, oziroma zgodnjesred- njeveški utrjeni naselbini in to na Vranje" pri Sevnici in Rifnik pri Šentjurju." Antični refugij na Vran ju iz poznega 4. oziroma 5. stoletja je bil obzidan v obli Id trikotnika, s stolpi na dveh koncih. V obrambni zid — to je znano tudi na drugih poznoantičnih kastelih — so bile vzidane an- tične spolije. Tu so ljudje prebivali verjetno še tja do prvih vdorov Slovanov, kar bi do- kazovale ne samo nekatere najdbe (Justini- janov novec), temveč tudi odmaknjenost po- stojanke od glavnih poti, kar je omogočalo verjetno mirnejši način življenja. Severno od Vranja leži Rifnik, čigar gre- ben je bil utrjen že v 2. stol. ter kasneje v pozni antiki. Bil je prav tako obljuden mor- da tja do konca 6. stol. Zadnje faze naselitve dokazuje 109 odkopanih grobov iz konca 5. ter deloma še iz druge polovice 6. stoletja. V grobovih je poleg predmetov poznoantične in staroselske tradicije (železni noži, razne ja- gode, koščeni glavniki, uhani s kocko in ko- šarico, novci itd.) najti tudi gradivo vzhod- nogotskega (ločna fibula) in langobardskega (s fibula) kulturnega horizonta. V notranjosti Slovenije moramo omenitL najprej Polhograjsko goro nad Polhovim Gradcem,'^ ki naj bi bila ne samo v času pre- seljevanja, temveč že prej, važna utrdbena in obrambna točka, ki se je vključevala v 76 vrhniški klavzurni kompleks." V naselbin- skem območju, ki je bilo obzidano — ostanki zidov se lahko sledijo še danes — je bil od- kopan depo z raznimi kovinskimi predmeti (npr. tehtnica z utežmi, razne kovinske po- sode, fibula). Predmeti bi po svoji tipološki strani izražali tako romansko, kot deloma tudi langobardsko in merovinško provenien- co. Depo naj bi bil zakopan nekje pred kon- cem prve polovice 6. stoletja, medtem ko bi posamezni predmeti pripadli še poznemu 5. istol.2o Izrazit obrambni, oziroma varovalni ."^na- čaj je imela verjetno tudi pred leti raziskana utrdbena postojanka Gradišče nad Pivko pri Kranju^i z obrambnimi jarki in nasipom ter štirioglatim stolpom v sredini, v katerem so bili prav tako kot gradbeni material uporab- ljeni kosi obdelanih antičnih kamnov. Gradi- šče je varovalo v pozni antiki pa tudi kasne- je, vise dokler ga niso podrli Slovani, pot Mengeš—Kranj—Virunum. Podobno nalogo pa sta imeli tudi pozno- antična utrdba Sv. Pavel nad Ajdovščino"^ ter Sv. Pavel nad Vrtovinom,^^ jjjgr je bil poznoantični obrambni kompleks zgrajen na starejših antičnih slojih in kjer bi, po najd- bah sodeč, življenje ne zamrlo skoraj tja do 9. stoletja. Višek opustošenja doživijo naša tla v času prehoda Atilbvih hord v Italijo in na zahod. Takrat naj bi propadla tudi vsa tri glavna upravna središča Poetovio, Celeia in Emona, prav gotovo pa ta naval ni prizanesel tudi drugim več ali manj utrjenim naseljem, ki so mu bila napoti.^^ Arheološke najdbe v ome- njenih treh mestih so iz teh obdobij razme- roma skromne. Na emonskih tleh npr. do pred kratkim iz petega stoletja nismo poznali najdb. Na podlagi zgodovinskega vira moremo le sklepati, da sta škofiji v Emoni in Celei prenehali obstojati proti koncu 6. stoletja.-'^ Sele zadnja povojna zaščitna raziskovanja so odkrila poleg nekaterih drobnih ostankov tudi stavbne elemente krščanskega škofijske- ga sedeža s pripadajočim sakralnim kom- pleksom, ki odpirajo nove poglede v obdobje pred Atilbvim porušen jem mesta.^^^ V Celju naj bi po Atilovem uničenju me- sta postavili starokrščansko baziliko, katere ostanke naj bi našli konec 19. stoletja.^' Nekoliko več dokaznega gradiva poznamo za ta čas na ptujskih tleh. V pozni antiki po- časi zamre urbana celota na desnem bregu Drave in vedno bolj pridobiva na pomenu utrjena naselbina na njenem levem bregu '< (odkopani poznoantični stavbni ostanki)^' in grajskem območju, kjer naj bi odkopali sle- dove starokrščanske bazilike, zgrajene na prehodu v 5. stoletje, ki so jo porušili Huni.-^ V 4. oz. 5. stol. pa naj bi bih pokopani mrt- veci v antične stavbne ostanke na Zg. bregu, ob katerih naj bi bili tudi pridevki gotskega porekla (predvsem pašni okovi) Vendar se teza o gotski pripadnosti grobov danes vse bolj zavrača, zlasti še po analizi grobnih pri- datkov z istočasnega, poznoantičnega grobi- šča v Brezju pri Zrečah.^« V času vzhodnogotske okupacije ali morda še prej pa naj bi stala na Ptujskem gradu trdnjavica, ki bi se vključevala v poznoantič- ni utrdbeni sistem. Tu so bili odkopani tudi temelji večinoma lesenih gotskih hiš.^' Po- udariti je treba, da celotno ptujsko področje ne premore drobnih, tako vzhodnogotskih kot kasnejših langobardskih najdb, kakršne po- znamo običajno na drugih najdiščih tega časa. Četrt stoletja po Atilovem vdoru razna pretežno germanska ljudstva dokončno uni- čijo zahodno rimsko cesarstvo. Takrat se verjetno povrne državna meja s Trojan na Hrušico.'^ Šele v zadnjem desetletju 5. stol. se razmere nekoliko umirijo in šele boj za obstoj gotske države in kasneje preseljevanje langobardskih plemen v severno Italijo po- novno razburkajo našo sedanjo domovino, ki kmalu zatem, še pred koncem 6. stol., začuti tudi prve navale slovanske in obrske sile. Relativna mirnost v času vzhodno-gotske nadvlade in nekakšna renesansa tradicional- nih antičnih oblik'^ je sicer omogočila na- ravnejši način življenja, vendar so določeni upravni ukrepi kot tudi nova verska hotenja bila verjetno na eni strani vzrok za še na- daljnje razseljevanje ljudi in na drugi za prve možne infiltracije germanskega življa v že ustaljeno, bolj ali manj romanizirano strukturo prebivalstva. Vendar pa prav iz teh razlogov kot tudi zaradi kratkotrajne in nezadostne gotske prisotnosti do globlje asi- milacije ni nikoli prišlo,^^ kar velja tudi za kasnejša langobardska plemena. V tem času se prenese verjetno utrjena obrambna črta na italsko ozemlje in sicer na območje vzhod- nega roba furlanske nižine.^^ Koliko se je občutil padec gotske države pri nas, danes še ni mogoče ugotoviti. Vse- kakor pa se nadaljnja sprememba tako v strukturi prebivalstva kakor tudi v uprav- nem smislu — saj poskus uveljavljanja ger- manskega upravnega kodeksa lahko priča- kujemo tod šele s prisotnostjo Langobardov — izraža morda šele po padcu gotske države, nekje v sredini 6. stol. in traja do odhoda Langobardov leta 568. Posamezne najdbe, zlasti iz kranjske nekropole in morda tudi iz Podmelca nakazujejo, da so Langobardi kljub bizantinski pogodbi, ki jih je vezala za odhod v Italijo, bodisi zaradi strateških kot tudi gospodarskih razmer, obdržali posamezna ključna mesta zunaj italske obrambne linije do prvih slovanskih stikov,'* ki dokončno po nekaj stoletjih prekrijejo oz. zabrišejo sledo- 77 ve tako antične oz. staroselske, kot tudi even- tualne germanske tradicije na naših tleh. Na Gorenjskem sodi v to stoletno prehod- no obdobje poleg že imenovanega Gradišča nad Pivko pri Kranju"' tudi doslej največje odkrito zgodnjesrednjeveško grobišče pri nas z več kot 750, na začetku tega stoletja odko- panih grobov, na Lajhu v Kranju.'^ Prevla- dujejo ženski grobovi. Pridevki so različni, zlasti pa so pomembni novci, razni tipi fibul (ločne, okrogle, ptičje ter S zaponke), uhani s kockami in poliedri, zapestnice in prstani, raznovrstne pašne spone, okovi, nekateri od njih so izdelani iz poldragih in dragih kovin ter pogosto okrašeni s poldragim kamenjem. Znano je precejšnje število koščenih glavni- kov, ki so pogost pridevek v grobovih tega časa, veliko število raznih steklenih in jan- tarjevih jagod, vrsta raznega orodja za ob- delavo raznovrstnega materiala, keramično gradivo itd. V sedmih grobovih so bili verjet- no pokopani vojščaki z orožjem (nekaj pri- merov langobardske späte). Prvi znaki ger- manskih ostalin na grobišču segajo v konec 5. stol. in jih sledimo tja do začetkov 7. stol. Večina grobov naj bi pripadala domačemu, dokaj romaniziranemu prebivalstvu, deloma pa tudi Vzhodnim Gotom in več Langobar- dom in morda celo Alemanom. Leta 1949 in 1951 so bili raziskani 103 gro- bovi na Bledu,'' ki pripadajo času od druge polovice 6. stol., predvsem pa 7. stol. Grobni pridevki, kot razni uhani z masivno ali vo- tlo kocko, uhani s košarico, nekaj železnih zapestnic, posamezne fibule, prstani, glavniki, razne ovratnice iz steklenih jagod, bronasti igli in podobno, izražajo predvsem močno za- starelo tradicijo, ki se je ohranila na dolo- čenih mestih, čeprav so ti kraji že močno po- seljeni s slovenskim življem. Med pridevki je tudi nekaj predmetov (več fibul), ki pripa- dajo germanskemu kulturnemu krogu. Poznoantičnemu obdobju pa verjetno lahko pripišemo tudi grob iz Most pri Žirovnici,^" ki je bil pokrit z obdelanimi kamni. Od šestih skeletov, ki so ležali v njem, so bili ohranjeni le še štirje. Za to domnevo bi govoril pred- vsem način pokopa, oziroma položaj skele- tov v grobu. Ob stari poti, ki naj bi vodila prek Selške doline v Tolmin, leži v Baski grapi znano grobišče Podmelec,"' kjer so bili prvi skeleti odkopani, vendar uničeni že pred prvo sve- tovno vojno. Po drugi vojni pa je bilo odkri- tih še osem grobov. Grobne najdbe, oziroma pridevki (železna in bronasta pašna spona, železen nož ter kosi keramike), lega skeletov in skupinska razporeditev grobov omogočajo datiranje grobišča z naselbino, obdano z na- sipom severozahodno od tod, v drugo polo- vico 6. do prvih desetletij 7. stol. oz. v lango- bardsko zapuščino. V kontinentalnem delu Primorske bi lahko prišteli temu oz. nekoliko kasnejšemu obdob- ju poleg že omenjenega Sv. Pavla nad Vrto- vinom,*^ kjer kontinuiteta življenja traja tja do 9. stoletja, grob (verjetno jih je bilo več) iz Morleka pri Gojačah,*' v katerem sta bila tudi dva uhana alemanskega tipa, vendar pa naj bi bila zaradi določenih okoliščin ver- jetno istodobna najdbi uhanov iz Smarjete, Laške vasi itd., to je iz 7. stol. Nekaj let nazaj je bilo dokazano tudi v Ajdovščini** naselje iz druge polovice 6. sto- letja. Takrat so namreč na kasno antičnih ru- ševinskih ostankih naleteli na sledove lepa, kose suhega zidu, ki se razlikuje od antičnega ter na dve, na površini mrežasto brušeni ja- godi. Iz obmorskega dela poznamo doslej le eno najdbo in sicer nekaj skeletnih grobov iz Stare vasi pri Dvorih** nad Izolo s skrom- nimi pridatki, ki naj bi po analogijah v bliž- nji Istri izvirali iz konca 5. stol. oziroma zgodnjega srednjega veka.*' Na Dolenjskem se zvrsti vrsta najdišč pod Gorjanci*' od Velikih Malenc, Vratoloma, Pendirjevke, Zidanega gabra z grobovi v trd- njavi in okoli nje. Hrast j a pri Orehovici in Orehka pri Stopičah, od koder izhajajo razne paisne spone, sulične osti, koščen glavnik, raz- ni železni okovi, železni noži, keramika itd., ki jih je moč okvirno postaviti v drugo po- lovico 6. stoletja. Lega tega najdišča jasno izraža razmere časa, ko je bilo najvarnejše življenje v skritem zavetju, proč od glavnih poti. Nekdaj pomembno in bogato mesto Nevio- dunum je bilo tedaj prazno in opustošeno. Da pa je še tlela iskra življenja v tej praznoti, kažeta najdeni grob** in okov cikadne oblike, sled gotske zapuščine 5. stol.,*' ter prstan s kačjimi glavami, ki ga je našel kmet ob nek- danjem pristanišču in naj bi bil istega, ozi- roma morda celo rugijskega izvora.*" Nad levim bregom Krke se dviga Vin j i vrh pri Beli cerkvi,*' kjer so ob cerkvi sv. Jo- žefa izkopali 6 skeletov s pridevki (pozlačena srebrna ptičja zaponka, z vdelanimi almanid- ni, pozlačena bronasta aplika z vtisnjenim živalskim motivom, dva koščena glavnika, razne jagode, dve mali bronasti pravokotni pašni sponi, deli raznih srebrnih okovov itd,), ki so shranjeni v muzeju na Dunaju, medtem ko ima Narodni muzej v Ljubljani v svoji lasti le uhan s kocko. Izraziti tipološki ele- menti nekaterih predmetov narekujejo upra- vičeno domnevo o prisotnosti langobardskega grobišča. Iz zgodnjega srednjega veka pa naj bi bil tudi grob brez pridatkov, ki so ga našli v bližini Bele cerkve, ob gradnji avtoceste.*^ Izrazito poznoantično tradicijo, ki jo kas- neje prisvojijo tudi germanska plemena. 78 predstavlja uhan s kocko, ki se pojavlja v obdobju od 5. do 7. stoletja.Pri nas so znani med drugim trije bronasti uhani z masivno kocko in en časovno mlajši bronast uhan s košarico (fragment) iz Smarjete,^* nadalje uhan z masivno kocko iz Kaplje vasi pri Tr- žišču^' ter iz doslej le okvirno in zelo po- manjkljivo raziskanega grobišča v Rojah pri Moravčah^" in srebrni uhan z masivno kocko iz Emone." Na štajerski strani so našli po- dobne primere uhanov poleg že omenjenih na rifniški nekropoli^^^ t^f^i ^la Vranju^* in Laški vasi."> Na nekropoli na Ptujskem gradu sta bila v grobu št. 5, čigar inventar naj bi bil germanskega značaja, vdeta v ovratnico dva bronasta uhana s kocko.Opredelitev zlatega uhana s kocko prav tako iz Ptuja*^ pa bi bila slej ko prej tvegana. Končno nam preostane še področje Emone, oziroma njena okolica in zaledje. Emonska tla v preteklosti kljub mnogim raziskavam niso dala nekih oprijemljivih materialnih do- kazov. Posamezne najdbe, ki so jih vključe- vali v to epoho, bi bile potrebne ponovne kritične presoje.*' Morda smemo z gotovostjo upoštevati le ne dolgo tega odkopan temelj zidane rotonde in morda njemu pripadajoče fragmente kapitelov dveh pilastrov. Ta, ver- jetno sakralni objekt, naj bi bil zgrajen v začetku 6. stol., ob koncu istega stoletja pa tudi že porušen.'* Prav gotovo pa odkriva nov pogled v živ- ljenjski prostor takratnega časa pred nekaj leti odkopana nekropola v Dravljah'*' z 49 raziskanimi in ca. 10 uničenimi grobovi. Ele- menti pridevkov v grobovih (ločne fibule, pašne spone različnih izdelav, uhani s koc- kami oz. poliedrom, noži, enorezen železni meč, koščeni glavniki itd.), odsevajo poleg poznoantične predvsem tudi vzhodnogotsko in deloma tudi alemansko kulturno kompo- nento. Najstarejši grobovi so bili vkopani na prelomu v 6. stol.; grobišče pa je bilo opu- ščeno še v prvi polovici istega stoletja. V emonsko zaledje pa lahko postavimo že omenjeno najdišče s Polhograjske gore nad Polhovim Gradcem,"« morda vrh hriba Sv. Lovrenca pri Dragomeru"' ter najdbo dveh pozlačenih srebrnih S fibul iz skeletnih gro- bov na Sveti gori v Zasavju, ki sta brez dvo- ma langobardskega porekla."^ Poskus prikaza poselitve in življenjskih razmer na sedanjem slovenskem ozemlju v dvestoletnem obdobju preseljevanja narodov do naselitve Slovanov bodisi zaradi pomanj- kanja materialnih dokazov, bodisi zaradi ne- zadostno publiciranega gradiva itd. je vse prej kot lahka naloga.«' Zato smo pogosto primorani, da se poslu- žujemo več aH manj ustaljenih tez, ne glede na to, ali se te opirajo tudi na arheološke ma- terialne dokaze ali ne. Iz tega torej sledi tudi upravičenost zgodnjesrednjeveške arheologi- je, ki poskuša čimprej nadoknaditi zamujeno in s sistematične j šim raziskovanjem deloma izpolniti vrzel, ki je doslej obstajala. OPOMBE 1. B. Graienauer, Ustoličevanje koroških voj- vod in država karantanskih Slovencev, Ljublja- na 1952, 403 in drugod. Za obdobje preseljevanja narodov glej tudi: F. Kos, Gradivo za zgo-dovino Slovencev I, 1902; B. Gralenauer, Zgodovina slo- venskega naroda I., 1964, 203—223 ter M. Ko&, Istorija Slovenaca, Beograd 1960, 17—28 z litera- turo na str. 385. — 2. B. Grafenauer, Ustoličeva- nje ,.. 392 ss. M. Kos, 1. C, 19. O klavzurah na Krasu tudi P. Petru, Osječki zbornik 12, 1969, 5 as; J. Sasel, Kronika 4, 1956/2, 86 ss. — 3. B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I, 1964, 208 ss. S. Skaler, Neviodunum v zgodlnjem srednjem veku do naselitve Slovencev, Munici- piium Flavium Latobicorum Neviodunum, 1961, 42, 43. — 4. B. Grafenauer, Ustoličevanje... 404, 405. — 5. O tem vprašanju bo laže spregovoriti bolj kritično po izidu monografije o klavzurah, ki je že v tisku. — 6. B. Saria, Glasnik muzejske- akega društva za Slovenijo (odslej GMS) 1—4, 10, 1929, 11 ss; 11, 1930, 5 sis. Ostalo literaturo glej P. Petru, ibidem pod opombo 26 in 27. O sondi- ranju pri cerkvi sv. Martina na Vel. Malencah glej P. Petru, Varstvo spomenikov (odslej VS) 13—14, 1968—69 (1970), 176. — 7. S. Skaler, 1. C, 44. — 8. S. Rutar, Letopis Matice Slovenske (odslej LMS) 1890, 120, 121. J. Pečnik Mitteüun- gen der k. k. Zentral-Kommission (odslej M.ZK) 17, 1891, 123; Izvestja muzejskega društva za Kranjsko (odslej IMK) 14, 1904, 194. A. MüUner, ARGO 7, 1899, 196. — 9. J. Pečnik, MZK 23, 1897, 104; IMK 14, 1904, 194, 195. S. Petru, Arhe- ološki vestnik (odslej AV) 18, 1967, 443 sB. — 10. Premerstein-Rutar, Römische Strassen und Befestigungen in Krain, Wien 1899, 26. B. Saria, GMS 20, 1—4, 1939, 148 in GMS 22, 1941, 38. B. Grafenauer, Ustoličevanje... 404. — 11. A. Müllner, Emona 1879, 98, 274. Preyer, Mitteilun- gen des Musealvereins für Krain (odslej MMVK) 6, 1851, 27. — 12. Hrovat, Novomeško okrajno glavarstvo, 1885, 74. J. Steklasa, Zgodovina žup- nije Sent Rupert na Dolenjskem, 1913, 11. — 13. K. Deschmann, Führer durch das krainische Landesmuseum Rudolfinium in Laibach 1888, 122. — 14. M. Kos, GMS 22, 1941, 117. B. Saria, GMS 20, 1—4, 1939, 148; Blatt Rogatec, 1939, 65. W. Schmid, Časopis za zgodovino in narodopisje (odslej CZN) 31, 1936, 111, op. 25. — 15. M. Urleb, Križna gora, VS 9, 1962—64 (1965), 146. M. Urleb, AV 19, 1968, 473 ss. — 16. A. Riedl — O. Cuntz, Jahrbuch für Altertumskunde (odslej JbA) 3, 1909, 1 ss. W. Schmid, Südsteiermark im Altertum, Graz 1925, 24. S. Rutar LMS 1890, 130. J. Pečnik, Dom in svet 5, 1892, 224. B. Saria, GMS 20, 1—4, 1939, 148. B. Grafenauer, Ustoli- čevanje ... 404. P. Petru, Osječki zbornik 15, 16. — 17. W. Schmid, Das ostgotische Haus von Reichenegg, Joaneum ^ 1&43, 275 ss. W. Schmid, 79 Das ostgotische Dorf auf dem Reichenegg bei Anderburg, Untersteierischer Kalender 1944, 77 SS. B. Saria, GMS 20, 1—4, 1939, 148. B. Grafe- nauer, Ustoličevanje ... 404. V. Kolšek, Rifnik, VS 9, 1962—64 (1965), 161, 162 in 188, 189. V. Kolšek, Celjski zbornik 1965, 281—294. L. Bolta, Rifnik, VS 12, 1967 (1969), 101, 102. L. Bolta, Rifnik, VS 13—14, 1968—69 (1970), 174. L,. Bolia, AV 18, 1967, 397 ss, (T. I.—VIII). L. Bolta, Arhe- ološki pregled 10, 1968, 169, 170, (T. LVI, 2). L. Bolta, Celjski zbornik 1962, 269 ss. L. Bolta, Necropole du bas-empire ä Rifnik pres Šentjur, Inventaria archaelogica 1969, F. 12, y 109 — y 118. L. Bolta, Poznoantični grobovi na Rifniku pri Šentjurju, predavanje na Zgodnjesrednjeve- škem kolokviju v Kranju leta 1969. P. Petru, ibidem 16. — 18. P. Petru, AV 18, 1967, 453 ss (T. I.), z navadeno starejšo litearaturo. —■ 19. P. Petru, Osječkii' zbornik 15. — 20. P. Petru, AV 18, 1967, 456 ;ss. — 21. A. Valič, Gradišče nad Pivko pri Kranju, VS 12, 1967 (1969)), 100, 101. A. Valič, AV 19, 1968, 485 ss. (T. L—VIII.), s sitarejšo literaturo. — 22. Petru, Osječki zbor- nik 16, 17. — 23. D. Svoljšak, Sv. Pavel nad Vr- tovinom, VS 11, 1966 (1967), 129. P. Petru, Sv. Pavel nad Vrtovinom, VS 10, 1965 (1966), 206. P. Petru, Osječki zbornik, 17. D. Svoljšak, AV 19, 1968, 427 ss. (T. I.). — 24. B. Grafenauer, Ustoli- čevanje ... 402 ss. M. Kos, Istarija Slovenaca, 1960, 19. W. Schmid, Emona, JbA 7, 1913, 64. J. Klemene, Zgodovina Ljubljane I., 1955, 333. — 25. M. Kos, GMS 10, 1^, 1929, 27. M. Kos, Zgo- dovina Slovencev, 1933, 29. J. Sasel, Vodnik po Emoni, 1955, 31. J. Rus, GMS 20, 1—4, 1939, 152 ss. — 25.a L. Plesničar, Ljubljana, VS 13—14, 1968-69 (1970), 188, 189. — 26. J. Klemene, AV 18, 1967, 123 sis. z navedeno literaturo. — 27. W. Schmid, CZN 31, 1936, 111. V. Skrabar, Mittellun- gen des Historischen Vereines für Steiermark 8, 1910, 133 ss. — 28. J. Klemene, ibidem, 118 ss. — 29. S. Jenny, MZK, NF. 22, 1896, 13. V. Skrabar, Jahrbuch der k. k. Zentral-Kommisßion (odslej JbZK) NF. 2, 1904, 197. W. Schmid, ibidem 112, SS. J. Kovačevič, Vairvarska kolonizacija južno- slovenskih oblasti, 1960, 29. I. Curk, CZN NV. 2, 37, 1966, 46 ss z navedeno literaturo. — 30. S. Pahič, Antični in staroelovenski grobovi v Brezju nad Zrečami, Razprave SAZU 6, Baz. 1, 1959, 267, 268. I. Curk, ibidem 46—62. — 31. J. Kle- mene, ibidem 111 ss. J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki. Dela SAZU 4, 1950, 23 in drugod. J. Sasel, Kronika 9, 2, 1961, 152 ss. I. in J. Curk, Ptuj, 1970, 41 ss, z navedeno literaturo na str. 151, 152. — 32. B. Grafenauer, Ustoličevanje... 408. — 33. B. Grafenauer, ibidem 409. — 34. primerjaj B. Grafenauer, ibidem, 411. — 35. B. Grafenauer, ibidem 411. — 36. Z. Vinski, AV 11— 12, 1960-61, 229, 230. B. Grafenauer, ibidem 421 ss. — 37. Glej op. 21. — 38. J. Zmavc, JbZK, IMF. 2, 1904, 233 ss. W. Schmid, JbA 1, 1907, 35 ss. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja 1939, 4 ss, z navedeno literaturo na str. 430 in 431. J. Ka- stelle, 900 let Kranja, Spominski zbornik 1960, 38 ss. J. Werner, Die Langobarden in Pannonien, A., 1962, 125 in drugod, z navedeno starejšo li- teraturo na str. 160. B. Grafenauer, ibidem 412 ss. J. Kovačevič, ibidem 28. Z. Vinski, ibidem 229 ss. Z. Vinski, Vjesnik arheol. muzeja u Za- grebu, ser. 3, sv. 3, 1968, 135 ss. — 39. J. Kasite- lic. Slovanska nekropola na Bledu, Dfela SAZU 13, 1960. Z. Vinski, AV 11-12, 1960-61, 231. J. Kovačevič, ibidem 29. J. Werner, ibidem 127 ss. J. Korošec, Glasnik zemaljskog muzeja BiH, n. s. 7, 1952, 16. Z. Vana, Einführung in die Fräh- geschichte der Slawen, 1970, 71, 72. — 40. A. Valič, Moste pri Žirovnici, VS 13—14, 1968-69 (1970), 189, 190. — 41. V. Sribar, Podmedec, VS 9, 1962-64 (1965), 188. V. Sribar, AV 18, 1967, 377 ss (T. I.). — 42. Glej op. 23. — 43. J. Kastelic, Zgodovinski časopis (odslej ZC) 6—7, 1952-53, 98 ss. J. Kovačevič, ibidem 28 ss. — 44. P. Pe- tru, Ajdovščina, VS 13—14, 1968-69 (1970), 157 ter 185, 186. P. Petru, Osječki zbornik 17 ss. — 45. E. Boitin, Stara vas pri Dvorih nad Izolo, VS 13—14, 1968-69 (1970), 174, 175. — 46. B. Ma- rušič, Istra u ranem srednjem veku, Pula 1960, 10. — 47. S. Petru, AV 18, 1967, 435 ss (T. I,—VI.). T. Knez, AV 18, 1967, 389 ss. — 48. Stefan, Das Joaneum 6, 1943, 57 ss. — 49. Z. Vinski, AV 11— 12, 1960-61, 231. Z. Vinski, Jahrbuch des Kö- misch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 4, 1957, 140, 154 s's (Abb. 14). J. Kovačevič, ibidem 29. — 50. S. Skaler, ibidem 43. — 51. J. Werner, ibidem, 124 ss in 159 s starejšo literaturo. — 52. V. Sribar, AV 9—10, 3—4, 1958-59, 255 ss. — 53. Z. Vinski, AV 11—12, 1960-61, 231. Z. Vinsld, VI. Kongres arheologa Jugoslavije I, Ljubljana 1963/1964, 105 ss. J. KasteUc, Dela SAZU 13, 1960, 14 ss. — 54. J. Kastelic, ibidem 15, 16. T. Knez, ibidem 389. S. Gabrovec, Najsterejša zgo- dovina Dolenjske, 1956, 32. — 55. T. Knez, ibi- dem 390. Od tod je znano tudi železno streme in keramika, ki ju Ložar predstavi kot srednjevsški ostalini (GMS 20, 1—4, 1939, 187 s). — 56. Z. Vinski, AV 11—12, 1960-61, 231. T. Knez, ibidem 390. S. Gabrovec, ibidem 32 in 34. Tu je nave^ dena tudi starejša literatura za omenjeno naj- dišče — Roje nad Moravčami. — 57. L. Plesni- čar, Emona nell'etä tardo antica e resti Paleo- cristiani, predavanje na simpoziju v Poreču 1971. — 58. Glej op. 17. — 59. Rezultati najnovejših raziskav še niso objavljeni. — 60. J. Korošec, Staroslovenska grobišča v severovzh. Sloveniji, 1947, 47 z op. 115 in 116. W. Scmid, Südsteier- mark im Altertum, 1925, 24. J. Kastelic, ZC 6—7, 1952-53, 103. Z. Vinski, ibidem 231. — 61. P. Koro- šec, ZC 1970, 24, 1—2, 77 ss. P. Korošec, AV 19, 1968, 287 ss (T. I. I, II). — 62. J. Kastelic, Dela SAZU 13, 1960, 16. — 63. Literaturo za te časovno dvomljive najdt>e navaja J. Sasel, Paulys Realen- ciklopedie der classischen Altertumswissenschaft, Emona 560. Deloma dopol. v članku M. Slabe, Grobišče iz dobe preseljevanja narodov v Dravljah, AV v tisku. — 64. D. Plesničar, ibidem. L. Plesničar, Ljubljana, VS 13—14, 1968-69 (1970), 162. — 65. M. Slabe, Ljubljana, VS 13—14, 1968-69 (1970), 172, 173, 194, 195. M. Slabe, Predavanje na zgod- njesrednjeveškem kolokviju v Kranju leta 1969, v tisku. — 66. Glej op. 18, 19, 20. — 67. Primerjaj P. Petru, AV 18, 1967, 453 do 455. — 68. J. Pečnik, IMK 14, 1904, 132. K. Deschmann, Führer durch das Krain. Landes-Museum Ru- dolfinum in Laibach 1888, 116. W. Schmid, Ljub- ljanski zvon 28, 1908, 105. J. Werner, ibidem 125, 159, 160. S. Gabrovec, ibidem 32, vodi pod Vače. — 69. Poudarjam, da v pregledu nisem upošte- 80 val vrsto poznoantičnih najdišč zaradi nezadost- nega poznavanja gradiva, Id ni dostopno oziro- ma ga ni ohranjenega, bodisi da so siami podatki o najdišču toliko piomanjkljivi, da jih ni mogo- če uporabiti. Vsekakor bo treba v bodoče upoštevati verjet- no najdišča, kot so npr. Golo pri Igu, Sv. Mar- jeta v Zlebeh pri Medvodah itd., kakor tudi pod- ročja nasploh okoli cerkvic sv. Lovrenca in sv. Marjete, kjer vse bolj pogosto naletimo na najd- i be, ki bi se vključevale v to obdobje. Prav tako j pa obstaja še verjetno nekaj slučajnih najdb kot npr. novec Zenona (474—491) iz Hrastja pri Ljub- ljani (J. Sasel, Numizmatični vestnik 3/3, 1960, 91), dvokrilna železna puščica iz Zapodij pri Kresnicah (V. Stare, Zapodje pri Kresnicah, VS 11, 1966, 1967, 132) in druge, ki pa dlanea še ne i dovoljujejo nekih določnejših zaključkov. j 81