Gospodarske stvari. Prisilno zavarovan.je. Iz Šmarijskega okraja nam piše čislan posestnik glede na prisilno zavarovanje jako rezke besede; da-si nismo v vsem z njiin ene misli, vendar pa postavimo le-serrr njegove opazke, ker je v njih dokaj resnice. On piše: Ncki časopis je letos naslikal v uvodnem članku nekalere pogubne nasledke prisilnega zavarovanja, ki se namerja vpeljati. Najhujši udarec pa, koji bi s tem zadel kmeeke posestnike. je popolnoma prezrl. In to se je ludi lahko zgodilo, ker gospodje po mestih, ki časnike pišejo, kmečkih razmer dovolj ne poznajo, zategadelj tudi ne morejo umeti, ker sami ne okušajo, kaka stiska postaja na kmetih čedalje bolj za denar. Imel sem že veekrat priliko poslnšati nevolje in kletev nekaterih posestmkov do tistih sleparskih in nadležnih agentov, ki hodijo od hiše do hiše na kmetih, da slepijo in nagovarjajo lehkomišljene gospodarje k zavarovanju; le-ti pa plačevati no morejo ali vsaj silno težko, ker jim še za druge neizogibne potrebe vedno manjka denarjev. Marsikaterega že sem slišal govoriti, da že komaj čaka, da bi mu zavarovalna doba polekla, da bi odslopil, samo zato, ker je pretrda za denar. Pa sem tudi že zvedel, da je v našem obližju dala neka banka «prodati nekemu posestniku njegovo zemljišče, keruvede ni mogel več zavarovalnine plačevati. Ge se pa še prisilno zava rovanje, bodo se taki slučaji vedno množili. Kogar ne bo spravil požar v nesrečo, pognala ga bo zavarovalnica izpod domače strehe po tujem svetu s poraočjo take postave. Jaz sicer ne zametujem zavarovanja, pa po mojih mislih naj bi se prenaredilo tako, da bi ostajal ta denar v domačem kraju in se uporabljal v korist tistim, ki ga vlagajo; zdaj pa se ves ta denar, kar ga preostane čez upravne stroške, steka !e v večja mesta tamošnjim bogatašem in judom v roke. Potem nam kažejo svoje nakupičene milijone na papirju, kakor bi hoteli reei: glejte, kako ste neumni, da lačna vrana sito pase. Kdor bi pa bil v taki -zadregi, da ne bi mogel redno plačevati, naj bi mu ne delali sile in ga s tem še v večjo nesrečo ne tirali. Ako se pri državnem ali deželnem proračunu kaže primajkljaj, poviša se davek, da se pokrijejo stroški; pri okrajnih in občinskih zastopih naložijo se večje priklade; če se pa kmetu kaže primanjkljaj pri njegovem gospodarslvu, kar je že sploh navadno, kam se pa on naj obrne za pomoč, da bi pokril neznosne- stroške, ki se riui nepremišljeno nalagajo vedno večji? V prejšnih ča sih niso poznali hranilnic, ne posojilnic, ne zavarovalnic; ni bilo pravih, še manj pa zamudnih obrestij, ne vojašk(! takse, ne šolskih kaznij in še več drugih nepotrebnih plačil — a kmečki stan bil je trden, iraovit, kar pa zdaj vkc to grozno stiska revnega kmeta. Prej je ostajal denar v kmeukih n.kah, pod domačo streho, zdaj roma pa v denarne zavode in blagajnice, ki so pod gosposkim ključem. Skoraj že ne bo najti vcč gospodarja na kmetih, da ga ne bi več ali manj tlačili dolgovi. Naši spredniki so dajali desetino, kdor je veliko pridelal, je več dal, kdor pa malo, je bila tudi desetina majhna; dača pa je bila takrat primerorna čisto mala. Zdaj pa, če bi kmet tudi ničesar ne pridelal, kar bi mogel prodati, vendar mora plačati davek in obresti ravno tako, kakor če bi imel natlačene shrambe blaga. Res je, da se v slučaju kake elementarne škode odpiše nekaj davka, a kaj pomaga to, če mora pa v naslednjih letih v dvojni meri spet nazaj plačati, kar se mu je prej odpisalo, ker davki vedno naraščajo. Stare dav- čne knjižice za 40—45 let nazaj mi kažejo, da kdor je plačal takrat pri nas 10 gld. vsega davka, ta ga ima zdaj že nad 70 gld. na leto. Kje pa so še potem obresti in drugi stroški? To je sad vednih volitev in zborov. L. 1851. je imela naša občina samo 2 % občinskih priklad, a letos jih plačamo pa že zavsem (z okrajnimi in deželnimi) 136%! Kaj ne, da je to lep napredek ? Ko se je leta 1848. odpravila tlaka in desetina, je rekel neki veljaven gospod vojaškega stanu iz Podčetrtka: «Vi kmetje se sicer veselite nove vlade in novih časov, pa verjamite rni, da bote imeli v prihotlnje mnogo več plačila, kakor dosihmal. Dozdaj je k večjemu morda po eno poseslvo prišlo na eksekutivno prodajo na leto, ali potem jih bo eno samo nedeljo po več oklicanih«. Da je mož govoril popolno resnico, tega se zdaj lahko vsakdo prepriča. In če se vpelje še prisilno zavarovanje, bo to spet le rov roš, na katerem bodo neusmiljeno pekli kmečke posestnike. Tako pa torej le zapriseženi sovražniki kmečkega prebivalstva bi menda radi same berače, puntarje in anarhiste izpodredili, kajti kjer uboštvo narašča, ondi nravnost peša. Kmečki stan bi morali pač po vsej pravici in dolžnosti vsi višji krogi podpirati, spoštovati in braniti ga pogube, ker je krušni oče vseh drugih stanov; vendar se pa večkrat ravno nasprotno dela! Sejmovi. Dne 29. oktobra pri Sv. Juriju ob juž. žel., na Muti, v Koprivnici, v Koračici, Cmureku, Gornjein gradu, pri Sv. Tomažu, pri Vel. nedelji in v Slov. Bisirici. Dne 2. novembra v Kaniži pri Ptuju (svinjski sejem) in v Vitanju.