POSLOVANJE INSTITUCIJ TRGA KAPITALA V FINANČNI KRIZI IN priložnosti ZA RAZVOJ TRGA KAPITALA dr. Aleš Berk Skok, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani UDK 336.76 JEL: G01, G10, G20 Povzetek: Slovenski trg kapitala je bil zaradi svetovne finančne in gospodarske krize v zadnjih letih zelo na udaru. Poleg samih ravni cen delnic se je izjemno znižal tudi obseg transakcij na sekundarnem trgu. To pa je negativno vplivalo na poslovanje sicer pred krizo visoko donosnih dejavnosti, povezanih s finančnim trgom. Članek prikazuje zaostrenost razmer v različnih delih finančnega sektorja in predstavlja usmeritve za področja, ki bi se jih v Sloveniji morali lotiti z vso skrbnostjo, da bi jih oživili in vzpostavil okolje, ki bi omogočalo ustvarjanje visoke dodane vrednosti kot pred zadnjo finančno krizo. Poudarjeni so predvsem potreba po vzpostavitvi robustnega in perspektivnega poslovnega okolja skupaj z infrastrukturo razvojnega financiranja, ki bo spodbujalo primarni trg kapitala, dograditev Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, vzpostavitev hipotekarnih mehanizmov refinanciranja in sprememba davčnega sistema. Ključne besede: finančni trgi, finančne institucije, finančna kriza, razvoj finančnega trga Abstract: The Slovenian capital market was hit hard by the current global financial crisis. Not only did stock prices fall sharply, but turnover also diminished. This combination severely affected the business models of firms in financial industries. Their favourable performance previous to the crisis was overturned. This paper presents the situation and suggests areas in which the Government and financial industry should act strategically to build a suitable environment to underpin robust future development in this field, which has strong potential for high-value-added activities. These actions include developing a friendly business environment including development finance, which is expected to promote the primary capital market, new legislation on investment funds and asset-management companies, and new mechanisms for mortgage refinancing and taxation. Key words: financial markets, financial institutions, financial crisis, financial market development Leto 2008 je šlo v zgodovino kot leto svetovnega zloma finančnega in gospodarskega sistema. Po obdobju konjunkture je visoka rast surovin, ki je temeljila na močni investicijski dejavnosti, pripeljala do povečanih stopenj inflacije (v razvitem svetu in državah v razvoju se je ta v celem letu 2008 povečala za več kot 50 odstotkov; povečanjeje bilo bistveno večje ob koncu prvega polletja, ko smo bili priča zlomu cen nafte in drugih surovin). V razvitem svetu so bile povprečne inflacijske stopnje v letu 2008 na ravni 3,4 odstotka, v državah v razvoju pa 9,3 odstotka (World Economic Outlook, 2009). Centralne banke so začele umirjati konkjunkturni cikel, z višanjem obrestnih mer pa je prišlo do prekinitve dovajanje »dopinga« v gospodarski sistem prek finančnega sistema, ki je razpolagal z obsežnimi presežnimi finančnimi viri. Višje obrestne mere so povzročile slaba posojila, in sicer najprej pri agresivnih finančnih inovacijah na hipotekarnem področju. Ker so te inovacije temeljile na listinjenju, se je tveganje prelilo v finančni sistem (predvsem njegov bančni del), hkrati pa je prišlo do koncentracije tveganj in velikih odpisov vrednosti bančnega premoženja, kar je povzročilo močan impulz, ki je imel hude posledice za preskrbo z viri financiranja (Rupnik in Berk, 2009). Ker se težave niso nemudoma zajezile znotrajfinančnega sistema (npr. s posegom držav, ustanavljanjem slabih bank, ...), so pomanjkanje virov v drugem krogu začela čutiti tudi podjetja. Ko jim ni uspelo več financirati obratnega kapitala in dokončati naložb, je prišlo do zloma povpraševanja in nadaljnjega poslabševanja bančnih bilanc. Stopnja gospodarske aktivnosti se je v razvitem svetu v letu 2008 bistveno zmanjšala, s tem da je večina poslabšanja posledica drastičnega zaostrovanja razmer v drugi polovici leta. Tako je bila na letni ravni v skupini razvitih držav dosežena rast 0,5 odstotka (v letu 2007 2,7 odstotka), državam v razvoju pa se je rast zmanjšala z 8,3 odstotka na 6,1 odstotka. Na svetovni ravni se je gospodarska rast znižala s 5,2 odstotka v letu 2007 na 3 odstotke v letu 2008, v letu 2009 pa na -0,6 odstotka, v razvitih državah celo na -3,2 odstotka (World Economic Outlook, 2009 in 2010). Drastičnost gospodarskih razmer je mogoče ponazoriti s padcem cene nafte v drugi polovici leta za 80 odstotkov - z ravni 147 USD na raven 27 USD (Crude Oil ..., 2010), padcem mednarodne trgovine v prvem četrtletju 2009 za 40 odstotkov - merjeno s količinami, vrednostno pa celo za 60 odstotkov, padcem industrijske proizvodnje v istem obdobju za 30 odstotkov (World Economic Outlook, 2009), znižanjem indeksa cen ladijskih prevozov za več kot 90 odstotkov (Baltic Exchange Dry Index, 2010). Posledica razmer je bila nenadno povečanje kreditnega tveganja. Kreditni pribitki za banke na trgu kreditnih zamenjav (CDS market), ki merijo to tveganje, so se z normalne ravni 30-40 bazičnih točk povečali na 350 bazičnih točk, razlika med zahtevano donosnostjo podjetniških obveznic bonitete BBB in AAA pa s pribl. 150 bazičnih točk na 600 bazičnih točk, takoj po padcu investicijske banke Lehman Brothers Holdings celo na 1.100 bazičnih točk (World Economic Outlook, 2009). V letu 2008 se je gospodarska rast v Sloveniji znižala na 3,5 odstotka. Gospodarska rast je bila rezultat še vedno razmeroma visoke rasti bruto investicijv prvi polovici leta in deloma še solidne medletne rasti izvoza. V zadnjem četrtletju 2008 je bila gospodarska aktivnost celo negativna, in sicer zaradi hitrega zmanjševanja domačega povpraševanja in močnega zmanjševanja izvoza blaga, ki se je zmanjšal za 9,4 odstotka. Realno so se v zadnjem četrtletju zmanjšale tudi investicije v osnovna sredstva, in sicer za 5,3 odstotka (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009). Gospodarstvo Slovenije je tako kot druge države zajel val odpuščanj in naraščanja števila brezposelnih. Zadnji podatki kažejo, da smo v tretjem in četrtem četrtletju 2009 na medletni ravni dosegli padec gospodarske aktivnosti za 8,3 odstotka in 5,5 odstotka. Primerjano na preteklo četrtletje je bila gospodarska rast negativna v zadnjem četrtletju 2009 (-0,3 odstotka), pa tudi v prvem letošnjem četrtletju (-0,5 odstotka) (Tekoča gibanja, 2010a). Slovenska podjetja so investicijsko povpraševanje temeljila na zadolževanju, kar se je kazalo tudi v povečanem zadolževanju bančnega sektorja v tujini. Pridobljeni viri so omogočali kreditiranje domačih sektorjev v obdobju pregrevanja gospodarstva. Sledil je preobrat s prepolovitvijo stopnje gospodarske rasti, zmanjševanjem agregatnega povpraševanja in prilagajanjem investicijskih načrtov (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009). Zaradi nižjega deleža lastniškega kapitala slovenskih podjetij glede na podjetja evrskega območja so slovenska podjetja bolj odvisna od drugih virov financiranja in zato v obdobju nestabilnih razmer na finančnih trgih močneje izpostavljena tveganju refinanciranja. Delniški trgi so imeli v ekstremnem letu 2008 visoke izgube. Slovenski borzni indeks SBI 20 je izgubil precej več kot indeksi na razvitih trgih, pa tudi več kot indeksi držav v razvoju. S 67,5-odstotnim padcem je leto končal na 3.696 točkah. Po drugi strani pa niti leto 2009 niti prva polovica leta 2010 nista prinesla okrevanja, kakor je to veljalo za razvite trge in glavne trge v razvoju. SBI 20 je v letu 2010 med primerjanimi indeksi dosegel celo največji padec. Tako lahko ugotovimo, da so delniški indeksi trgov v razvoju ob koncu leta 2009 in ob polletju 2010 dosegali približno 80 odstotkov ravni iz konca leta 2007, slovenski borzni indeks SBI 20 pa le še dobrih 30 odstotkov. Poleg tega pa je skrb vzbujajoče to, da so delnice velike večine družb, vključenih v omenjeni slovenski indeks, po mnenju številnih analitikov, ki se jim pridružujem tudi avtor, med dražjimi v regiji. V tabeli 1 je primerjava gibanja nekaterih najpomembnejših delniških indeksov in obeh delniških indeksov Ljubljanske borze. Tržna kapitalizacija finančnih instrumentov na Ljubljanski borzi je konec leta 2008 znašala 15,26 milijarde EUR, kar je za 40,6 odstotka manj kot v decembru 2007. Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi je ob koncu leta 2008 Tabela 1: Donosnosti borznih indeksov v obdobju 2008-2010 Vrednost indeksa Donosnost Vrednost 31.12.2009 glede na 31.12.2007 Vrednost 30.6.2010 glede na 31.12.2007 Indeks 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2009 30. 6. 2010 2008 2009 2010 ytd S&P 500 1.478 891 1.111 1.031 -39,76% 24,75% -7,21% 75,15% 69,73% DJ EURO STOXX 415 223 275 243 -46,25% 23,32% -11,53% 66,28% 58,64% HANG SENG 27.813 14.387 21.873 20.129 -48,27% 52,02% -7,97% 78,64% 72,37% MSCI WORLD* 111 68 83 88 -38,74% 22,06% 6,02% 74,77% 79,28% MSCI WORLD** 1.589 920 1.168 1.041 -42,10% 26,96% -10,87% 73,51% 65,51% MSCI EM* 335 160 271 294 -52,24% 69,38% 8,49% 80,90% 87,76% MSCI EM** 1.246 567 981 909 -54,49% 73,02% -7,34% 78,73% 72,95% SBI20 11.370 3.696 4.079 3.551 -67,49% 10,36% -12,94% 35,87% 31,23% SBI TOP 2.519 854 983 880 -66,09% 15,03% -10,45% 39,01% 34,94% Vir: Bloomberg, MSCI, Ljubljanska borza, lastni prikaz. Opombi: * v EUR, ** v USD. 31.12.2006 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2009 ŠTEVILO IZDAJ FINANČNIH INSTRUMENTOV 205 188 187 174 Trg delnic - prva kotacija 8 8 7 8 Trg delnic - standardna kotacija 20 17 18 17 Trg delnic - vstopna kotacija 74 64 61 54 Trg obveznic 93 89 90 84 Trg investicijskih kuponov - plus kotacija 0 2 Trg investicijskih kuponov - osnovna kotacija 3 3 7 5 Trg delnic investicijskih družb 7 7 4 4 Trg strukturiranih produktov 10 3 3 5 Vir: Mesečne in letne statistike Ljubljanske borze. znašala 8,47 milijarde EUR, kapitalizacija obveznic pa 6,79 EUR. Vse od leta 2006 pa do konca leta 2009 se je število finančnih instrumentov zmanjševalo, tako obveznic kot tudi delnic. Edini segment, ki se je povečeval, je bil trg investicijskih kuponov, ki pa je po obsegu zanemarljiv (mesečne in letne statistike Ljubljanske borze, 2007, 2008, 2009). Podjetja so finančne vire tudi v času, ko bi bilo zaradi visokih vrednotenj laže izvesti dokapitalizacijo ali izdati dolžniške finančne instrumente, večinoma iskala pri bankah in ne z izdajami delnic ali obveznic. Tako je ostal neizkoriščen del možnosti za investiranje prihrankov sektorja gospodinjstev doma namesto v tujini, kapitalski trg pa ostaja plitev. Pozitivna sprememba se je zgodila v letih 2007 in 2008 pri izdajah delnic bank. V letu 2007 so bile namreč 3 izdaje na primarnem trgu v emisijski vrednosti 439 milijonov EUR in leta 2008 4 izdaje v emisijski višini 548 milijonov EUR (Poročilo o stanju in razmerah na trgu FI, 2009)1. Sicer pa slovenski primarni trg za nefinančna podjetja ne deluje, saj je bilo v preteklih petnajstih letih pičlih 171 mio. EUR izdaj delnic in 57 mio. EUR podjetniških obveznic, slednje praktično v celoti (razen dvomilijonske izdaje v letu 2008) pred letom 2000. Po strukturi finančnih instrumentov je bila v letu 2009 večina prometa ustvarjena z delnicami (79,62 odstotka), sledil je promet z obveznicami (17,29 odstotka). Glede na leto 2008 se je delež prometa, ustvarjenega z delnicami, povečal za 5,54 odstotne točke, in sicer zaradi zmanjšanega deleža investicijskih družb, katerih delež v prometu se je s 7 odstotka v letu 2008 zmanjšal za 4,5 odstotne točke (letna statistična poročila Ljubljanske borze, 2009). Tabela 3 in slika 2 prikazujeta dinamiko na sekundarnem trgu finančnih instrumentov v letih 2007, 2008 in 2009. Promet se je v tem obdobju močno zmanjševal. Od leta 2007, ko je bilo z vsemi finančnimi instrumenti Slika 1: Pregled prometa po tržnih segmentih Ljubljanske borze v letu 2009 ODelnlce I Invest. kuponi 1 NLB 300 mio. EUR, NKBM 111 mio. EUR, A banka 102 mio. EUR in Banka Celje 35 mio. EUR. Vir: Letna statistična poročila Ljubljanske borze, lastni izračuni. sklenjenih poslov za 3,73 milijard EUR, se je do leta 2009 promet zmanjšal na 904 milijone EUR. Padec prometa z delnicami je podoben - od 1,95 milijarde EUR v letu 2007 na 720 milijonov EUR v letu 2009. Dejansko je padec pri delnicah še večji, saj je prišlo v avgustu 2009 do enkratne in specifične transakcije v vrednosti pribl. 290 mio. EUR - zaseg delnic Mercatorja in Pivovarne Laško (letna statistična poročila Ljubljanske borze, 2007, 2008 in 2009). Prometa z delnicami je tako dejansko bilo le za okrog 430 milijonov EUR. Ekstrapolacija podatkov za prvo polletje leta 2010 pa kaže, da lahko konec leta pričakujemo le okrog 375 mio. EUR prometa na delniškem trgu, na vseh tržnih segmentih pa okrog 530 mio. EUR (Mesečno poročilo, 2010). Ob upoštevanju vseh finančnih instrumentov je povprečni dnevni promet v letu 2007 znašal približno 11,6 mio. EUR, promet z delnicami pa približno 7,4 Tabela 3: Pregled prometa po tržnih segmentih Ljubljanske borze v obdobju 2007-2010 (v tisoč EUR) Trg delnic Prva kotacija Standardna kotacija Vstopna kotacija Skupaj Povp. dnevni promet Trg delnic ID Trg invest. kuponov Trg obveznic Skupaj Povp. dnevni promet jan.07 152.923 6.951 55.386 208.309 9.469 feb.07 106.637 4.847 46.589 153.226 6.965 mar.07 143.778 6.535 94.868 238.646 10.848 apr.07 129.587 5.890 66.485 196.072 8.912 maj.07 131.563 5.980 40.996 172.559 7.844 jun.07 159.559 7.253 26.485 186.044 8.457 jul.07 229.414 10.428 132.296 361.710 16.441 avg.07 221.489 10.068 60.434 281.923 12.815 sep.07 155.411 7.064 21.381 176.792 8.036 okt.07 150.410 6.837 21.661 172.071 7.821 nov.07 175.742 7.988 53.874 229.616 10.437 dec.07 195.463 8.885 499.825 695.288 31.604 jan.08 121.561 51.409 7.379 180.349 8.198 6.711 1.393 5.468 193.921 8.815 feb.08 66.784 29.315 4.323 100.422 4.565 4.381 2.116 11.995 118.914 5.405 mar.08 81.011 21.337 6.306 108.654 4.939 7.715 1.016 19.573 136.958 6.225 apr.08 99.772 17.743 7.216 124.731 5.670 10.476 4.147 59.832 199.186 9.054 maj.08 35.697 12.053 6.580 54.330 2.470 8.199 1.031 8.664 72.224 3.283 jun.08 27.322 12.341 4.945 44.608 2.028 4.055 450 13.758 62.871 2.858 jul.08 33.336 14.077 3.958 51.371 2.335 4.958 425 3.955 60.709 2.760 avg.08 22.057 6.976 2.716 31.749 1.443 3.181 456 4.474 39.860 1.812 sep.08 53.305 16.293 5.072 74.670 3.394 3.537 751 16.924 95.882 4.358 okt.08 69.753 15.115 2.894 87.762 3.989 4.003 1.199 64.115 157.079 7.140 nov.08 40.699 8.670 2.196 51.565 2.344 1.481 2.541 16.954 72.541 3.297 dec.08 30.154 9.729 2.484 42.367 1.926 31.288 611 1.380 75.646 3.438 jan.09 20.619 5.316 1.042 26.977 1.226 948 397 8.067 36.389 1.654 feb.09 19.758 3.945 1.839 25.542 1.161 1.387 399 26.069 53.397 2.427 mar.09 22.813 10.782 2.017 35.612 1.619 1.078 432 35.565 72.687 3.304 apr.09 14.719 4.038 1.806 20.563 935 889 390 6.702 28.544 1.297 maj.09 40.974 15.566 1.783 58.323 2.651 2.850 339 10.148 71.660 3.257 jun.09 36.356 6.518 1.932 44.806 2.037 1.857 297 11.088 58.048 2.639 jul.09 20.284 2.198 875 23.357 1.062 1.018 197 11.172 35.744 1.625 avg.09 173.313 142.889 981 317.183 14.417 907 309 8.960 327.359 14.880 sep.09 42.226 5.748 1.780 49.754 2.262 3.499 565 13.648 67.466 3.067 okt.09 45.472 6.022 2.742 54.236 2.465 4.145 852 5.306 64.539 2.934 nov.09 20.102 2.223 1.537 23.862 1.085 2.520 587 5.079 32.048 1.457 dec.09 29.127 3.285 7.181 39.593 1.800 1.452 551 14.541 56.137 2.552 jan.10 20.977 5.437 1.510 27.924 1.269 2.212 487 8.514 39.137 1.779 feb.10 17.540 11.197 1.150 29.887 1.359 1.469 961 7.908 40.225 1.828 mar.10 38.514 3.926 2.138 44.578 2.026 1.404 575 19.472 66.029 3.001 apr.10 22.761 3.827 1.227 27.815 1.264 1.219 385 7.541 36.960 1.680 maj.10 24.652 3.783 873 29.308 1.332 1.133 378 8.587 39.406 1.791 jun.10 24.446 2.805 1.202 28.453 1.293 877 683 12.922 42.935 1.952 SKUPAJ 2007 - - - 1.951.976 7.394 1.120.280 0 0 3.072.256 11.637 SKUPAJ 2008 681.451 215.058 56.069 952.578 3.608 89.985 16.136 227.092 1.285.791 4.870 SKUPAJ 2009 485.763 208.530 25.515 719.808 2.727 22.550 5.315 156.345 904.018 3.424 SKUPAJ 2010 148.890 30.975 8.100 187.965 8.544 8.314 3.469 64.944 264.692 2.005 Vir: Letna statistična poročila Ljubljanske borze, lastni prikaz. Opomba: V prometu so zajete transakcije s svežnji; povprečni dnevni promet je izračunan ob predpostavki 22 dni v mesecu. mio. EUR. V letu 2008 se je povprečni dnevni promet prepolovil, upoštevajoč vse finančne instrumente, je znašal 4,9 mio. EUR, promet z delnicami pa je znašal 3,6 mio. EUR. V letu 2009 je skupni povprečni dnevni promet znašal 3,4 mio. EUR, z delnicami pa, neupoštevajoč avgustovske transakcije z omenjenima delnicama, zgolj 1,7 mio. EUR. Letos dnevni promet še vedno pada (2,0 in 1,4 mio. EUR na dan) (Mesečno poročilo, 2010). Na slovenskem sekundarnem trgu kapitala se je vse od leta 2003 povečevala prisotnost nerezidentov. Z ravni okrog petih odstotkov prometa Ljubljanske borze se je v letu 2006 delež prometa nerezidentov povzpel na 16,2 odstotka, v letu 2007 na 27,6 odstotka in v letu 2008 na 41,4 odstotka. Nerezidenti so v letih 2005 in 2006 neto kupili za skupaj nekoliko manj kot 100 milijonov finančnih instrumentov, v letu 2007 in 2008 pa so imeli neto negativne prilive (40 in 92 milijonov EUR). Delež nerezidentov v lastništvu slovenskih podjetij je konec decembra 2008 dosegel 7,1 odstotka, kar je za 1,19 odstotne točke več kot konec leta 2007 (Poročilo o stanju in razmerah na trgu FI, 2009). Slika 2: Povprečni dnevni promet (v mi.o EUR) Petrola, ki ga je po prometu v letu 2008 izpodrinila konec leta 2007 novouvrščena delnica Nove kreditne banke Maribor. Prometa z delnicami Petrola je bilo v letu 2008 za 54 mio. EUR, tako da je povprečni dnevni promet znašal 222.000 EUR, ustvarjen pa je bil s 8.995 posli (pribl. 36 poslov na dan), kar pomeni približno 21-odstotni promet glede na leto prej. Velika težava slovenskega kapitalskega trga je nizka likvidnost. Ta je že pri skupini najprometnejših delnicah zadovoljiva le za manjše transakcije, ki so značilne za fizične osebe. Tržno udejstvovanje za večje tržne udeležence (investicijske in pokojninske sklade, zavarovalnice, banke ...) pa vodi v povečevanje sistemskega tveganja, saj je za vzpostavitev položaja ali izstop potrebno več časa, lahko tudi nekaj mesecev. Vidimo, da je že z najprometnejšimi delnicami zgolj po deset ali nekaj deset poslov dnevno. To seveda velikim tržnim udeležencem preprečuje, da bi vzpostavljali dinamično premoženje glede na spremenjene tržne okoliščine, tržne cene pa so boljrezultat omejene likvidnosti kot pa izraz razmer v makroekonomskem okolju in uspešnosti poslovanja posamezne družbe (glej tabeli 4 in 5). 1 n II II II II M A M l'^ " j v K « b "i E E Trgdelnic « b ■■i E E Skupaj « b Vir: Letna statistična poročila Ljubljanske borze, lastni prikaz. Za Ljubljansko borzo je značilna visoka koncentracija prometa le z nekaj finančnimi instrumenti. Tako je bilo npr. na delniškem trgu z delnico farmacevtske družbe Krka, d. d., v letu 2007 ustvarjenih 26 odstotkov celotnega prometa, leta 2008 41 odstotkov, leta 2009 pa celo 49 odstotkov celotnega prometa. Deleži prometa s tremi najprometnejšimi delnicami v celotnem prometu so v letih 2007, 2008 in 2009 znašali 51, 57 in 54 odstotkov (letna statistična poročila Ljubljanske borze, 2007-09). Tabela 4 prikazuje statistike prometa c tremi delnicami z največjim prometom v proučevanem obdobju. Za primerjavo z letom 2007 navajamo promet z delnicami Slika 3: Pregled povprečnega dnevnega prometa z izbranimi delnicami Prve kotacije Ljubljanske borze v letu 2008 (v tisoč EUR) • Telekom Slovenije Vir: Mesečne in letne statistike Ljubljanske borze, lastni prikaz. Pregled poslovanja tržnih udeležencev Ob koncu leta 2009 je na slovenskem finančnem trgu delovalo 19 bank, 24 pooblaščenih tržnih udeležencev, od tega 13 bank in 11 borznoposredniških družb (BPD), 14 družb za upravljanje (DZU), 22 finančnih holdingov, katerih delnice so uvrščene na organizirani trg, 4 investicijske družbe, 5 upravljavcev vzajemnih 5.000 0 Tabela 4: Pregled najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi v letih 2007, 2008 in 2009 (v tisoč EUR) Delnica Letni promet Povprečni dnevni promet Tržna kapitalizacija Število poslov Povpr. število poslov na dan 2007 Krka 508.732 2.035 4.403.000 44.462 178 Petrol 257.782 1.031 1.893.000 13.868 55 Telekom Slovenije 227.861 911 2.707 15.934 64 2008 Krka 394.239 1.577 1.710.019 71.358 285 Telekom Slovenije 78.880 316 775.108 11.007 44 Nova KBM 74.250 297 245.953 16.462 66 2009 Krka 211.466 846 2.268.689 50.685 203 Mercator 169.671 - 576.740 3.710 15 Pivovarna Laško 146.108 - 233.802 2.804 11 Vir: Letna statistična poročila Ljubljanske borze, lastni prikaz. Opomba: Rekordni promet z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško v letu 2009 je posledica dogodkov v zvezi z zasegom zastavljenih delnic za poplačilo kreditov v lastninski zgodbi Pivovarne Laško. Tako je bilo samo 5. avgusta zaradi petih svežnjev ustvarjenega prometa za 157 mio. EUR. Če odštejemo posle s svežnji z delnicama Mercatorja in Pivovarne Laško v letu 2009, promet znašal 16 mio. EUR z delnico Mercatorja in 5,5 mio. EUR z delnico Pivovarne Laško. Tabela 5: Pregled izbranih delnic Prve kotacije Ljubljanske borze v letu 2008 (v tisoč EUR) Petrol Telekom Slovenije Promet Povprečni dnevni promet Količina Število poslov Povprečno dn. št. poslov Promet Povprečni dnevni promet Količina Število poslov Povprečno dn. št. poslov dec.08 2.709 123 10.980 504 23 4.376 199 33.588 1.005 46 jan.09 1.753 80 6.633 541 25 2.396 109 19.324 500 23 feb.09 680 31 2.536 279 13 1.771 81 14.168 362 16 mar.09 982 45 4.025 302 14 2.780 126 21.491 435 20 apr.09 686 31 2.879 186 8 2.488 113 16.950 382 17 maj.09 1.390 63 5.445 345 16 3.110 141 18.896 754 34 jun.09 2.455 112 7.990 615 28 2.566 117 14.882 735 33 jul.09 1.204 55 3.874 326 15 1.394 63 8.622 454 21 avg.09 1.384 63 4.582 328 15 787 36 4.786 299 14 sep.09 4.264 194 13.493 566 26 8.190 372 52.634 579 26 okt.09 5.465 248 16.220 767 35 4.628 210 29.883 749 34 nov.09 1.789 81 5.486 458 21 1.491 68 10.129 464 21 Vir: Mesečne in letne statistike Ljubljanske borze, lastni prikaz. pokojninskih skladov (ki upravljajo 6 vzajemnih pokojninskih skladov), 3 pokojninske družbe, 15 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici (Mesečni pregled gibanj na trgu FI, 2009; Banke v Sloveniji, 2010; Seznam zavarovalnih subjektov, 2010; mesečne in letne statistike Ljubljanske borze, 2010). Globina slovenskega finančnega sistema (brez centralne banke) je v letu 2008 ostala na isti ravni kot leto prej in je ob koncu leta 2008 znašala 169 odstotkov BDP. Ob koncu leta 2009 pa je finančni sistem predstavljal 195 odstotkov BDP, kar je posledica izrazitega povečanja bilančne vsote denarnih institucij (skoraj za 20 odstotnih točk). Nedenarne finančne institucije so glede na leto 2007 bilančne vsote celo zmanjšale za 1,5 odstotne točke. Glede na leto 2007 je bila njihova bilančna vsota ob koncu leta 2009 za 360 mio. EUR manjša (znašala je 16.030 mio. EUR oziroma 45,9 odstotka BDP). Globina finančnega sistema evrskega območja se je v istem obdobju sicer zmanjšala za skoraj 20 odstotnih točk BDP, vendar pa razlika v ravneh, na katero vpliva zgodovinski razvoj, ostaja precejšnja. Slovenski finančni sistem dosega 40,7 odstotka globine finančnega sistema evrskega območja (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009 in 2010). Borznoposredniške družbe, družbe za upravljanje in holdingi Zaradi velikega zmanjšanja prometa na Ljubljanski borzi in ker so borznoposredniške družbe prihodke v preteklih letih praktično izključno temeljile na borznem posredovanju, so se v letu 2008 glede na leto 2007 dramatično zmanjšali prihodki iz poslovanja. Trend se je nadaljeval tudi v letu 2009, čeprav z manjšim padcem. Tako je 11 borznoposredniških družb v letu 2008 ustvarilo za 18,7 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, v letu 2009 13,5 mio. EUR, leta 2007 pa 39,6 mio. EUR. Padec v letu 2008 je bil torej 52,6-odstoten - glej sliko 4 (podatkovna zbirka AJPES, 2010). Udarec z druge strani je bil padec vrednosti hišnih portfeljev, kar se je kazalo v negativnem rezultatu iz finančnih aktivnosti ter imelo za posledico zmanjšanje sredstev in seveda kapitala. Poleg teh dveh cikličnih udarcev pa je časovno sovpadalo tudi uvajanje tehnično in kadrovsko zahtevnih določil zakonodaje MIFID, zajetih v Zakonu o trgu finančnih instrumentov. Če izračunamo odstotek, ki ga predstavljajo prihodki od borznega prometa za leto 2007, in ga prenesemo na borzni promet v letu 2008, dobimo 16,6 mio. EUR - vemo pa, da je dejansko ustvarjen prihodek vseh borznoposredniških družb je znašal 18,7 mio. EUR -potem lahko ugotovimo, da druge poslovne dejavnosti (upravljanje, davčno in poslovno svetovanje, vključno s svetovanjem na področju prestrukturiranja) tem družbam prinašajo le slabih 13 odstotkov prihodkov. Na tem področju imajo borznoposredniške družbe možnosti za rast in izboljšanje poslovnih rezultatov. Prestrukturiranje bo do določene mere nujno, sploh če vemo, da slovenske borznoposredniške hiše zaračunavajo precejvišje provizije od provizije, ki jo zaračunavajo njihovi tekmeci na razvitejših trgih (Lipnik, 2009). Največja (po lastniškem kapitalu) borznoposredniška družba je Publikum BPD, ki je konec leta 2008 razpolagala z nekaj manj kot 9 mio. EUR kapitala, konec leta 2009 pa z nekaj manj kot 8 mio. EUR, sledijo ji KD BPD2, Primorski finančni center in Perspektiva BPD. Večina družb je v 20.000.000,00 ■ 10.000.000,00 ■ ... ■ r 2 Za KD BPD je zaradi nedosegljivosti podatkov zaradi preoblikovanja poslovnega modela naveden podatek za leto 2008. • Sum 0fCPPR00mSum ofCRPRO0M Sum ofCPPRO07 □ Sum ofCPPR00M Sum ofCPPR009 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opombi: Sum of CPPRO05 - Seštevek čistih prihodkov od prodaje na dan 31. 12. 2005. Pri agregatnih prikazih v tem razdelku družba za upravljanje NFD ni zajeta zaradi oddelitve večine premoženja v letu 2009 na družbo Oddus. letu 2009 pomembno zmanjšala število zaposlenih (glej spodnjo tabelo). Na slovenskem trgu je bilo 30. 9. 2009 vlagateljem na voljo 127 vzajemnih skladov domačih družb za upravljanje in 162 skladov, ki jih upravljajo DZU drugih držav EU v skladu z direktivo UCITS. V letu 2008 jih je bilo na novo ustanovljenih 17. Leto 2008 je prizadelo tudi družbe za upravljanje, čeprav manj kot borznoposredniške družbe. Čisti prihodki od prodaje so se jim v letu 2008 glede na leto 2007 zmanjšali za 26 odstotkov, kar je sicer še vedno 20 odstotkov več prihodkov kot v letu 2006 (glej sliko 4). V strukturi vzajemnih skladov so konec leta 2008 prevladovali delniški skladi, in sicer jih je bilo 63 odstotkov, delež delniških skladov v članicah EU pa je v istem času znašal 31 odstotkov, v ZDA pa 39 odstotkov. Podobno je konec novembra 2009 ta delež v EU znašal 32 odstotkov (EFAMA Investment Fund Industry Fact Sheet, 2009). Obvezniški skladi v Sloveniji pravzaprav sploh ne obstajajo (teh je le 2 odstotka), v EU pa je obvezniških 23 odstotkov vseh skladov. V obveznice bolj vlagajo mešani skladi, ki jih je v Sloveniji 34 odstotkov, v EU pa 16 odstotkov (Poročilo o stanju na trgu ..., 2009). V Sloveniji ni skladov denarnega trga. V EU in ZDA pa tovrstni skladi zajemajo velik del trga - 26 in 40 odstotkov (glej tabelo 6). Od konca leta 2007, ko je bilo vlagateljev v vzajemne sklade 321.628, se je njihovo število povečalo za približno 0,00 Tabela 6: Borznoposredniške družbe na slovenskem trgu na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 in njihov pomen pri posredovanju na Ljubljanski borzi v letu 2009 Naziv Kapital 08 Kapital 09 Sredstva 08 Sredstva 09 Število zap. 08 Število zap. 09 Promet v EUR v 2009 Promet v % PUBLIKUM BPD 8.956.093 7.807.015 11.610.827 10.154.444 47 27 50.369.696 2,79 KD BPD 6.231.160 6.231.160 6.623.969 6.623.969 38 38 54.598.542 3,02 ILIRIKA BPD 5.757.279 2.086.463 22.387.274 8.137.352 36 28 90.951.958 5,02 PRIMORSKI FIN. CENTER 4.516.282 4.290.274 4.645.552 4.346.779 8 10 20.277.355 1,12 MP BPD 3.982.286 2.894.977 8.724.674 6.163.685 52 32 40.071.086 2,22 PERSPEKTIVA BPD 3.737.333 3.785.328 8.721.801 4.903.969 11 11 87.479.769 4,84 POTEZA BPD 1.914.290 1.705.662 3.097.220 2.482.721 68 36 45.878.907 2,54 MOJA DELNICA 1.762.845 1.262.920 1.966.747 1.384.015 15 15 4.942.574 0,27 GBD 1.480.154 1.361.782 4.176.790 3.795.058 35 31 99.544.185 5,51 ARGONOS BPD 1.134.479 1.128.338 2.585.304 2.145.524 17 14 41.947.656 2,32 CERTIUS BPD 915.240 865.828 1.081.492 447.482 7 7 46.306.269 2,56 SKUPAJ BPD 40.387.441 33.419.747 75.621.650 50.584.998 334 249 582.367.997 32,21 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Za KD BPD je podatek naveden za leto 2008. Družbe so razvrščene po vrednosti kapitala po zaključnem računu za leto 2008. Tabela 7: Delež posameznih vrst vzajemnih skladov na slovenskem trgu, v EU in ZDA na dan 31. 12. 2008 (v odstotkih) Slovenija EU ZDA Delniški VS 63 31 39 Obsezniški VS 2 23 16 Mešani VS 34 16 0 VS denarnega trga 1 26 40 Drugi skladi 0 4 5 Vir: Agencija, EFAMA in 2009 Investment Company Fact Book. 24 odstotkov. Njihovo število je do konca septembra leta 2009 ostalo približno nespremenjeno, in sicer je znašalo 392.650. Družbe za upravljanje so v vzajemnih skladih upravljale 1,8 milijarde EUR sredstev3, kar pomeni, da je povprečni vlagatelj konec septembra 2009 v vzajemnih skladih imel vloženih 4.600 EUR, povprečni prebivalec Slovenije pa pribl. 900 EUR. Ta znesek na prebivalca je v državah EMU 14,5-krat večji in znaša 13.000 EUR, v ZDA pa 25-krat večji (31.250 USD oziroma po referenčnem tečaju ECB na dan 31. 12. 2008 22.500 EUR). Po deležu prihrankov v vzajemnih skladih v BDP v Sloveniji za državami EMU zaostajamo za približno 9-krat, za ZDA pa za približno 13-krat. Delež znaša namreč 45,9 odstotka v EMU, 66,5 odstotka v ZDA, v Sloveniji pa 5,1 odstotka (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009; 2009 Investment Company Factbook, 2009). 3 Na dan 31. 12. 2007 so sredstva v vzajemnih skladih slovenskih DZU znašala 2,92 milijarde EUR, ob koncu leta 2008 pa 1,51 milijarde EUR (Mesečni pregled gibanj na trgu FI, november 2009). Slovenski trg vzajemnih skladov je torejše precej na začetku razvoja in ima velike možnosti za rast v prihodnje. Ob upoštevanju, da v Sloveniji gospodinjstva predstavljajo 62 odstotkov lastništva enot vzajemnih skladov, v državah EU pa v povprečju 37 odstotkov (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009), lahko na podlagi zgornjih zaostankov ob predpostavki, da v prihodnjih letih trg postane primerljivo razvit kot trgi EU, v Sloveniji napovedujemo med 5 in 8 milijard novih prihrankov, ki najbi bili namenjeni varčevanju v vzajemnih skladih. Te ocene potrjuje tudi dejstvo, da okrog 35 odstotkov finančnih naložb gospodinjstev predstavljajo vloge pri domačih bankah in še nadaljnjih 14 gotovina, skladi pa le približno 7 odstotkov (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009). Med družbami za upravljanje je bila na dan 31. 12. 2008 po kapitalu največja NFD, ki razpolaga s 26 mio. EUR kapitala. Potem ko je v letu 2009 prenesla sredstva na novo družbo, pa je bila po kapitalu z osemnajstimi (18) mio. EUR konec leta 2009 največja družba za upravljanje Triglav DZU. Po čisti vrednosti sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih pa je bila ob koncu leta 2009 največja Triglav DZU (424 mio. EUR), sledili pa sta družbi KD Skladi (356 mio. EUR), ki je imela tudi največ zaposlenih, in NLB Skladi (306 mio. EUR) (glej sliko 5). Na prihodke družb za upravljanje pa poleg manjših vrednosti finančnih instrumentov v premoženju skladov, od katerih družbe obračunavajo upravljavsko provizijo, vplivajo tudi nova vplačila in izplačila (neto vplačila). Izplačila v večjem obsegu, kar je značilno za razmere, ko vrednosti borznih indeksov padajo, so se začela v začetku Slika 5: Sredstva na prebivalca in kot delež BDP v vzajemnih skladih v Sloveniji in državah EMU 20 ts 14 12 10 Swiitva IS na pretiiv^ v 1000 EUR : axu 2ax ■ 20C6 Mioa? m 1006 <7J ita I I o Lm,.....i TESaro., Slovenija Si'].'''' .Si- EMUtireiLi*j.inlrtl« SiHütva IS • « BDP IC04 2005 ■ zooe ■ 2007 Mzooa r.t 77 1,1 Vi Slaven^a EMU EMU brez Lute. In Ireka Vir: Poročilo o finančni stabilnosti, 2009. leta 2008, kar je pomenilo približno polletni zaostanek glede na dogajanje v državah EU. Do marca 2009, ko so delniški indeksi spet začeli pridobivati vrednost, je bilo kumulativnih neto izplačil za približno 350 mio. EUR. Od aprila 2009, ko so neto tokovi spet postali pozitivni, pa do konca leta 2009 so neto tokovi znašali nekaj več kot 40 mio. EUR. Tako se je od začetka leta 2007 v slovenske vzajemne sklade neto prililo pribl. 190 mio. EUR - glej tabelo 8 (Sestava premoženja vzajemnih skladov, 2010). V državah EU so se neto izplačila začela ob polletju 2007, končala pa ravno tako marca (v prvem četrtletju) 2009. Vseh neto izplačil je bilo kumulativno za 500 mlrd. EUR. Od marca pa do konca tretjega četrtletja 2009 so neto vplačila znašala 100 mlrd. EUR - glej sliko 6 (Trends in European Investment Fund ..., 2009). Dejavnost upravljanja vzajemnih skladov pa je ob zaostrenih tržnih razmerah in neto odlivih zaznamoval precejšen pozitiven kakovostni in konkurenčni preskok. V slovenski pravni red je namreč bil umeščen koncept krovnega sklada, ki je DZU in vlagateljem prinesel pozitivne učinke. Vlagatelji so z njimi pridobili možnost sprememb v naložbeni politiki (če ostajajo pri eni DZU oziroma znotrajenega krovnega sklada) ob sočasni Tabela 8: Družbe za upravljanje na slovenskem trgu na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 Naziv Kapital 08 Kapital 09 Sredstva 08 Sredstva 09 Število zap. 08 Število zap. 09 Št. VS v upravljanju 2009 čVS 2008 čVS2009 NFD 26.277.967 6.984.180 61.224.516 6.744.721 23 24 8 7.710.471 9.934.498 TRIGLAV DZU 17.980.486 17.980.486 27.409.741 27.409.741 36 36 10 337.973.202 424.362.486 KREKOVA DZU 11.575.203 11.125.412 17.349.866 17.859.194 13 13 5 18.925.463 22.110.040 KBM-INFOND 7.376.103 9.813.504 10.047.419 12.248.265 24 24 10 168.672.809 210.958.752 PRIMORSKI SKLADI 6.331.049 6.915.820 6.927.598 7.669.210 11 12 4 51.533.098 60.052.216 KD SKLADI 6.323.888 3.630.894 15.310.268 12.757.620 53 43 17 267.611.282 355.826.453 NLB SKLADI 4.498.118 4.042.910 4.847.487 4.416.124 26 26 15 236.015.152 305.995.580 PUBLIKUM PZU 4.000.889 4.000.889 7.915.311 7.915.311 16 16 11 77.523.657 78.088.214 ABANČNA DZU 2.218.737 2.297.989 2.434.401 22.550.650 17 16 11 69.196.525 72.431.950 ILIRIKA DZU 1.712.000 1.763.469 2.083.943 2.027.019 20 15 10 53.055.560 68.406.365 PROBANKA 1.588.207 1.434.903 2.876.688 1.728.202 29 20 9 112.886.945 108.669.145 KRONA DZU 1.134.719 715.671 1.178.833 757.999 6 8 0 n.p. n.p. MP DZU 1.022.198 1.063.870 2.085.057 1.271.759 17 14 11 55.087.331 69.680.508 PERSPEKTIVA DZU 1.014.645 1.075.266 1.092.067 1.152.860 13 12 7 49.147.807 55.824.071 SKUPAJ DZU 93.054.209 72.845.263 162.783.195 126.508.675 304 279 128 1.505.339.302 1.842.340.278 Vir: AJPES, Poročilo o stanju ..., 2010 in lastni izračuni. Opombe: Družbe so razvrščene po vrednosti kapitala po zaključnem računu za leti 2008 in 2009. Pri nadaljnjih agregatnih prikazih v tem razdelku NFD ni zajeta zaradi oddelitve večine premoženja v letu 2009 na družbo Oddus. Podatki za leto 2009 so zaradi nedosegljivosti podatkov za družbi Publikum PZU in Triglav DZU uporabljeni podatki za leto 2008. Slika 6: Neto vplačila v vzajemne sklade domačih DZU od januarja 2007 do septembra 2009 (v tisoč EUR) 60.000 40.000 20.000 -20.000 -40.000 -60.000 i / / / II .....lil 1' 1., .1" _ / 500.000 ■ 450.000 - 400.000 350.000 300.000 250.000 - 200.000 - 150.000 100.000 - 50.000 0 jj OC^OOOOOOC^O 00 00 00 00 ooo o Jj ' ' I ra E ■ o O) (U ra Si 2 ^ -0 > y C cn o t^ o o o o o c^o E -5 - - E E O c-a-^x- E ™ Neto vplačila Kumulativna neto vplačila (desno) Vir: Sestava premoženja vzajemnih skladov, januar 2010, lastni prikaz. Slika 7: Neto vplačila v sklade UGITS v EU od prvega četrtletja 2007 do tretjega četrtletja 2009 (v milijardah EUR) 100 ^- 300 ■ 200 -50 -100 -150 100 0 ■ -100 ■ -200 ■ -300 -400 o rv o rv o rv o 00 o 00 o 00 o 00 o cn o cn o cn o (N CD (N (N a CD (N CD (N CD (N CD (N (N a CD (N c5 CD (N CD (N CD (N CD (N c5 a H UCITS skladi H Delniški skladi 'Kumulativno delniški (desno) ^—Kumulativno UCITS (desno) Vir: Trends in the European Investment Fund ... , 2009. ohranitvi davčnega statusa naložbe (torej brez plačila davka na ustvarjen kapitalski dobiček). Glede naložbene politike postajajo vzajemni skladi slovenskih družb za upravljanje usmerjeni čedalje bolj globalno, kar pomeni, da se delež domačih delnic v njihovem premoženju znižuje. Tako je njihov delež še leta 2006 znašal 30 odstotkov (51 odstotkov so predstavljali tuji finančni instrumenti, 8 odstotkov domače obveznice in 8 odstotkov depoziti), v 0 Tabela 9: Finančni holdingi na slovenskem trgu na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 Naziv Kapital 08 Kapital 09 Sredstva 08 Sredstva 09 Število zap. 08 Število zap. 09 KD GROUP 210.916.962 162.305.182 379.610.761 336.355.804 67 77 AKTIVA NALOŽBE 141.151.280 142.937.737 258.461.729 266.964.044 20 16 NFD HOLDING 127.549.799 80.558.805 228.831.931 164.075.659 9 9 ZVON ENA HOLDING 94.812.171 76.458.439 551.514.859 578.317.175 11 10 CENTER NALOŽBE 74.063.714 -50.419.256 133.633.858 25.114.101 1 1 KD KAPITAL 68.604.229 59.567.645 68.785.340 59.766.606 8 7 ZVON DVA HOLDING 67.072.781 64.704.435 196.779.532 236.070.461 5 6 INFOND HOLDING 54.135.107 n.p. 493.489.914 n.p. 7 7 VIPA HOLDING 52.820.194 48.095.816 57.795.127 65.727.767 4 4 ZLATA MONETA II 30.680.972 30.680.972 73.323.549 73.323.549 4 4 KS NALOŽBE 30.255.349 29.923.285 31.468.037 41.455.183 9 9 MAKSIMA INVEST 30.080.047 20.517.983 83.762.236 58.317.175 2 2 MODRA LINIJA HOLDING 28.038.286 29.100.907 33.526.377 33.726.720 5 3 M1 23.158.305 23.507.645 28.971.271 28.457.511 7 5 TRIGLAV NALOŽBE 23.101.625 16.725.855 39.618.885 32.163.512 6 4 HRAM HOLDING 22.351.180 22.572.443 27.730.403 28.564.157 5 6 MAKSIMA HOLDING 17.567.603 -8.068.147 66.842.865 26.939.016 3 3 MERCATA 17.276.760 15.891.484 24.971.389 25.536.345 5 4 TRDNJAVA HOLDING 13.627.101 13.901.642 19.552.362 21.136.710 1 1 SIVENT 8.196.022 n.p. 17.121.865 n.p. 2 2 TRDNJAVA I HOLDING 4.897.824 6.679.896 6.754.020 8.733.305 0 0 D NALOŽBE 902.830 463.558 995.951 474.835 1 1 SKUPAJ HOLDINGI 1.141.260.141 786.106.326 2.823.542.261 2.111.219.635 182 181 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Družbe so razvrščene po vrednosti kapitala po zaključnem računu za leti 2008 in 2009. marcu 2009 pa je delež domačih delnic znašal le še 21 odstotkov, delež tujih finančnih instrumentov pa 60 odstotkov (domače obveznice in depoziti so znašali 6 in 9 odstotkov).4 Od tujih geografskih trgov so bili marca 2009 najbolj zastopani trgi EU-12 (33 odstotkov), trgi ZDA (24 odstotkov), trgi EU-3 (Velika Britanija, Danska in Švedska - 6 odstotkov), trgi BRIC (12 odstotkov) in trgi nekdanje Jugoslavije (7 odstotkov) (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009). Naložbena razpršitev je bila logična stopnja v razvoju dejavnosti upravljanja skladov, sajso bile družbe v preteklosti nevarno (in k temu jih je silil tudi Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje) usmerjene na domači trg in se je zaradi nelikvidnosti povečevalo sistemsko tveganje. Po drugi strani pa 4 Deleži pri delniških skladih leta 2006: 56 odstotkov tuji finančni instrumenti, 31 odstotkov domače delnice, 2 odstotka domače obveznice in 7 odstotkov depoziti. so družbe za upravljanje z razširitvijo geografskih območij vstopile tudi na druge nelikvidne trge (trge nekdanje Jugoslavije), na katerih so s svojim dodatnim povpraševanjem povzročile pretirano poviševanje cen delnic, ki so se ob negativnih gibanjih na svetovnih trgih kapitala dramatično zmanjšale.5 S takim ravnanjem so slovenske družbe za upravljanje deloma naredile slab vtis in ustvarile madež na svojem dobrem imenu in ugledu, ki so ga uživale v očeh lokalnih javnosti. Geografske razpršitve pa niso opravile štiri investicijske družbe, katerih tržna kapitalizacija je na Ljubljanski borzi konec leta 2008 znašala 224 mio. EUR. Konec prvega četrtletja 2009 so v portfeljih imele zgolj 7 odstotkov tujih delnic, kar 61 odstotkov pa so predstavljale delnice slovenskih družb (Poročilo finančni stabilnosti, 2009). 5 Hrvaški borzni indeks je v letu 2008 izgubil 67 odstotkov, makedonski 73 odstotkov, srbski 76 odstotkov (Poročilo o cenovni stabilnosti, 2009). 100.000.000 90.000.000 80.000.000 70.000.000 60.000.000 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 0 »Sum ofSRE0^Sum ofSRE06 Sum ofSRE0^Sum ofSRE0M Sum ofSRE09 3.500.000.000 «Sum of DFN0^ Sum of DFN06 Sum of DFN07 □ Sum of DFN0OT Sum of DFN09 3.000.000.000 2.500.000.000 2.000.000.000 1.500.000.000 1.000.000.000 HOLDING »Sum ofSRE0^3Sum ofSRE06 Sum ofSRE0^ Sum ofSRE0^Sum ofSRE09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of SRE05 - seštevek celotnih sredstev na dan 31. 12. 2005. 1.800.000.000 1.600.000.000 1.400.000.000 1.200.000.000 1.000.000.000 800.000.000 600.000.000 400.000.000 200.000.000 0 »Sum of DFN0^ Sum of DFN06 Sum ofDFN07 OSum of DFN0OT Sum of DFN09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of DFN05 - seštevek dolgoročnih finančnih naložb na dan 31. 12. 2005. Finančni holdingi so v Sloveniji največji investicijski finančni posredniki. Njihova preteklost je povezana z odpravo družbene lastnine. Večinoma so aktivni upravljavci premoženja in pomenijo nasprotje vzajemnim skladom, ki naložbe upravljajo portfeljsko. Tako je v premoženju finančnih holdingov velik delež netržnega premoženja, precej delnic, ki so sicer uvrščene na organizirani trg, vendar je njihova likvidnost izjemno majhna. Poleg s povečevanjem vrednosti naložb v premoženju holdingi ustvarjajo prihodke iz prejetih dividend in obresti. Težava je, da je obojega v krizi izjemno malo in da praktično v takih časih prihodkov nimajo. Finančna kriza je holdinge od vseh obravnavanih finančnih institucij najbolj prizadela, je pa po drugi strani res, da je njihovo poslovanje pred krizo temeljilo na izjemno tveganem poslovnem modelu, sajso se zaradi obvladovanja večjih gospodarskih sistemov pospešeno in izdatno zadolževali - več o tem v razdelku Analiza poslovanja borznoposredniških družb, družb za upravljanje in finančnih holdingov. Finančni holding z največ kapitala ob koncu leta 2009 je KD Group (162 mio. EUR) - ta je imel tudi največ zaposlenih, sledita pa mu Aktiva naložbe (143 mio. EUR) in NFD holding (80 mio. EUR). Po sredstvih je bil ob koncu leta 2009 s 579 mio. EUR največji Zvon ENA holding (493 mio. EUR) - glej tabelo 9. 160.000.000 140.000.000 120.000.000 100.000.000 0 0 180.000.000 160.000.000 140.000.000 120.000.000 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0 r -mf »Sum of KFN0^TSum of KFN06 Sum of KFN07 □ Sum ofKFN0^ Sum ofKFN09 2.000.000.000 1.800.000.000 1.600.000.000 1.400.000.000 1.200.000.000 1.000.000.000 *Sum ofKFN0^Sum ofKFN0M Sum ofKFN07 □ Sum of KFN0^ Sum of KFN09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of DFN05 - seštevek kratkoročnih finančnih naložb na dan 31. 12. 2005. Analiza poslovanja borznoposredniških družb, družb za upravljanje in finančnih holdingov V tem razdelku je z različnih vidikov prikazano poslovanje borznoposredniških družb, družb za upravljanje in finančnih holdingov v obdobju od leta 2005 do vključno 2009. Primerjava temelji na podatkovni zbirki AJPES, ki vsebuje zaključne račune podjetij. Primerjava jasno pokaže specifičnost poslovnih modelov in prizadetost posameznih subjektov v gospodarsko-finančni krizi. Iz slike 8 je razvidna dinamika vrednosti celotnih sredstev treh tipov tržnih udeležencev (borznoposredniških hiš - BPH, družb za upravljanje - DZU in finančnih »Sum of DFO0^Sum of DFO06 Sum of DFO07 □ Sum of DFO0MSum of DFO09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of DFO05 - seštevek dolgoročnih finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2005. Slika 12: Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti BPH, DZU in finančnih holdingov v obdobju 20052009 (v EUR) 1.600.000.000 1.400.000.000 1.200.000.000 1.000.000.000 »Sum of KFO0^TSum of KFO06 Sum of KFO07 □ Sum of KFO0^ Sum of KFO09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of KFO05 - seštevek kratkoročnih finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2005. holdingov - HOLDING). Sredstva so se v letu 2008 glede na predhodno leto precej znižala (na ravni 40 odstotkov) pri BPH in DZU, manj pa holdingom, kar je predvsem posledica sestave naložb, namena držanja in delno tudi načina vrednotenja (netržne naložbe so bolj toge glede prilagajanja vrednosti) - prilagoditi jih je mogoče 0 0 0 50.000.000 45.000.000 40.000.000 35.000.000 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 »Sum 0fTF00^Sum ofTFO06 Sum ofTFO07 □ Sum ofTF00^Sum ofTF009 1.800.000.000 1.600.000.000 1.400.000.000 1.200.000.000 1.000.000.000 800.000.000 600.000.000 400.000.000 200.000.000 0 «Sum ofTF00^-JSum ofTF006 Sum ofTF007 □ Sum ofTF00^SumofTF009 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of TFO05 - seštevek celotnih finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2005. pozneje. Trend se je pri borznoposredniških družbah in holdingih v letu 2009 nadaljeval. Iz slike 9 in 10 je razvidna sestava naložb. Jasno je videti, da BPH svoje naložbe večinoma razvrščajo v kategorijo kratkoročnih naložb, ravno tako holdingi, DZU pa imajo več naložb razvrščenih v kategorijo dolgoročnih naložb. BPH so na koncu leta 2008 prikazale za 41 odstotkov manjšo vrednost kratkoročnih naložb kot preteklo leto, holdingi pa za tretjino. V letu 2009 se je trend nadaljeval, zanimivo pa je, da so imele razmeroma več kratkoročnih naložb družbe za upravljanje. »Sum ofKAPIT0mSum ofKAPIT0MSum ofKAPIT07 □ SumofKAPIT0MSum ofKAPIT09 2.000.000.000 1.800.000.000 1.600.000.000 1.400.000.000 1.200.000.000 1.000.000.000 800.000.000 600.000.000 400.000.000 200.000.000 0 HOLDING »Sum ofKAPIT0^TSum ofKAPIT06 Sum ofKAPIT07 □ Sum of KAPIT0^Sum of KAPIT09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of KAPIT05 - seštevek kapitala na dan 31. 12. 2005. Slike 11 - 17 vsebujejo dinamiko zadolževanja BPH, DZU in holdingov. Vidimo, da so se predvsem holdingi (čeprav niso vsi enako zadolženi - glej tabelo 9 ) precej zadolževali. Če vemo, da so prihodki odvisni od vrednosti naložb v njihovih portfeljih, ki v krizi večinoma strmo padajo, si lahko predstavljamo razsežnost problema prezadolženosti. Holdingi so letno povečali obseg zadolžitve za 50 do 60 odstotkov glede na stanje dolga iz preteklega leta, aranžmaji pa so bili skoraj izključno kratkoročni. Zadolženost je leta 2008 presegla 120 odstotkov njihovega kapitala, leta 2009 pa celo dosegla 300 odstotkov. Kapital seje vsem trem skupinah finančnih posrednikov v krizi v povprečju približno prepolovil (glej sliko 14). Nepričakovano so svojo zadolženost v letu 2009 povečale družbe za upravljanje, in sicer od 40 do 100 odstotkov kapitala (glej sliko 17). 120.000.000 100.000.000 0 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 IS zikl • Average of DFOKAP05 d Average of DFOKAP06 ■ Average ofDF0KAP07 □ Average ofDF0KAP08 ■ Average ofDF0KAP09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Average of DFOKAP05 - povprečje deleža dolgoročnih finančnih obveznosti v kapitalu na dan 31. 12. 2005. r .i" BPD _1— ' ) *SumofPRPRE05 □ SumofPRPRE06 SumofPRPRE07 □ SumofPRPRE08 pd — ■SumofPRPRE09 Slika 16: Gibanje deleža kratkoročnih finančnih obveznosti v kapitalu; BPH, DZU in finančnih holdingov v obdobju 2005-2009 (v odstotkih) «Average of KF0KAP05 !:!AverageofKF0KAP06 Average of KF0KAP07 □ Average of KF0KAP08 ■ Average ofKF0KAP09 inTiiiTi Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Average of KFOKAP05 - povprečje deleža kratkoročnih finančnih obveznosti v kapitalu na dan 31. 12. 2005. Slika 17: Gibanje deleža celotnih finančnih obveznosti v kapitalu; BPH, DZU in finančnih holdingov v obdobju 2005-2009 (v odstotkih) 350 300 250 200 150 100 50 0 irmiTi • Average of TF0KAP05 Average of TF0KAP06 ■ Average of TF0KAP07 □ Average of TF0KAP08 ■ Average of TF0KAP09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Average of TFOKAP05 - povprečje deleža celotnih finančnih obveznosti v kapitalu na dan 31. 12. 2005. -100.000.000 150.000.000 130.000.000 110.000.000 90.000.000 70.000.000 50.000.000 30.000.000 10.000.000 -10.000.000 -30.000.000 -50.000.000 ■ nifi i BPD DZU «OLDII ■ ' NG • SumofPRPRE05 t:iSumofPRPRE06 SumofPRPRE07 □ SumofPRPRE08 ■ SumofPRPRE09 «SumofNPRECD05 i'JSumofNPRECD06 SumofNPRECD07 □ SumofNPRECD08 ■ SumofNPRECD09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of PRPRE05 - seštevek presežka iz prevrednotenja na dan 31. 12. 2005; Sum of NPRECD05 - seštevek prenesenega dobička preteklih let na dan 31. 12. 2005. Slika 18 osvetljuje dejstvo, da so v letu 2008 vse obravnavane finančne institucije izničile presežek iz prevrednotenja finančnih instrumentov, ob koncu leta 2009 ga je glede na predkrizno leto 2007 približno petina ostalo le družbam za upravljanje. Zmanjšanje je bilo v absolutni zneskih največje pri holdingih, in sicer za 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 0 0 0 -10.000.000 »Sum ofNCDPL0^Sum ofNCDPL0MSum ofNCDPL07 □ Sum ofNCDPL0MSum ofNCDPL09 300.000.000 200.000.000 100.000.000 -100.000.000 -200.000.000 -300.000.000 -400.000.000 «Sum ofNCDPL0fflSum ofNCDPL0«Sum ofNCDPL07 □ Sum ofNCDPL0MSum ofNCDPL09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of NCDPL05 - seštevek neto čistega dobička poslovnega leta na dan 31. 12. 2005 Slika 20: Gibanje povprečne donosnosti lastniškega kapitala BPH, DZU in finančnih holdingov v obdobju 2006-2009 40,00% 20,00% 0,00°% -20,00% -40,00% -60,00% DZU • Average of R0E0^ Average of R0E07 Average of R0E0^ Average of R0E09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Average of ROE06 - povprečna donosnost lastniškega kapitala na dan 31. 12. 2006. JI BP^^I DZU HNCLONG • Sum of NDPOSGXJSum of NDP0S06 Sum of NDP0S07 DSumofNDP0S0OTSumofNDP0S09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of NDPOS05 - seštevek neto dobička poslovnanja na dan 31. 12. 2005 Slika 22: Gibanje deleža neto dobička iz poslovanja v prihodkih BPH, DZU in finančnih holdingov v obdobju 2005-2009 (v odstotkih) 40 20 0 -20 -40 -60 -80 __^_BED__DZU • Average ofNDP0SSGS;!Average of NDP0SSGMAverage of NDP0SSG7 □ Average of NDP0SSGW Average of NDP0SSG9 0 -2G.GGG -4G.GGG -6G.GGG -8G.GGG -1GG.GGG -12G.GGG •Average ofNDPOSSG^lAverage of NDPOSSGM Average of NDP0SSG7 □ Average of NDPOSSGM Average ofNDP0SSG9 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Average of NDPOSS05 - povprečni delež neto dobička iz poslovanja v prihodkih na dan 31. 12. 2005. 25.000.000 20.000.000 0 5.000.000 -1G.GGG.00G 0 -5.000.000 -5G.GGG.00G 0 -1GG -12G 80,00% »Sum of NFP0^;!Sum ofNFP06 Sum of NFP07 □ Sum of NFP0MSum ofNFP09 300.000.000 200.000.000 100.000.000 0 -100.000.000 -200.000.000 -300.000.000 -400.000.000 -500.000.000 »Sum of NFP0^TSum of NFP06 Sum of NFP07 □ SumofNFP0^SumofNFP09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of NFP05 - seštevek neto dobička iz financiranja na dan 31. 12. 2005. Slika 24: Gibanje deleža neto dobička iz financiranja v prihodkih BPH in DZU v obdobju 2005-2009 (v odstotkih) -20 »Average of NFPS0^JAverage of NFPS0MAverage ofNFPS07 □ Average of NFPS0» Average of NFPS09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Average of NDPOSS05 - povprečni delež neto dobička iz financiranja v prihodkih na dan 31. 12. 2005. 50.000.000 45.000.000 40.000.000 35. 000.000 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 »Sum of PODH0mSum of PODH0M Sum of PODH07 □ Sum of PODH0M Sum of PODH09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of PODH05 - seštevek poslovnih odhodkov na dan 31. 12. 2005. Slika 26: Gibanje stroškov dela BPH, DZU in finančnih holdingov v obdobju 2005-2009 (v EUR) »Sum ofSDELA0mSum ofSDELA06 Sum ofSDELA07 □ Sum of SDELA0^ Sum of SDELA09 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of SDELA05 - seštevek stroškov dela na dan 31. 12. 2005. približno 450 mio. EUR. Prenesene dobičke preteklih let so v celoti izničili holdingi, pri borznoposredniških hišah so se občutno zmanjšali, družbam za upravljanje pa celo nekoliko narasli. To je posledica tega, da so v kriznem letu 2008 od obravnavanih institucij samo DZU končale leto s čistim dobičkom, in sicer na ravni 18,7 mio. EUR (leto prej 5.000.000 0 5.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 »SumofSZ0^SumofSZ06 Sum of SZ0^ Sum of SZ0^ Sum of SZ09 BPD DZU ■ Average of povplač 08 b1 □ Average of povplač 09 b1 Vir: AJPES, lastni izračuni. Opomba: Sum of PSZ05 - seštevek števila zaposlenih na dan 31. 12. 2005; Average of povplač 08 b1 - povprečje bruto plač brez prispevkov delodajalca. 26,6 mio. EUR), največjo izgubo pa so imeli holdingi, in sicer 108 mio. EUR (leto prej pa so imeli 191 mio. EUR izkazanega dobička). V letu 2009 so ravno tako dobiček na ravni 25 odstotkov predkriznih dobičkov (6 mio. EUR) ohranile le družbe za upravljanje, borznoposredniške hiše in holdingi pa so ponovno imeli izgube - BPH v skupni višini 5 mio. EUR in holdingi v višini 350 mio. EUR. Donosnost lastniškega kapitala je bila v letu 2008 pri DZU 13,6 odstotka, holdingih -5 odstotkov in BPH -8,3 odstotka (v letu 2007 pa 35,8, 11,4 in 31,5 odstotka). V letu 2009 je bila donosnost lastniškega kapitala naslednja: pri družbah za upravljanje 11,3-odstotna, pri Pri finančnih institucijah je seveda zelo pomembno čisti dobiček razbiti na dva dela, in sicer na dobiček iz poslovanja in na del, ki vsebuje finančne prihodke in odhodke. Primerjava pokaže, da edino pri DZU čisti dobiček temelji na dobičku iz poslovanja, pri BPH in holdingih pa je močno odvisen od finančnega dela izkaza poslovnega izida. Tako je dobiček iz poslovanja v letu 2008 pri DZU znašal 18,8 mio. EUR, pri BPD pa izguba 6,7 mio. EUR (ta je za 3 mio. EUR večja kot čisti dobiček), kar je pomenilo 55 odstotkov čistih prihodkov (glejsliko 22). Izguba iz poslovanja je pri holdingih znašala 37,2 mio. EUR (razliko do 108 mio. pa je pomenil finančni del). V letu 2009 so borznoposredniške družbe in holdingi dosegli podoben rezultat iz poslovanja, družbe za upravljanje pa so glede na leto prej dosegle približno polovico dobička iz poslovanja, in sicer 8,6 mio. EUR (glej sliko 21). Pomemben mehanizem v krizi so ukrepi za nadzor nad stroški. Ti so pri vseh obravnavanih finančnih institucijah v obdobju 2005-07 precejhitro naraščali. Primerjava kriznega leta 2008 s konjunkturnim letom 2007 pokaže, da so BPD in DZU odhodke iz poslovanja znižale na ravni približno 15 odstotkov, v letu 2009 pa še dodatno za pri približno enak odstotek. Holdingi pa so jih v letu 2008, zanimivo, celo podvojili, v letu 2009 pa so ostali na približno isti ravni. Stroške dela so razen BPD, ki so jih med letom znižale le nekoliko, DZU in holdingi povečali. Največ DZU, in sicer za približno 20 odstotkov. Glede na izkazano povečevanje števila zaposlenih v 2008 tudi v BPD lahko sklepamo, da so se zaposlenim v BPD znižale plače ali pa je prišlo do zaposlovanja manj strokovnega (administrativnega) kadra, torejdo strukturnega premika (glej slike 25 - 27). V letu 2009 so DZU in BPD znižale stroške dela, in sicer za približno 15 odstotkov. Priložnosti tržnih udeležencev za prihodnost Prihodnost tržnih udeležencev bo po krizi zelo odvisna od njihove odzivnosti in inovativnosti v pristopih. Holdingi bodo morali najti mehanizme zagotovitve stabilnih virov financiranja in koncentracije premoženja v svojih bilancah. BPH bodo morale, če bodo želele biti uspešne, svojo dejavnost po eni strani usmeriti v posredništvo na tujih trgih (razvitih in v razvoju) s partnerskimi povezavami prek svojih podjetij hčera in predvsem okrepiti storitveni del poslovanja (izdaje finančnih instrumentov oziroma pridobivanje finančnih virov, svetovanje pri prevzemnih aktivnostih, zagotavljanje premostitvenega financiranja, svetovanje na področju strateškega pozicioniranja na trgu, davčno svetovanje, vrednotenje idr.). Poleg specializiranih investicijskih bank in oddelkov investicijskega bančništva univerzalnih bank imajo BPD namreč običajno v svetu ključno vlogo pri zagotavljanju financiranja podjetij 0 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 na primarnem trgu. Izjemnega pomena za njihovo uspešnost je poznavanje lokalnih predpisov, sodobne finančne teorije in prakse, poznavanje baze potencialnih strank in poslovnih partnerjev (network), temeljnih razvojnih vprašanj, s katerimi se podjetja ukvarjajo, in tudi lobistična moč nasproti zakonodajalcem oziroma regulatorjem. Slovenske BPD bi lahko na podlagi dobro zgrajenega poslovnega modela na domačem trgu svoj know-how prodajale na trgih jugovzhodne Evrope, za katere je značilen infrastrukturni razvojni zaostanek, poznavanje storitev tržnih udeležencev kapitala ter finančnih instrumentov med vlagatelji pa je še zelo v povojih, vendar ravno kot tak pomeni izjemen potencial rasti. V domeni BPD je tudi zagotavljanje elektronskega trgovanja posameznikom na domačem in tujih trgih, ki se je v zadnjem času med malimi vlagatelji na razvitih trgih izjemno razmahnilo. Priložnosti za DZU so velike, še posebej če se v Sloveniji vzpostavi sistem dodatnega pokojninskega varčevanja, ki bo v celoti prepoznaval pokojninski sistem kot sistem varčevanja za starost, katerega premoženje je treba učinkovito in profesionalno upravljati. Glede na razvojni zaostanek, lahko pričakujemo, da se lahko sredstva v upravljanju v srednjeročnem obdobju (na primer petih do sedmih let) potrojijo ali celo popeterijo. Za DZU ravno tako velik potencial pomeni širitev proti jugovzhodni Evropi, v kateri je razvojni zaostanek še bistveno večji kot na domačem trgu, po drugi strani pa gre za večje trge in pozitivno zaznavanje profesionalnosti. Konec koncev je priložnost, ki je ni izkoristila še nobena slovenska DZU, tudi trženje njihovih skladov po načelu potnega lista (notifikacije po direktivi UCITS) v drugih 26 državah EU. Poslovanje bank Ob koncu leta 2009 je v Sloveniji delovalo 19 bank, 3 hranilnice in 3 podružnice tujih bank. V primerjavi s prejšnjim letom se je v letu 2008 število kreditnih institucijzmanjšalo za 3 (konsolidacija skupine NLB), v letu 2009 pa povečalo za eno. Kot novoustanovljena banka je namreč marca 2009 začela delovati KD banka. V letu 2008 je Banka Slovenije prejela 66 notifikacij za neposredno opravljanje storitev, skupaj pa je bilo konec leta 2009 takih notifikacij 284 (večina iz Avstrije, Velike Britanije in Nemčije). Banke so v Sloveniji prevladujoč finančni posrednik in zaposlujejo približno dvanajst tisoč ljudi. Njihova bilančna vsota je konec leta 2008 znašala 47,5 mlrd. EUR, konec leta 2009 pa 51,4 mlrd. EUR (hranilnic pa 320 mio. EUR in 397 mio. EUR), kar je 147,4 odstotka BDP. Rast bilančne vsote je bila v letu 2008 zmanjšana na 12,2 odstotka, v letu pa zaradi rasti bilančne vsote (predvsem posledica državne SID banke, ki je prevzela vlogo zadolževanja na mednarodnih trgih z jamstvom države in kreditiranja bank in gospodarstva ter ji je bilančna vsota prirasla za 45 odstotkov) in zmanjšanja BDP močno povečana (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009 in 2010). Tabela 10: Finančni računi denarnega sektorja v obdobju 2003-2009-II Denarne finančne institucije 2003 2004 2005 2006 2007 2008 II-2009 Kumulativna rast 2003-II09 Naložbe Vrednostni papirji razen delnic 11,9 12,4 13,5 11,7 10,9 10,9 11,6 -rast - 4,20% 8,87% -13,33% -6,84% 0,00% 6,42% -2,52% Posojila 11,6 13,5 16,9 21,4 30,2 36,2 37,0 -rast - 16,38% 25,19% 26,63% 41,12% 19,87% 2,21% 218,97% Od tega kratkoročna 4,2 4,3 5,3 6,8 9,5 12,1 n.p. Delež kratkoročnih 36,21% 31,85% 31,36% 31,78% 31,46% 33,43% n.p. Obveznosti Gotovina in vloge 16,7 18,9 21,4 24,1 30,6 34,3 36,1 -rast - 13,17% 13,23% 12,62% 26,97% 12,09% 5,25% 116,17% Posojila 2,8 3,5 5,8 7,5 10,7 12,5 11,8 -rast - 25,00% 65,71% 29,31% 42,67% 16,82% -5,60% 321,43% Razmerje vloge/posojila 6,0 5,4 3,7 3,2 2,9 2,7 3,1 Delež najetih posojil v danih posojilih 24,14% 25,93% 34,32% 35,05% 35,43% 34,53% 31,89% Tabela 11: Finančni računi nefinančnih družb v obdobju 2003-2009-II Nefinančne družbe 2003 2004 2005 2006 2007 2008 II-2009 Kumulativna rast 2003-II09 Naložbe Druge terjatve 10,8 10,8 12,6 14,3 16,5 17,3 16,6 -rast - 0,00% 16,67% 13,49% 15,38% 4,85% -4,05% 53,70% Delnice 5,8 5,8 7,1 8 11,3 8,5 8,3 Drug lastniški kapital 6,3 6,6 7 7,4 8,1 9,8 10,2 Delnice in drug lastniški kapital 12,1 12,4 14,1 15,4 19,4 18,3 18,5 -rast 2,48% 13,71% 9,22% 25,97% -5,67% 1,09% 52,89% Obveznosti Posojila 13,5 15,6 18,5 20,9 27,4 33,2 33,8 -rast 15,56% 18,59% 12,97% 31,10% 21,17% 1,81% 150,37% Delnice in 14,5 16,4 16,8 20,7 27,4 16,5 17 Drug lastniški kapital 13,5 13,7 14,6 14,9 16 19,3 19,8 Delnice in drug lastniški kapital 28 30,1 31,4 35,6 43,4 35,8 36,8 -rast - 7,50% 4,32% 13,38% 21,91% -17,51% 2,79% 31,43% Delež posojil v kapitalu 48,21% 51,83% 58,92% 58,71% 63,13% 92,74% 91,85% Vir: Bilten, Banka Slovenije, 2010. Z razvojem krize je proti koncu leta 2008 v ospredje prišlo zaostrovanje likvidnostnih težav v podjetjih. Začele so se povečevati zamude pri plačilih obveznosti do bank. V zadnjem četrtletju 2008 so se zamude podjetij skoraj podvojile, ravno tako tudi delež zamud v celotni razvrščeni aktivi do podjetij. Ta je v treh zadnjih mesecih leta 2008 narastel s 6,6 odstotka na 12,8 odstotka, februarja leta 2010 pa je znašal 13,7 odstotka. Izrazito (za 73 odstotkov) so se do konca februarja 2010 glede na konec leta 2008 povečale zamude nad 90 dni, ki so februarja letos znašale že 5,7 odstotka razvrščenih terjatev. Povpraševanje podjetij po posojilih se je v drugi polovici leta 2008 skorajumirilo. Na nespremenjeni Tabela 12: Finančni vzvodi po panogah (v odstotkih) 2007 2008 2009 Medl. Rast (%) 2008/07 2009/08 Prihodki od obresti 1.954 2.615 2.095 34 -19,9 Odhodki od obresti 1.138 1.671 1.162 47 -30,5 Čiste obresti 816 944 932 16 -1,3 Neobrestni prihodki 617 415 493 -33 18,8 Bruto dohodek 1.433 1.360 1.425 -5 4,8 Operativni stroški 756 776 765 3 -1,4 Neto oslabitve in rezervacije 132 168 500 27 197,6 Dobiček pred obdavčenjem 514 306 161 -40 -47,4 ravni sta ga ohranjali predvsem povpraševanje po finančnih virih, namenjenih financiranju obratnega kapitala, in povpraševanje po posojilih, namenjenih prestrukturiranju dolga. Banke so v celem letu zaostrovale kreditne standarde, v drugi polovici leta 2008 tudi zaradi oteženega dostopa do virov financiranja ter tveganj, povezanih z zavarovanjem terjatev. Do tujine so se banke v letu 2009 razdolžile za 3,2 mlrd. EUR, prestrukturiranje virov pa temeljile na pridobljenih vlogah države in izdajah obveznic z državnim jamstvom v višini 2 mlrd. EUR (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009 in 2010). Strukturna značilnost bančnega sektorja v zadnjih letih je bila izdatno naslanjanje na tuje finančne trge pri zagotavljanju virov financiranja. Tako se je delež obveznosti bank do tujine (v celotni bilančni vsoti) med letoma 2005 in 2008 povečal za 7 odstotnih točk (s 26,9 na 33,7 odstotka bilančne vsote), delež obveznosti do prebivalstva (iz naslova vlog prebivalstva) pa približno za isti odstotek zmanjšal. To je seveda banke izpostavilo tveganju v zvezi z obnavljanjem teh virov (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009). Ta strukturni premik pri financiranju se jasno vidi tudi iz finančnih računov. Pregled vrednosti sredstev in obveznosti denarnega sektorja namreč kaže, da je ta v obdobju od leta 2003 do konca drugega četrtletja leta 2009 dosegel rast posojil za slabih 9 milijard oziroma 219 odstotkov (v letu 2007 je rast dosegla visokih 41 odstotkov), rast gotovine in vlog med obveznostih pa 116 odstotkov (največja rast je bila ravno tako dosežena v letu 2007, vendar je znašala dobrih 14 odstotkov manj kot rast posojil med naložbami). Razlika v dinamika je bila torej financirana z zadolževanjem na tujih finančnih trgih. To je v obdobju od leta 2003 do konca drugega četrtletja 2009 doseglo 321-odstotno rast. Veliki premik se je zgodil že leta 2005, ko se je ta oblika financiranja povečala za 2,3 milijarde EUR oziroma 65 odstotkov. Če te zneske posojil primerjamo z zneski obveznosti iz posojil, ugotovimo, da je povečanje posojil aktivno vezano skorajizključno na podjetja. Razmerje med letnimi prirasti v zneskih obveznosti podjetij iz posojil in letnimi prirasti odobrenih posojil denarnih institucij je zgolj v letu 2005 le 0,53, sicer pa povprečno znaša 0,88. Posojila so nefinančnim podjetjem kumulativno v navedenem obdobju prirasla za 150 odstotkov, njihov lastniški kapitala pa se je na primer povečal le za 31 odstotkov. Zanimiv je podatek, da so imela podjetja v istem obdobju tudi zgolj za 54 odstotkov povečane terjatve iz poslovanja. Donosnost sredstev (ROA) in donosnost lastniškega kapitala (ROE) bank sta se v letu 2008 glede na leto 2007 prepolovili prvič, v letu 2009 pa še drugič. Tako je ROA v letu 2007 znašal 1,4 odstotka, v letu 2008 0,68 odstotka, leta 2009 pa le še 0,32 odstotka. ROE pa se je z ravni Slika 28: Gibanje obrestnih mer za posojila (do 1 leto, do 1 mio. EUR) v obdobju jan. 2003-nov. 2009 (v odstotkih) ■Austria, Euro [1] -Italy, Euro [5] ■Czech Republic, Czech koruna [2] • ■Slovenia, Euro [6] ■ Germany, Euro [3] Slovakia, Euro [7] France, Euro [4] Vir: Statistical Data Warehouse - ECB, lastni prikaz. 8 7 6 5 4 3 Slika 29: Gibanje obrestnih mer za posojila (nad 1 leto do 5 let, nad 1 mio. EUR) v obdobju jan. 2003-nov. 2009 (v odstotkih) ■Period ^ ■France, Euro [4] ■Austria, Euro [1] -Italy, Euro [5] "Czech Republic, Czech koruna [2] ■ Slovenia, Euro [6] Germany, Euro [3] Slovakia, Euro [7] 5 5 Si ^^ ^^ tš ^^ fS ■s Ü ;:b .IS f? ^^ 5 5 Si ^^ ^^ Vir: Statistical Data Warehouse - ECB, lastni prikaz. 16,3 odstotka v letu 2007 znižal na 8,14 odstotka, leta 2009 pa znašal le še 3,85 odstotka. Prihodki od obresti so se na medletni ravni ob koncu leta 2009 znižali za 20 odstotkov, neto slabitve in rezervacije pa povečale za skoraj 200 odstotkov. Dobiček pred obdavčenjem se je tako v letu 2008 zmanjšal za 40 odstotkov, v letu 2009 pa še dodatno za 47 odstotkov. Za leto 2009 je ta znašal 161 mio. EUR (leta 2007 je znašal 514 mio. EUR) - glej tabelo 11 (Poslovanje bank v tekočem letu ..., 2009 in 2010). Bančne marže so se postopno povečevale že v letu 2007 - predvsem v drugi polovici leta. V zadnjem četrtletju leta 2008 pa so se izrazito povečale. Nadaljnje zaostrovanje pogojev odobravanja posojil (poviševanje neobrestnih stroškov, zmanjševanje obsega posojil, skrajševanje ročnosti in drugih pogodbenih določil) je bilo leta 2008 opaziti že v tretjem četrtletju predvsem v obliki povečane konservativnosti pri omejevanju obsega posojil in zahtevanem zavarovanju (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009). V teh gibanjih je bil slovenski bančni prostor zelo podoben gibanju v državah EU. Zanimivo pa je, da pa se obdobje obrata, ki je v državah EU napočilo v zadnjem četrtletju leta 2008, v Sloveniji ni zgodilo. Primerjava slovenskih posojilnih obrestnih mer nefinančnim podjetjem z obrestnimi merami v državah EU kaže, da se obrestne mere v Sloveniji niso znižale. V državah EU so banke od konca zadnjega četrtletja 2008 do konca leta 2009 obrestne mere znižale za približno 300 bazičnih točk, tako da približno taka ostaja tudi razlika v začetku leta 2010 med stroški dolžniškega kapitala za slovenska podjetja pri domačih bankah in stroški njihovih tekmecev iz EU (Statistical Data Warehouse - ECB, 2010). To velja za manjše aranžmaje krajših ročnosti (do 1 mio. EUR do enega leta) in za večje (nad 1 mio. EUR) ročnosti med enim in petimi leti (glej sliko 28 in 29). Ob slabih rezultatih bank in nevarnosti nadaljnjih odpisov slabih plasmajev nekonkurenčni pogoji, ki trajajo že skoraj dve leti in pomenijo odlaganje začetka financiranja novih projektov podjetij, niso dobra popotnica za v prihodnje. Še posebej ne ob tem, da se na mednarodnih trgih kapitala v letu 2010 pričakuje izjemno povečan obseg izdajdolžniških finančnih instrumentov, še zlasti tudi s strani držav. Banke so pred napornim obdobjem, v katerem bodo morale prestrukturirati svoje poslovne modele. Treba bo spremeniti strukturo lastniškega kapitala, saj bodo banke v prihodnje potrebovale kakovostnejši (podrejen) kapital in ravno tako verjetno glede na regulatorne zahteve več kapitala. Njegova logika bo verjetno morala postati proticiklična. Dosedanja pravila Basel II so banke napačno spodbujala k procikličnosti glede kapitala. Hkrati s tem bodo morale banke razdolžiti svoje bilance. Torej, povečano zanašanje na tuje finančne trge bodo morale uravnotežiti v razmerju z vlogami in depoziti. Da bodo to dosegle, se bodo morale približati ljudem in od njih zbirati več vlog in depozitov. To bo lažje, če bo makroekonomsko okolje razmeroma stabilno in bodo imeli ljudje presežke finančnih sredstev. Po drugi strani pa bodo morale banke večji poudarek kot v preteklosti nameniti storitvenemu delu svojega poslovanja. Postale bi lahko večji spodbujevalec pridobivanja finančnih virov podjetij na trgu. Podjetjem bi namreč lahko pomagale pripravljati vse potrebno z javnim zbiranjem finančnih virov na trgu. Slovenska podjetja imajo razen zares redkih izjem dolg v obliki bančnega dolga in ga niso navajena pridobivati na trgu. S pojavom kreditnega krča so največja podjetja začela bolj razmišljati o tej možnosti, nekaj pa je že celo primerov izvedenih izdaj. Banke imajo tudi priložnost resneje poseči po področju t. i. bančnega zavarovalništva (bankinsurrance) in uvajati mešane produkte zavarovanja in varčevanja ter zadolževanja. Verjetno bodo še naprejrazvijale elektronske poti, razvijale storitve investicijskega bančništva (različno svetovanje, ki je v domeni investicijskih bank oziroma borznih hiš - glej razdelek Priložnosti tržnih udeležencev za prihodnost na strani 26), okrepile partnersko sodelovanje glede posredovanja pri nakupih/prodajah finančnih instrumentov na svetovih trgih ter še naprej razvijale področja upravljanja premoženja v oddelkih osebnega oziroma zasebnega bančništva. Zelo pomembno vprašanje za banke v trenutnih zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih spremlja omenjeno razdolževanje do tujine, in ob dejanskih prevelikih izpostavljenostih pa je tudi vprašanje upravljanja zaseženih naložb - to so ali veliki deleži, ki jih ni mogoče brez velikega negativnega vpliva na ceno prodati na organiziranem trgu, temveč le z zbiranjem ponudb, ali nepremičnine, od katerih levji delež zajemajo še nedokončane nepremičnine, pri katerih sta potrebni še finalizacija del in pridobitev nekaterih dovoljenj. Reševanje tega vprašanja bo ob pešanju kreditnega potenciala in slabšanju kreditnih ocen posameznikov, predvsem pa podjetij, naporno. Od inovativnosti bank bo odvisno, kakšni bodo izid, potrebe po dodatnem kapitalu in potencial bank za kreditiranje gospodarstva. Če za banke v normalnih časih velja, da se preveč osredotočajo na zavarovanja in premalo presojajo poslovne modele posojilojemalcev, bo to osredotočenje v prihodnje premalo za uspešno poslovanje. Banke bodo morale namreč ocenjevati, ali se s prestrukturiranjem podjetij dolžnikov povečuje ali zmanjšuje verjetnost poplačila, ob tem pa jih omejuje zakonodaja, saj ne smejo imeti več kot 15 odstotkov glasovalnih pravic posameznega podjetja in kumulativno ne več lastniških deležev, kot znaša 60 odstotkov kapitala. Banke bodo z aktivno vlogo morale pomagati podjetjem doseči podobno razdolževanje, tudi z odprodajo nekaterih naložb, kot ga morajo same opraviti v odnosu do tujih finančnih trgov. Zanimanje bank je tu očitno, saj če se to ne bo zgodilo, bančni kapital ne bo zadostoval, gospodarstvo pa ne bo dobivalo virov za poslovanje. Največje tveganje za banke pa pomenijo holdingi. Terjatve bank do njih so sicer v letu 2009 znašale med 3,5 in 5,5 odstotka, vendar je v februarju že kar četrtina teh komitentov zamujala s plačevanjem obveznosti bankam več kot 90 dni. Banke za to skupino komitentov niso oblikovale dovolj slabitev, in to kljub temu, da so tovrstne terjatve slabo zavarovane. Skrb vzbujajoč visok delež nezavarovanih terjatev do holdingov je bil pri terjatvah z daljšimi zamudami, pri katerih je bilo brez zavarovanja 60 odstotkov terjatev z zamudami nad 90 dni, pri manjših bankah pa celo 99 odstotkov. Prevladujoča oblika zavarovanj terjatev do holdingov so bile delnice in deleži, s katerimi je bilo pokritih le 12 odstotkov razvrščenih terjatev do holdingov, ter nepremičnine v višini 2,5 odstotka (Poročilo o finančni stabilnosti, 2010). O internacionalizaciji slovenskih bank lahko ugotovimo, da so te v preteklih letih to področje zanemarjale. Pravo sliko pokaže šele primerjava našega bančnega sistema s sistemi sosednjih držav (npr. Avstrija, Italija). Ko pa se banke odpravljajo na tuje, je pomembno, da pri tem preveč ne izvažajo kapitala, saj ga v Sloveniji primanjkuje, ampak svoje storitve. To seveda pomeni, da se bodo morale banke ravno tako kot na domačem trgu približati ljudem. Od njih bo treba zbirati depozite, jim ponujati storitve in potem presežke usmerjati v produktivno uporabo na lokalnem trgu, ne pa vlagati lastnega kapitala in v tujini najetih navadno nestanovitnih virov v lokalne projekte. Banke lahko tudi na lokalnih trgih podjetjem veliko ponudijo, in sicer v obliki svetovanja podjetjem, ki si ravno tako kot drugi sektorji prizadevajo za zmanjšanje razvojnega zaostanka, ob tem pa jim primanjkuje know-howa. Poslovanje zavarovalnic Zavarovalniško področje v Sloveniji je visoko koncentrirano, sajnajvečja zavarovalnica obvladuje približno 40 odstotkov celotnega trga (konec leta 2008 je njen delež znašal 39,4 odstotka). Delež štirih največjih zavarovalnic pa je konec leta 2008 presegel 78 odstotkov (Poročilo o stanju na področju zavarovalništva ..., 2009). Leto 2008 je bilo krizno tudi za zavarovalnice. Sicer so te realno zbrale za 0,8 odstotka več zavarovalnih premij (1.913 mio. EUR), vendar pa so ustvarile le 2,9 mio. EUR čistega dobička, kar je za 92,2 mio. EUR manj kot leta 2007. Pozavarovalnici sta celo imeli izgubo v višini 5,7 mio. EUR. To pomeni, da se je v Sloveniji znižal delež zbrane zavarovalne premije v BDP (t. i. penetracija zavarovanj), in sicer s 5,7 odstotka v letu 2007 na 5,2 Slika 30: Primerjava povprečnih mesečnih bruto plač za predkrizno leto 2007 med dejavnostmi 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 BS / /■ / / / Vir: SURS, lastni izračuni. Opomba: Izračunano iz povprečnih 12-mesečnih preteklih plač v januarju 2008. odstotka. Negativne rasti in slabše rezultate pa so dosegale tudi zavarovalnice v drugih razvitih državah, še posebejv drugi polovici leta, ko so se premije naložbenih življenjskih zavarovanjzmanjšale za 5,3 odstotka. Države v razvoju, ki imajo večinoma veliko naravnih virov, katerih cene so se v letu 2008 izjemno povečale, pa so po drugi strani v letu 2008 dosegle rast nad 14 odstotkov tudi na naložbenem življenjskem delu (World Insurance, 2009). Slovenske zavarovalnice so imele konec leta 2008 za 4.101 mio. EUR naložb celotnega premoženja, od tega 3.570 mio. EUR naložb kritnega premoženja, kar je 11 odstotkov BDP, pozavarovalnici pa 420 mio. EUR in 244 mio. EUR. V Sloveniji na področju zavarovalništva glede na države EU in druge razvite države še vedno zaostajamo. Delež celotne zbrane premije zavarovalnic v Sloveniji je namreč v letu 2007 znašal precej manj (5,7 odstotka) kot v državah EU, v katerih je delež presegel 9 odstotkov BDP (Poročilo o stanju na področju zavarovalništva ..., 2009). Tudi v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Japonskem se deleži gibljejo na podobnih ravneh kot povprečje držav EU.6 6ZDA 8,6 odstotka, Kanada 7,0 odstotka, Avstralija 7,2 odstotka in Japonska 9,8 odstotka. Podobne razlike so tudi glede na gostoto zavarovanj (tj. zbrana premija na prebivalca). Ta je v Sloveniji ob koncu leta 2008 znašala 1.463 USD, na primer v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Japonskem znašajo 4.075, 3.132, 3.367 in 3.795 USD. Še bolj Slovenija zaostaja pri življenjskih zavarovanjih. Odstotek zbrane premije življenjskih zavarovanjv BDP je v Sloveniji znašal 1,4 odstotka BDP, povprečje za vseh 27 držav EU v letu 2007 pa je znašalo 5,6 odstotka (štirikratnik). Zbrana premija se je letu 2008 povečala za 4,1 odstotka in dosegla 27,9 odstotka celotne zbrane premije. V državah EU je leta 2007 odstotek znašal 63,3 odstotka (Poročilo o stanju na področju zavarovalništva ..., 2009). Gostota življenjskih zavarovanj je v Sloveniji ob koncu leta 2008 znašala 466 USD, v zgoraj primerjanih državah pa 1.902, 1.398, 2.026 in 2.986. Zaradi naraščanja dohodka prebivalcev in s tem tudi razpoložljivega dohodka, razvoja bančnega zavarovalništva, večje stopnje ozaveščenosti prebivalstva o potrebah po zavarovanju za preskrbljanje otrok in tudi za varčevanje za starost lahko pričakujemo dinamično rast zavarovalnega področja, še posebej razvoj področja življenjskega zavarovanja. Tako bi lahko Slovenija ob predpostavki, da bi na primer v sedmih letih zmanjšala zaostanek za razvitimi državami do polovice, zbrano letno Slika 31: Dinamika mesečnih bruto plač za leti 2008 in 2009 med dejavnostmi (nedenarni posredniki) -Pom. dej-fin. storitve -----Upravlj. skladov .........Dej. holdingov Javna uprava — • Zdravstvo in soc. varstva—-Predelov. dej. 160 150 140 130 120 110 100 A / \ . J..' X ^ - r-J .4.______••-i'x / s:».-«--__..Äi'^—---..rr - . ft^ c?^ ft^ ft^ cs^ ft^ ft^ cs^ c?^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Vir: SURS, lastni izračuni. premijo življenjskih zavarovanj, ki pomeni potencialno povpraševanje po finančnih instrumentih na trgu in je v letu 2008 znašala 535 milijonov EUR, povečala za letno realno razliko med 350 in 850 milijoni EUR.7 Poslovanje pokojninskih skladov Dejavnost pokojninskega varčevanja je v Sloveniji razdeljena med vzajemne pokojninske sklade (6), zavarovalnice in pokojninske družbe (3). Prvi so pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, zavarovalnice in pokojninske družbe pa pod nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor. Upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov so v letu 2008 zbrali 102,0 mio. EUR vplačil in upravljali 482 mio. EUR sredstev, v letu 2009 pa 106 mio. EUR vplačil in upravljali 646 mio. EUR sredstev. Vključenih je bilo 238.811 članov v letu 2008 in 246.767 članov v letu 2009. V letu 2007 so zbrali 95,1 mio. EUR vplačil, upravljali 437 mio. EUR sredstev in imeli vključenih 230.912 članov (Poročilo o stanju in razmerah na trgu FI, 2009 in 2010). Pokojninske družbe so v letu 2008 zbrale 80,8 mio. EUR premij, upravljale 483,9 mio. EUR sredstev in imele vključenih 150.251 zavarovancev. Leto prejso zbrale 78,3 mio. EUR premij, upravljale 422,7 mio. EUR 142.658 zavarovancev (Poročilo o stanju na področju zavarovalništva ..., 2009). Posledica razdrobljenega nadzora je neenotnost finančnih produktov, različna obravnava na številnih področjih (vrednotenje naložb, obveščanje članov, razmejevanje vplačil premij) in neenotne statistke ter s tem precejšnja nepreglednost. Razvoju tega dela finančnega sistema je v prihodnje treba nameniti veliko pozornosti, saj je potrebna resna preobrazba, da bi lahko z njim dosegli nadomeščanje izpada pokojnin iz obveznega pretočnega pokojninskega stebra v okviru ZPIZ. Dosedanja ureditev obligatorne zajamčene donosnosti je preživeta in jo je treba nadgraditi.8 Treba bo uvesti prilagodljivejše naložbene politike, da bodo posamezniki v teh oblikah videli konkurenčni finančni produkt, namenjen varčevanju za starost, po drugi strani pa bi tako spodbujali trg kapitala. Z akumuliranimi sredstvi bi namreč pokojninski skladi ustvarjali povpraševanje po finančnih instrumentih (podjetniških obveznicah in delnicah) na trgu kapitala in s tem pripomogli k alokacijski učinkovitosti, zmanjševanju stroškov kapitala in s tem k višji gospodarski rasti. 7Prva ocena je narejena na podlagi elastičnosti koeficienta penetracije zavarovanj (2,5) in predpostavljene gospodarske rasti 3 odstotke letno, druga pa na podlagi zmanjšanja zaostanka, merjenega s penetracijo in gostoto glede na primerjane države. 8 Čeprav je ta postavljena zelo nizko (40 odstotkov donosnosti do dospetja dolgoročnih obveznic RS), donosnosti niso bile kaj dosti višje, največji sklad pa je imel celo vrednost premoženja višjo od predpisane zajamčene, zaradi česar mu je nadzornik naložil nepovratno zagotovitev dodatnih lastnih sredstev. Slika 32: Dinamika mesečnih bruto plač za leti 2008 in 2009 med dejavnostmi (banke in zavarovalnice) -Denarno posred. Dejav. zavarovalništva — Javna uprava - • -Zdravstvo in soc. varstvo--Predelov. dej. 160 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ «Ž^ «Ž^ oT oT oT oT Vir: SURS, lastni izračuni. Pri pokojninskem varčevanju bi bilo treba davčno spodbuditi individualno varčevanje in ga ustrezno produktno podpreti. Kaže se jasna potreba po vzpostavitvi robustnega pokojninskega registra, ki bi omogočal spremljanje višine tekočih vplačil po različnih finančnih produktih in pokojninskih načrtih, v katere je lahko posameznih vključen (individualnih in kolektivnih), donosnosti posameznih oblik, prenosov in oblik upravičenj na podlagi pokojninskega varčevanja. Če bo vzpostavljen smiseln sistem, lahko pokojninsko varčevanje v razmeroma kratkem obdobju zagotovi prepotrebno ponudbo finančnih prihrankov oziroma povpraševanje po finančnih instrumentih. Če na primer predpostavimo, da bi se v dodatni pokojninski sistem prililo 3 odstotke bruto plač (celotnih pokojninskih prispevkov v ZPIZ je trenutno za 24,35 odstotka bruto plače), bi se v sistemu v sedmih letih akumuliralo približno 4 milijarde EUR sredstev oziroma približno 10 odstotkov BDP. Plače v finančnih dejavnostih dvanajst mesecev, merjena v januarju 2008), vidimo, da so plače najvišje v dejavnosti upravljanja skladov. Povprečna bruto plača je v omenjenem obdobju za to dejavnost znašala 3.129 EUR, kar je 142 odstotkov več glede na povprečno plačo v vseh dejavnostih, ki je v istem obdobju znašala 1.291 EUR. Tudi druge finančne dejavnosti so razvrščene tik za dejavnostjo upravljanja skladov. Plače v dejavnosti holdingov so bile od državnega povprečja višje za 102 odstotka, sledile so plače v pomožnih dejavnostih v finančnih storitvah, ki so bile od povprečja višje za 66 odstotkov, plače dejavnosti zavarovalništva (63 odstotkov) in dejavnosti denarnega posredništva (53 odstotkov). Plače v dejavnosti trgovine in predelovalnih dejavnosti so bile nižje od povprečja, in sicer za 9,4 in 13,6 odstotka (glej sliko 30). Sliki 31 in 32 pa po drugi strani kažeta, da so plače v finančnih dejavnostih precej bolj ciklične in v slabših gospodarskih razmerah precejpod pritiskom. Glede na začetek leta 2008 so se plače najboljznižale v dejavnosti pomožnih finančnih storitev (dejavnost BPD) in dejavnosti holdingov. Plače v finančnih dejavnostihso po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) precej višje kot plače v drugih dejavnostih oziroma od državnega povprečja, kar govori o razmeroma kakovostnih delovnih mestih v finančnih dejavnostih. Če primerjamo podatke za predkrizno leto 2007 (povprečna plača za preteklih Pomen finančnih dejavnosti se je v zadnjih petih letih precej povečal. V letu 2008 je dodana vrednost v finančnem posredništvu znašala 7,3 milijarde EUR, kar je pomenilo 19,7 odstotka celotnega BDP Slovenije, konec drugega četrtletja 2009 pa celo 20,5 odstotka (Bilten, 2010). To je po pomenu približno toliko, kot znašata tudi FINAKČN1VZV00 " j ; KnietiJstTO, gcEdaretvo, ribiävo in mdafstvo Prede lovalne amo sS Is Hektrika, pjin in voda, saniranje oltolja Gradbeništvo .. if^' Trgovina Promet in sMadiščerije Gostinstvo "S hforTTBCije r komunikacije Finar&no f»sredniž1vo . Poskjvanje z neprsKinienlriami Strokovne in cTuge positwne dqavnt3E( javne stoFilve SKUPAJ 62 36,3 44,3 300 ,B 178,1 367.7 75,8 79,3 44,fl 148B 131.8 93,8 1132 Msalinain jedn|'a podjetja 91.6 47,1 3025 179^1 370,5 73,1 75,0 69.7 145^ 139,8 94,0 119,3 74.5 104,2 55,4 339,2 180,6 371,0 93,4 74.6 75,6 106,6 170,6 105,0 T33,2 2004 2005 2006 Z007 33.5 116.7 64.9 401.1 190,4 405.8 108.3 99,1 90.4 220.4 185,3 124,3 151.2 66.4 128.7 191.7 351.6 222,6 160.9 125.0 149,9 64.3 145,9 200,6 115.7 168,2 97P 136,4 2oes 314,4 2215 1765 12911 164,3 143,2 1B62 133,1 175.0 112,4 154.7 223.8 319.2 226.3 146.0 158.1 195.6 100.7 174,6 217,1 145,B 191 O 110,8 167,6 232,6 392,5 239.3 183.4 180.5 220,8 96,8 204,2 220,4 175,0 205.9 Vir: Poročilo o finančni stabilnosti, 2009 (str. 40). Opomba: Finančni vzvod je izračunan kot razmerje med seštevkom poslovnih in finančnih obveznosti ter lastniškim kapitalom podjetij (zajem podatkov: podatkovna zbirka AJPES). dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti in trgovine. Finančno posredništvo je v zadnjih petih letih doseglo stopnjo rasti dodane vrednosti na ravni 11,8 odstotka, stopnja gospodarske rasti pa je v povprečju znašala 5,0 odstotka. Glede na razmeroma majhen pomen finančnega trga z vidika alokacijskega mehanizma je nedvomno modro dodatno spodbujati razvoj trga. To bo prineslo tudi visokokakovostna delovna mesta in povečevalo blaginjo zaposlenih neposredno in drugih prebivalcev prek izboljšanih alokacijskih mehanizmov, stroškov kapitala in višje gospodarske rasti. Razvojne teme finančnega trga v Sloveniji Poslovno okolje, primarni trg kapitala in infrastruktura za razvojno financiranje Ugodno konjunkturno gospodarsko okolje in ugodne razmere na finančnih trgih so v letih 2005, 2006 in 2007 ter tudi še v prvi polovici leta 2008 podjetja spodbujale k zadolževanju. Tako je bilo v vseh dejavnostih skupaj samo v letu 2007 povečanje finančnih in poslovnih obveznosti za 25 odstotkov, kumulativno od leta 2004 pa 82 odstotkov. Dejavnosti z nadpovprečno rastjo zadolževanja so v letih 2006 in 2007 dosegle največje povečanje čistega dobička in dodane vrednosti. To predvsem velja za gradbeništvo in z njim povezano poslovanje z nepremičninami. Dodana vrednost se je v letu 2006 povečala za 15,4, v letu 2007 pa za 16 odstotkov (Bilten, 2010). Po rasti zadolževanja in poslovnih rezultatih v letu 2007 izstopa dejavnost finančnega posredništva (Poročilo o finančni stabilnosti, 2009), in sicer na račun holdingov (Glejrazdelek Analiza poslovanja borznoposredniških družb, družb za upravljanje in finančnih holdingov). Iz spodnje preglednice vidimo, da je konec leta 2007 finančni vzvod (merjen z razmerjem med seštevkom poslovnih in finančnih obveznosti ter lastniškim kapitalom) znašal 151 odstotkov, še precej večji pa je pri majhnih in srednjih podjetjih (206 odstotkov). Pri podjetjih v dejavnostih gradbeništva ter prometa in skladiščenja finančni vzvod presega 400 odstotkov. Med krčenjem gospodarske aktivnosti pa seveda visoka zadolžitev za podjetja pomeni dvojne težave. Po eni strani so podjetja pod bremenom odplačevanja dolga, po drugi strani pa imajo težave z obnavljanjem posojil, saj jih banke presojajo z večjo previdnostjo, torej po bolj zaostrenih merilih. Temeljitev gospodarske rasti na zadolževanju je tvegano početje. Jasno je, da se bodo morala mnoga podjetja, če bodo želela uspešno prebroditi krizo, dokapitalizirati. Treba bo najti poti do vlagateljev in pridobivanje kapitala temeljiti na javnih ponudbah na trgu kapitala, ne pa na zaprtih dokapitalizacijah, kot je to veljalo v preteklosti. To pa bo seveda mogoče zgolj ob dobrih projektih, ki bodo vlagatelje prepričali, da ne zagotavljajo svežega denarja za poplačilo dolga, pač pa za rast in ustvarjanje dodane vrednosti. V Sloveniji moramo nujno vzpostaviti infrastrukturno okolje, ki bo spodbujalo pridobivanje lastniškega kapitala tudi za sveže podjetniške podvige (t. i. start-up capital oziroma venture capital). Odločilno inkubatorsko vlogo na tem področju morajo imeti razvojne institucije - SID banka, Slovenski podjetniški sklad, JAPTI, TIA, Eko sklad idr. S tem bomo v srednjeročnem obdobju (pet do deset let) prišli do delujočega primarnega trga kapitala, ki bo ustvarjal nove nacionalne šampione, in sicer take, ki niso odvisni od politike in so z njo obremenjeni samo do mere, v kateri ta oblikuje institucionalni okvir in infrastrukturne pogoje uspešnega, globalno usmerjenega poslovanja in spodbujanja dodane vrednosti. Tukaj bo sicer domača naloga težavna, sajv preteklih letih nismo bili prav uspešni. Področje pa je zelo močno povezano s splošnim poslovnim okoljem, za katero pa moramo žal ugotoviti, da je precej neperspektivno. Velika težava je politična kultura, ki je na izjemno kritični ravni. Slovensko poslovno okolje je trenutno obremenjeno z visoko obdavčitvijo dela, ki je deloma posledica nevzdržnih in neučinkovitih sistemov socialne varnosti (pokojninski in zdravstveni sistem), togim trgom dela in veliko močjo sindikatov, ki se obnašajo izjemno nerazvojno. V krizi nam je kljub nižjim življenjskim stroškom »uspelo« povečati minimalno plačo, zaradi česar lahko v letu 2010 pričakujemo najprej povečane zahteve za plače po plačni lestvici navzgor, dodatne zamude plač v gospodarstvu, povečano odpuščanje in število stečajev ter prisilnih poravnav, ki se bodo dolgo vlekli skozi sodni sistem, ki večinoma ni kos niti primerom med konjunkturo. Delovanje sodišč je namreč rakava rana slovenske pravne države, sajse številni zakoni, ki so sicer do visoke stopnje primerljivi z referenčnimi svetovnimi ureditvami, ne izvajajo. Posledica tega pa je povečan moralni hazard podjetij in posameznikov, kar povzroča negativne in škodljive demonstracijske učinke (Doing Business, Policy Brief ..., 2009, Lončarski in Berk, 2009). Gospodarstveniki to področje ocenjujejo kot kritično in so nad stanjem korporativnega upravljanja in političnega vodenja države resno zaskrbljeni. Slovenija potrebuje spremembo usmeritve in mentalni preskok od gospodarstva z nizko dodano vrednostjo v gospodarstvo, usmerjeno v visoko dodano vrednost. Odstraniti je treba administrativne ovire, zmanjšati vpliv države ter pustiti motivaciji in svobodni podjetniški spodbudi prosto pot. Ko se bo to zgodilo, bomo iz tujine pridobili tudi zunanje vire za neposredne tuje naložbe, po katerih tudi nenavadno zaostajamo za sosednimi državami. Če tega razvojnega napredka ne bomo zmogli, smo obsojeni na dolgoročno stagnacijo in nazadovanje. Posodobitev Zakona o Investicijskih skladih In družbah za upravljanje Pomembno področje, na katerem so v Sloveniji nujne spremembe, je področje finančnih oblik, ki omogočajo posebne mehanizme pridobivanja finančnih virov za poslovanje in z druge strani upravljanje teh naložb ter specifično izpostavljenost vlagateljev - potrebni so t. i. neharmonizirani skladi. Z včlanitvijo v EU je namreč Slovenija v svoj pravni red prevzela ureditev direktive UCITS, ki pomeni največji in izjemno pomemben del varčevanja najširših množic. Po drugi strani pa je zatrla razvoj vseh drugih oblik, ki po direktivi niso mogoče. Države EU imajo na primer hkrati z ureditvijo UCITS razvite tudi najrazličnejše sklade za posebne namene. Tako imajo npr. sklade zasebnega kapitala (private equity funds),kivključujejo različnepodvrstezasebnegakapitala (naložbene politike), kot npr. sklade tveganega kapitala (venture capital funds), sklade hibridnega lastniškega kapitala (mezzanine funds), sklade, ki vlagajo v družbe v finančnih težavah in so namenjeni prestrukturiranju (distressed debt), hedge sklade in sklade upravljanih terminskih pogodb (managed futures funds) ter ne nazadnje nepremičninske sklade (real estate funds), ki bi lahko imeli v Sloveniji s cenovnim mehanizmom reševalno vlogo za gradbeni in nepremičninski sektor. Hkrati z ureditvijo UCITS bi bilo torej treba vzpostaviti ureditev posebnih oblik skladov in jim dopustiti prosto oblikovanje naložbenih politik, zaradi zaščite malih nepoučenih vlagateljev pa urejati samo režim prodaje (javna ali zasebna ponudba). Te posebne oblike skladov bi lahko njihovi upravljavci seveda tudi uvrstili na organizirani borzni trg. S tem bi tudi dosegli, da bi sicer nelikvidne naložbe posredno postale likvidne, še preden so uradno samostojno uvrščene na organizirani trg. Te alternativne oblike skladov so izjemnega pomena za razvoj podjetništva in robustne gospodarske rasti v prihodnje. Njihov razmah pomeni tudi doseganje višje stopnje decentralizacije upravljanja družb in s tem zmanjšanjemočipolitikevgospodarstvu.Nepremičninski skladi in skladi podjetij v finančnih težavah bi lahko imeli v trenutnih gospodarskih razmerah pomembno vlogo pri stabilizaciji realnega in finančnega sektorja. Hipotekarno bančništvo Hipotekarno bančništvo v Sloveniji temelji samo na primarnem trgu (bančno odobravanje posojil, ki so zavarovana s hipotekami). V letu 2006 je bil sicer sprejet Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO, Uradni list RS, št. 17/06 in 58/09), vendar ni prinesel želenih dejanskih učinkov. Razlog je pomanjkljiva ureditev zemljiške knjige. V publikaciji Svetovne banke Doing Business 2010 (2010) je Slovenija glede vpisa v zemljiško knjigo razvrščena zelo neugodno. Zaradi neurejene zemljiške knjige (tudi če so vpisi pri novogradnjah razmeroma hitri) so vsa posojila, ki niso uporabljena za financiranje novogradenj, problematična z vidika vključevanja v kritno premoženje hipotekarnih obveznic. Pri zemljiški knjigi so težave z vpisom etažne lastnine, zemljiški kataster pa je nepopoln glede parcelacije parcel. Objekti ali pa cele soseske tako uradno stojijo na eni sami parceli, kar logično pomeni, da etažni lastniki ne morejo biti vpisani. Z digitalizacijo zemljiške knjige in katastra v Sloveniji se stroški niso znižali (Frank, 2007). Na neučinkovitost sodišč pa trčimo tudi na področju hipotekarnega bančništva oziroma izdajhipotekarnih obveznic. Izvršbe namreč trajajo tudi po več let in se kažejo v visokih zneskih zamudnih obresti. Posledice neurejenih razmer na tem področju se neposredno kažejo v tem, da banke svojdragoceni kreditni potencial, kot so depoziti in druge vloge, predvsem porabijo za financiranje nepremičnin, namesto Davek po odbitku V Sloveniji se izdajatelji dolžniškega kapitala oziroma posojilojemalci srečujejo z majhnim domačim trgom. Ko se zadolžujejo v tujini, pa jih dodatno prizadene davek po odbitku, ki ga morajo tujcu od prejetih obresti obračunati in plačati. Posojilodajalci razumljivo ta davek, ki se obračunava in plačuje po stopnji 15 odstotkov, prevalijo na posojilojemalca. To pomeni, da so v tujini pridobljeni finančni viri za to razliko dražji. Lahko gledamo tudi z druge strani. Če bi bilo doma zanimanje za kreditiranje posojilojemalcev večje, bi domači posojilodajalci lahko izposlovali za 15 odstotkov ugodnejše (višje) obresti. To pomeni, da če se domači subjekt zadolžuje na mednarodnem javnem razpisu oziroma z zbiranjem mednarodnih ponudb, prihaja do situacije, ko so tuji posojilodajalci po osnovni ponudbi precej ugodnejši kot domači, zaradi davka po odbitku pa jih »konkurenčno« prehitijo domači posojilodajalci. V primeru tujih bank (v primeru posojil) se je davku mogoče izogniti s pridobitvijo davčnega statusa, v primeru izdaje obveznic pa ne, saj je lahko v tem primeru zelo veliko število tudi imetnikov obveznic. Davek po odbitku torej razmere na področju obrestnih mer dodatno zaostruje in pomeni nedopusten pas neučinkovitosti in nižje konkurenčnosti. Potreba po odličnosti na domačem trgu Kotjebiložeomenjeno,jetrebavSlovenijidosečinapredek v institucionalnem okolju, pri osnovni infrastrukturi, ki je temeljni pogoj za uspešno gospodarsko dejavnost na katerem koli področju. Gospodarstveniki kličejo po spremembah, ki bi omogočile tudi hitrejši izhod iz krize. Tukaj ne mislimo na protikrizne ukrepe, temveč na temeljite reforme, ki bi izboljšale poslovno okolje in omogočale strukturne spremembe. Le tako okolje podpira tudi trg kapitala ter je lahko podlaga za hitro in vzdržno gospodarsko rast. V takih razmerah bodo tudi domači gospodarski subjekti uspešni in kot taki lahko za zgled v širšem regionalnem okolju. Z uspehom na domačem trgu si bodo lahko v tem prostoru ustvarili boljši ugled. Med krizo so ga nekoliko zapravili, sajso pomagali napihovati cene lokalnih vrednostnih papirjev. Brez razvitega domačega okolja in trgov ter uspešnega poslovanja bodo tržni vodje in mnenjski voditelji drugi. Čas krize je treba zasukati v svoj prid in narediti potrebne spremembe. V tem smislu je kriza prinesla tudi pozitivne učinke. Verjetno bo prišlo do pozitivne selekcije tistih, ki imajo resen namen in bodo za preživetje krize vlagali v Viri in literatura: 2009 Investment Company Fact Book, 49th Edition, A Review of Trends and Activity in Investment Company Industry, 2009. Baltic Exchange Dry Index. [www.investmenttols.com], 2010. Banke v Sloveniji, [http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in-podjetij.asp?MapaId=521], Banka Slovenije, 2010. Podatkovna zbirka AJPES, 2005-2009, 2010. Bilten. Banka Slovenije, oktober 2009. Crude Oil and Commodity Prices. [www.oil-price.net], 2010. Doing Business 2010. World Bank, 2010. EFAMA Investment Fund Industry Fact Sheet, EFAMA, 2009. Frank, Matjaž. Razvitost hipotekarnega bančništva doma in po svetu. Bančni vestnik, letnik 56, št. 4, str. 6-10, in št. 5, str. 19-23. Letno statistično poročilo - 2007. Ljubljanska borza. Letno statistično poročilo - 2008. Ljubljanska borza. Letno statistično poročilo - 2009. Ljubljanska borza. Lipnik, Karel, Nekoč so bili BPH. Finance 5/2009, 9. 1. 2009. LONČARSKI, Igor, BERK SKOK, Aleš. Manj države in več trga: toga država. Dnevnikov objektiv, 24. okt. 2009, leto 59, št. 247, str. 14-15. Mesečne in letne statistike Ljubljanske borze. December in leto 2009 (XV, 11/09). Ljubljanska borza. Mesečne in letne statistike Ljubljanske borze. Različne številke (od XIII, 12/07, do XV, 11/09). Ljubljanska borza. Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov. Agencija za trg vrednostnih papirjev, junij 2009. Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov. Agencija za trg vrednostnih papirjev, januar 2010. Mesečno poročilo, Ljubljanska borza, junij 2010. Poročilo o finančni stabilnosti. Banka Slovenije, junij 2009. Poročilo o finančni stabilnosti. Banka Slovenije, junij 2010. Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2008. Agencija za trg vrednostnih papirjev, junij 2009. Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2008, Agencija za zavarovalni nadzor, 2009. Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Banka Slovenije, september 2009. Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Banka Slovenije, november 2009. Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Banka Slovenije, junij 2010. RUPNIK, Ksenija, BERK SKOK, Aleš. Geneza in reševanje sedanje finančne krize. Bančni vestnik, jan./feb. 2009, letnik 58, št. 1/2, str. 50-55. Trends in the European Investment Fund Industry in the Third Quarter of 2009, Quarterly Statistical Release, EFAMA, 2009. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici - ZHKO (Uradni list RS, št. 17/06). Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici - ZHKO-A (Uradni list RS, št. 58/09). Zgodovinski mejniki [http://www.kdd.si/o_kdd/ zgodovinski_mejniki]. KDD Centralna klirinško depotna družba. World Economic Outlook. Sustaining the Recovery. IMF, October 2009. World Economic Outlook. Rebalancing Growth. IMF, April 2010. World insurance in 2008: life premiums fall in the industrialised countries - strong growth in the emerging economies, Sigma, no. 3, 2009, Swiss Re. Sestava premoženja vzajemnih skladov [http://www.a-tvp.si/Documents/SkupajVS.pdf], Agencija za trg vrednostnih papirjev, januar 2010. Seznam zavarovalnih subjektov, ki lahko opravljajo zavarovalno dejavnost v RS, s sedežem v Sloveniji [http:// www.a-zn.si/slo/client/default.asp?r=-1&n=351&s=-1&p=insurance], Agencija za zavarovalni nadzor, 2010. SI-STAT podatkovni portal. Statistični urad Republike Slovenije. Stabilnost slovenskega bančnega Slovenije, december 2009. sistema. Banka Statistical Data Warehouse. European Central Bank [http://sdw.ecb.europa.eu/browseSelection. do?DATASET=0&REF_AREA=50&REF_AREA=106&REF_ AREA=156&REF_AREA=262&REF_AREA=190&REF_ AREA=282&REF_AREA=281&BS_COUNT_ SECTOR=2240&node=2018783], 2010. Tekoča gospodarska gibanja, Urad za makroekonomske analize in razvoj, 14. 1. 2010. Tekoča gospodarska gibanja, Urad za makroekonomske analize in razvoj, 9. 7. 2010 (a).