35
L                             Babica.
||jl|p|aša babica (stara mati) je fivrsta, krepka ženiea; ima vže 98 let a nihee
p^|lj&j  tega ne veruje rad, kajti njena  lica,  da-si vela,  imajo vender  še
«»g svežo rudečo barvo; njena hoja, da-si počasna, lehka je in sraela; njen
^Y   ^uli je še vedno jasen in živ — in njeno srce je še vedno mlado. Ako
jej hočemo verjeti, pravimo, da je malo gluha, in da jej oko postaja megleno.
,,Slepa bodcm kmalu," tako pravi sarna veasih, ,,g]uha pa sem vže!" A nikar
ne verujte tega.  Babiea dobro sliši, kadar hofo, slišati, in vse. kar hoče videti,
vidi tudi brez ooal.
0 ko bi nam jo mogel kak slikar tako resnično naslikati z njenim smi-jočim, tako čestitljivim Jieem, z njenimi lepimi očmi. polnimi milobe in Iju-bezni! Vidi se, kako lepa je bila naša babica, ko je bila še mlada. Tudi zdaj je še lepa, vzlasti, ako jej Jjubljena vnukinja skodra njene srebrobele lase.
Ali hočemo še povcdati, da je ona ponos in radost vse družine in da jo vsi njegujemo?! Naš veliki otrok jc in pri vsakej nezgodi, ki se jej pripeti, vse je po konci, vse je razburjeno.
In zdaj poslušajte, kaj se jej je pripetilo.
Bil ,je njen god. Jaz sem jej poklonila priprost inošnjieek, ki se jej je zelo dopadel, in tak6j je vložila darilu v east svotico denarja vanj. Drugi dan grevi ua sprehod. Vodila sem jo po vefikrat v drevored, kder je svirala godba. Babica godbo zelo ljubi in je vidno vesela, ako sliši znane glasove, ki jo spo-rainajo njene inladosti! — Ko se sprehajavi, pridevi do prosjaka, katereinu j'e babica navadno podarila kak krajcar. Tudi danes seže v žep — a inošnjička ni. Babica se ustraši. Jaz jo tolažirn, da ga je pozabila doina — ali ona ueverjetno zmaje z glavo; spomina se, dejala je, da ga je izvestno vzela s seboj. Vrnivši se domov, preiščevi vso — a zaman. Ni ga bilo več; izgubljen je ali pa ukraden; kdo ve? V tem, ko je babica otišla v svojo čumnato, da se preobleče, posvetovali smo se, kako bi jo potolažili. Meni pride dobra misel na um: ,,Jaz jej kupim nov mošnjiček iu potlej jej rečeino, da je najden ali pa nazaj prinešen." —
,,Dobro!" opomina mo sestričina, nali vedeti morarno, kaj je imeJa babica v mošnjičku." „0 tem jo izprašamo pri kosilu," rečem jaz.— In res! Pri kosilu smo jo natauko izpraševali po mošnjičku in oiia ni nič slutila o našoj nameri. ,,Nb bodite veuder tako žalostni, babica Ijuba!"-rekla je sestriči0a, Msaj z mošnjič-kom vendar ui iiobena posebua vrednost izgubljena! Kaj pa ste imeli v ujem ?" nDa, da, Jjubi otrok", zavrne babiea, ,,imela sem v njem tri goldinarje in preeej drobiža — natanko ne vem — pač: biJo so 3 dvajsetiee, 2 desetici in 4 kraj-carji." - Mi smo se spogledali. Ko je babica po kosilu otišla v svojo sobico, zbcremo se zopet skupaj. ,,Jaz dam goldinarje," oglasi se moje sestričine mož. ,,Jaz dam dvajsetiee", reče sestricina; ,,midva pa najini desetici," oglasita so ajena otroka. ,,Kaj pa jaz?" vpraša stara dekla. ,,Vi dajte 4 krajcarje!" —. Vse je bilo pripravJjeno. — Ne še. V tem se jaz povrnem, ki sem bila spre^ rnila babico v njeno čumnato. Gredoč mi je povedala, da jeimela v mošnjičku špravljen tudi srebrn križec kot drag spominek na našega deda. — Ta križee je danes vže davno pozabJjeno odlikovanje iz leta 1815. Bourboni so dajali take križce svojim zvestiin zaveznikom. Babica ga je hranila po dedovej smrti
36
kot najsvetejšo svetinjo. — ,,Morda dobimo tak krizec pri kakem starinarji," rečem jaz. — Mož moje sestričine je nemudoma otišel k starinarju v tem, ko je babica zaupno molila k sv. Antonu Padovanskemu.
Omenjenega svetnika ljudje radi na pomoč kličejo kot izprosnika, da bi se kaka izgubljena stvar zopet našla. Sestričin mož je zaman iskal. nLe jeden up še imam,"  dejal je.
Da vam pa ta up pojasnini, povedati mi je treba o slueaji, ki se je pripetil nekaj let poprej. Naša babica je sama sedela v drevoredu, ko se jej približa starček njene starosti in zelo uljudne vnanjesti. Stareek sede na isto klop in mej njima se začne navaden razgovor. ,,Jaz imam 91 let" reče starček. nJaz — 93!" odvrne ponosno babica. — ,,M ste tu rojeni?" — ,,Ne, rojena sem v G." — BTudi jaz sem iz G. — a ne spominam se vas, kar je po-polnem naravno ker sem vže zgodaj ostavil domoviuo!" — »Zakaj ste šli od doma?" ,,Zaradi žalosti. Moja sestričina, katero sem zelo Ijubil, omožila se je z mojim najboljšim prijateljem in meni ni bilo veS obstanka v domačem kraji." ,,Potem ste Vi bratranec Miroslav?! — ,,Kako, Vi me poznate?"' Jaz sem Eoza C." —
Umeje se, da smo bili odslej prijatelji s strijcem Miroslavom. Zdaj se takoj spomniino, da mora tudi on iraeti oni križec. Sestričin mož se napoti k njeinu in vže za četrt ure se vrne z križeem. — Zdaj še hiti v prodajalnieo, da bi kupil rnošnjieek — a bila je zaprta.   Drugo jutro se poda za rano tja
—  ali prodajalec mu odgovori: ,,Žal, nobenega nimam več. Zadnjega je kupil včeraj  policijski nadzornik." Nemudoma  se poda-k njemu.   Ko je polieijski nadzornik slišal ujegovo željo, rekel mu je: ,,Ta misel je dobra!   Dajte meni denarje in vse, kar je bilo v mošnjičku, in jaz sam prinesern mošnjiček vašej babici kot najdeno stvar." — Babica so se nam zdeli ta dan menj nejevoljni, nego li smo  pričakovali.    ,,Ali je polieija vže kaj dobila?:< poprašajo nas. —  ,,Še nič!" ,,Kaj pa sv. Anton — tudi ni še nič prinesel?" vpraša jo sestričin aiož.
—  rAli pa  tudi veruješ,  da  sein res v njega  zaupala?" — Predno je mož odgovoril — zazvoni zunaj. — Magda odpre duri in policijski nadzornik stopi v sobo.   ,,Ta mošnjiček je najden, prosim gospa, poglejte ali je vaš?"
rTak je bil moj, da!" reče babica in seže po njem — ali nadzornik ga odtegne. ,,Dovolite gospa, — kaj je bilo notri?" — ,,Trije goldinarji, tri dvajsetice, dve desetici in štiri krajcarji; potem še križec z vdelano lilijo." — Nazornik odpre mošnjicek in položi jedno za drugim na inizo, kakor je babica naštela. nTo je pa vender čudno!" vzklikne babica — in nas zaporedoma pogleduje vsa osupela. Necoj, ko se prebudim, spomnim se, da mošnjicka uisem seboj vzela, nego položila sem ga v predalnik — in ondu danes zjutraj tudi našla.  Osupelost naša se more le umeti a popisati se ne da. — Izpovedati
se je moglo vse natanko.   ,,Ljuba babica, nič hudega nismo mislili----------a
vsi smo deležni te prevare. Strijc Miroslav je dal križec, Magda krajcarje, naša mala svoji desetid — — pripoveduje soprug in — ,,Prav rada, prav rada, ljuba babica,"  oglasita se otroka, ter hitita babici v naročje.
Babici se posolze lepi ožesi in srečen nasmeh se jej zaziblje na njenih
UStnih,                                                                                                   Lavra Natalija   .