Ravne na Koroškem, 30. septembra 1978
Št. 18
Izdaja delavski svet Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor:Nv^t Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik
Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
mladi kovači tekmujejo
^3. oktobra 1978 bo potekalo
* Ravnah na Koroškem 4. tek-°Vanje mladih kovačev Jugo-
s avije. Da bi to tekmovanje Poznali tudi drugi in ne samo
rnovalci, ie Prav> d3 0 niem
°verno nekaj več.
^Leta 1974 so mladinci iz ZCZ "T TOZD kovačnica dali pobu-°> da se kovači tako kot strujah varilci, ključavničarji in ugi pomerijo med seboj v
• aniu, prizadevanju in do-rem delu. To so tudi storili.
nazPisali so tekmovanje za
najboljšega mladega kovača v TOZD. Med kriteriji za ocenjevanje so bili kvaliteta in količina opravljenega dela, gospodarnost, izmeček, pravilna uporaba ter vzdrževanje strojev, orodij in neupravičeni izostanki. Prav tako so upoštevali tudi aktivnost na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela. Vendar ni ostalo samo pri tem. Ze je bila tu ideja, da k taki obliki aktivnosti spodbudijo mlade kovače širom Jugoslavije. Na prvem
dogovoru predstavnikov kovačnic iz raznih krajev naše domovine so se dogovorili:
— takšno tekmovanje se naj organizira v vseh kovačnicah,
— vsako leto se izvede zvezno tekmovanje mladih kovačev Jugoslavije, katerega se udeležijo zmagovalci posameznih kovačnic,
— na tem tekmovanju naj mladi pokažejo svoje znanje o toplotni obdelavi in predelavi jekla v prostem in utopnem kovanju ter poznavanju družbenoekonomskih odnosov v naši družbi.
Na prvem TMKJ oktobra 1975. leta v Kragujevcu je sodelovalo sedem ekip. Tukaj smo si prvič podali roke kovači iz raznih krajev naših bratskih republik in topli močni stisk rok nam je povedal, da se še vidimo. In res smo se zopet srečali v Novem Travniku, kjer je bilo prisotnih že devet ekip in prav toliko jih je bilo na tretjem tekmovanju lansko leto v Kruševcu.
Kakor že trikrat poprej, se bomo tudi letos sestali kovači, da pokažemo, kaj smo se novega naučili, in se pogovorimo o svojih uspehih in težavah pri delu. Vendar naše znanje naj ne bo namenjeno le tekmovanju, ampak naj bo to prispevek mladih kovačev v izgradnji
boljšega in svetlejšega jutri. Zavedati se moramo, da tekmovalni duh vzpodbuja pridobivanje znanja, sposobnosti in delovne vneme, zato ga moramo v vseh sestavinah združenega dela pospeševati. To zahteva tudi kovaški poklic, ki ni več samo garaško delo, ampak delo z zmeraj večjo strokovno usposobljenostjo, ki jo narekuje hiter razvoj tehnologije. V svobodni deželi svobodnih ljudi — v naši samoupravni socialistični Jugoslaviji, je delo tesno povezano in se ne da ločiti od samoupravljanja, saj je samoupravljanje del našega vsakdanjega dela in ustvarjalnosti — del našega življenja. Zato je nujno, da je dober delavec tudi dober samouprav-ljalec. Vse to pa si lahko pridobimo le s svojim znanjem in trudom, z uvedbo vedno boljših kvalitet in z ustvarjalnim delom na vseh področjih naše aktivnosti. Zato naj bodo naši tekmovalni uspehi spričevalo resničnih sposobnosti, ki morajo imeti svoj učinek pri delu.
Vsi skupaj gradimo naš samoupravni socializem, bratstvo in enotnost naših narodov, vsi skupaj ustvarjamo in uživamo sadove našega dela — to naj nam bo vodilo, dragi kovači!
Franjo Miklavc
Trojčice
Kakšen je naš sindikat pred kongresom
Ob besedi sindikat se najpogosteje sliši dvoje: izleti in ozimnica, kakor da je to še zmeraj neka preskrbovalna in zabavna institucija. Sindikat pa to nikdar ni bil in upamo si trditi, da tudi ne bo. Ce kje delajo slabo, tega ne kaže posploševati, saj kako bi le bilo, če bi ob enem lenem delavcu rekli, da so v tovarni sami lenuhi. Objektivnost nam je torej potrebna. Da pa bi prišli do realne podobe našega sindikata, smo se odločili predstaviti vse
osnovne organizacije. Dosti jih je in preveč za eno številko, zato bomo tiste, ki jih nismo zdaj, predstavili prihodnjič. Predsednike OO smo vpraševali po načinu njihovega delovanja, o vplivu sindikata na reševanje problematike, kot so družbena prehrana, stanovanja, delitev osebnih dohodkov, pa kakšna je povezava s krajevno skupnostjo in za kaj si bodo v bodoče najbolj prizadevali. Takole so nanizali odgovore:
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Jože Bukovec, DS KSZ:
»V naši delovni skupnosti je struktura članstva taka, da jo sestavljajo delavci od strokovnih služb do čistilk, vratarjev in gasilcev. Večizmensko delo povzroča razdrobljenost. Z ljudmi, ki delajo na izmene, imamo včasih vse premalo stikov.
Jože Bukovec
Aktivnost OO se ne odraža v kakih samostojnih akcijah, smo pa na tekočem s problematiko in pri delu se povezujemo z zvezo komunistov. Lahko bi rekli, da skupno nastopamo v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju.
Delo bomo v prihodnje usmerili v uresničevanje ZZD in zakona o delovnih razmerjih. Ko bomo rešili še problematiko delitve OD, bodo roke spet bolj proste in se bomo lahko posvetili tudi bolj obrobnim problemom, ki pa za posameznika to niso. Bistveno pri delu je, da se skupaj s samoupravnimi organi dogovarjamo za enotna stališča. Po tozdih se bolj poslužujejo sodelovanja z družbenopolitičnimi sveti, pri nas pa to še ni urejeno.«
Miloš Jurak, TOZD jeklovlek:
»V jeklovleku je 86 zaposlenih. V prvem polletju smo gospodarili pozitivno, poravnali vse obveznosti in ustvarili 245 milijonov čistega dohodka. Da niso rezultati še boljši, so krivi zastareli stroji ter ozka grla.
Samoupravna organiziranost v tozdu temelji na delegatskem sistemu. Zal pa se srečujemo z nezainteresiranostjo ali preobremenjenostjo tistih članov, ki imajo preveč funkcij. Vse to pa se pozna pri kvaliteti dela.
Miloš Jurak
Sedaj se ukvarjamo z dopolnitvami SS o delitvi OD in so se pokazale napake, ki destimulativno vplivajo na gospodarno delo. Naj večja težava je v tem, da naše pripombe večkrat niso upoštevane. Delavci tako postanejo nezadovoljni in ravnodušni.
Sindikat je nosilec predlogov za kandidate posameznih organov samoupravljanja. Ce je kadrovanje dobro, se to takoj odrazi v tozdu, prav tako obratno. V bodoče si moramo prizadevati, da se bodo delavci bolj posluževali pomoči OO pri reševanju svojih problemov na vseh področjih. Ojačati bo treba vpliv sindikata v tozdu glede zaščite delavca. Poudarek pa je vsekakor na varnosti dela ter pravični delitvi OD za opravljeno delo.«
Avgust Nabernik, TOZD komerciala :
»Tozd komerciala je sestavljena iz raznih služb, tako da je struktura dokaj pestra. OO sindikata je organizirana na ta način, da imamo svoje poverjenike v bazah, od koder dobimo predloge za reševanje problematike, ki se pojavlja. Cilj je vedno v tem, da prihajajo pobude iz baze. Zelo dobro sodelujemo z OO ZK in domala vse probleme rešujemo skupno.
Avgust Nabernik
Sindikat ni več to, kar je nekoč bil (ozimnica, izleti). Danes je to močna družbenopolitična organizacija, ki ima precejšen vpliv na dogajanja znotraj tovarne. V bistvu je od sindikata odvisno, kakšne samoupravne organe imamo, saj je on tisti, ki vodi kandidacijske postopke.
V prihodnje se bomo še najbolj ukvarjali z delitvijo OD. V našem tozdu je še precej nerazjasnjenih reči v zvezi s tem, sicer pa vemo, da niti na nivoju delovne organizacije še ni pravih rešitev. Posebno pozornost bomo morali posvetiti tudi špediciji, kjer so večji del zaposleni invalidi, ti pa zaradi nizkih OD odhajajo v druge obrate. Ta stalna fluktuaoija pa ni majhen problem.«
Jakob Babin, TOZD priprava proizvodnje:
Zaradi razdrobljenosti oddelkov smo sindikat organizirali z dvema izvršnima odboroma. S tem smo zajeli metalurški in mehanski del. Pri evidentiranju članov smo pazili na to, da so zastopani vsi oddelki. Seveda pa je od posameznikov odvisno, kako so delavci v oddelkih informirani o dogajanjih, ki jih zanimajo. Sindikat je tisti,
Jakob Babin
ki kroji politiko v tozdu. Organizirali smo deset delovnih skupin, da se prek njih delavci lahko seznanijo z raznimi samoupravnimi akti in drugo problematiko; če je torej delavec zainteresiran, ima dovolj možnosti, da se seznani z vsem. So pa tudi taki, ki le kritizirajo, pa se delovnih skupin niti udeležujejo ne.
Ravnatelj nam je v veliko pomoč pri uresničevanju zadanih nalog, pa tudi z DPO dobro sodelujemo.
Sindikat je najbolj množična družbenopolitična organizacija. Je prvi, ki je dolžan pomagati sodelavcem, bodisi da gre za njihove pravice ali dolžnosti. Najbolj pereče je to, da ni odgovorov na naše pripombe ali pa niso zadovoljivi. Zato si bomo prizadevali tudi v prihodnje za uresničevanje interesov delavcev.
Navzven pa nismo kaj prida povezani. Pogrešamo sodelovanje z občinskim sindikatom. Najbrž bi ta moral storiti več za vez med krajevno skupnostjo, ki je zdaj ni čutiti.
Anton Vušnik, TOZD transport:
»Pri nas imamo tri sindikalne skupine in šest poverjenikov, zaposlenih pa je 111 delavcev, kar pomeni, da je naš tozd sorazmerno majhen, zato pa so delavci morda bolj kot drugod seznanjeni s sprotnimi problemi.
Sindikat je prisoten pri vseh važnejših odločitvah v tozdu. Najbolj je to vidno pri oblikovanju OD, kjer pa žal s svojimi predlogi nismo popolnoma uspeli. Vse samoupravne akte, ki jih v tozdu sprejemamo, najprej obravnavamo v OO sindikata, in če za katerega menimo, da ni v prid delavcem, je jasno, da o tem takoj seznanimo odgovorno strokovno službo.
Anton Vušnik
Stanovanjske probleme smo d slej uspešno reševali, kar Pa , tiče posojil za individualno gra njo, menimo, da komisija nil naj bolje opravila svojega dela. Glc° družbene prehrane smo da bo stvar urejena, če dobim kuhinjo v lastni režiji.
Povezava med našo OO in kr ^ jevno skupnostjo je slaba m kakem sodelovanju ne moreji0t govoriti, razen kolikor se občani udeležujemo oblikovanj krajevne politike, kar pa se _v krat križa z interesi znotraj varne. Moralo pa bi biti naspr no, namreč železarna predstav J močan dejavnik za delovanje h < zato so nujno potrebni ukrepi, . bi se ti dve organizaciji P°veZ:u in skupno odločali o razvoj
kraja.	..
V naši OO se bomo v večji n*
ri posvetiti samoupravnemu od
Čanju delavcev, ker so dos marsikatere odločitve zborov lovnih ljudi naletele na ušesa. Več bomo morali mis tudi na posameznike, ki so P trebni pomoči družbe, saj s se do zdaj z njimi premalo ukv j ali (npr. alkoholizem, socia problemi itn.).«
Albin Vavče, TOZD stroji in deli:
»Naš tozd je po številu zaj^0 slenih (450) dokaj velik, zato » že razmišljali, da bi napravili osnovni organizaciji. Za zdaj in^, mo številčno močnejši izvršni ^ bor in poverjeniki se trudijo, bi storili, kar se storiti da v*
Albin Vavče
CP *
velikem tozdu. Sestajamo sc ^ radi izmenskega dela težko. ^ pa vemo, da se bo tozd še ^0.. bomo morali nekaj ukreniti- ^ datno breme je to, da je ve^r zaposlenih neposrednih P^Ih-O' jalcev, ki se težko ločijo 0 .gtija. jev za najrazličnejša sestaj Sindikat si prizadeva biti P ten v sleherni akciji tozda. ® o je najbolj aktualna razpra ja delitvi OD. Dogovorili smo s je treba najprej razčistiti Prl slabše plačanih delih, pa zadnje pogovarjati o ravnj*. s° skih plačah. Osebni dohoda	\
neusahljiv vir nezadovoljstva,^. ,
da z neko razumnostjo se da nje vsemu navkljub pomil"ni. ^ j Pri stanovanjih je tako,	1
rešujejo pravilniki, imam P® ^ j čutek, da se kljub sporazum0^ j novanja še zmeraj delijo P°. (f zah. Če bi bili bolj dosledn	,
le pri tem, ampak pri vseh ^	j
razumih, bi bilo mnogo manj	jj	j
če krvi. Delavce jezi tudi 1	j
na pripombe in predloge ne pj ustreznih odgovorov. Druga
^ Ravnateljem in DPO dobro sodelujemo.
. V prihodnje moramo izboljšati elovno disciplino in urediti med-ebojne odnose. Nekateri še ved-0 mislijo, da jim nihče razen s r°ja ni potreben. O sodelovanju krajevno skupnostjo pa to: ga '< Potrebno pa je, saj smo navse-adnje delavci tudi občani in kra-rni- Napačno je mišljenje, da naj 0 delavec aktiven v tovarni, zu-naJ Pa ne.«
'Vlado Novinšek, TOZD pnevmatični stroji.
“Članstvo naše osnovne organi-^acije šteje 173 delavcev. Imamo est sindikalnih skupin. Izvršni ubor šteje devet članov, sestav-j, Pa je po delegatskem načelu, overjeniki so prizadevni in ak-vhi. Čeprav je pri nas dvoizmensko delo, nimamo problemov
Sestajanjem.
, Stara organiziranost je bila ta-a, da se vpliv sindikata ni čutil, P° novem pa je to precej bolje, othembno je, da se ljudje ne-. enno obračajo na svoje poverjenike s svojimi problemi, bodisi a so ti proizvodne ali osebne na-ave. Veliko je vredno to, da ču-..mo, kako ljudje spet zaupajo v mdikat. To zaupanje pa je od-aktivnosti poverjenikov. V j®*11 letu smo imeli kar tri pro-mmske konference. Naša glavna j ,°ga je, da stojimo ob strani
j Javcom v vsakem primeru. So-1°vanj e z družbenopolitičnimi l^anizacijamd našega tozda je s e/hibno. Odraža se v skupnih J ankih in akcijah ter enotnih , ališčih. Se nikoli ni prišlo do jakšnih konfliktov, škoda je le,
da
le mladina premalo aktivna.
Adolf Sekavčnik
smo pri nas sicer znali oceniti delo delavcev v neposredni proizvodnji, ne pa enako tudi delo v režiji oziroma administraciji.
Izmensko delo kovačem sicer nekoliko otežuje sindikalno aktivnost, vendar je ne zavira. Sindikat si je pridobil ugled kot družbenopolitična organizacija in ni več govora o kakšnem podcenjevalnem odnosu do njega. Vse večje akcije se pripravljajo skupaj z ZSMS in ZK in tudi sodelovanje z vodstvom tozda je dobro.
V pripravah za volitve v organe upravljanja so kovači ocenjevali aktivnost delegatov po njihovi udeležbi na sejah in po stiku z delavci. Tako so predlagali, naj polovica ostane v organih tudi naslednje mandatno obdobje, polovica pa se izvoli na novo.
Želijo, da bi bilo med delegati za oktobrski kongres več mladih, sicer pa pravijo, da bo dobro, če bo vse pozitivno, zapisano v gradivih, zaživelo tudi v praksi.«
Pavel Janežič, čistilnica:
»Naša osnovna organizacija je nastala, ko so bili ustanovljeni novi tozdi. Od takrat do danes se je naše delo precej izboljšalo, saj se bolj posvečamo problemom, ki zadevajo naš tozd, interesom, ki so skupni našim delavcem. Poverjenike smo izbrali tako, da so zastopani delavci iz vseh faz dela.
Problem sestajanja smo rešili tako, da napravimo sestanek uro pred pričetkom dela, ker je delo izmensko.
Če že pri nas ni problemov, se začnejo pa ti pri službah, namreč stvari se prepočasi rešujejo, včasih tako dolgo ni odgovora, da pozabimo, kaj smo že vprašali. Morali bi se strožje držati rokov. Prepričan sem, da so ljudje iz strokovnih služb sposobni urejati stvari, le to ni jasno čemu gre vse tako počasi. Tudi s centrom za samoupravo imamo težave. Kupe gradiva nam pošljejo, ki ga moramo najprej proučiti, da sploh lahko gremo pred delavce z informacijo. Menimo, da so kadrovsko dovolj močni, da bi lahko iz gradiv pripravili kratke in preproste informacije.
Vladimir Novinšek
J Prihodnje si bomo v glavnem f 'Nadevali za preobrazbo kadrov. Oji potreba po družbenopolitični izobraževaniu je močno pri-
V na. Vse sile pa bomo usmerili s, aresničevanje sklepov problemih konference, ki se nanašajo na sirsko stisko, modernizacijo ^ ®lnega parka in zagotovitev * »talnih delovnih pogojev. Tre-ijJPo pa je naša pozornost us-
! rJena na nove volitve.«
nkadolf Sekavčnik, TOZD kovač-
by^e občni zbor ob koncu leta je tK,s Pregledom dela in sprejetimi pegami nekak start v sedanje r, /'kongresno obdobje. Razprava kongresnih osnutkih med člani 'V°ync organizacije je pokazala, jejJih najbolj zanima gospodar-ustvarjanje dohodka in
V Sova delitev po delu, negodo-le Pa je povzročilo dejstvo, da
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V AVGUSTU
Avgust je mesec poletnih vro-čin, planiranih velikih popravil, letnih dopustov in velike odsotnosti z dela ter običajno nizkih mesečnih operativnih proizvodnih načrtov. Kratko rečeno: nihče ne pričakuje posebno ugodnih proizvodnih rezultatov. Letošnji podatki za avgust so izjema, saj je bila dosežena doslej najvišja blagovna proizvodnja v železarnah, ki je za okoli 10.000 ton višja kot prejšnji mesec in kot je bila v avgustu 1977. leta. Železarni Jesenice in Store sta dosegli letos svojo najvišjo mesečno blagovno proizvodnjo. Najvišjo mesečno proizvodnjo, ki je zelo blizu planirani količini, so dosegli tudi v hladni valjarni Železarne Jesenice. Podatek o blagovni proizvodnji za SOZD Slovenske železarne je po decembru preteklega leta doslej naj višji in vred-
Pavel Janežič
Smisel našega delovanja je v tem, da skušamo biti prisotni na vseh nivojih družbenega življenja. Pa tudi takrat ne smemo zatajiti, ko ima naš delavec osebne probleme. Naš odnos do delavca mora postati bolj human.
Ne smemo gledati le na to, da hi bili aktivni v tovarni, kajti isti ljudje smo tudi v krajevni skupnosti, pa kar nekam pozabljamo na to, čeprav bi s skupnimi močmi lahko dosti več storili.«
Pripravila Z. Strgar
nost prodaje tudi doslej druga naj višja za junijem letos.
Proizvodnja surovega železa, ki je bila blizu rekordnim dosežkom, je pokrila celoten zaostanek v izvrševanju zbirnega letnega načrta. Ob koncu avgusta je proizvodnja surovega železa za 10% višja, kot je bila v enakem obdobju leta 1977, in ker je bil mesečni plan presežen za 17 %, znaša zbirna izvršitev 102%. V Železarni Jesenice izvršujejo zbirni letni načrt 107 %, v Železarni Store pa 81 %, ter so v enem mesecu popravili rezultat za 7 %.
Proizvodnja jekla je v okviru običajnih avgustovskih podatkov, vendar je za okoli 1000 ton višja, kot je bila v avgustu lani. V letošnjem letu pa je bila v avgustu naj slabša mesečna proizvodnja surovega jekla. Linearni mesečni plan je bil dosežen le 89 %. V
Dva velikana
Železarni Jesenice so predvsem zaostali v elektrojeklarni zaradi slabe vzdržnosti proti ognju odpornega materiala in drugih težav, v Železarni Ravne je bila zaradi remontov izvršitev 81 %, v Železarni Store so pa za 14 % presegli mesečni plan. Zaostanek za zbirnim letnim planom se je po osmih mesecih povečal, in to samo v avgustu za nekaj več kot 7000 ton, tako da je mesečno poprečje padlo pod poprečno mesečno proizvodnjo, s katero bi presegli letnih 800.000 ton.
Blagovno proizvodnjo so dosegli: v Železarni Jesenice 102%, v Železarni Ravne 98 %, v Železarni Store 118% in skupno 105'%. Ob koncu avgusta je letošnja blagovna proizvodnja železarn 8% večja, kot je bila v enakem obdobju leta 1977, vendar zaostaja za zbirnim planom še vedno za 4 %.
Predelovalci žice so imeli v avgustu sorazmerno slabe rezultate. Proizvodnja je bila za okoli 10% nižja kot v istem mesecu lani, vendar vseeno za okoli 4 % boljša kot letos julija. Mesečni plan so izvršili edino v Tovilu, skupna izvršitev predelovalcev je 90%, tako da je za Slovenske železarne izvršitev plana blagovne proizvodnje 104%.
Izvoz v avgustu, ki je bil dosežen le z 62 % poprečnega mesečnega plana, gotovo ni pripomogel k izboljšanju zbirnih podatkov za letošnje leto.
Realizacija vrednosti prodaje je bila zopet zelo ugodna. Edino v Verigi niso dosegli načrtovane mesečne vrednosti prodaje, najboljši rezultat imajo pa v Železarni Jesenice s 126 %. Mesečni plan je bil presežen za SOZD za 11 %. Vse delovne organizacije imajo daleč boljšo realizacijo prodaje kot leta 1977, skupno je pa letošnja vrednost prodaje 27 % višja kot po osmih mesecih leta 1977.
Po rezultatih dela v avgustu bi se dalo sklepati, da lahko pričakujemo tudi v naslednjih štirih mesecih ugodne rezultate. Dopusti in pretežni del velikih popravil je za nami in upajmo, da bomo do konca leta že lahko poročali o ponovnih najvišjih dosežkih.
Milan Marolt, dipl. inž.
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
V avgustu zaostajamo za planom skupne proizvodnje 14,9%, v kumulativi pa znaša zaostanek 3,1 %. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem smo v avgustu prekoračili skupno proizvodnjo za 7,0 %, v kumulativi 3,7 %. Tudi odprema v minulem mesecu ni bila dosežena, saj znaša zaostanek 1,3 '%, v kumulativi 3,6 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa znaša zaostanek 3,0 %. Kumulativni zaostanek fakturirane realizacije se je nekoliko izboljšal. Sedaj zaostajamo za
4.6 %, medtem ko je znašal zaostanek v juliju 5,4%, saj smo v avgustu prekoračili fakturirano realizacijo za 1,4%. Fakturirana realizacija se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 17,3 %, v avgustu celo za 29,8 %. Zaostanek za planiranim izvozom znaša 17,1 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa 11,9%. Planirani izvoz smo v juliju dosegli le 48 % in v avgustu
52.6 %.
TOZD jeklarna. Skupna mesečna proizvodnja je bila dosežena le z 81,2%, in to predvsem zaradi generalnega remonta 401 elektro obločne peči, ki je trajal več kot 10 dni. Sedaj znaša kumulativni zaostanek 2,9 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila
skupna proizvodnja prekoračena za 3,7%. Še vedno je v TOZD nerešljiv problem discipline (tako prisotnosti na delu kot tudi tehnološke discipline), tako da je treba iskati vzroke za nedoseganje plana tudi v neplaniranih izostankih, predvsem bolniški in neupravičenih izostankih.
TOZD jcklolivarna. Zaostanek skupne proizvodnje znaša 8,1 %, v avgustu 13,1 %. Tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani znaša mesečni zaostanek 0,4 %, v kumulativi pa prekoračitev 12,9%. Pri odpremi zaostaja TOZD 9,8%, v avgustu 15,5%. Prav tako beleži TOZD visok zaostanek tudi pri fakturirani realizaciji 11,9%, v minulem mesecu 14,4%. Zaostanek pri izvozu znaša 18,4%, v mesecu avgustu 14,9 %.
TOZD valjarna. Plana skupne proizvodnje TOZD ni dosegel zaradi rednega letnega remonta na težki progi, medtem ko sta srednja in lahka proga obratovali relativno dobro. Zaostanek skupne proizvodnje tako znaša 2,1 %, v avgustu 14,2%. V adjustaži je predvsem primanjkovalo gredic za odpremo zunanjim naročnikom (Štore, TAM, BMT itd.) Pri termični obdelavi pa so nastajale težave zaradi pomanjkanja plina.
Zaradi neupravičenih izostankov in dopustov se je povečal tudi odstotek odsotnosti z dela. Odprema je bila dosežena 100,9 %, v kumulativi pa znaša zaostanek za predvidenim planom 3,2 %. Fakturirana realizacija je bila v avgustu prekoračena za 15%, v kumulativi 4,4%. Pri izvozu pa zaostaja TOZD za 48,2 % v kumulativi 41,2%.
TOZD kovačnica. Glavni vzrok nizke proizvodnje (saj zaostaja TOZD pri skupni proizvodnji za 5,9%, v kumulativi 5,5%) je treba iskati v preveliki odsotnosti z dela (letni dopusti, bolniški izostanki) ter obratovalne motnje, kot so: pomanjkanje plina in večji zastoji na ključnih agregatih za proizvodnjo. Kljub temu pa je bila dokaj zadovoljiva končna odprema, zato tudi močan padec medfaznih zalog, saj je bil plan odpreme v avgustu dosežen 100,1 %. V kumulativi tako znaša prekoračitev plana 3,7 %. Močno je prekoračena tudi fakturirana realizacija 14,5%, v kumulativi 8,2%. Zadovoljiva je tudi kvaliteta vložka, saj so bile manjše težave le pri nekoliko slabše plastičnih brzoreznih jeklih. Vpliv poletne odsotnosti v vzdrževalnih službah je bil predvsem viden skozi daljše zastoje in manj solidno opravljeno vzdrževanje. Enako velja tudi za usluge pri oskrbovanju z orodjem, predvsem za krčilne stroje.
TOZD jcklovlek. Razen manjših zastojev na strojih za brušenje je proizvodnja potekala zadovoljivo. Skupna proizvodnja je bila tako v avgustu presežena za 16,1%, tako da je prekoračitev
ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE(GA)
TOZD
SKUPNE
PROIZVODNJE
ODPREME
FAKTURIRANE
EKSTERNE
REALIZACIJE
IZVOZA
v avgustu		kumulat.	v avgustu	kumulat.	v avgustu	kumulat.	v avgustu	kumulat.
JEKLARNA	81,2	97,1	—	—	—	—	—	—
JEKLOLIVARNA	86,9	91,9	84,5	90,2	85,6	88,1	85,1	81,6
VALJARNA	85,8	97,9	100,9	96,8	115,0	104,4	51,8	58,8
KOVAČNICA	94,1	94,5	100,1	103,7	114,5	108,2	85,9	107,3
JEKLO VLEK	116,1	101,1	108,3	103,1	114,5	98,3	27,8	14,3
STROJI IN DELI	96,1	84,2	76,9	81,5	74,9	75,3	1,1	95,4
INDUSTRIJSKI NOZI	73,0	57,1	73,1	73,2	80,8	74,9	78,9	86,3
PNEVMATIČNI STROJI	72,0	84,8	60,0	81,2	84,2	97,4	26,7	57,4
VZMETARNA	108,4	96,8	110,7	97,2	124,2	106,3	240,4	153,2
REZALNO ORODJE	90,9	94,3	77,3	89,1	90,4	97,8	173,4	152,3
KOVINARSTVO LJUBNO	81,3	92,1	81,2	92,1	110,0	96,2	—	—
SKUPAJ DO	85,1	96,9	98,7	96,4	101,4	95,4	52,6	82,9
ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI
TOZD
SKUPNE
PROIZVODNJE
ODPREME
FAKTURIRANE
EKSTERNE
REALIZACIJE
IZVOZA
	v avgustu	kumulat.	v avgustu	kumulat.	v avgustu	kumulat.	v avgustu	kumulat.
JEKLARNA	106,8	103,1	—	—	—	—	—	—
JEKLOLIVARNA	99,6	112,9	92,1	109,0	117,2	113,4	99,8	114,3
VALJARNA	101,8	103,3	89,4	92,3	112,5	116,0	56,7	67,8
KOVAČNICA	147,7	103,4	145,7	103,8	177,0	112,4	8082,6	488,0
JEKLOVLEK	127,9	131,6	118,0	130,3	120,5	135,0	24,1	22,7
STROJI IN DELI	114,6	90,9	103,7	89,3	133,6	106,5	0,7	62,2
INDUSTRIJSKI NOZI	166,7	88,6	139,0	123,4	139,7	132,6	262,8	180,0
PNEVMATIČNI STROJI	189,5	107,3	333,3	112,5	292,4	130,2	—	22,6
VZMETARNA	129,0	123,2	128,7	121,3	148,6	141,9	323,3	182,7
REZALNO ORODJE	111,1	94,2	130,8	92,3	133,6	116,5	5459,1	158,1
SKUPAJ DO	107,0	103,7	98,0	97,0	129,8	117,3	58,7	88,1
tudi v kumulativi 1,1%. V P?1' merjavi z enakim lanskim dobjem pa celo 31,6%. Presežen^ je bila tudi fakturirana reali7-?' cija 14,5%, medtem ko tu zt\as-,g mesečni zaostanek 1,7 %•	■
slabo pa dosega TOZD pl30 1 . voza, saj zaostaja v kumulati za 85,7%.	'	.
TOZD stroji in deli. Proizvodne kapacitete so bile zmanjša1? predvsem zaradi letnih dopusto j pomanjkanja vložka za osi pr kolic ter nerešene tehnolo® problematike za valje in or .J Zamujeni pa so bili tudi ter?01 zvarjencev iz Metalne in zniza produktivnost, predvsem pri 1 ■ delavi trnov zaradi iztrošeno strojev. Pri skupni proizvodni zaostaja TOZD za 3,9 %, v kunlj. lativi 15,8%. Slabše je pri °“k premi, kjer znaša zaostan 23,1%, kumulativno 18,5 'Vo. Ja^ turirana realizacija je bila doS žena s 74,9 %, kumulativ 75,3%. TOZD je dosegel v avS^ stu plan izvoza le z 1,1 %• S 1 pa je v kumulativi pod pian. za 4,6%, v juliju je bilo preK račitev 10,2 %.
TOZD industrijski noži. Oz^ grla, ki močno zavirajo Pr°izVpClj njo, so tudi v minulem me?ana prispevala k nedoseganju P.a:a skupne proizvodnje, saj zaost . TOZD za 28 %, v kumulativi ce
42.9 %. V minulem mesecu j® % v TOZD tudi precejšnja odsotn . . z dela (letni dopusti), zaskrbljtO pa je visok bolniški stalež. * ^ ostanek odpreme znaša 26,8 minulem mesecu 26,9 %. Pri 1 ja turirani realizaciji pa zaoS TOZD za 19,2%, kumulativ? 25,1 %. Zaostanek pri izvozu 7 ša 13,7%.	-
TOZD pnevmatični s**-*i3 Skupna proizvodnja je bila 01 ^ zaradi zasedenosti NC stružnic potrebe drugih TOZD, in še radi osvajanja tehnologije, v tičnih dneh še zaradi izpada P.^ na, stalnih okvar strojev na oz ,a grlih, povišani odsotnosti z d zaradi letnih dopustov in b° f.ia kega staleža. Tako zaost TOZD pri skupni proizvodnji 28%, v kumulativi 15,2%-mulativni zaostanek pri odpr znaša 18,8 %, pri fakturiram . alizaciji pa 2,6%. Zelo visok ostanek pa beleži TOZD Pn vozu, v avgustu 73,3%, kumu tivno 42,6 %.	g
TOZD vzmetarna. Plan proizvodnje je bil presežen , 8,4%. S tem pa se je zm30^ tudi kumulativni zaostanek zaostanka v mesecu juliju 4,» ,g na 3,2%. V minulem mesecu J bila prekoračena tudi odpret 10,7 %, v kumulativi zaost a ^ 2,8 %. Prekoračitev realizacij e . prvih 8 mesecev znaša 6,3 %> v izvozu pa 53,2%.
TOZD rezalno orodje zaost3^ za planom skupne proizvodnii, minulem mesecu 9,1 %, v lativi 5,7 %. Odprema zaostal3 -
10.9 %, fakturirana realizacij3 za 2,2%. V avgustu je TOZD P segel plan izvoza za 73,4 °/o, v mulativi 52,3 %.
TOZD Kovinarstvo Ljubno. ^ radi spremembe plana asortim3 v drugem polletju TOZD . j,n bolj zaostaja za predvide° planom. Tako pri skupni P *a izvodnji kot pri odpremi 70 j, skupni zaostanek 7,9%. Fakta ^ rana realizacija zaostaja za e, čeravno je bila v minulem secu prekoračena za 10 %.	^
Za komuniste ni počitka
Sredi septembra je bila v železarni 4. redna seja obč. konfe-Jence ZKS Ravne na Koroškem.
njej je tekla beseda predvsem ® spremembah delovanja ZK po
8.	kongresu ZKS in 11. kongresu Edo Pogorevc, sekretar OK je o tem med drugim dejal: »Oba kongresa sta nam komunistom naložila nalogo, da se Ustrezno na novo organiziramo, Jako da bomo kos novim potrebam in nalogam socialističnega samoupravljanja. Organizirati sc •boramo tako, da se bomo še bolj bosvečali uveljavljanju novih aružbenoekonomskih in drugih °flnosov in s svojo avantgardno vl°Ko delovali povsod tam, kjer ?e obravnavajo problemi delavcev Jb se izpostavlja njihov položaj.
pomeni, da so naloge zelo aojnplcksnc in jih ne moremo z°ževati le na formalna organi-Zacijska vprašanja.
Posebno pozornost moramo po-fvetiti odločanju delavcev v vseh bistvenih problemih. To pomeni, ba moramo analizirati, kako v *°*dih delavci sodelujejo v pro-°®su odločanja, ali se pri tem ''ključujgjo vsi ali samo neka-p,rj' Še posebej pa je treba oce-b'ti pojave odtujenosti v odločanju v večjih DO in SOZD, pa ‘bdi v družbenih dejavnostih, Upravi in SIS. Pri tem sc mora v,tlcti uspešno delovanje komunistov.«
p O nagrajevanju po delu je tov. p°gorevc dejal, da je ponekod bovzročil precej težav nedorečeni sistem. Zato so prisotne kje tudi ®*njc po uravnilovki ter razn h stalnih dodatkih, ki niso rezultat ®*a in delitve komaj dosežene akumulacije v 1. polletju. Komu-bisti niso dovolj tankočutni za te brobleme in se preslabo vklju-cbjej0 v oblikovanje ustreznih Samoupravnih aktov in sporazumov ter njihovo uresničevanje
^NENJA DELAVCEV:
v praksi. O delu ZK v bodoče pa je dejal:
»V vsakem tozdu in samoupravni skupnosti naj bo osn. organizacija ZK, ki mora postati temeljna celica vsega političnega delovanja skupaj z osnovnimi organizacijami drugih DPO. Biti mora vgrajena tudi v samoupravni in družbenopolitični vsakdan, postati mora jedro političnega delovanja delavcev v tozdih in KS. Da pa bodo temu komunisti res kos, se morajo v vseh osn. organizacijah nenehno tudi družbenopolitično usposabljati.
V bodoče bodo vse osn. organizacije ZK direktno povezane s komitejem obč. konference ZKS, tako da tovarniški komiteji in sveti ZK ne bodo več delovali. Vendar s tem ne odpravljamo možnosti akcijskega povezovanja komunistov v delovnih organizacijah, kadar je to potrebno zaradi poenotenja stališč in akcij.«
Delegati so potrdili predlog, da se konferenca zmanjša od 67 na največ 50 članov, njen komite pa od 17 na 13. S tem bosta oba postala bolj gibčna in bosta lažje razpravljala o aktualnih vprašanjih. V stališča in sklepe je bilo tudi zapisano, da morajo osn. organizacije zadolžiti svoie člane tudi za delo v drugih DPO, družbenih organizacijah, društvih, samoupravnih organih itn. Takšno angažiranje članstva je potrebno še predvsem za čim boljše priprave na 9. kongres sindikatov, ZSMS, volitve v SZDL in da kar najhitreje uresničujejo partijske dokumente, ZZD in druge sistemske zakone.
Komunisti — delegati so nato sprejeli še statutarni sklep in poslovnik obč. konference ZKS Ravne ter potrdili ustanovitev nekaterih novih osn. organizacij ZK v ravenski občini.
F. Rotar
, ^saka kuharica ve, da si bo d gospodinjskimi stroji olajšala ie‘o in prihranila čas. Tako torej rez velikih teorij pozna neko ,rganizacijo dela. Pa npr. novinar bdi ne more kar pasti pred de-aVca ali ravnatelja, ne da bi ve-kaj bo koga vprašal, na kaj . Srneril pogovor, in še dalje, ko učitelj vnaprej pripraviti hiiselno, vzgojno in načrtno vse-vlfto prav za vsako šolsko uro. V ®eh naših opravilih je torej neki rstni red, smiselnost, in končno, nar ni naše življenje organizirali0 °d dne do dne, iz tedna v te-Pa tako dalje vse do konca? ker je tako, je jasno, da ima ui naša tovarna svoj organiza-
cija pa ni nič drugega kot odraz človekovega znanja v praksi. Vsaka organizacija je bolj ali manj racionalna, pač odvisno od vseh elementov, ki so potrebni za normalen reprodukcijski proces. Na vsaki stopnji delovnega procesa opravijo člani delovnega kolektiva po kvaliteti in zahtevnosti različne operacije. V teh opravilih je neko zaporedje ali organizacija, kajti le dosledno izvajanje vseh operacij je pogoj za izvršitev poslovnih ciljev.
Produktivnost, gledana in ustvarjena skozi din zaposlenega mesec ali ton zap. mesec nam pokažejo le večjo ali manjšo uspešnost pri delu. Skoki produktivnosti — navzdol ali navzgor — pa niso zmeraj le rezultat dela, ampak splet okoliščin, od nabave novih strojev do inflacije.
Organizacijske metode seveda lahko bistveno vplivajo na stopnjo produktivnosti, vendar si moramo prizadevati za to, da bi ljudem omogočili čim lažje delo ob neprekinjenem izpopolnjevanju kadrovske strukture.
Problemov na področju organizacije je tudi pri nas vse polno. Ze kadrovska zasedba nam onemogoča, da bi se lahko lotili vseh problemov, ki jih vidimo in bi jih morali nujno rešiti. V prihodnje bomo poskusili k sodelovanju pritegniti še nekaj organizatorjev, ki bi nam pomagali pri izvedbi vseh zastavljenih ciljev. V načrtu je še
Produktivnost raste z dobro organizacijo dela
cijski sistem. Bolj kompliciran je, pogojen z riziki, financami in ni kot kak naš »plan« za popoldne. Da pa bi nam postalo približno jasno, kako je s tem, kaj počno organizatorji dela, ali imajo težave pri tem in kakšni so morebitni načrti, smo zbrali naslednje misli nekaterih naših inženirjev za organizacijo dela.
Peter Prikeržnik, DS za gospodarjenje:
»Hiter in vsestranski razvoj tehnike in znanosti terja tudi spremembe v organizaciji. Razširitev in poglobitev človeškega znanja je ena najpomembnejših zahtev sodobnega časa. Organiza-
Peter Prikeržnik
velik projekt — terminiranje, ki ga želimo s pomočjo službe za AOP spraviti na računalnik. Seveda bo potrebno tudi sodelovanje služb po tozdih in DS.«
Ernest Arih, TOZD raziskave in razvoj:
»Vsako delo, ki ga želimo zadovoljivo opraviti, moramo dobro preučiti in analizirati z več vidikov, zato je organizacija dela eden pomembnih faktorjev dobrega poslovanja. V železarni je, sodeč po poslovnih rezultatih, ki jih dosegamo, organizacija dela na visokem nivoju. Seveda je še precej delovnih mest, kjer bi z boljšo organizacijo delovnega postopka lahko dosegli boljši rezultat. Sicer pa noben delovni postopek ni tako dovršeno organiziran, da se ne bi dalo doseči še
Ernest Arih
več. Tako je jasno, da so še neizčrpane možnosti na kateremkoli področju, prav tu pa ima svoje mesto organizator dela.
V prejšnjih številkah Fužinarja sem podal informacijo o uvajanju spremenljivega delovnega časa v OZD z namenom, da bi sodelavci razmislili o smiselnosti uvajanja novega delovnega časa v železarni. Naš togi delovni čas ni pravilno izkoriščen, kar se kaže tudi v visokem številu opravljenih nadur. Uvedba novega delovnega časa bi to število nadur zmanjšala zaradi večje izkoriščenosti normalnega delovnega časa.
Če je od dobre organizacije dela odvisen poslovni rezultat, je naloga organizatorjev dela ta, da so pri svojem delu čimbolj učinkoviti. Pri perečih problemih pa bi morali pristopiti k reševanju teamsko. Zdi se, da so še vse premalo izkoriščena znanja, ki jih dajejo šole, to pa je vsekakor kapital, na katerega je treba računati v bodočem razvoju.«
Aleksander Ristič, TOZD priprava proizvodnje:
»Ko govorimo o produktivnosti, moramo vedeti, kaj vse nanjo vpliva — to je od slabega izkoriščanja družbenega kapitala do nezdravih odnosov med delavci. Če pa jo hočemo povečati, je zato potrebna predvsem visoka zavest delavcev in organiziranost proizvodnih ter družbenih sil ob stalnem motiviranju delavcev, da lahko v vsakem trenutku merijo in vrednotijo svojo proizvodno učinkovitost. Kajpak produktivnosti ne merimo le s proizvodnjo, ampak tudi z realizacijo na tržišču. Delavčeva produktivnost pa je odraz akcij tozda, izkoriščanja delovnega časa, delovne in tehnološke discipline, gospodarskih naložb, delovnih pogojev, vzgoje kadrov in še česa, kajti proizvodnja je dinamičen »stroj«, ki se nenehno spreminja.
Na svojem delovnem področju se ukvarjam z oblikovanjem dela in študijem časa. Glavni namen študija dela je povečati proizvodnjo in ekonomičnost na zaposlenega ter čimbolj še izkoriščanje obstoječih kapacitet. Vse preveč je prisotna praksa, da vrednost proizvodnje primerjamo s številom zaposlenih, ne pa količine
Aleksander Ristič
proizvodnje s številom zaposlenih, saj ta druga prikazuje pravo produktivnost. Nepravilno podani podatki o proizvodnji nas le zavajajo, ustvarjajo ozračje samozadovoljstva in tako ne prispevajo k akcijam in ukrepom za večjo delovno storilnost.«
Adalbert Potočnik, TOZD priprava proizvodnje:
»Brez dvoma si danes ne moremo zamisliti napredne gospodarske rasti brez dobre organizacije dela. Ko ugotavljamo vpliv tehnologije na organizacijo, si tega ne smemo predstavljati mehanično in deterministično. Ne gre le za enostransko tehnično in tehnološko vprašanje, ki ga lahko rešimo, če poznamo vsa tehnična sredstva in vse tehnološke postopke. Odgovor ni samo v tehniki. Proizvodnja ni le uporaba tehničnih sredstev, ki oblikujejo material. Proizvodnja je tudi uporaba logike pri delu. In tu gre za tehnično, organizacijsko ter ekonomsko logiko. Kolikor bolj jasno, dosledno in racionalno uporabljamo logiko, toliko več pridobimo s proizvodnjo. Sistem proizvodnje ni le tehnološki, ampak tudi organizacijski problem.
Adalbert Potočnik
Različni proizvodni sistemi terjajo različne kvalifikacijske strukture, postavljajo zahteve upravljanju in vodstvu podjetja, pa organizacijske sposobnosti in seveda učinkovitost. Moderna organizacijska teorija skuša pogosto združevati biološke, psihološke, socialne, tehnične in ekonomske elemente, pri čemer pa naj bi vsak element ohranil svoj specifičen položaj. Današnja stopnja razvoja znanosti ne dovoljuje,
Jesen je tu, z njo prvi mraz in skrb za toploto. Prosili smo zato ravnatelja TOZD energija tov. Antona Vehovarja za aktualne podatke o ogrevanju železarne in Raven. Objavljamo jih, kakor so nam bili povedani.
Kapaciteta kotlov je preračunana tako, da naj bi pokrivala potrebe 80 odst. instaliranih porabnikov. Položaj pa je zaradi objektivnih vzrokov tak, da bo pokrivala do konca leta nekaj nad 70 odst. To z drugimi besedami pomeni, da bi v primeru hude zime (temperature nižje od —15° C) bilo toplote za ogrevanje železarne in kraja res premalo in bi si morali porabniki pomagati z dodatnimi viri ogrevanja oziroma nekoliko potrpeti. Če pa bo zima blaga, kakršne so bile zadnja leta, ne bi smelo biti problemov. Bodo pa kotli bolj obremenjeni in možne so hitrejše okvare. Sploh so popravila vsako leto obsežnejša.
Zato naj bi prihodnje leto dobili nov kotel. Ta bo predvsem omogočil večje generalne remonte sedanjih dveh kotlov, s tem pa tudi varnejše obratovanje. Zaradi opisanega stanja bi TOZD energija seveda že letos želela povečati kotlarno, vendar je to vezano na pripravo ustrezne dokumentacije in finančna sredstva, kar pa vse zahteva določen čas. Dobavni rok za kotel je npr. tako dolg, da ga lahko naročimo danes, pa ga bomo dobili šele čez leto dni. Računamo pa vseeno, da bo decembra 1979 začel obratovati in tako pokril sprotne, a tudi perspektivne potrebe.
Izgradnja toplovodnega omrežja v kraju zaostaja za planom približno
Od sprejema sedanje ustave, ko je bila dokončno zastavljena in opredeljena funkcija samoupravne delavske kontrole, je preteklo že precej časa. O uveljavljanju delavske kontrole je bilo med tem že veliko rečeno in zapisano. Prve čase so tako teoretiki kot praktiki na veliko pojasnjevali, kaj naj bi to bilo: da samoupravna delavska kontrola ni organ, temveč samoupravna pravica, enakovreden in sestavni del samoupravnega odločanja.
Iz poročila o delu slovenskih sindikatov v obdobju med obema kongresoma smo med drugim lahko razbrali, da kažejo vse
da bi uporabljali le principe ene znanosti, nadrejene drugim.
Pri organizaciji dela se nenehno srečujemo z novimi stvarmi, zato je težko reči, da je kdaj slaba. Je le nepopolna, saj se kar naprej odpirajo nove poti, ki izboljšujejo delo, tehnologijo, produktivnost. Je pa res, da bi morali biti naši organizatorji tesneje povezani s proizvodnjo, kot so.«
Pripravila: Zlatka Strgar, foto: R. Rotar
za eno leto. Delno je to zakrivil oteženi uvoz izolacijskega materiala, nekaj so kasnile izdelave projektov, preveč pa nismo hiteli tudi zaradi omenjenih kotelnih kapacitet. So pa realne možnosti, da bi bile v dveh naslednjih letih Ravne v celoti ogrevane iz železarne.
Opozoriti pa je treba tudi na to, da lahko s primernim ravnanjem sami prispevamo k pametni porabi toplote. Energetiki namreč vedo povedati, da dostikrat raje odpiramo pozimi okna, kot da bi malo priprli ventile. Toploto torej spuščamo na na prosto, namesto da bi jo pomagali štediti. V kritičnih primerih na ta način seveda nič ne prispevamo k enakomernemu ogrevanju naselja.
Priporočilo je takšno, da lahko brez skrbi pripiramo ventile po stanovanju, kadar »preveč greje«. Tesnila ne popustijo zlepa. Kadar pa le, se tesnjenje izvede z dokaj enostavnim pritezanjem. 2e dalj časa naši energetiki opozarjajo monterje, naj v novo zgrajenih blokih v redu zre-gulirajo centralno ogrevanje. Ker v času gradenj starejših blokov takega sodelovanja še ni bilo, tam interne instalacije niso dovolj natančno naravnane, pa se zgodi, da so ena stanovanja pregreta, druga pa bolj hladna. V individualnih hišah se da štediti še na ta način, da stranke uravnajo gretje z glavnim ventilom.
Za letos velja torej geslo: s sodelovanjem in nekaj dobre volje nas ne bi smelo zebsti, prihodnje leto pa naj novi kotel stvar uredi za daljši čas.
-ek
ocene, da samoupravne delavske kontrole še niso povsod doumeli kot integralnega dela samoupravnega organiziranja v OZD in drugih skupnostih. Ta ugotovitev izhaja iz tega, da v temeljnih organizacijah pogosto enačijo delo samoupravne delavske kontrole z delom organa delavske kontrole, da sistematično kontroliranje uresničevanja samoupravnih sklepov ne pomeni normalnega, vsakodnevnega angažiranja delavcev — neposredno ali po njihovih zborih — da organi samoupravljanja ne povezujejo svojega dela s kontrolo, da bi tako preverili,
kaj se dogaja z njihovimi stališči in sklepi.	,.
To naj bi bilo med drugim tucu vzrok, da organ samoupravne delavske kontrole včasih nast°P® kot organ, ki samo podvaja c'el°
drugih organov samoupravljanja,
da so med člani teh organov pogosto težnje po zagotavljani^ avtoritete zunaj OZD pri družbenih pravobranilcih samoupravljanja, sodiščih združenega dela, organih oblasti ipd. Ob tem J seveda še pomembna ugotovitev, da sindikati in druge družben0 politične organizacije doslej nis posvetile dovolj skrbi problemom vsebinskega uveljavljanja sam°' upravne delavske kontrole.
Te in še nekatere druge ug°' tovitve sindikata slejkoprej večji meri veljajo tudi za naS delovno organizacijo, ki se sic® ponaša z relativno razvito st°P' njo samoupravnih odnosov. TaB so določila v statutih in drugm temeljnih samoupravnih aktih, B govorijo o delavski kontroli, n^ splošno dokaj skromna; iz ideje ^ pravilniku o uresničevanju sa(n2; upravne delavske kontrole, ki zaobjel vse vidike samouprav0, delavske kontrole, je v konci fazi nastal poslovnik za delo 0 ganov delavske kontrole.
Ustava jasno govori, da izvrši' jemo delavci v združenem samoupravno delavsko kontrol na tri načine: neposredno, Pr® organov upravljanja in po posei^ nem organu samoupravne del8''' ske kontrole, ki ga delavci nep?' sredno izvolijo in je od drug1 organov neodvisen.
Politično je nesprejemljivo 1 pravzaprav nerazumljivo, kaB da se ta sestavni del samouprav ljanja v bistvu zapostavlja, “ mu niti družbenopolitične organ zacije niti samoupravni organi s vedno ne posvečajo dovolj P°z°n nosti. V tej situaciji ni slučaju j da s pojmom »delavska kontrola enostavno razumevamo orf»a® ’ komisije ali odbore; celo °d® vorni politični delavci in PraV.„ branilec samoupravljanja up rablja jo ta naziv; da delam analize funkcioniranja delavs kontrole, pri tem pa nam na kr 1 pameti ne pade, da bi analizi?® celovito uresničevanje kontrol** funkcije samoupravljanja; in ~ tako že leta ugotavljamo, da »°. lavska kontrola še ni prav za* vela« in podobne fraze.	.
Pred časom je SDK priredi več seminarjev za predsedni -komisij in odborov delavske k° trole iz temeljnih organizacij Nesporno je prav, da se člani t organov seznanijo z metodan dela SDK, z metodologijo ug° *®i ljanja dohodka, z določeni predpisi s področja finančnega drugega poslovanja ipd. temu pa smo se začudili, ko sm v poročilu s seminarja v tn10 mativnem fužinarju pred čas° prebrali, da je bila na zadnJ® od teh seminarjev izražena z°H ali pripomba, kar pa ni bistven ’ da naj bi pravilnik za delo lavske kontrole izdelala SDK. .
Služba družbenega knjig°v°a, stva nima z uresničevanjem SQ, moupravne delavske kontrole n bene direktne zveze ali poset> vloge. Njena naloga je predvse > da delavcem v združenem e pri uresničevanju kontr01 funkcije na zahtevo ali po s‘ oe beni dolžnosti dostavlja doloc® g podatke in poročila ter ugotovi',j in mogoče še kaj, to pa je ^ vse. Identificirati ali po pomem
KAKO SE BOMO GRELI
Uveljavljanje delavske kontrole
nosti vzporejati SDK s samoupravno delavsko kontrolo je absurd.
. Organ delavske kontrole je pri izvajanju svoje funkcije lahko v določeni situaciji ravno toliko v Pomoč SDK kot obratno. V isti Uieri kot SDK pa je zaželeno sodelovanje s kvalitetno vhodno ali končno ali drugimi strokovnimi Kontrolami; še najboljši pripomoček pa so izsledki posebnih strokovnih komisij.
Rekli smo že, da se delavska Kontrola uresničuje na več načinov. Resnici na ljubo je treba Priznati, da imajo v tozdih naše delovne organizacije vse oblike samoupravne delavske kontrole določeno veljavo. Običajno je, da samoupravni organi kontrolirajo, feprav bolj formalno, reševanje svojih odločitev, čeprav se pri tem premalo zavedajo, da v bistvu izvajajo najpomembnejšo obliko uresničevanja samouprav-ne delavske kontrole in da bi jo morali še celoviteje izvajati: da m dovolj ugotoviti, da je sklep ‘zvršen, temveč tudi ugotavljati, ?ti je izvršen celovito, dosledno m pravočasno ali je bila odločitev z vseh vidikov smotrna ipd. Tako Se ne bi dogodilo, da neki organ Ugotavlja, da se odločitev, ki jo sam sprejel, najbrž ni ustrezno Realizirala in ob tem sklene, da bo zadevo »predal« delavski kontroli.
, Organ samoupravne delavske Kontrole je seveda prav tako pomembna institucija. Pogoj za Učinkovito delo pa je, da ve za Sv°je torišče dela, kar pa bo možno le takrat, ko bo imel pred Ppmi tudi vse ostale možne načine uresničevanja samoupravne
delavske kontrole in vlogo ostalih akterjev. Njegovo področje in usmeritev bo tako bolj ozko in bolj ločeno zastavljeno, kar mu omogoča večjo učinkovitost, pogojuje pa dejstvo, da kot samoupravni kontrolni organ nima pravice odločanja. Dosedanje izkušnje so sicer na žalost še zelo skromne zaradi že omenjene pojmovne zmede, vendar kaže na to, naj si komisije delavske kontrole ne zadaj ej o preobsežnih delovnih programov, temveč po načelu postopnosti in doslednosti obravnavajo predmet za predmetom in ne odnehajo, dokler ugotovitve niso dokončne in dokler na podlagi njihovih ugotovitev in predlogov organi upravljanja ne ukrepajo.
Rezultati delovanja komisij v tozdih in delovnih skupnostih v pretekli mandatni dobi so več kot skromni; so dve ali tri izjeme, kar pa pri 24 komisijah samo potrjuje pravilo. Dejstvo, da so se nekatere komisije sestale v dveh letih komaj dva do trikrat, nam že samo po sebi nekaj pove.
Ob izvolitvi novih organov bi morali njihove člane z njihovimi pravicami in nalogami primerno seznaniti. Obenem pa jim je treba celovito in dosledno pojasniti sam pojem samoupravne delavske kontrole, da bi se lahko čimprej ujeli in da bi bili rezultati njihovega dela v naslednji mandatni dobi boljši. Bolj kot to pa je pomembno, da vsi skupaj, zlasti pa družbenopolitične organizacije, najdejo več posluha za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole v vsej njeni celovitosti.
dej a
Odgovornost člana ZK
S tem ko postanemo člani zve-Ze komunistov, sprejmemo nase j^sebne odgovornosti, saj statuta in ZKS v bistvu pomenita “lrok splet pravic in dolžnosti, avnanje članov, organov in fo-bitnov in s tem seveda tudi dolžnosti. Prav zadnje spremembe v statutih so take, da še posebej lzPostavljajo odgovornost člana Zv®ze komunistov in OOZK. Prav /Rvečjih sredinah bo odgovornost jRorala priti do izraza, ker smo bili navajeni na drugo obliko delovanja. Pomeni, da mora priti izraza samoiniciativa, probleme moramo sami videti in jih e*evati, ne čakati, da nas bo kdo Pomnil, da opravimo svoje dolžiti oziroma zadolžitve.
, V našem koroškem kotu' smo ?°hiunisti železarne z novim startom dobili zadolžitve za dru-pfen način delovanja, s tem pa Odi večjo odgovornost. Ne bi mo-§11 reči, da se komunisti v temeljnih organizacijah in delovnih Khpnostih do sedaj nismo odgo-Qrn0 obnašali, toda sedaj bo Prala priti bolj do izraza dru-PRha in večja odgovornost. Ker ! c°bivata tudi občinska konferen-|	®	in njen komite posebno vsebi-
i D°. \n način dela, mora toliko bolj ! "Pti do izraza odgovornost člana i SaZe komunistov, ker bomo mi Kini prenašali zadolžitve navzdol.
terenu moramo biti prvi, Id jPttio uresničevali sklepe in stali-a_ višjih organov. S tem smo izpostavljeni in prevzamemo
za drugega odgovorni in da se nenehno moramo sproti opozarjati na napake, nepravilnosti, z jasnim ciljem, da mora delo nasploh postati boljše. Kakršno delo opravljamo, temu primerno raste odgovornost, kar pomeni, da od pomembnosti delovnega mesta raste odgovornost, ali pomembnejšo funkcijo imamo v zvezi komunistov, tem večjo odgovornost prevzamemo nase.
Prevelika blagost pri iskanju odgovornosti je nekaj, kar nam povzroča določene težave. Ljudje to radi izrabljamo. Končno se moramo zavedati vsi člani zveze komunistov, da moramo paziti na lik in ugled naše partije, to pa ni dobesedno zapisano v našem statutu.
Na koncu nekaj besed o tovariških razsodiščih. V takšni obliki jih imamo samo v slovenskem prostoru. Z načinom dela opravičujejo svoj obstoj, ker so pomemben člen razreševanja pro-
blemov v zvezi komunistov. Statut določa delovanje tovariškega razsodišča. Deluje vedno takrat, kadar se sproži vprašanje politične in moralne odgovornosti člana ZK za določeno ravnanje. Tovariško razsodišče osvetli okoliščine in ugotavlja dejansko stanje, sooči in zahteva potrebna mnenja o vprašanjih, za katera gre in na podlagi tega presodi, ali obstaja in kakšna je moralna in politična odgovornost člana, za katerega gre. Na podlagi tega presodi, ali obstaja in kakšna je politična odgovornost člana ZK. Tovariško razsodišče ukrepov ne sprejema, ampak jih predlaga organizaciji ZK. Temeljna funkcija tovariškega razsodišča je torej zbiranje dokazov in njihovo ocenjevanje, torej ugotavljanje obstoja odgovornosti in ocena odgovornosti.
Verjetno je prav, da smo malo osvežili spomin, da komunisti za svoja dejanja odgovarjamo, in to ZK.	Konrad	Bezjak
PREDSTAVLJAMO NAŠEGA KONSTRUKTERJA:
Drug brez drugega ne moremo
bolj
nase večjo odgovornost. Tudi obratno, član občinske konference je tista neposredna vez med komunisti v proizvodnji in vodenjem politike v občini. Zato se člani konference moramo zavedati svoje funkcije, saj z njo prevzemamo veliko odgovornost.
Nekaj več o sami odgovornosti. Sistem odgovornosti ni posebej opredeljen, ne v statutu ZKJ in ne v statutu ZKS, ampak se prebere med vrsticami. Pojem odgovornosti je zelo blizu pojmu dolžnosti, vendar je razlika, če smo za kaj zadolženi ali če moramo kaj narediti. Omejil bi se na ožjo odgovornost, te pa poznamo več vrst: delovno, strokovno, odgovornosti pri razpustu OOZK, torej individualno in kolektivno odgovornost. Pri tem bi opozoril, da kolektivna odgovornost ne izključuje posamične. Poznamo še odgovornost za pasivnost. Član odgovarja, četudi se ne strinja s sprejetimi sklepi, odgovornost za toleriranje napak drugih, odgovornost zaradi neupravičene odklonitve kandidature. Iz tega se vidi, da je lahko član ZK večkrat odgovoren in so odgovornosti med seboj zapopadene. Ravno zaradi tega momenta moramo biti zelo pazljivi in realni, da najdemo pravo odgovornost pri razreševanju le-te. Jasno je, da član ZK za svoje družbeno delovanje v celoti odgovarja v ZK. Ta bežni pregled odgovornosti nam pove, da smo v zvezi komunistov drug
Konstruktor Vinko Čibron,
vodja splošne grupe v konstrukcijskem biroju, je eden najstarejših konstrukterjev ne toliko po letih, kot po konstrukterskem stažu. V železarni je pričel delati kot konstrukter za investicije leta 1952. Od takrat do danes ni zapustil risalne deske. Poglejmo, kaj o svoji prehojeni in ustvarjalni poti pravi sam.
»2e kot mlad človek sem v meščanski šoli imel veliko nagnjenje do konstruktorskega dela. Hotenju zares postati konstrukter se nisem odrekel niti potem,
Vinko Čibron
ko sem uspešno končal šolo za ključavničarja. Zadnji dve leti druge svetovne vojne sem bil mobiliziran v nemško vojsko, od leta 1948 do 1952 pa sem opravljal delo ključavničarja na elektrarni Dravograd. V Ljubljani sem 1951. leta končal strojno teh-
nično šolo, ki mi je tudi odprla vrata za opravljanje konstruk-terskega poklica.«
»Po staležu ste eden najstarejših konstrukterjev v železarni. Ali bi nam kaj več povedali o svojem delu?«
»V železarno sem prišel ravno takrat, ko je bila prva največja investicijska doba. Spominjam se, da smo gradili jeklarno, kladi-varno in še nekatere druge obrate. Prav zato je bilo naše konstrukcijsko delo izključno usmerjeno k investicijam oziroma notranji opremi novih obratov. V tistih letih konstrukterji nismo imeli takšnih idealnih delovnih pogojev, kot jih imamo danes. Ni bilo primernih prostorov, risalnih desk in drugih pripomočkov. Kljub temu smo se zelo trudili in ustvarjali, kolikor se je le dalo. Največ težav smo imeli, ker ni bilo strokovne literature, iz katere bi se lahko napajali, bilo pa je tudi malo delovnih izkušenj. Prav dobro se še spominjam, da je bila v isti hiši, kjer smo delali konstrukterji, tudi strokovna knjižnica železarne, ki pa je imela za naše potrebe samo za tri police strokovnih knjig. Tudi ta podatek zgovorno priča, da smo bili takrat v železarni res šele na samem začetku vzpenjanja.
Vsa ta leta v železarni sem največ delal pri investicijah — notranji opremi novih obratov. Kasneje pa sem sodeloval s tovarišem Geršakom pri izdelavi prvih stiskalnic. Nekaj let nazaj se je obseg mojih del nekoliko skrčil. Danes se je ponovno razširil, saj so nekoliko večja investicijska vlaganja, kot so bila pred časom.«
»Kakšne naloge opravljate kot vodja splošne grupe?«
»Trenutno se ukvarjam z iskanjem rešitve za razvod energetskih vodov ob jeklarni I. Znano je, da se bo jeklarna v bližnji bodočnosti podaljšala za okrog 16 metrov. V tem podaljšku bo postavljena nova vakuumska naprava. S tem v zvezi so potrebni razni energetski vodi, seveda s takšno rešitvijo, da stari del obrata deluje nemoteno, jutri pa se že vklopi v obratovanje novi. Nekaj časa nazaj sem se ukvarjal po želji priprave proizvodnje s konstrukcijo rotacijske elektro ogrevne peči, s katero naj bi omogočili boljše vlečenje ogrevne jeklene žice v jeklovleku.
Sestava je nared in sodelavci bodo vsak čas pristopili k detaljni obdelavi. V tem času naša skupina izdeluje načrte za pripravo in razvod emulzije v novi orodjarni. Prej pa smo delali na rekonstrukciji TOZD vzmetarna, kjer smo pred letom dni rešili grobi odvod oljnih hlapov iz proizvodne dvorane in s tem izboljšali delovne pogoje. Zavedati pa se moramo tako mi konstrukterji kot tisti v neposredni proizvodnji, da drug brez drugega ne moremo. Delovne izkušnje so nam vselej v veliko korist.«
jeklarne I pride na vrsto nova kladi varna, kjer se predvideva postavitev nove kovaške linije.«
»Kaj načrtujete za v bodoče?«
»Naše naloge v bodoče so že na vidiku. Predvsem se bomo ukvarjali z notranjo opremo in ureditvijo novih obratov, ki se bodo še gradili v železarni. Za podaljškom
»Tudi pri vašem poklicu verjetno ne gre brez težav. Kje se pojavljajo najčešče?«
»Težave pri delu so. Najvažnejše pri delu konstrukterjev je, da dobijo nalogo kar se da najbolj razumljivo, saj le takrat je pričakovati, da bo opravljena zadovoljivo. Vsak obrat, ki si želi nekaj novega, mora prej povedati, kaj si želi in kako. Le s takim sodelovanjem si oboji prihranimo dragocen čas. Drugi problemi pa nas tarejo zaradi nagrajevanja po opravljenem delu. Poglejte, pred leti smo konstrukterji dobivali 5 odstotkov dodatka za delo za risalno desko. Danes tega dodatka ni več. Menim, da tu nekaj ni v redu. Dovolj je, da v roke vzameš časopis, pa boš lahko zasledil, da se danes iščejo razni profili sodelavcev, med katerimi so tudi konstrukterji. Kot je znano, teh v železarni ni dovolj. Kje je vzrok temu? Mislim, da ga je nekaj tudi zaradi osebnih dohodkov in zaradi odgovornega dela.
Osebno menim, da se danes vse preveč gleda skozi OD, vse premalo pa na opravljeno delo. Včasih smo znali biti bolj skromni. Prav pa je, da človek dobi za opravljeno delo tudi primerno plačilo.«
F. Rotar
Priključitev na novi plinovod
Ze nekaj časa je preteklo od takrat, ko smo prek dnevnih časopisov in televizije zvedeli, da je severni del naše republike že dobil zemeljski plin iz Sovjetske zveze. Plinovod pri nas je položen in 1. 7. 1978 je potekel prvi rok, ko bi po njem moral prispeti v železarno plin. Potem je šlo mimo nekaj rokov, plina pa še zmeraj ni. Da bi kaj več zvedeli o tem, smo prosili za obrazložitev dipl. inž. Ferda Medla, strokovnega svetovalca v razvoju. Takole je povedal:
»Zanašali smo se, da bodo navedeni roki držali in sklenili pogodbo z INO za dobavo plina butan — propan v višini sedanje
inšpekoijski pregledi, tako da je danes za prihod plina v železarno
vse nared.«
»Kakšna pridobitev bo zemeljski plin za železarno?«
»Železarna v svojem proizvodnem procesu uporablja 15 vrst energetskih medijev, od katerih 9 vrst nabavljamo na tržišču, ostale pa proizvajamo doma. Največ se še zmeraj uporablja za ogrevanje mazut, na drugem mestu je plin butan-propan in na tretjem elektrika. V skladu v razvojem železarne in preusmeritvijo proizvodne dejavnosti z uvedbo novih tehnoloških postopkov je bil načrtovan tehnološki program toplotne in termične obdelave za plemenitenje kvalitetnih vrst jekla. Prav tako je uporaba takšnih energetskih medijev pogoj za minimalno vsebnost žvepla ter ugodnejše ekološke razmere.
Uvedba zemeljskega plina je za železarno pridobitev z več vidikov: predvsem zanesljivejša in dolgoročna preskrba, boljše planiranje razmer v plinskem sistemu porabnikov v železarni glede na sočasno uporabo plina butan-propan zraka in zemeljskega plina, ki bosta med seboj povezana. Manjša bo odvisnost preskrbe s plinom od zunaj, boljše bo programiranje v notranjem plinskem sistemu in ne nazadnje izboljšanje ekoloških razmer v železarni in širši okolici; od začetka manj, pozneje več, in sicer po predelavi sedanjih peči, ki se kurijo z mazutom, kakor tudi parni in vročevodni kotli.«
časovne porabe, medtem ko bo zemeljski plin imel časovno nastavljen odvzem. Kasneje bo zemeljski plin uporabljen še v nekaterih sedanjih ogrevnih Pe^? ’ ki jih bo treba prej predelati. Nekaj teh je tudi v kotlarni. Skratka, mazuta in butana-propana
v železarni ne bomo ukinili- 1 dve gorivi bomo s časom zmanjšali v dnevni porabi, glavno vlog0 pa bo prevzel zemeljski plin.«
»Ali je zemeljski plin cenejše gorivo?«
»Cena zemelj skega plina J e
le
• X'
začasna, in je nekaj din c en e j od butan-propana. Pri ceni zemeljskega plina vpliva na enote
bil
več faktorjev. V ta namen je » izdelan poseben tarifni pravilnik, ki strogo določuje kriterije za čim enakomernejši odvzem, ist°' časno pa tudi sankcionira prekomerni odvzem. Na drugi strani P tudi zmanjšuje ceno, odvisno o potrošnika glede na njegov odno v smislu izboljšanja porabe plin v celotnem plinskem sistemu.«
»Kakšno nevarnost predstavJJ® ta plin. Ali ga bomo ob morebit okvari plinovoda zaznali v 0 račju?
»Zemeljski plin praktično ni nevaren. Res je, da je manj n varen od butan-propana zara
teže, saj je lažji od zraka m
se
»Kje sc bo zemeljski plin največ uporabljal?«
takoj dvigne v ozračje, medtetfj ko je butan-propan težji in * zadržuje v nižjih plasteh. Ali S bomo zaznali? Mislim da! Ob 1 •> priliki bi rekel o varnosti 1®	’
da bodo morali za varnost PoS beti tisti naši sodelavci, ki b°a z njim delali.
da
porabe. Potem so se roki dobave zemeljskega plina prestavljali in nismo uspeli skleniti povečanja dobave plina za september in oktober. To je močno vplivalo na porabo in delne ustavitve žaril-nih peči. Zaradi načrtovane uvedbe zemeljskega plina je bilo treba v železarni zgraditi novo mešalno postajo, ki je združena s sedanjo za plin butan — propan predvsem zato, ker pogojujejo medsebojno odvisnost delovanja plinskega sistema obeh medijev. Zgradili smo nov dovodni plinovod za zemeljski plin od merilne reduoirne postaje do mešalne in od tu v obstoječe plinsko omrežje. Izvršeni so že tudi bili tehnični
»Zemeljski plin bo primarno gorivo in bo nadomestil sedanji butan-propan zrak. V začetni fazi, čeprav ne v celoti, ker bo plin butan-propan še naprej ostal gorivo, vendar le v manjših količinah, ker bo kril nihanje
Ob koncu naj še zapišemo, je Petrol Ljubljana, TOZD zemeljski plin, pred nedavnim vestil našo delovno organizacij ’ kot že velikokrat prej, da
nah
končno zemeljski plin na Ravi- . 17. oktobra. Upamo, da bo re ' F. Rotar
Pred volitvami novih
samoupravnih organov
Postaja za zemeljski plin
Za nami je prva mandatna doba samoupravnih organov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ustanovljenih po reorganizaciji pred dvema letoma. Smo neposredno pred volitvami. Izvedenih je večina predvolilnih postopkov in upamo, da je sindikat to pomembno nalogo zadovoljivo opravil.
Razvejani delegatski sistem znotraj TOZD in delovne organizacije kot sestavljene organizacije še vedno išče svoja pota uveljavitve, kar je po svoje tudi normalno, saj gre za temeljne vsebinske spremembe, za katere je le potrebno več časa. Praksa daljšega razdobja šele pokaže prednost in slabo stran neke novitete. Tako je potrebno tudi delegatska razmerja formalno kot vsebinsko spreminjati in dopolnjevati ter prilagajati potrebam družbenega trenutka. Mogoče je ena od glavnih pomanjkljivosti delegatskega sistema »naznotraj«, da ni povezan z delegatskim sistemom »navzven«, to je z delegatskimi vezmi v sferi svobodne menjave dela, v samoupravnih interesnih ter tudi družbenopolitičnih skupnostih, kjer pa gre za kompleksnejše področje, ki ga bo malo težje zadovoljivo urediti, medtem ko delegatski sistem znotraj TOZD in delovne organizacije že kaže določene rezultate v primerjavi s prejšnjim stanjem.
Po preteku prvega mandatnega obdobja je torej prav, da pogledamo,
kakšno je bilo delo samoupraV:
ni*1
organov, delegatskih in tudi
"ostali*
ki niso tipično delegatska teles® ^ TOZD kot v delovni organizaciji-tem pa seveda še nekatera vzporeo vprašanja, ki zadevajo delovanje
mouprave. Verjetno bi morali vsi -j,
* -pin“*
lavci na zborih ali delovnih skup’
spregovoriti o tem, kako čutijo
učin-
ke delovanja samoupravnih org®
vzpostavljanje delegatskih vezi
jemni pretok informacij in mogoče j
l J T-» 1_______________ i__	 1 : . ^ n/1 M
kaj. Posebne dodatne analize P® 0„ moral izdelati še sindikat. Prva
tovitev, mogoče ne najbolj pomemP11^
vendar dokaj značilna, je, da so ni v tem obdobju samoupravni otb TOZD in skupni organi dokaj	0,
sto sestajali, kar sicer še ni
SLO SeSLcIJ clll, KcII bltcl ac I** “
vendar le nekaj pove. Poprečno	-n
tozd
vilo sej delavskih svetov v	,
delovnih skupnosti je okrog 18, ko
.	.	,	-	  0K1	i
sije za kadre in splošne zadeve w** so 20, komisije za gospodarjenje .P se sestajale bolj poredko. Tako ir*13 9 komisij, ki so se sestale samo petkrat, le malo pa je tistih, ki s sestale nad desetkrat. Komisije sa upravne delavske kontrole v	^
približno na istem: kar 15 je t3aj ki so se sestale v dveh letih KO .j* do petkrat, večina se približuje ki 10, samo ena komisija se je ses ^ dvanajstkrat. Ti podatki povedo# ^ komisije za gospodarjenje pri skih svetih na splošno niso dale J ^ kar bi glede na pristojnosti in akt
problematike lahko. Zato bo o lunkciji tega organa potrebno podrobno razmisliti in njihovo delo v bodoče Poživiti. Komisije samoupravne delavske kontrole, kot že rečeno, so se zelo Poredko sestajale. Vzroki so različni. v glavnem gre za specifičen kontrolni nrgan, ki pa se, ne samo pri nas, nikakor ne more postaviti na noge. Bistvo problema je v napačnem pojmovanju celovite funkcije samoupravne oolavske kontrole, tako da mnogi člani komisij še danes ne vedo prav, kaj naj bi počeli, še manj pa, kako naj bi Jyojo funkcijo izvajali. Nekatere ugotovitve kažejo tudi na to, da bi v te Prgane le morali voliti zelo iniciativne jn kreativne ljudi, ki bi se znali v samoupravne tokove in aktualna vpra-®anja intenzivno vključevati brez pobude od strani. O tem bi pri kadrovanju moral razmisliti sindikat.
intenziteta sestajanja delavskih svetov TOZD kaže na precejšnjo dejavnost, kljub temu pa je za delovno nrganizacijo kot celoto, torej za vse *OZD, precej težko ugotoviti, kateri uolavski sveti delujejo bolj delegatsko jn kateri manj, kje delegati prenašajo stališča delavcev in povratne informa-ClJe ter druga vprašanja. Po nekih Pgotovitvah delegati v delavskih svetih TOZD prenašajo stališča svoje sredine le občasno, kot kaže bolj. kadar gfe za predhodno širše organizirane akcije, medtem ko je samoiniciativnost, to je, da bi se delegat sam konzultiral s svojo ožjo sredino, še zelo ledka. Mogoče je eden od vzrokov Pojmovanja »prenašanja« stališč. Pred-Vsem bi moral vsak delegat živeti Ustvarjalno samoupravno življenje v svoji TOZD oziroma ožji sredini in Piti na tekočem z vsemi aktualnimi Pogodki in vso problematiko, tako da bi za določena, tudi pomembnejša vprašanja, kot aktivni samoupravljavec svoje sredine že poznal in ne bi neaktivno čakal, kdaj mu bo neko stališče posredovano. Po drugi strani Pa občasno zahajamo v neko nesprejemljivo situacijo, ko bi želeli praktično za vsa vprašanja, ki jih delegati obravnavajo in o ni ih odločajo, lrT>eti stališče zbora ali delovne sku-Pirie. Navsezadnje moramo aktivnemu Pegatu tudi nekaj poveriti in nekaj 2aupati. Princip, ki je absolutno demokratičen, naj bi bil ta, da nekoga izberemo in mu damo vse zaupanje, ?a sprejme nekatere odločitve v na-spui imenu, ob tem pa ga seveda pokličemo na odgovornost. Skozi ta Princip se kaže eden od pomembnih ?l©mentov uresničevanja funkcije ce-i°vite delavske kontrole.
pri delu delegatov v TOZD seveda Postopajo tudi mnoge objektivne in subjektivne ovire. Zaradi izredne živahnosti samoupravnih dogajanj je ^casih precej težko dostaviti gradivo J rokih, kot jih predpisuje poslovnik ~a delo samoupravnih organov, zlasti J}a Je to pereče pri delegatih in drugih Jlanih samoupravnih organov, ki delalo v ciklusu štirih izmen. Roki dostave gradiva pa so seveda mišljeni zaradi *esa, da bi delegat v nekem optimal-JJern Času gradivo le preštudiral, ga Ocenil, in če 1e potrebno na neki način Priti do stališč, do njih tudi prišel.
Kot že rečeno, so se tudi skupni jjrgani na nivoju delovne organizacije Precej pogosto sestajali. Delavski svet železarne je imel v tem obdobju 12 ^ej. od tega nekaj zelo burnih. Odbor gospodarjenje se je sestal 13-krat, odbor za kadre in splošne zadeve 15-J.rat, odbor za družbeni standard in tanovanjske zadeve 15-krat. odbor samoupravne delavske kontrole pa osem-krat. pri komentiranju dela tega zad-j*icga velja približno isto kot za delo jk°hiisij samoupravne delavske kontro-6 V TOZD.
Čeprav težimo za tem, da bi delavci temeljnih organizacijah in delovnih jkupnostih odločali o čim več zade->ao, je vendarle še veliko število vprašuj, ki parcialno ni mogoče ob-kvnavati in reševati in bo tako vlo-of. kupnih organov delovne organiza-h 'c še naprej zelo pomembna. Ob tem * bilo potrebno reči tudi, da so pomembna tudi dogajanja na nivoju ^CZD, kljub temu pa so od večine klavcev v TOZD še precej odtujena. Analiza dela skupnih organov, zlasti Pborov pri delavskem svetu, kaže L.Cd drugim na to, da bi bilo zelo ^imerno. ko bi imel v teh odborih sak TOZD in delovna skupnost vsaj enega delegata. Ob tem, ko bomo Premini ali in dopolnjevali samouprav-*, splošne akte, pa bi bilo potrebno uui dopolniti in spremeniti določila ^ Pristojnosti teh organov. Ena po-j^.ernbnih ugotovitev s tem v zvezi, j1 ni nova. je tudi ta, da bi v bodoče „ hiorali imeti na nivoju delovne or-bjjmizacije neki organ, ki bi se posedal ukvarjal s problematiko osebnih °nodkov. Kažejo pa se tudi potrebe tg/nrmiranju nekaterih drugih teles, Jax0 neke komisije za kulturno de-vn°st. za športno-rekreativno dejav-n°st ipd.
Delavski svet železarne je delegatsko sestavljen, vendar po nekih ugotovitvah ključ sestave ni najboljši. Morebiti bi bilo najbolj pošteno, da bi bile vse TOZD in delovne skupnosti zastopani z enakim številom delegatov, kar pa bo še predmet razprave. Nekateri delegati delavskega sveta železarne sorazmerno zadovoljivo opravljajo svoje delegatske funkcije v tem smislu, da so vključeni v samoupravna dogajanja v svoji TOZD, prenašajo problematiko TOZD, kadar zadeva odnose med več TOZD ali opredelitve TOZD do nekega pomembnega vprašanja, na seji in o dogajanjih na seji delavskega sveta povratno poročajo. Kljub temu da se večina delegatov delavskega sveta železarne udeležuje sej delavskih svetov v TOZD, pa to še ni resnično povsod prisotno ali pa je udeležba neredna. Večina ugotovitev kaže na to, da je najbolj primerno združiti članstvo v delavskem svetu TOZD s članstvom v skupnem delavskem svetu.
Ko govorimo o funkciji samoupravnih organov, se nujno srečamo s problemom informiranja v celoti. Se to jesen nameravamo v železarni sprejeti pravilnik o informiranju, kjer bi bilo informiranje celovito obdelano, sicer pa si prizadevamo in si bomo morali še naprej za izpopolnjevanje obstoječih oblik informiranja in za uvajanje novih. Najbrž pa bo aktivna lastna prizadevnost delegatov še vedno najboljša oblika. Ob tem, ko ugotavljamo, da je delo samoupravnih organov takšno ali drugačno, ne moremo mimo tega, da se ne dotaknemo
NAŠ INTERVJU:
Pred odhodom sekretarja OK SZDL Ravne Filipa Jelena na drugo delovno mesto smo ga še prosili za bolj izčrpno izjavo o delu socialistične zveze v preteklih petih letih. Ker jesen tudi SZDL prinaša številne aktualne naloge, je spregovoril še o njih. O informiranju delovnih ljudi in občanov naše občine smo v našem časopisu že pisali. Prav o tem pa je spregovoril tudi naš sogovornik, saj kdo drug kot SZDL naj bi poskrbel za informiranje svojih članov — občanov.
Filip Jelen
»Pred dobrimi petimi leti sem prevzel mesto sekretarja OK SZDL Ravne še v starem sistemu organiziranosti, čeprav smo že
tudi vprašanja opravljanja strokovnih in administrativno-tehničnih del za samoupravne organe in delegacije. Nekaj je bilo s formiranjem centra za razvoj samoupravljanja in informiranje storjeno, vendar potrebuje tudi center določen čas za konsolidacijo, precej vprašanj pa je tudi s pojmovanjem vloge centra. Nastopajo tudi nerešena vprašanja sodelovanja med posameznimi službami.
V TOZD so bila formirana tajništva, ki po večini opravljajo administrativno tehnična dela za samoupravne organe. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da tajništva, morebiti tudi iz objektivnih razlogov, ne opravljajo in niti ne morejo opravljati svojih delovnih nalog tako, kot smo si jih zamislili. Dejstvo je, da v nekaterih tajništvih za samoupravo ne delajo, kar je deloma tudi subjektivno pogojeno in morebiti ne povsod upravičeno. Drugo dejstvo pa je, da se v mnogih temeljnih organizacijah pojavljajo bolj ali manj primerni delavci, ki imajo posebno ali dodatno zadolžitev ter večji del svojega delovnega časa porabijo za delno strokovno-svetovalna, delno pa za administrativno-tehnična dela za samoupravne organe. To vprašanje je bilo že večkrat načeto, vendar bolj pavšalno z različnimi, često neprimernimi reakcijami. Vsekakor tu ne gre samo za neke kaprice, temveč za objektivno potrebo o neki rešitvi, ki pa mora biti preštudirana in smotrna; vsekakor pa bi se morali o tem čim-prej dokončno pogovoriti.
- deja
takrat govorili o dokumentu SZDL danes, ki je v svojem bistvu opredeljeval novo vlogo SZDL. S »staro organiziranostjo« sem mislil predvsem delo socialistične zveze, ki je takrat temeljilo na teritorialnem principu. Šele leto dni pozneje smo organizirali SZDL po dveh ključnih načelih. S tem smo skušali zagotoviti SZDL frontno vlogo, kakršno je imela OF kot predhodnica SZDL že v času NOB in revolucije in tudi kasneje pri izgradnji nove Jugoslavije.
Nova organiziranost SZDL v občini in krajevnih skupnostih je zahtevala bistveno drugačen pristop k družbenopolitičnemu delu in temeljito planiranje dela ter organiziranje koordiniranih akcij med družbenopolitičnimi organizacijami, organi samoupravljanja in drugimi subjekti, ki se združujejo v SZDL. Tako organizirano SZDL smo v tem obdobju praktično tudi preizkusili in uveljavili pri širokih družbenopolitičnih akcijah, kot so bile razprave in sprejem ustave, prve skupščinske volitve, referendum za krajevni samoprispevek in podobno.
V tem času smo veliko političnega in organizacijskega dela posvetili usposobitvi odnosov SZDL — delegatski sistem. Pri tem mislim na specifiko med SZDL in družbenopolitičnim zborom in SZDL do dela SIS, ki so del skupščinskega sistema. Čeprav so uspehi, ki smo jih s tako reorganizacijo dosegli, zadovoljivi, pa je ostalo odprtih veliko nerešenih zadev, ki bodo v drugi mandatni dobi SZDL v ospredju kot primarne naloge.«
»Kakšne naloge čakajo SZDL v bodoče? Katerim najbolj aktualnim se bo posvetila?«
»Kot sem že poudaril, je pri organiziranju SZDL v naši občini ostala akcija pri KK SZDL v krajevnih skupnostih. Še vedno ne moremo govoriti, da je delo SZDL že izključno med delovnimi ljudmi in občani. To pomeni, da se še vedno srečujemo s forumskim delom. Oblike neposrednega dela v KK SZDL prek sekcij, svetov zaselkov in drugih oblik organiziranosti ni zaživelo tako, kot smo si v dogovorjeni politiki zamislili. To bo bistvena naloga pri analiziranju dosedanjega dela v KK SZDL in pri oblikovanju novo izvoljenih krajevnih konferenc.
V prihodnjem letu bomo akcijsko sposobnost SZDL ponovno preizkusili pri pripravi in izvedbi referenduma za samoprispevek. Na OK SZDL bomo v bodoče morali mnogo več dela posvetiti koordinirani družbenopolitični akciji, čeprav s tem ne trdim, da take oblike ni bilo tudi sedaj. Pa vendar je bila v več primerih kampanjska, nedodelana in zaradi tega včasih tudi manj uspešna. Pri tem ne mislim samo na koordinirano akcijo med družbenopolitičnimi organizacijami in skupščino občine, temveč tudi s SIS, TOZD itn. Več pozornosti in aktivnosti bomo morali v prihodnje posvetiti tudi svetom in koordinacijskim odborom pri KK SZDL in OK SZDL (o tem je bilo v 17. št. Informativnega fužinarja več napisanega, zato tega ne bi ponavljal).
Tudi delegatskemu delu v temeljnih samoupravnih skupnostih pa vse do zveznega nivoja bo treba dati v prihodnji mandatni dobi velik poudarek. Izoblikovali smo ponovno dokaj širok in razvejan sistem delegacij, manj pa smo v zadnjem obdobju posvetili skrbi relaciji delavec —■ občan — delegacija. Vse prevečkrat se nam pojavlja, da nimamo v samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih skupnosti razčiščenega odnosa, kdaj delegacija sama sprejema stališča, za katera vprašanja se dogovarja skupaj s samoupravnimi organi in kdaj na neposrednih oblikah odločanja z delavci ali občani.«
»Velika naloga SZDL je izobraževanje delegatov. Kako jo boste izvedli?«
»Ze v skupščinskem obdobju 74—78 smo v ravenski občini usposabljali delegate v šoli za delegate, ki jo je strokovno izvedla delavska univerza. Tudi v sedanji mandatni dobi te oblike izobraževanja delegatov ne bomo opustili, vendar bomo njen program prilagodili republiškemu. Dogovorili smo se, da bi moral sleherni delegat biti seznanjen in obiskovati to šolo.«
»Večkrat je bilo na sejali predsedstva OK SZDL poudarjeno, da občani Mežiške doline niso najbolje informirani, saj nimajo svojega radia in časopisa. Pred nedavnim je bil pri OK SZDL imenovan tudi svet za informiranje. Kaj menite, ali se bo v bližnji bodočnosti tudi na tem področju kaj izboljšalo?«
»Res smo pri našem dosedanjem delu večkrat kritično obravnavali informiranje v naši občini. Za rešitev tega problema smo si tudi postavili več nalog. Nekatere od njih so že realizi-
Večja skrb informiranju občanov
rane, druge pa so v fazi dogovarjanja in priprav. V tem letu je začel z delom Koroški radio Slovenj Gradec, ki naj bi informiral med drugim tudi naše občane. Šveda sta tu odprti še dve vprašanji. Pri nas bi morali imeti dopisnika. Rešiti bi tudi morali vDrašanje sofinanciranja Koroškega radia. Tudi pri tem sofinanciranju moramo izhajati iz ovrednotenega programa, ki ga bodo delavci na tak ali drugačen način financirali.
Kar pa se tiče informiranja prek dnevnih časopisov in glasil
Na KS Prevalje smo se pogovarjali z Adolfom Čcrnecem, predsednikom skupščine KS, Ivanom Vodovnikom, predsednikom sveta, in Jožetom Boštjanom, tajnikom. Beseda je stekla o sedanji vlogi KS, potem ko je pričelo delovati novo komunalno podjetje ter o nalogah, ki stoje pred KS in krajani Prevalj.
O delu prevaljske krajevne skupnosti smo v Informativnem fužinarju že večkrat obširno poročali. Tako smo tudi zapisali, da bo KS Prevalje ena prvih v Mežiški dolini, ki se bo s pomočjo sredstev krajevnega samoprispevka lotila gradnje »družbenega doma«, v katerem bo večnamenska velika dvorana, gostinski del, večstezno kegljišče, prostor pa tudi za nemoteno delo družbenopolitičnih organizacij in društev. Kot smo zapisali, bi morala gradnja steči že v prvih mesecih tega leta. Zakaj ni, in kdaj bo, je povedal Adolf Černec.
»Res se je gradnja doma nekoliko zavlekla, vendar smo že pri pridobitvi lokacijskega dovoljenja in drugih potrebnih listin imeli težave. Tako se sedaj pripravljamo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ko ga dobimo,
delovnih organizacij, menim, da je izraba teh prešibka in preozka. Vrsta naših delovnih organizacij ima svoja glasila, vendar razen Informativnega fužinarja v ravenski železarni niso namenjena tudi za informiranje izven delovne organizacije. Menim, da bi jih morali v ta namen bolje porabiti. In ne nazadnje bi še dodal, da je za našo občino potrebno čim prej organizirati primeren indok center, kajti zbiranje in urejevanje podatkov danes ni urejeno.«
Franc Rotar
bo za pričetek gradnje vse nared. Z njo naj bi pričeli že letos, vsaj s pripravljalnimi deli. Gradnja prve faze doma bo veljala okrog 12 milijonov din, druga pa okrog 16 milijonov. Ce bo šlo vse po sreči, naj bi bila prva faza končana že drugo leto, dom pa dokončno v letu 1980.
Poleg teh vprašanj pa se srečujemo še z nekaterimi drugimi, ki so tudi aktualna in pomembna. Predvsem gre za krajevni samoprispevek. Našim krajanom naj povem, da imamo v občini dva samoprispevka, krajevnega in občinskega. V občinski samoprispevek združujemo vsi 20 odstotkov iz krajevnega samoprispevka in 3 odstotke od bruto osebnega dohodka TOZD. Iz občinskega samoprispevka smo v naši KS zgradili samo šolo na Holmcu. Tako smo pri nas z izgradnjo s pomočjo tega samoprispevka precej v zaostanku. Vzrok je nedvomno slab in nereden dotok sredstev iz TOZD.
Na Prevaljah bi morali iz tega samoprispevka zgraditi nov otroški vrtec, vendar do realizacije še ni prišlo. Vzrokov je več. Eden izmed njih je tudi zazidava »Polja«, kjer bi moralo biti zgraje-
nih 700 - 800 stanovanj in drugi spremljajoči objekti. Za pričetek gradnje te stanovanjske soseske je izdelan samo program potreb. Do končne realizacije bo verjetno še treba počakati kako leto ali dve. Ker se nov vrtec torej še ne bo pričel graditi tako kmalu, smo se na Prevaljah namenili adaptirati stari vrtec. S preureditvijo bomo dobili dve novi učilnici in druge prostore. Adaptacijska dela bodo končana oktobra.
Prevalj čani pa se poleg vseh težav srečujemo še z neurejenimi gostinskimi uslugami. Danes na Prevaljah živi že 7.500 občanov, od katerih je zaposlenih 3.800, samo v ravenski železarni okrog 20 odstotkov. In kaj nas žuli? To, da nimamo niti ene primerne gostilne, »primerne« v tem pomenu, da bi imela tudi prenočišča in bi nudila večje gostinske usluge. To smo večkrat ostro kritizirali, vendar brez uspeha.« je še pripomnil Adolf Černec.
Ena najbolj aktualnih nalog v tem času je ureditev Trga, 38, 40, 41 in 42 okrog doma upokojencev. Kot nam je povedal tajnik Jože Boštjan, je že v izdelavi načrt za kompleksno ureditev stanovanjske soseske, kjer bodo uredili cestno razsvetljavo, zelenice in asfaltirali lokalne ceste. Ko bodo uredili to sosesko, se bodo lotili še drugih, tako da bodo v najkrajšem času tudi Prevalje komunalno urejene.
Jože Boštjan je nato še spregovoril o pripravah na ponovni referendum za zbiranje krajevnega samoprispevka. »S sredstvi krajevenega samoprispevka, ki smo ga pričeli izvajati pred štirimi leti, smo na Prevaljah naredili kar precej. Tako so denar za ureditev krajev dobile Leše, Lokovica, Holmec, Šentanel in Dobja vas. Vsi ti kraji so dobili to, kar je predvideval program.
Na Prevaljah pa se že tudi pripravljamo na ponovni referendum. Naša naloga je, da pripravimo celovit pregled nad vsem, kar smo naredili v zadnjih štirih letih. Iz zadnjega krajevnega samoprispevka je odprta samo še postavka »izgradnja družbenega doma«.
Ivana Vodovnika pa smo vprašali, kaj menijo o Dobji vasi, saj krajani, ki stanujejo tod, hodijo nakupovat na Ravne, skratka imajo se za Ravenčane.
»O tem smo pred nedavnim spregovorili na eni od sej sveta.
n m i-
t i klil
Kam za konec tedna?
V razpravah smo celo prišli d° mnenja, da naj bi Dobja vas ime-la svojo krajevno skupnost. Kako bo s tem, je zaenkrat še preura-njeno govoriti. Dobro se zavedamo, da z občani iz Dobje vasi n1 pravega koordiniranja. Skličem0 lahko sestanek ali zbor občanov> a odziv je minimalen. Kot kazčj
ti naši krajani ne potrebujejo sodelovanja in pomoči svoje K*1 Res imajo vse. Dober standardi nimajo pa trgovin, otroškega vrtca in podobnih objektov. Nekaj se tu mora ukreniti! Tako h more več dolgo. Mi bomo najpreJ ojačali njihov svet zaselka. Mod0' če samo še to: Prevalj čani nism0 nikoli bili proti temu, da bi se m ustanovila nova KS. Če jo želi]0’ naj jo tudi ustanovijo, saj vodstvo ne bi smelo biti vprašanje'
F. Rotar
IZREKI
Človek je istočasno sramota in čast narave.
pope
*
Otroci pogosto govorijo resni00'
Skoda, da nimajo več avtoritete■
»Nepszabadsag«
*
Od besed k dejanjem!
Tito
*
Mrtev slon zapusti svoje okle’ tiger svoj kožuh, človek svo] ime.
Indijo
*
Vsakdo ve, da je veliko tej* spremeniti besedo v dejanje k° dejanje v besedo.
Gorki
*
Laž je kot kepa snega: čim se kotali, tem večja je, ko pa °° stane, se stopi.
Luther
*
Ni velikega in pomembnega de' la brez nevarnosti.
Latinski pregovor
Javornik
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Kdaj dom dolgoletnih
želja
1
VI
&
RAVNE
priloga mladih delavcev Železarne Ravne
KAKO NAPREJ?
Smo v obdobju po 10. kongresu ZSMS, na katerem smo mladi pregledali in ocenili svoje delo med obema kongresoma. Na podlagi real-n®£a stanja pa smo si začrtali smer nadaljnja dela.
Tudi mladi v naši železarni smo ocenili svoje delo ter vzroke, ki so ovirali naše delo.
e'te moramo čimprej odpraviti. To nalogo Pa bomo lahko odpravili le s popolno angažiranost vseh članov ZSM.
železarni smo precej truda vložili v reorganizacijo ZSMS. Kjer so bili pogoji, smo Ustanovili nove OO ZSM, ki pa so osnovne ®elicc našega delovanja. Te bi morale biti kosilci vsega dogajanja in ustvarjanja, vendar v Praksi to še ni povsod zaživelo.
.OO ZSM se v svojem delu srečujejo s šte-Vilnimi problemi, ki jih bolj ali manj uspešno
rešujejo. Največji problem, ki tare skoraj vse OO ZSM, je nezainteresiranost večine članstva, za kar pa je delno kriv tudi njihov program dela. V programe dela si bomo morali zadati le tiste naloge, ki so odraz hotenj in želja celotnega svojega članstva. Le tako bomo lahko svoje začrtano delo uspešno realizirali.
Bistveni premik bomo morali napraviti pri osveščanju našega članstva. To pa bomo dosegli le z nenehnim dopolnilnim izobraževanjem vseh maldih na področju osnov marksizma, samoupravnega socializma, bistva dialektike, družbene ureditve, subjektivnih sil (ZSMS, ZKJ, ZSJ, SZDL, ZB) in družbenoekonomskih odnosov. Dopolnilno izobraževanje pa ne sme potekati samo v oblikah seminarjev, temveč mora postati naloga in dolžnost
vsakega člana ZSM, da se individualno nenehno izobražuje.
V OO ZSM v železarni sc srečujemo še z drugimi problemi, ki pa so za skoraj vsako OO specifični, zato k reševanju pristopajo na različne načine.
V nekaterih OO ZSM je še prisotna težnja, da bi nekdo (KS OO ZSM) delal in odločal v njihovem imenu, vendar se tudi te težnje že izkoreninjajo. KS OO ZSM v Železarni Ravne ni več neko forumsko telo, ki ima pravico odločanja v imenu OO ZSM, ampak postaja resnično le koordinator dela posameznih OO.
Taka usmeritev pa je edino pravilna, saj se ne more zgoditi, da bi se tako sprejemale neke odločitve, ki niso v interesu mladih.
JOŽE JURAK
ravnajo po zakonu ponudbe in povpraševanja in jim nihče ne upa stopiti na rep, ker se boje, da bi premnogi ostali na cesti.
Postrani gledamo na delavce iz drugih republik, ki se pri nas zaposlijo in računajo na stanovanje. Zdi se nam kar nemogoče, da bi nekdo, ki ni od tu, dobil stanovanje — pred nami!
Čudimo se, kako hitro je lahko zgrajena kaka nujna stavba, človek ne bi verjel, ko na
drugi strani ceste vidi, kako počasi gre opeka na opeko. Toliko napak in nepravilnosti vidimo, toda, jim res ne moremo in ne znamo stopiti na rep?!?
Zakaj imamo v vsaki občini samoupravne stanovanjske skupnosti? Mar samo zato, da se v njih naši delegati (v kolikor so res naši) vsako leto živcirajo, kako najbolj pravično razdeliti nova stanovanja, kako iz množice najbolj perečih izbrati prave po nekih sprejetih kriterijih? In če ti kriteriji niso najbolj pravilni — kdo nam je kriv, če jih ne skušamo spremeniti? Kdo nam je kriv, če stiskamo rep med noge in čakamo, da bo kdo drug opazil nepravilnosti, ki se dogajajo?
Koliko sploh sami upravljamo z našimi stanovanjskim skladom, ki ga ustvarjamo s svojimi prispevki?
Kje smo, če nas ni tam, kjer se odloča o hitrejšem ali počasnejšem uresničevanju na-
Kar precej nas je bilo
zakaj *anje?
Stanovanja -
za mnoge
Nič kolikokrat smo že pisali o stanovanjski Problematiki. Zato bodo eni rekli: »Ah, že Pet ta lajna!« drugi pa: »Ja, pa še vedno ako aktualna!« Sicer ne vem, katerih je več, slednjih je verjetno še preveč. Iz vsakda-PJega življenja lahko vidimo, da imajo eni tanovanj odveč, saj jih oddajajo za velike enarje, drugi so pa brez strehe nad glavo, j^ar poglejmo v kako zasebno hišo in videli orno, kak standard premorejo!
, Nekaj mi ni jasno. Le kako si nekateri lah-0 Postavijo velike vile? Res opravljajo ljudje ako različno družbeno potrebna dela, da mo-in morejo živeti v tako različnih bivali-i ‘h? Kje je tista t. i. rdeča nit, ki bi vodila socialnemu približevenju ljudi? Zakaj nekaki sploh ne vedo, kaj je to stanovanjska hska in jo morajo drugi prenašati dolga leta 'a svojih plečih?
Vsi vemo, da vsi zaposleni delovni ljudje .bajamo precejšen prispevek od svojih bru-
0 osebnih dohodkov za družbena stanovanja. , akaj morajo potem nekateri tako dolgo ča-5?ti> da od teh odstotkov kane stanovanje tu-
1 zanje, drugi pa pridejo do stanovanja nesumljivo hitro in poceni?!! Vsaj približno
Ye. za katere kadre in kje ni tako težko rpdi do stanovanja. Za redke strokovnjake v /jestih, nujne kadre v upravno-administrativ-1 in družbenopolitični sferi.
Ce pogledamo na drugo stran te t. i. stano-j^njske tehtnice, bomo v večini primerov na-,eieli na neposredne proizvajalce z dolgo ča-va*no dobo, na različne socialne probleme in rsto mladih ljudi, ki po svoji poklicni in zaposlitveni usmeritvi mora dolgo čakati, da Jbjde do stanovanja: od mladih nekvalificirani delavcev, učiteljev ter drugih izobražen-,ev ter uslužbencev, ki imajo pač to smolo, a jih je preveč v vrsti, bodisi v delovni organizaciji ali na lestvici občinske stanovanj-skupnosti. Saj, samo čakati ni dovolj! Pfav zato premnogi gradijo, varčujejo in J,(°skušajo dati svoj delež, da bi se dokopali do s:rc!he nad glavo. Tisti srečnejši medtem že .jaUujejo ... Ogorčeni smo lahko nad oderuhi zasebniki, ki oddajajo stanovanja, ki se
; ■■ .
Prijatelji
ših sanj? Kajti, hočemo ali ne, pot do stanovanja je speljana prek mnogih stopnic, in če bi radi hitreje potovali, moramo pač sami poskrbeti za — dvigalo. Za dvigalo, v katerem ne bo privilegiran nihče drug kot tisti, ki so v največji stanovanjski stiski, pa ob tem ne držijo križem rok. Kar se tiče stanovanj iz solidarnostnega sklada in možnosti mladih družin, da pridejo do njih, se moramo vprašati, če ni rok, v katerem se morajo te mlade družine izseliti iz njih, prekratek. Ob padanju vrednosti denarja, zaradi katerega je privarčevani dinar vedno manj vreden, mlada družina ob vseh drugih izdatkih le težko v štirih letih privarčuje toliko, da bo s pomočjo delovne organizacije prišla do dragega stanovanja. To zagotovilo pa je pogoj, da mlada družina sploh lahko zaprosi za solidarnostno stanovanje. Kaj pa je s tistimi mladimi družinami, ki jim njihove delovne organizacije ne morejo dati tega zagotovila?
In kaj je s tistimi, ki varčujejo pri banki? Banke bi morale biti le strokovni servis za izvrševanje odločitev, sprejetih v delovni organizaciji, dejansko pa so največkrat one tiste, ki sprejemajo odločitve in razporejajo denar za kredite.
Moja
To, da moja pavrška babica živi v okolju, ki ga mestni vedno bolj pogosto enačimo z besedo »raj na zemlji«, bo najbrž kar držalo. Če odštejemo domačo košto in čist luft, ki jo babica tam gori v planini uživa in kar ji mestna ne bo nikoli nehala zavidati, vsebuje babičin grunt tudi vse drugo, kar ljudje, ki smo obsojeni na beton, vedno bolj pogrešamo.
Zadaj za hišo je studenec, ki je poleg tega, da se tam pere in splakuje, vedno bil naše naj večje otroško veselje. Samo dvajset korakov od hiše stoji kašča. Nad vrati ima pribitih toliko križev, da niti babica ne ve povedati, kdaj je bila postavljena in kdo jo je postavil. Narejena je iz najboljšega lesa in jo vsa ta dolga leta kljubovanja času in vremenu sploh niso načela. Še vedno popolnoma služi svojemu namenu, saj babica še danes seje oves in rž, ki se tu skladišči. Kljub zavidljivim letom, ki jih babica nosi, kot da jih ima v resnici polovico manj, vsakih štirinajst dni sama umesi testo, zakuri v krušni peči in speče kruh. Tudi mlin za mletje žitaric je pri hiši. Zal pa ga ne žene voda, ampak elektrika. V tem mlinu, ki je prizidek kašče, pa imajo svoj raj kure. Če se zgodi, da slučajno ostanejo mlinska vrata odprta, skoraj zagotovo v petih minutah ne vidiš na celem gruntu
Nemalokrat se mladi in drugi pričakovalci stanovanj v delovni organizaciji pritožujemo nad načinom podeljevanja stanovanj. Merila za dodeljevanje družbenih stanovanj so res še preveč različna, čeprav bi morala biti enotna.
Pa poglejmo, kako je pri nas! Mlad dela-vec(-ka) praktično po sedanjem pravilniku še dolgo ne bo prišel do lastnega stanovanja (garsonjere).
Naj navedem samo en primer. Prosilec je vložil prošnjo za garsonjero. Sedaj stanuje v sobi z 12 m2, brez kopalnice, s skupnim WC, povrhu pa je soba še vlažna. Pri točkovanju je zbral nekaj čez trideset točk! Samo pomislite, koliko je to! Iz tega lahko vidimo, da je prosilec dobesedno obsojen, da živi v tej, za normalno življenje neprimerni sobi, še kar dosti časa. Po sedanjem pravilniku namreč, ki je za mlade tako skop.
Zakaj mora biti tako? Zakaj v naši občini, tako kot marsikje, ne gradijo samskih blokov za neporočene, zakaj ...
No, pa kaj moremo! Pravilnik smo kot vedno doslej, enoglasno potrdili, sedaj pač moramo sami sebe prepričati, da je le-ta najbolj pravičen?!? Pa je res???
V. G.
babica
niti ene kure več, ker so se vse odpravile na pojedino v mlin. Pri teh gala obrokih se jim nemalokrat pridružijo tudi prašiči, če so le v taki bližini, ki jim omogoča videti odprta rajska vrata.
Malo naprej od kašče stoji hlev, v katerem se vedno nahaja okoli petnajst glav živine. Še vedno je to »štala«, kot so bile vse »štale« nekoč. Nobene avtomatizacije ne pozna. V njej ni ne modernih trakov za odvažanje gnoja in ne napajalnikov, ko krava s pritiskom na gumb ali bolje povedano, ko krava samo še z gobcem pritisne na gumb in pije. Babičina živina mora še vedno na sprehod do korita, če si hoče pogasiti žejo. Še vedno se mora gnoj nositi iz »štale« z vilami ter prinašati seno v košu. Tudi diši v »štali« tako, kot pač mora.
Pri hiši ni stroja za molžo, Zakaj le, saj se za pet krav niti ne splača in bi bila taka investicija vse prej kot pa rentabilna. Ves pribor, ki ga babica pri tej umetnosti uporablja, je »žesl«, na katerem ob molži sedi, in žehtr, v katerega molze.
Še ena posebnost je v zvezi z babičino »šta-lo«, ki je vredna omembe in bi ji lahko rekli tradicija neke posebnosti. Prvi pri vratih je
vedno otvežen vol, ki je največji in najtežji ter je kot tak ponos »štale«.
Zgoraj nad »štalo« je senik, ki je bil včasih izvir užitkov za staro in mlado. Za mlade, ker smo v njem imeli vedno izkopanih nešteto lh' kenj in rovov ter se v teh rovih šli ravbarje in žandarje, ker smo v senik hodili zalezovat starejše, ki so se tja noter hodili imet radi. Ja. ob vsaki gavdi, steleraji in tudi drugače so starejši za svoje cartlanje, tisto pošteno, z vsemi zakoni dovoljeno, in ono drugo, ki mu pra' vimo čez plot skakati, uporabljali senik.
V kleti pod kaščo so tla ilovnata, vsi vogal* in trami pa prepreženi s pajčevino. S kamnom zidane stene je popolnoma prerasla plesen. Ih prav zaradi te nesnage je tudi klet neke vrste ponos grunta. No, ne čisto zaradi nesnage oziroma pajčevine in plesni, temveč, kot pra vi babica, zaradi mošta, ki se baje edinole v taki kleti lahko zvari tako dober, da mu daleč na' okoli ni para. Nekdaj je bila klet pod klJU' čem in vanjo ni mogel kdorsigabodii, če ni dobil dovoljenje od babice ali dedka. Danes, ko je doba piva, ko že zidarji odklanjajo delo Prl stranki, ki bi jim za odžejanje slučajno ponudili mošt, je klet vedno odprta. Nobene bojazni namreč ni, da bi mošta zmanjkalo še pre0 novim »prešanjem«.
Seveda spada v raj moje pavrške babice tudi »preša«. Montirana je zadaj za kaščo. To J čisto starosvetna klasična »preša«, ki pa 3® babica ne bi zamenjala za poklonjeno najmodernejšo hidravlično stiskalnico. Menda 3^ imel dedi od vseh zvokov na tem svetu najrajši pokanje in jamranje lesa, ki ga daj^ »preša« ob stiskanju. Na prigovarjanje domačih, da je pa že lepše poslušati zvonjenje cerkvenih zvonov, je baje vedno odgovoril, jim bo to rade volje potrdil takoj, ko bo dočakal dan, da bo župnik v cerkvi vsaj ame rekel zastonj.
Dve poti vodita iz doline do grunta. Ko*®' vozna, po kateri lahko vozijo le furovsk vprege za tako ali drugačno vprego živine, J stezica, ki vodi skozi gozdove prek jas * travnikov. Pravimo ji tudi bližnjica. Ni širs kot sta skupaj široka čevlja, a vendar je široka, tako široka, ko so široki travniki, Pre katerih nas vodi skrivnostna, kot so skrivnos ni gozdovi, skozi katere je speljana, in žalos na, kot so žalostni vsi, ki po njej stopajo in i ® zavedajo, da je kmalu ne bo več. Usoda je tu di njej namenila konec. Vedno manj je no& ki jo tlačijo in ohranjajo pri življenju. PrepU ščena je v nemilost krutim zakonom narave, bodo poskrbeli, da bosta trava in grmovje l* brisala za njo vsako sled. In ni več daleč da > ko bo zob časa zabrisal vse sledi tudi za m®!I babico in njenim gruntom. Še veliko bi mor napisati o življenju v raju moje babice. Veh dar veliko več, kot sem napisal, niti ne vem; ker sem se prepozno rodil. Tudi smisla ne imelo, kajti na srečo imamo na Ravnah nek mož, ki v svojih delih čudovito opisujel kmečko življenje na Koroškem.
Teh par besed o babičini »avžngi« n*se^ napisal samo zato, da bi spoznali, zakaj m°J mestna žlahtnica, ki je že zelo dolgo mesth > a je nikoli ni sram priznati, da je gr zrast na pavrah, kjer so tudi ostale korenine nj nega življenja in še vedno primerja življem na pavrih z življenjem v raju, ampak prept sto zaradi enega samega vprašanja, ki je v.g bolj pogosto na repertoarju vprašanj moj žlahtnice: KAJ BO Z GENERACIJO, KI PRi\ VIDI KRIMINALNI FILM NA TV, KOT VE, ODKOD JI KRUH IN MLEKO?
Na Ravnah je generacija najmlajših še P® sebno izrazito generacija, ki odrašča na uh. Vem, da je na Ravnah okoli osem tisoč Pre.j0 valcev, ne vem pa, koliko je od tega štev otrok. Zagotovo pa vem, da po vseh naselj ’ ki jim pravimo urbana, se pravi urejena, ki ti otroci živijo, ni otroških igrišč v PraVLa pomenu besede. Razen seveda, če kdo SIpa-e, za otroško igrišče dve gugalnici, ki sta s ti s n J ni med cesto in parkirne prostore. Za tiste, imajo jokave dojenčke, pa je sprehajanje ^ cestah, kjer neprenehoma vozijo avtomobil'. motorji sploh priporočljivo, ker ropotanje v mimovozečih zagotovo preglasi dretje otr Nekateri priporočajo mladim mamicam, naJ . potrudijo in z otroki »v izogib« vsemu P naštetemu odidejo v park.
Ni haska, pravi moja žlahtnica, ker so baje Park spremenili v dirkalno stezo za mopede in dolski avtodrom za tiste, ki se še učijo šofirati. Hudi pa se, kako da o tej spremembi ni nikjer zasledila ničesar napisanega, ko pa po navadi 0 vsakem na novo ustreljenem kozlu pišemo na veliko in široko. Babica mojih prepriče-vanj, da take kozlarije čisto stoprocentno ni fhhče dovolil in da zato tudi ni mogla o tem izslediti ničesar napisanega, ne verjame. Ce “i bilo to res, potem bi tako početje nekateri Pristojni zagotovo preprečili, pravi. In njena beseda mora biti vedno ta zadnja in pika. ^este, jaz pa točno vem, da ni tako. Prisostvoval sem sestanku, kjer smo se pogovarjali o parku. Kako ga rešiti iz situacije, v kateri smo. Pristojni so nas izčrpno informirali 0 tem, kako se je načrtno pristopilo k reševanju tega perečega problema.
Za to plačane v Velenju, so naprosili za izdelavo idejnega projekta v zvezi z adaptacijo |h sanacijo našega parka. K temu dejanju se le pristopilo najbrž v zvezi z srednjeročnimi Cllji urejanja prostora v občini Ravne, v kate-re spada saniranje grajskega parka, ki bi se teoral ohraniti kot naravna kulturna znamenitost Raven. Ko so Velenjčani končali delo *n izgotovili projekt, smo doživeli precej hladen tuš. Končna številka, ki bi po tem pro-lektu bila potreba za ureditev parka, se je ustavila pri petsto starih milijonih. Seveda jboramo upoštevati dejstvo, da je to številka, je narejena v predračunu, to pa v naši Praksi pomeni, da bi se v času realizacije Projekta ta številka zagotovo podvojila. Razteg za hladen tuš je bil v tem, da ima kra-
h Na zelenih obronkih travnikov in gozdov “.reginjskega kota, Logaršč, Zatolmina, Šentviške planote, gnezdijo kamnite vasi. Od da-Ječ so videti kot romantične trdnjave, v katerih vztrajajo hribovski ljudje vsemu dolin-jdrernu napredku in vrvežu tam spodaj nav-Jujub. Ko pa prideš bliže, ko so po asfaltiranih traku zagrizeš v makadamske poti, spoznaš, da je ta romantika lažna; starikave h sključene postave na redko posejanih po-,1'h, robidovje in šipek, ki zaraščata travnike h drevesa, propadajoče hiše, ki zevajo, prazna dvorišča, na katerih je odraz puščobnosti, SE*mote...
Vsaka taka hiša, sleherni uveli in izmozgani ??raz ima svojo zgodovino, svojo preteklost, Pa je mnogo močnejša od sedanjosti. Kak-na je sedanjost? Kakšni so obeti za prihodnost? je morda to cesta, ki bo povezala vasi ? dolino? Je to vodovod, telefonska žica? So "° morda brigadirji, ki bolj kot s čim drugim * golimi rokami ter pesmijo in obilico dobre °lie rušijo te trdnjave sedanje zaostalosti?
NA AKCIJI POSOČJE 78
Večina izmed vas je nemara že takoj na ?*etku lahko ugotovila, da gre za delovno 7nCi’°, k* ie zveznega merila povrhu, Posočje 8- Preveč suhoparno bi bilo naštevati, katere ?Ngade so sodelovale v vseh štirih izmenah P ne nazadnje, preveč je tudi delovišč, kjer 0 brigadirske roke vihtele krampe in lopate j?r vnašale nov, svojevrsten utrip v kraje in Judi, kjer so delali.
^osebnost letošnje akcije pa je najbrž bila ■jPv druga izmena, ki se je razlikovala po IPPogih specifičnostih in raznolikostih od osta-'l.P- Tu smo bili mladi iz domala vse Jugoslavije; brigada Dukadini iz Kline, Petofi iz tfPČke Topole, Jože Kovačič iz Grosuplja, {/Pijanski odred iz Sevnice ter kombinirana (Ngada mladih iz jugoslovanskih železarn V/Ven Skopja). Organizator te brigade pa so “‘te letos Slovenske Železarne, ki so se tokrat 5,0sebno izkazale. Komandant brigade je bil ranc Arzenšek iz Stor.
jevna skupnost za ureditev grajskega parka na voljo samo dvajset starih milijonov. Ta finančni problem je vso stvar obrnil na glavo. Poiskati je bilo treba novo rešitev, ki se je tudi našla. Ponovno so zaprosili Velenjčane za izdelavo projekta, le da morajo sedaj narediti tak projekt, ki se bo dal realizirati z 20 starimi milijoni.
Babica, ki tem mojim izjavam in trditvam sploh ne verjame, pa vseeno zatrjuje: »Četudi bi vse to bilo res, ne razumem, zakaj se do tistega časa, ko se bodo vsi ti velikopotezni načrti začeli uresničevati, ne postavijo na vse vpadnice v park stebrov, ki bi vsaj avtomobilom preprečevali vožnjo po njem in kolikor toliko ne popravijo klopi, da bi imela v parku vsaj svojo rit kam posaditi. Sploh pa mi ne gre v glavo tisto o velenjskih projektantih in 500 milijonih. Kaj, pri vragu, na Ravnah res nimamo nikogar, ki bi mu lahko zaupali to nalogo in se pri tem spomnili tudi na to, da ravenske mladinske delovne brigade povsod, kjer delajo, žanjejo same uspehe in pohvale in če se ne motim, delajo predvsem zastonj?«
Veste, žal mi je, da ne morem napisati vsega, kar pove moja babica. Napišem vam pa lahko, kaj piše v stooseminpetdesetem členu statuta občine Ravne:
»S prostorskim planiranjem se v občini Ravne na Koroškem zagotavlja taka urbanizacija, ki bo delovnim ljudem in občanom omogočila zdravo in humano življenje v urbanih sredinah.«
(Prihodnjič pa naprej!)
Lesjak Bojan
In kdo je sploh bil Norbert Veber, po katerem se je naša brigada imenovala? Ime Norberta Vebra, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za nove samoupravne odnose delavcev, ne samo v železarni Sisak, kjer je bil generalni direktor, temveč tudi drugod, so brigadirji enoglasno sprejeli že pred petimi leti, ko se je brigada formirala.
Zaupanja in pričakovanja je v teh petih letih obstoja izpolnila. Še več! Presegla jih je, kajti svetlo ime Norberta Vebra, delavca metalurga, revolucionarja, jih je podžigalo k temu. In prav od njegovega dela se mi mladi delavci — samoupravljalci moramo učiti, kako se skozi življenje bori za ideale komunizma in razvoj samoupravljanja.
Vsem nam je znano, da se danes preveč zavedamo pravic, medtem ko na dolžnosti pri delu gledamo pristransko, jih nočemo videti, se jim izogibamo. V tem sestavku bom govoril prav o vprašanju odgovornosti do dela. V prvi vrsti bi morali precej pozornosti posvečati kvaliteti izdelkov, zmanjšati nastali izmeček, pa tudi delovne discipline ne smemo zanemariti.
Mladi člani ZK se moramo zavzemati predvsem za to, da bomo vedno prvi, da si bomo prizadevali, da bomo uresničevali vse zgoraj navedene dejavnike, da... Opazil sem, da mnogi naši sodelavci, starejši, vidijo vsako našo najmanjšo napako, medtem pa svojih, ki so včasih, roko na srce, precej večje, ne vidijo ali jih nočejo videti. Večjo pozornost moramo posvečati delovni disciplini, kajti tisti tozdi, ki poslujejo z uspehom, imajo delovno disciplino enako ničli. Ne vidijo, da prav njihovi delavci zamujajo na delo, predčasno od-
Prav zaradi tega imamo veliko odgovornost in čast, da kot brigadirji brigade, ki se imenuje po njem, nadaljujemo tam, kjer je on obstal, kjer se je z mnogo prerano smrtjo končalo njegovo tako plodno in bogato delo.
Brigada — kovačnica bratstva in enotnosti
Brigada je štela 43 brigadirjev ter je bila prava Jugoslavija v malem. Med njimi je bilo veliko mladih, ki so letos prvič stopili v brigadirske vrste, se prvič srečali z brigadirskim utripom dela in življenja na trasi in v naselju. Vse pa združuje prijateljstvo, bratstvo — enotnost, ista hotenja, razgibanost dela, zabave in izobraževanja, koristna spoznanja in še pa še.
Sicer pa naj o tem spregovorijo kaj več sami:
STANKO MRAVLJAK iz Železarne Ravne: »Letos prvič sodelujem na taki akciji in moram priznati, da je vse, kar sem tu videl in doživel, naredilo name izjemno globok vtis. Mislim, da so mladinske delovne akcije predvsem kovačnice bratstva med našimi narodi. Tu sem se srečal s predstavniki skoraj vseh naših narodov. Razlik ni bilo. Postali smo si bližji, saj ni nič tesnejšega od osebnih stikov. Mislim, da je brigada dosegla enega od poglavitnih ciljev. Vsekakor se bom še vrnil na akcijo.«
Tudi SVETLANI BIJELIC iz železarne Smederevo bo ostala letošnja akcija Posočje 78 v neizbrisnem spominu; posebno doživetje je bilo ob pobratenju vseh brigad tik pred zaključkom izmene.
TOPLICA MILOŠEVIČ iz železarne »Boris Kidrič« iz Nikšiča je bil že petkrat v brigadi (od takrat, ko so jo ustanovili). Imeti za sabo pet zveznih delovnih akcij ni kar tako. Na vprašanje, kaj ga posebno privlači na akcije, je kratko in jedrnato odgovoril: »PRIJATELJSTVO«.
Ob koncu pa naj povemo še, da je brigada dobila ob koncu izmene vsa naj višja in možna priznanja. Trak akcije, priznanje za družbeno dejavnost, plaketo občine Tolmin. V svoji sredini smo imeli 19 udarnikov ter 12 brigadirjev, ki so dobili priznanja komandanta akcije. Najdražje nam je priznanje vaščanov, kjer smo delali in kjer smo resnično spoznali in doživeli, da smo bili brigadirji ter vaščani kot eno.
Brigadirski dnevi hitro minevajo. Vstajanje, telovadba, krampanje ter lopatanje, zabava pa spanje in vstajanje in krampanje ...
Tako mine — za mnoge prehitro. Ko to prebirate, so za Francija, Branko, Jadranko, Mladena brigadirski dnevi le še lep in prijeten spomin — do naslednjega leta, ko se bodo morda ponovno srečali na kateri izmed številnih delovnih akcij.
Silvo Jaš
dela
hajajo z delovnih mest, na malico, zapuščajo delovna mesta brez pravega vzroka, razen tega pa dostikrat puščajo stroje v teku, jih po končanem delu ne očistijo.
Nikakor pa ne smemo zgoraj navedenih primerov sedaj kar fiksirati, da veljajo za vse tozde oziroma vso delovno organizacijo. To so napake posameznikov, ki pa žal največkrat vlečejo za sabo dosti svojih sodelavcev.
Če gledamo s pravega zornega kota, bomo prišli do ugotovitve, da moramo nujno pristopiti k tistim posameznikom in se z njimi pogovoriti, kaj lahko in ne smejo delati. Predvsem pa jim je treba razložiti, da se morajo ravnati po samoupravnem sporazumu in pravilnikih, ki jih nalaga zakon o združenem delu. Na take delavce moramo stalno paziti. Ce je med njimi kak član ZK, ga moramo opozoriti in spomniti, kaj pravzaprav mora delati kot član ZK in kakšne so njegove dolžnosti.
Gradili smo vodovod in vodovod nas...
Odgovornost do
'
Enakopravnost
Vse do sedaj napisano je gledano z vidika delavec do delavca. Ni pa izključeno, da je nepravilnosti prav tako veliko pri sodelavcih, ki ne delajo v neposredni proizvodnji.
Nemalokrat se zgodi, ko opozoriš sodelavca, zakaj je predčasno zapustil delovno mesto, da ti zabrusi: »Mene vidiš, a tistega pa ne, ko med delovnim časom nakupuje ali pa malica izven železarne?!« Komentar je popolnoma nepotreben. Iz tega primera vidimo, da tudi delavci v skupnih službah niso dovolj odgovorni do dela.
S tem ko smo se razdelili po posameznih tozdih, smo v vsakem tozdu dobili delavca iz skupnih služb. Zanje pa nismo izdelali normativov. Ze tu se opazi velika napaka nas vseh, saj s tem ko delavca nismo forsirali, mu določili konkretnih nalog, smo ga pustili, da »lebdi«.
Čas dopustov je, počitnice se prevešajo v drugo polovico. Večina izmed nas je le-te preživela lepo, pač tako, kot smo si jih zamislili. Nekateri še niste šli ali sploh ne boste kam odpotovali, ostali boste doma.
Spomnila sem se treh svojih prijateljev, bilo je lansko poletje, počitnice so se začele, pa tudi toliko pričakovani dopusti.
Eden, naj bo Borut, se je odločil, da gre s prijatelji taborit nekam na naše morje. Drugi, Miha, bo poskusil z avtostopom prepotovati vso jadransko obalo, tretji, Mitja, pa se je odločil, da gre letos na delovno akcijo. Seveda je bil slednji deležen številnih pikrih na račun svoje odločitve. »Počitnice, dopust, pa delat v brigado! Nak, to pa že ne!« sta zatrjevala druga dva. Mitja je molčal.
Pa smo se po naključju dobili ob koncu meseca. In glej! Videti so bili dokaj poklapani, samo Mitja je kar žarel. Dajala me je radovednost, kako so se imeli, pa mi ni bilo treba vprašati, saj so sami začeli.
Borut, ki je bil s prijatelji na taborjenju, kar ni mogel nehati s kritiziranjem avtokampa, kjer so se utaborili. Tako neurejeno, tako... Pa hrana! Vsak dan so čakali v dolgi vrsti na kruh, sadje, pa še zmanjkalo je vsega navadno, preden so prišli na vrsto. Pa še obilico drugih težav je naštel. Miha je bil s svojim potepanjem kar zadovoljen. Hitro se je spoprijateljil z nekimi študenti iz Beograda in so skupaj romali od mesta do mesta ter si ogledovali zanimivosti. Pa je vseeno potožil,
Sem namreč mnenja, če bi te delavce plačevali v vsakem tozdu po svojih kriterijih, bi več pokazali. Tako pa se njihovi osebni dohodki obračunavajo po osnovi. Iz prakse lahko povem, da teh ljudi pogostokrat sploh ne poznamo oziroma ne vemo, da delajo za naš tozd. Od tod tudi tisto »sprehajanje« po obratih oziroma začudeni obrazi.
Napisal sem samo nekaj nepravilnosti, ki pa so velikega pomena, če hočemo naše samoupravljanje izvajati tako, kot je zamišljeno.
Prepričan sem, da bo, s tem ko bomo razdelili delo vsem in jim naloge točno določili, tudi poslovanje uspešnejše. Sele takrat bomo lahko rekli, da sta si umski delavec in neposredni proizvajalec res enaka pri delu.
Upam, da nisem bil preveč kritičen. Sicer pa pravijo, da je vsaka kritika in samokritika v naši družbi zdrava.
Silvo Veršič
da le ni bilo tako, kot si je zamišljal. »Naslednje leto vsekakor ne bom ponovil napake!« je zatrdil. Mitja se je vseskozi, ko sta onadva modrovala, veselo nasmihal ter zadovoljno muzal. Opazila sem ga.
Pa je začel: »Bil sem na delovni akciji, kot sem vama pravil. Ja, cele tri tedne sem bil, pa še bi šel. Kar jutri, če bi me v delovni organizaciji pustili! Res! Ni mi žal za morjem, pa tudi planinami ne. Nasprotno! To kar sem doživel v brigadi, verjetno ne bi ne na morju ali kje drugje.«
Ker sem že sama bila na delovni akciji, sem se popolnoma strinjala z njim. Moji vtisi so bili kar identični z njegovimi.
Pa sta postala onadva radovedna, kako je bilo, saj sta menila, da se na akciji ne dogaja nič lepega, kaj šele kaj doživi. Kako sta se motila! »Da bosta vsaj bolj obveščena, kako je na akciji, vama bom čisto na kratko povedal, kako sem jo doživljal. Poslušajta!«
»Ko smo prispeli v naselje, bi najraje zajokal, čeprav to nerad priznam. Sami tuji obrazi, nikjer nobenega prijatelja, prijazne besede. To pa je bil prvi vtis. Takoj smo poprijeli za delo in uredili spalnice ter naselje. Nihče ni čutil utrujenosti. V postelje pa smo kar popadali, res. Pri večerji smo zvedeli, da je naša brigada že kar prvo noč dežurna. Nekako ob pol petih me predrami: »Lenuhi, pokonci! Še začeli niste, pa že obupujete! Hitro!« je bil vztrajen dežurni. Fant, ki je spal v postelji pod mojo, jaz sem bil namreč »v nad-
stropju«, je potegnil odejo z mene in hočeš-nočeš, moral sem se skobacati iz tople postelje, se umiti ter teči k telovadbi. Sam ne vena, kako mi je vse to uspelo v tako kratkem Čeprav sem bil jezen najbolj nase, sem bu potem, ko smo stali v zboru in peli himn°> zadovoljen, saj me je razgibavanje zbistrilo in osvežilo. Pri zajtrku pa smo jedli kot volkovi. Verjetno je bil kriv zrak, ki je kar reza1.
Na traso smo se vozili z avtobusom, ka precej daleč je bilo treba. Peš bi hodili najmanj uro. Vesta, delali smo na cesti, kopal jarke ter utrjevali nasipe. Niti sam ne vem, koliko samokolnic kamenja in peska sem Pf®" vozil, koliko peska zmetal na navoze, koliko znoja prelil na tej trasi, moji prvi in vsekakor ne zadnji! Poglejta moje roke, prijatelja. Poj' ne so žuljev, pa tudi dva krvava sta tu, 1 glejta!« Gledala sta kar precej ranjene dlan in zmajevala z glavami.
Mitja pa je nadaljeval: »Nič kolikokrat^sem se urezal na ostrem kamenju, pa še in še lahko našteval. A to niti ni važno. Take stvari se hitro pozabijo. Nikakor pa ne bom P°‘ zabil tovarištva, ki je vladalo med nami bri' gadirji iz vse domovine. Niti enkrat se nismo sprli. Nasprotno! Če je bila katera izmed bri' gad pri delu bolj počasna, smo ji priskočili na pomoč. Samo, kako vroče je bilo! S trase sm^ se vračali razigrani, čeprav mnogokrat utrujeni skoraj do onemoglosti. Pesem ni nikoli za' mrla. Popoldnevi so bili namenjeni tečajem ter rekreaciji. Po večerji smo se zbrali ob tabornem ognju, plesali kolo, peli, recitirali, s šalili. Morala bi biti tam. To se ne da opism1’ vesta.	..
Če verjameta ali ne, ti trije tedni so mimi prehitro, kljub bojazni na začetku, da jih n bo nikoli konec. Slovo se je kar prenaglo bh' žalo in postajali smo otožni, redkobesedni, k® bi se ga bali. Naslednje leto grem spet. Pa v>' dva bi tudi lahko šla z mano. Bosta?«
Prikimala sta.
Nasmehnila sem se, kajti nekaj podobneg^ sem storila tudi jaz. Navdušila sem nekaj sv?' jih prijateljev, da so odšli namesto na mori — v brigado in nihče tega kasneje ni obza' loval.
Poskusi prihodnje leto tudi ti!
V.
MISLI
Zuljave roke imajo tudi tisti, ki za' njejo plodove tujega dela.
*
Komu naj se spovem, ko pa je spoved' nik grešil z mano?
*
Vsem teče v grlo; nekaterim vode, dru gim pa viski.
»
Pes laja, kadar mu stopiš na rep; človek, kadar ga pustiš na miru.
OPRAVIČILO
Tiskarski škrat nam je v prejšnji števil^ pošteno zagodel. Ni morda spremenil kakšn ga Miha v Kiha, ampak je postavil kar kom pletni stari odbor Mladega fužinarja. •
Napako popravljamo in se bralcem opraV čujemo.
Uredniški odbor sestavljajo: Marija K-neŽrfl Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Franjo klavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki je odg vorna tudi za vsebino Mladega Fužinarja.
Vse sodelavce prosimo, da oddajo svoje Pr ^ spevke v mladinski sobi do vsakega prvega mesecu.
Trije prijatelji
Kako pridobivamo in razporejamo skupni prihodek
UREJANJE POSLOVNIH RAZMERIJ MED TOZD, KI SO V SKUPNEM PRIHODKU
Splošno o skupnem prihodku
O skupnem prihodku govorimo ‘akrat, kadar tozd proda na trgu Proizvode, ki jih je proizvedla kupa j z drugimi tozdi oziroma je prodal na trgu skupaj s trgovsko organizacijo. Plačani kupni prihodek za tak proizvod kupnega dela se takoj in v celoti azporedi na vse tozde v takšnem azmerju, v kakršnem je vsak njimi prispeval k njegovi lzdelavi.
V Proizvodih, ki jih izdela eden k skupaj več tozdov osnovnih u^iavnosti, je vsebovano tudi tozdov spremljajočih in kupnih dejavnosti ter trgovske rEanizacije. Ko je skupni prihodek družbeno priznan na trgu, ■e tudi njim priznan sorazmeren Ppl skupnega prihodka, t. j. to-'ko, kolikor so ti tozdi k njemu
Prispevali.
c S samoupravnim sporazumom 'e delavci dogovorijo:
. kako bodo usklajevali pro-zvodne plane in kako bodo vpli-. a*i tozdi med seboj na poslovno u razvojno politiko,
. kako bodo ugotavljali stance materialnih stroškov in m°rtizacijske stopnje,
, pod kakšnimi pogoji in v akšnih rokih bodo potekale ^edsebojne dobave,
, kako bodo tozdi urejevali upnstveno-tehnične in druge po-®Pje za delo in proizvodnjo, s ka-^ rUni bodo zagotovili večjo pro-, Uktivnost dela, znižanje stroš-V°Y> izboljšanje skupnih proiz-°dov in storitev,
t kakšna razmerja bodo med zdi pri zagotavljanju obratnih ®dstev za proizvodnjo in pro-et skupnega proizvoda ali skup-storitve,
k o oblikovanju cen in drugih .Sojev za prodajo skupnega { °lzy°da ali storitev na doma-ht in izvoznem trgu,
0s~~" o oblikovanju cen ali drugih u°v in meril, po katerih se zPoreja skupni prihodek,
o rokih, v katerih se obra-nava skupni prihodek,
sr~~' 0 pogojih in načinu uporabe So ustev skupnega prihodka, ki k rezultat izjemnih ugodnosti a trgu,
(C'~ 0 pogojih in načinu meniti . ar>ja solidarnosti, da bi bila avcem zagotovljena delovna ; socialna varnost oziroma od-y.ahjene motnje pri poslovanju (.storjeni ukrepi za sanacijo
;	skupni organ in način us-
d^hvanja stališč o skupnih za-
j	o načinu prevzemanja rizika
|	H0 a	obliki medsebojne odgovor-
j	ti	v pravnem prometu z dru-
gimi pri ustvarjanju skupnega prihodka,
— o načinu reševanja sporov ter o pogojih za prenehanje samoupravnega sporazuma.
V nadaljevanju bomo v kratkem opisali, kako mislimo našteta vprašanja rešiti pri nas. Zamisli, ki bodo podane, so le osnova za razpravo in razmišljanje, da bi iz skupnih predlogov oblikovali najboljše rešitve.
Usklajevanje planov in razvojne politike
Tozdi, ki so povezani pri proizvodnji skupnih proizvodov, lahko optimalno gospodarijo le, če usklajujejo plane. Obveznost o usklajevanju planov so tozdi prevzeli že s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
S samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana bodo tozdi usklajevali:
— skupne cilje in naloge za razvoj tozdov in delovnih skupnosti v Železarni Ravne,
— osnovne smeri razvoja in dinamiko rasti proizvodnje ter višino naložb, ki so potrebne za načrtovani razvoj,
— projekte za raziskavo trga, razvoj novih proizvodov, pridobitev novih trgov in zagotovitev obstoječih,
— oskrbo s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo,
— obveznosti tozdov pri zagotovitvi proizvodnje skupnih proizvodov in storitev (interne dobave),
— obseg in namen združevanja sredstev v okviru DO, SZ in z drugimi OZD,
— zaposlovanje in izobraževanje,
— porast produktivnosti,
— medsebojne odnose, pravice, obveznost in odgovornost tozdov pri doseganju plana,
— osebno in skupno porabo,
— oblikovanje sredstev za SIS, KS in družbeni standard občine,
— druge elemente poslovnega procesa, ki vplivajo na optimalno doseganje proizvodnje skupnih proizvodov.
Z letnimi gospodarskimi načrti bodo tozdi:
Uskladili pogoje gospodarjenja, da bodo tozdi v enakem položaju s stališča naravnih, tržnih in sistemskih pogojev gospodarjenja.
Uskladili in določili proizvod-no-tehnično-tehnološke količine, to je: obseg proizvodnje ali storitev, stopnjo izkoriščanja kapacitet, standarde materialnih in drugih stroškov, normative potrošnje osnovnih materialov in surovin, stopnjo amortizacije, višino zalog itd.
Konkretizirali bodo v temeljih srednjeročnega plana dogovor-
jeni razvoj, in to na osnovi izdelanih investicijskih projektov in ekonomskih elaboratov. Tozdi, ki proizvajajo skupen proizvod, morajo skupno odločati o izgradnji novih oziroma razširitvi obstoječih kapacitet.
Delavski svet tozda, ki ne bo izpolnjeval obveznosti, mora sam obvestiti druge delavske svete in navesti razloge, zakaj jih ne izpolnjuje. Delavski svet bo moral obvestiti o tem istočasno delavce v svojem tozdu.
Delavski sveti tozdov bodo prek DS DO Železarne Ravne določili potrebne ukrepe za odstranitev vzrokov in ugotovili odgovornost za neizpolnjevanje.
Tozd, ki je oškodovan zaradi tega, ker drug tozd ne izpolnjuje prevzetih obveznosti, bo imel pravico do povračila povzročene škode.
Določanje standardov
Cene nabavljenih materialov in storitev, na podlagi katerih vrednotimo standarde potroškov materiala, vodimo v enotnem katalogu cen in so enake, kot jih uporabljamo pri planiranju (planske cene materiala. Planske cene se določajo v skladu s pravilnikom o knjigovodstvu.
Standardi količin vloženega materiala so predpisani za vsak proizvod s tehnološkimi predpisi. Vrednost vloženega materiala predstavlja zmnožek standarda količine in planske cene materiala.
Standardi ostalih materialnih stroškov in standardov dela (v nadaljevanju standardi potroškov) predstavljajo vrednosti, ki jih določimo z merjenjem in analiziranjem potroškov iz preteklih obdobij, kot tudi predvidenih potroškov, ki jih pričakujemo v obdobju, za katerega se standardni potroški postavljajo. Tako postavljene standardne potroške imenujemo realne in jih v danih pogojih lahko dosežemo.
Amortizacijske stopnje po minimalni stopnji so predpisane z zakonom. Stopnjo pospešene amortizacije določi tozd z letnim gospodarskim načrtom.
Pogoji in roki medsebojnih dobav
V 82. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v DO smo določili, da roke dobav soglasno določijo TOZD komerciala, TOZD
priprava proizvodnje in TOZD osnovne dejavnosti, z upoštevanjem:
— zasedenosti proizvodnih kapacitet,
— potrebnega časa izdelave in pretočnega časa,
— roka nabave materiala ali specialnih orodij.
S terminskim planom, ki je izdelan za vsak proizvod, se določijo roki dobave posamezne faze skupnega proizvoda.
V fazi prevzema naročila se določijo tudi kvalitetni, tehnološki in drugi pogoji, ki jim morajo ustrezati proizvodi v posameznih fazah. Roki in pogoji se določijo v pismeni obliki. Roke dobav iz ene faze v drugo nadzoruje in spremlja za vsak proizvod priprava proizvodnje.
Kvalitetne in druge pogoje kontrolira ob prehodu proizvoda iz ene faze v drugo (iz ene tozd v drugo) služba kontrole kakovosti.
Urejevanje pogojev, ki bodo zagotovili večjo produktivnost in učinkovito gospodarjenje
Na večanje produktivnosti in racionalnejše gospodarjenje vpliva veliko dejavnikov, ki so med seboj povezani. Skladno razreševanje problemov in delovanje vseh služb in dejavnikov za doseganje boljših rezultatov šele omogoči doseganje želene učinkovitosti poslovanja z družbenimi sredstvi.
Aktivnosti, ki pripomorejo k uspešnejšemu gospodarjenje, delimo v:
— Izbor in realizacijo novih naložb, kar v veliki meri postavlja pogoje za bodoče gospodarjenje.
— Ukrepe za učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi (naložbami), ki so pretežno stalni, lahko pa tudi občasni.
Izhodišče vseh akcij je samoupravni interes delavcev temeljne organizacije za boljše in učinkovitejše poslovanje. Interes pa lahko še vzpodbujamo z ustreznim nagrajevanjem po delu, z vzpodbujanjem zavesti o pomembnosti socialne varnosti, potrebe po celovitem urejanju družbenega standarda in varnosti, za kar je potreben dohodek, ki ga ustvarimo lahko več le s produktivnim delom.
Hitra gradnja
Ko žerjav počiva
Delavec, pa bo lahko uspešno gospodaril le, če bo imel ustrezno znanje. Pridobivanje znanja in ustreznih kadrov bo sestavni del načrtovanja.
Kadar se tozd odloča za nove naložbe ali zamenjavo iztrošenih sredstev, bo to dosegel najboljše tako, da se bo odločal na osnovi predloga, ki ga z njegovim sodelovanjem izdela služba marketinga in razvojna služba (trg, iskani proizvodi, moderna tehnična oprema, produktivna tehnologija).
Ukrepe za učinkovito gospodarjenje stalno načrtujejo in izvajajo specializirane službe v tozdih skupnih in spremljajočih dejavnosti in delovnih skupnosti. Osnove za primerjavo uspešnosti so določene s plani in standardi za vsak tozd in stroškovno mesto. Sprotne informacije iz različnih virov omogočajo, da ugotovimo, kako planirane standarde dosegamo in kažejo, kako smo učinkoviti oz. kakšni ukrepi so potrebni za izboljšanje.
Posebne službe pripravljajo in izvajajo ukrepe, ki omogočajo racionalno trošenje dragih surovin, energije, avtomatsko vodenje kompliciranih tehnoloških procesov itd.
Služba za racionalizacije zbira ideje in predloge, ki jih dajejo delavci in na osnovi njih pripravlja predloge za racionalizacijo in izplačilo nagrad. Vsi predlogi več ali manj vplivajo na izboljšanje gospodarjenja.
Tehnološke službe v pripravi proizvodnje ter razvojno raziskovalne službe v TOZD raziskave in razvoj stalno delajo tudi na izboljšavah tehnologije, razvoju novih proizvodov in izboljšanju kakovosti, kar je pogoj za stalno rast proizvodnje, ki je iskana na trgu.
K racionalnejšemu poslovanju prispeva še vrsta ukrepov drugih služb, kot npr. kadrovske, organizacijske, avtomatske obdelave podatkov in drugih, ki sistematično iščejo in uvajajo nove načine dela, novo delitev itd., kar v končni fazi prispeva k izboljšanju poslovanja.
Večje projekte, ki so v fazi raziskav ali uvajanja novih proiz-
vodov, tehnologij, postopkov, uvajajo tozdi s posebno projektno organizacijo, ki omogoča na najbolj neposreden način hiter prenos znanja v proizvodnjo in s tem pripomore k uspešnejšemu gospodarjenju.
Zagotavljanje obratnih sredstev
Vsaka temeljna organizacija je ob razdelitvi družbenega premoženja, s katerim upravlja, pridobila tudi del sredstev za obratna sredstva, delno pa uporabljajo tozdi za to dolgoročne in kratkoročne kredite. Vsa obratna sredstva tozdi združujejo v IB Železarne Ravne, ki jih po dogovorjenih pogojih dodeljuje tozdom, ki jih potrebujejo. Z uvedbo sistema skupnega prihodka bo potrebno:
Prerazdeliti sklad obratnih sredstev. Vsak tozd bo imel v fazni proizvodnji na zalogi material in variabilne stroške po vrednosti, ki jih je sam vložil, vse dokler ne bodo proizvodi plačani. To bo zahtevalo od tozdov, ki so na začetku procesa, več obratnih sredstev, tozdi, ki so na koncu, pa jih bodo potrebovali manj. Prerazdelitev bo izvršena na osnovi izračuna potrebnih obratnih sredstev v novem sistemu.
S povečanjem proizvodnje ali spreminjanjem asortimenta in pogojev na trgu se bo spreminjala tudi potreba po obratnih sredstvih. Večja obratna sredstva bodo potrebna tudi, če bo katerikoli tozd počasneje, kot je s standardom določeno, obračal zaloge.
Da se v vseh primerih zagotovi učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi, bo potrebno:
— da bo tozd, ki bo zaradi povečanja proizvodnje ali asortima-na prispeval v svoj sklad obratnih sredstev potrebna sredstva, prav tako pa bo ta tozd moral prispevati ustrezen del dohodka za obratna sredstva tozdom dobaviteljem materiala v skladu z vrednostjo zalog, ki se bodo zato povečale pri predhodnih tozdih. Potreba po večjem obsegu sredstev se bo ugotavljala z investicijskimi projekti oziroma letnimi gospodarskimi načrti.
— V primeru, da se v tozdu počasneje obračajo zaloge, kot je planirano s standardom, bo tozd, ki je povzročil počasnejše obračanje, predhodnim tozdom priznal nadomestilo za izpadlo gospodarjenje s sredstvi (procent dogovorjenih obresti za čas in vrednost povečanih zalog).
— Kadar se tozd komerciala skupno z ostalimi tozdi, ki sodelujejo pri proizvodnji skupnega proizvoda, dogovori za prodajo na kredit, je treba določiti sorazmerne dele sredstev, ki jih zainteresirani tozdi združujejo za kritje eventualno povečanih stroškov.
PRIDOBIVANJE CEUOTNEGA PRIHODKA TOZD OSNOVNIH DEJAVNOSTI IZ SKUPNEGA PRIHODKA
Oblikovanje cen in drugih pogojev za prodajo na trgu
Cene proizvodom in storitvam ter drugi pogoji za prodajo na domačem trgu se oblikujejo skladno z določili zakona ali po družbenem dogovoru z upoštevanjem tržnih pogojev, domicilnih cen za enake proizvode na ino-
zemskih trgih, ekonomskih kalkulacij in zatečenih cen po naslednjih postopkih: a s sporazumom med proizvajalci in potrošniki in z objavo cen v ceniku (cene metalurških proizvodov, serijskih proizvodov mehanske predelave, kot so noži, pnevmatično orodje itd.), b z dolgoročnimi ali kooperacijskimi pogodbami, s tem da se zavodu za cene sporoči cene in sistem spreminjanja cen, c s kupnoprodajnimi pogodbami za posamezne proizvode in storitve, s tem da se cene sporočijo zavodu za cene, d na osnovi javno razpisane licitacije, če je za posamezne proizvode ali storitve to smotrno, e za nove proizvode in storitve je treba dostaviti cene zveznemu zavodu za cene skupno s predpisano dokumentacijo,
f za storitve in proizvode stranskih dejavnosti tozdov in delovnih skupnosti se cene oblikujejo v skladu z ustreznimi predpisi republike ali občine, g cene proizvodov in storitev za prodajo na izvozna tržišča se oblikujejo po tržnih pogojih na teh tržiščih.
V izvoz je potrebno usmeriti take proizvode, pri katerih v poprečju dosežemo fco Ravne pokritje cen, izračunanih po ekonomskih kalkulacijah. Pri izračunu cene fco Ravne je treba od dosežene cene pri kupcu odšteti prevozne stroške in druge popuste ter prišteti priznano izvozno premijo.
Prodajne cene skupnih proizvodov določa v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi tozdov v DO TOZD komerciala skupaj s tozdi, ki so povezani v skupnem proizvodu (čl. 83, 84 in 85 sporazuma).
Po enakem postopku se oblikujejo tudi cene za proizvode in storitve, ki jih tozdi ali delovne skupnosti prodajo na trgu in gre iztrženi prihodek v celoti neposredno v celotni prihodek tozda ali delovne skupnosti.
Oblikovanje internih cen za prodajo v DO
Tozdi, ki opravljajo storitve in dobavljajo proizvode, namenjene končni porabi v DO, TOZD, ki prodajajo proizvode, za katere ni mogoče ugotoviti dohodkovne povezanosti, storitve TOZD družbenega standarda, v prehodnem obdobju pa tudi TOZD, ki ne bodo takoj uveljavili sistema skupnega prihodka, pridobivajo del ali ves celotni prihodek na osnovi internih, dogovorjenih cen oz. cen, priznanih na trgu.
1. Za vse nenamenske proizvode (metalurški proizvodi) in storitve, ki jih tozdi prodajajo znotraj DO, je osnova za dogovorjeno ceno cena, ki jo tem tozdom družba prizna na trgu izven DO. (Cenik) Vse dogovorjene cene so nižje za toliko, kolikor znaša vrednost del komercialnih služb, ki jih za interno prodajo ni potrebno opraviti. Tozd pa se lahko, kolikor je prisoten skupen interes, dogovorijo tudi za drugo ceno. Tako dogovorjena cena se določi pismeno, velja pa najmanj eno leto.
2. Za vse namenske proizvode, (npr. ulitke, odkovke) in storitve se oblikujejo interno dogovorjene cene na osnovi:
— cene, ki jo zadnja tozd v v rigi dobi priznano na trgu, in
— ekonomskih kalkulativn cen za posamezno fazo dela K merila za določitev dogovorje cene.	.
Ekonomske kalkulativne cen so izdelane na osnovi enotno d govorjenih standardov in tehn loških poti.
3.	Izpad dohodka v
tistih
• PČ
tozdih, ki izvažajo v poprečju v kot drugi, nadomestijo tozdi, prodajo več na domačem trgu* obliki posebne izvozne premil (K) “/#).	...
4. Za interne cene se dogov rijo TOZD pred sklenitvijo P godbe s kupcem. To sili zaposle v tozdih k znižanju stroškov, P večanju produktivnosti in izb° šanju gospodarjenja.	.j
5. Zaloge vložka so vedno V tozdu, ki material vlaga v Pr izvodnjo. Zaloge so vrednotene P. variabilnih stroških na osnne. ekonomske kalkulativne ce ■ Razlika do nabavne cene brem j dohodek tozda vse dotlej, da . proizvod plačan. Ta sistem tozd v enakomerno obračanje log, skratka v celovito gospod jenje z družbenim premoženje
• jP
Oblikovanje cen za razporeja0 skupnega prihodka
Skupni prihodek je tista ko^ čina plačane realizacije (denar! ’ ki je iztržena s prodajo Pr°ga vodov oziroma storitev skupn . dela več tozdov. Tako i^12 0. skupni prihodek se za vsak P .j izvod posebej takoj in v c® . razporedi med tozde, ki so s° ^ lovali pri proizvodnji skup c proizvodov ali storitev in posl tako celotni prihodek tozd. ,
Razporejanje skupnega Pri ka med tozdi mora biti sorazm.._ no s tem, koliko so s svojim v vim in minulim delom delavc ^ posameznem tozdu k njemu P spevali.	^
i-Najspiejenujivejsc m«-**--	-j.
razporejanje skupnega Prl” ne ka so dogovorjene cene. L j, imajo že uvedene za obm po standardnih stroških in ... terno prodajo ter imamo z, .jj, mi že izkušnje. V bodoče bi l oblikovali po dogovorjenih °s ^ vah in merilih, ki bi veljam ^ enako srednjeročno obdobje> katerega sprejemamo tudi '<ji Skupni prihodek si bodo t med seboj razporedili v raz!Tenji' ki ustreza razmerju v cenah hovih proizvodov in storitev- j,; pa pomeni, da višina dohodka. . ga pridobi vsak tozd na_ po° :
ar»3u
a	j
proizvodov in storitev, s kater je sodeloval pri ustvarja^
 -------  —-	X 	.J-gVl
skupnih proizvodov in .s^or-7tr niha v odvisnosti od višine/^, ženega skupnega prihodka, nja v tržni realizaciji neposre ^ vplivajo na dohodek vseh toz ^ in sicer v enakih razmerjih’ , kakršnih sodelujejo pri ustva J y nju skupnega dohodka z re tati svojega dela.	.
Osnove in merila za obim nje cen določijo tozdi v sred ^ ročnem planu. Do leta 1980 sc1	0
nove in merila določajo z
politiko uresničevanja plana.
V planskem obdobju bi sC sinove in merila menjala le v V ^ merih, če se iz objektivnih ^ logov spremene pogoji, na °s 0ve katerih so bile določene oS° in merila.	j
Osnove in merila, na °SIlae, katerih se bodo oblikovale c
rvinroin rro rfr»tr\X7i ti •
A
OBRAZKI GOVORE
objektivnost oblikovanih
cen,
7- enakopravnost vseh tozdov razporejanju skupnega prihodka,
pospeševanje produktivnosti hcla in učinkovitost poslovanja vseh tozdov,
•7- čim večjo uskladitev tako °blikovanih cen z družbeno priznanimi cenami za iste proizvode.
Z osnovami in merili, po kate-jnh se bodo oblikovale cene, je eba določiti predvsem:
-7 objektivno potrebne stroške Proizvodnje in normative potrošnje materialov,
. ceno vlaganja in reprodukcije,
^ ~ nivo produktivnosti in njeno
Sprejete osnove in merila za °hlikovanje cen so eden izmed elementov, na osnovi katerih se 'zdela vrednostni del letnega gospodarskega načrta. S samoupravno sprejetim letnim gospodarskim načrtom so podane koli-:lne za vrednotenje tehnoloških 'h delovnih normativov za posamezen proizvod ali storitev, na °snovi katerih se oblikuje eko-h°rnska kalkulacija za razporejanje skupnega prihodka. Ekonomske kalkulacije se izdelajo po metodi spremenljivih stroškov za ^sako fazo oz. tozd, da se omogo-Cl Vrednotenje zalog po določilih Zakona in razporeditev skupnega
Prihodka.
^delava ekonomskih kalkulacij
Za vse skupne proizvode in storitve se izdelajo ekonomske kalkulacije po posameznih fazah taki obliki, da je mogoča raz-P°reditev skupnega prihodka z dcunalnikom. Izdelava ekonomih kalkulacij po fazah temelji ha načelu, da se izvirni stroški aze oziroma ustvarjanja skup-hega prihodka ugotavljajo v saki proizvodni fazi, ki je organizirana v tozd. Na ta način lahko a vsako fazo oblikujemo načrto-ano vrednost stroškov proizvoda k°t osnovo za postavitev delitvena razmerja.
, Y skladu z načelom nastajanja jZvirnih stroškov je ekonomska kalkulacija za razporejanje skupka prihodka vsakega proizvoda ^stavljena, tako da so za vsako °zd ločeno izračunani stroški: ,a)_ Direktni variabilni stroški k>žni material in storitve). Ti jhoški predstavljajo neto koli-s,ho potrebnega materiala za kupni proizvod. Vrednost vložena materiala dobimo iz predanega standarda količine za csamezen proizvod, vrste mate-a'a in planske cene. s. Ostali variabilni stroški. Ti ^r°ški obsegajo naslednje vrste, s° v kalkulaciji ločene: t)7~ osebne dohodke za dela in Y °Se. ki jih je treba opraviti j Vektno pri obdelavi ali prede-i ž materiala v posameznih fa-; (j. h. Vrednost del in nalog do-! s^hio iz standardnih časov in j aUdardne vrednosti ene ure dela j r^ stroškovnem mestu, ki je iz-i s cpnana na osnovi letnega gozdarskega načrta, f.p' materialne stroške in stoka 6 Pomožnega materiala, ki stanejo v neposredni odvisnosti p izdelave skupnih proizvodov stroškovnih mestih,
— variabilni del stroškov temeljnih organizacij spremljajočih dejavnosti (energija, transport, strojno gradbeno vzdrževanje, elektrotehnične storitve), ki nastanejo v neposredni odvisnosti od izdelave skupnih proizvodov,
— standardizirana vrednost predvidene slabe kakovosti za proizvod.
c) I. prispevek k pokritju. S tem delom dohodka se pokriva fiksne stroške, ki nastajajo na produktivnih stroškovnih mestih (amortizacija in drugi).
d) II. prispevek k pokritju. S tem delom dohodka se pokriva fiksne stroške režijskih stroškov mest in obsegajo:
— amortizacijo in ostale stroške na režijskih stroškovnih mestih v samem tozdu,
— fiksne stroške tozdov skupnih dejavnosti.
e) III. prispevek k pokritju. S tem delom dohodka se pokriva fiksne stroške delovnih skupnosti.
f) IV. prispevek k pokritju. Ta del dohodka predstavlja načrtovani čisti dohodek za sklade tozdov.
Izračun prispevka k pokritju oziroma stopenj izdela planska služba ob sodelovanju stroškovnega knjigovodstva in vodij stroškovnih mest na osnovi elementov letnega gospodarskega načrta, s katerim se določi tudi ustrezen del prispevka h kritju čistega dohodka za sklade tozdov.
Začasen in končen obračun skupnega prihodka
Zaradi velikega števila skupnih proizvodov in storitev ter zelo razvejanih tehnoloških povezav posameznih tozdov pri izdelavi skupnih proizvodov in storitev je razporejanje plačane realizacije skupnih proizvodov problem celo za računalnik, ki bo to delo opravljal. Problem je predvsem v tem, da plačila prihajajo vsak dan in da potrebuje računalnik za razporejanje primerno organizirano banko podatkov, da lahko ugotovi tehnološke povezanosti proizvodov in ustrezne deleže dohodka za posamezne tozde.
Dnevno bi to toliko angažiralo računalnik, da ne bi mogli opravljati drugih del. Zato bi z računalnikom dnevno začasno razporedili za vsak skupni proizvod plačano realizacijo med tozde na osnovi za vsako grupo proizvodov določenih razmerij (faktorjev). Razmerja bi se določila na osnovi preteklih stanj za vsak mesec vnaprej z upoštevanjem eventualne spremembe asortimenta.
Končen obračun skupnega prihodka pa se bo izvršil ob koncu vsakega meseca na osnovi cen ekonomskih kalkulacij po naslednjem vrstnem redu:
— vrednost direktnih variabilnih stroškov (material, storitve),
— vrednost ostalih variabilnih stroškov,
— I. prispevek k pokritju,
— II. prispevek k pokritju,
— III. prispevek k pokritju,
— IV. prispevek k pokritju.
Preostanek se razporedi med tozde v razmerju:
— vrednost variabilnih OD in
— vrednost amortizacije na produktivnih in režijskih stroškovnih mestih tozdov.
Ob končnem obračunu skupnega prihodka konec vsakega me-
seca se v razmerju razporejene vrednosti skupnega prihodka, pridobljenega na izvoznem trgu, razporede tudi devizna sredstva.
Interno premiranje izvoza
Temeljne organizacije v prvih fazah tehnološkega procesa (jeklarna skupaj z valjarno, kovačnico in jeklolivarno) večji del proizvodov skupnega dela prodajajo direktno na trgu (od 67 do 82 %>). Pri prodaji teh proizvodov tudi niso več v povezavi s tozdi nadaljnje predelave.
Z manjšim delom proizvodnje pa ti tozdi sodelujejo pri proizvodnji skupnih proizvodov s tozdi mehanske obdelave.
Izvozna usmeritev tozdov, ki je dogovorjena s srednjeročnim planom in je tudi družbeno upravičena, pa je izvoz finalnih proizvodov.
Čim večji pa je delež finalnih proizvodov za izvoz, tem manjši je delež teh na domačem trgu in tem nižja je akumulacija. Iz skupnega prihodka pa tozdi finalisti ne morejo pridobiti večjega deleža dohodka, ker se ta deli med vse tozde sorazmerno.
Da bi zadržali interes finalistov za izvoz, bodo tozdi še naprej poravnavali izpadli dohodek zaradi izvoza z interno izvozno premijo.
Interno izvozno premijo prispevajo tozdi sorazmerno z doseženo realizacijo proizvodov na domačem trgu in v izvozu. Tisti tozdi, ki več izvažajo kot v poprečju vsi tozdi, premijo pridobijo, tisti, ki izvažajo manj kot v poprečju vsi tozdi, pa premijo plačajo. Odstotek premije na dosežen izvoz se določi z letnim gospodarskim načrtom.
Rezultati izjemnih ugodnosti na trgu
V primeru, da temeljne organizacije pri prodaji skupnega proizvoda dosežejo dohodek, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, ga morajo nameniti za razvoj za sredstva skupnih rezerv ali SSP.
Kot rezultat izjemnih ugodnosti se šteje, če tozdi stalno dosegajo za skupne proizvode, pri katerih imajo monopolen položaj (edini proizvajalci v državi), več kot določen “Vo višje cene, kot so za enake proizvode domicilne cene na konkurenčnem tujem trgu. Dohodek, ki predstavlja vrednost nad tem '"/o, je rezultat izjemnih ugodnosti. Obračun se izvrši enkrat letno. Odstotek večje cene nad domicilno se določi v sporazumu ali planu, s tem da se upošteva celovite ekonomske odnose s tujino.
PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA TOZDOV SPREMLJAJOČIH SKUPNIH DEJAVNOSTI (BREZ TOZD KOMERCIALE)
Splošni pogoji
V dohodku skupnih proizvodov, ki jih prodajo tozdi osnovnih dejavnosti na trgu, je vsebovano tudi delo tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti.
Vrednost potrebnega dela in sredstev, ki jih tozdi spremljajočih in skupnih dejavnosti združujejo s tozdi osnovnih dejavnosti pri proizvodnji skupnih proizvodov, je odvisna od:
fr
Do tod bo segla kovačnica
— vrste in količine skupnih proizvodov v tozdih osnovnih dejavnosti,
— vrste, količine, zastarelosti in kakovosti osnovnih sredstev, s katerimi se skupni proizvodi proizvajajo,
— nepredvidenih dogodkov na strojih in napravah (lomi, predčasna iztrošenost, zamenjava itd.), na katerih se proizvodi proizvajajo,
— kakovosti vgrajenih rezervnih delov in opravljenih storitev itd.
Različne zahteve v tozdih osnovnih dejavnosti narekujejo tudi ustrezno organiziranost tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti, da so sposobni nuditi zadovoljive in pravočasne storitve. Dohodkovne odnose pa morajo motivirati učinkovito sodelovanje.
Dohodkovni odnosi med tozdi osnovnih dejavnosti in tozdi spremljajočih in skupnih dejavnosti morajo zagotoviti:
— enakopravnost pri pridobivanju celotnega prihodka in dohodka vseh tozdov,
— pospeševanje produktivnosti dela in učinkovitosti poslovanja tozdov skupnih in spremljajočih dejavnosti,
— priznavanje objektivno potrebnih stroškov tozdov skupnih in spremljajočih dejavnosti ob dogovorjeni stopnji izkoriščanja kapacitet, ceni vlaganja in reprodukcije ter dogovorjenem nivoju in rasti produktivnosti.
Specifični pogoji dela pogojujejo tudi posebno ureditev dohodkovnih odnosov. V praksi smo že preizkusili sistem pridobivanja celotnega prihodka tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti, in to:
— s prodajo storitev, rezervnih delov in energije (materiala) tozdom osnovnih dejavnosti in drugim tozdom;
(Storitve so predvsem večji planirani remonti, dela na investicijskem vzdrževanju itd. Material pa predstavljajo rezervni deli in energija).
— s prodajo storitev na trgu izven delovne organizacije. Ta obseg storitev je omejen s samoupravnim sporazumom o zdru-
žitvi tozdov v delovno organizacijo na obseg prostih kapacitet,
— z udeležbo v celotnem prihodku tozdov uporabnic storitev v sorazmerju s tem, koliko so k njemu tozdi izvajalci storitev prispevali.
Za sistem prodaje materiala drugim tozdom smo se odločili zato:
— ker se potreba pojavlja občasno in različno za posamezna področja,
— ker se vrednostno materiali med seboj zelo razlikujejo,
— ker potreb vedno ne moremo vnaprej planirati, vgradnja pa je nujna,
— ker kvaliteto, količino in vrednost potrdijo ob prevzemu uporabniki, pa je tako zagotovljena racionalna poraba.
Enak sistem kot za rezervne dele velja za energijo.
S prodajo materiala pridobivajo večji del celotnega prihodka tozdi spremljajočih dejavnosti, medtem ko tozdi skupnih dejavnosti na ta način ne pridobivajo celotnega prihodka.
Prodaja storitev je sedaj omejena na storitve velikih remontov in del na investicijskem vzdrževanju. Za vsako storitev mora biti izdelana ekonomska kalkulacija. Storitve je potrebno planirati z letnim gospodarskim načrtom. Cim večji je delež storitev, tem manjši je delež udeležbe v celotnem dohodku tozda. Postopoma bi morale storitve zavzeti vedno večji obseg. Storitev pa mora biti po vrednosti v družbeno priznanih mejah.
Za vsa drobna dela tekočega vzdrževanja, opravljanje tehnoloških, kontrolnih in drugih storitev, ki jih ni mogoče ovrednotiti kot posamezno storitev oz. bi vrednosti teh storitev ne bilo mogoče preverjati na trgu, se obračunavajo celovite storitve. Z letnim gospodarskim načrtom se določi delež celotnega prihodka, ki ga pridobijo pri tozdih uporabnikih takih storitev.
Določanje cen materiala, storitev in stopenj deležev
Nabavljene rezervne dele, ki jih tozd izvajalec storitev vgradi uporabniku, zaračuna po dejanski nabavni ceni, povečani za dogovorjene stroške skladiščenja in transporta (planske cene).
Doma izdelane rezervne dele, ki jih tozd izvajalec storitev vgradi uporabniku, zaračuna po vrednosti, izračunani na osnovi ekonomske kalkulacije. Ekonomske kalkulacije za doma izdelane rezervne dele se izdelajo po enakem sistemu kot ekonomske kalkulacije za razporejanje skupnega prihodka med tozdi. Sistem je opisan v prejšnjih točkah tega poglavja. Za oblikovanje cen so upoštevane dogovorjene osnove in merila.
Cena storitev se določa enako kot doma izdelanim rezervnim delom. Z letnim gospodarskim načrtom se izdela za vse tozde spremljajočih in skupnih dejavnosti na osnovi statističnih podatkov iz preteklosti, predvidenih planskih nalog za tekoče leto in sprejete politike poslovanja izračun vrednosti celovitih storitev, ki jih bodo kot izvajalci opravili za druge tozde. Na osnovi podatkov iz preteklosti in planskih nalog za tekoče leto se razporedi vrednost planiranih celovitih storitev tozda
izvajalca na tozde prevzemnike. Tako se s planom določijo deleži, ki jih bodo tozdi izvajalci dobili od tozdov prejemnikov za opravljanje storitve. S planom izračunani deleži pa so odvisni od doseganja dohodka tozdov, ki uporabljajo storitve. Cim večji dohodek ti dosegajo (kar je delno tudi odvisno od dobro opravljenih storitev), sorazmerno večji del dobijo tudi tozdi izvajalci storitev. Po drugi strani pa imajo v takem sistemu tozdi izvajalci tudi stimulacijo, da opravijo storitve z nižjimi stroški, kot je planirano, ker se tako njihov dohodek povečuje. Tak odnos med tozdi avtomatično uravnava tudi vplivanje trga na dohodek. V času, ko prodaja dobro teče, to omogoča tozdom osnovnih dejavnosti pridobiti večji dohodek in obratno, kadar prodaja zastane, se zniža tudi dohodek. To pa vpliva v tem sistemu tudi na dohodek tozdov izvajalcev storitev.
Odstotek, s katerim so posamezni tozdi izvajalci storitev udeleženi v dohodku tozdov uporabnikov, se izračuna po obrazcu:
vredn. cel. storitve X 100
dohodek tozda + amortiz.
Ce bo katera izmed tozd še naprej začasno ali iz drugih razlogov pridobivala celotni prihodek s prodajo proizvodov (ne s skupnim prihodkom), bodo deleži izračunani v celotnem prihodku.
Začasno bo mogoče obračunati deleže med mesecem, če bo to potrebno. Končni obračun pa se bo izvršil kot za ostale tozde ob koncu meseca.
PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHRANKA TOZD KOMERCIALE Železarne ravne in TRGOVSKIH ORGANIZACIJ IZVEN DO IZ SKUPNEGA PRIHRANKA
Pri prometu blaga in storitev na debelo (nabava in prodaja na domačem in inozemskem trgu) so med TOZD ŽR in trgovskimi organizacijami ter tozdi Železarne Ravne naslednje povezanosti:
a Tozdi Železarne Ravne so povezani delno pri nabavi surovin, več pa pri nabavi materiala in storitev za skupne proizvode ter pri prodaji skupnih proizvodov in storitev na domačem in inozemskem trgu s TOZD komercia-
lo Železarne Ravne. TOZD komerciala ZR v tem primeru z ostalimi tozdi ustvarja in razporeja skupni prihodek.
b Tozdi Železarne Ravne so močno povezani pri nabavi surovin za skupne proizvode ter delno pri prodaji skupnih proizvodov in storitev na domačem in inozemskem trgu s trgovskimi organizacijami izven DO. Skupni prihodek ustvarjajo in razporejajo tozdi ZR s temi trgovskimi organizacijami. TOZD komerciala ZR je udeležena v skupnem prihodku v teh primerih le s svojimi storitvami, ki jih opravlja za tozde (priprava specifikacij in obdelava naročil).
Medsebojni odnosi v sodelovanju med tozdi ZR in TOZD komercialo ZR se uredijo s samoupravnimi sporazumi znotraj DO. Medsebojni odnosi v sodelovanju med tozdi ZR in trgovskimi organizacijami izven DO pa se ure-
jajo s posebnimi samoupravnim sporazumi v skladu z zakonom 1 izhodišči tega sporazuma.
Za medsebojne odnose med TOZD komercialo in ostalim tozdi je potrebno določiti zlasti.
1. Način določanja skupne P°' litike proizvodnje, skupne politi' ke prodaje blaga ter opravljanj® storitev na debelo oziroma iz' voznih in uvoznih ali drugih zU' nanj etrgovinskih poslov.
2. Način prevzemanja rizika i skupnega poslovanja.
3. Način uresničevanja vzajeiP' ne odgovornosti za pospeševanj proizvodnje, prodaje in drugm storitev.
4. Način usklajevanja staW glede poslov iz skupnega pošlo' vanja.	..
5. Osnove in merila, po katerin se razporeja skupni prihodek, n®' čini razporejanja in roki, v k®, rih se obračunava skupni pri*10' dek.
6. Način reševanja sporov.
7. Pogoje in način prenehanj SaS.	.	.
Skupno politiko proizvodnja 1 prodaje določajo tozdi v sam°' upravnem sporazumu o temelj1 srednjeročnega plana in z letni®" gospodarskimi načrti (istočas® kot ostali tozdi med seboj).
Rizik iz skupnega poslovanj® prevzemajo tozdi železarne P®v in TOZD komerciala ZR v n slednjih primerih:
— če se ne uresničujeta P*®0 rana proizvodnja in promet Pr, izvodov in storitev v fizični vre nostni obliki,	je
— če se jim ne plačujejo ali delno oziroma nepravočasno P* čujejo terjatve iz skupnega P° slovan j a,
— če se proizvajalne zmogiJ vosti, s katerimi so udeležene P skupnem poslovanju, nepopol izkoriščajo.	v
Skupen riziko, ki nastane zgoraj navedenih primerih, ?eae* žira j o tozdi na ta način, da ie.cle lotni dohodek TOZD komerci®^ neposredno odvisen od dosežen ga celotnega dohodka ost® tozdov.
Tozdi zagotavljajo TOZD merciale, da ne glede na obs fizične vrednosti proizvodm (realizacije) pridobijo toliko lotnega prihodka, da zagotmM oblikovanje toliko čistega d0*10 ka, kolikor ga nameni TOZD merciala za razporeditev za sr stva OD po osnovah sporazun
in minimalna sredstva SSP-
-.O**
Tozdi zagotovijo to na ta ***n:
— da pridobijo iz skupaj 0 tvarjenega prihodka sorazmer manjše prihodke,
— da namesto TOZD komer«® le izpolnijo obveznost, ki zade jo skupna vlaganja.
Sredstva prispevajo tozdi v razmerju z vrednostjo Pro5^(.0iti Z letnim gospodarskim na^ va-se določijo ukrepi za P0SP jrtr nje proizvodnje, prodaje in d gih storitev.
Stališča glede poslov iz skuP^^j ga poslovanja usklajujejo to s TOZD komercialo ZR s * jef njeročnimi in letnimi plani prek samoupravnih organov. ^
Celotni prihodek pridoD1 TOZD komerciala po enakih n ^ rilih in osnovah, na način 1 <jj rokih kot ostali tozdi skup dejavnosti.
j
Sonce na obisku
podlagi združevanja sredstev družbene reprodukcije, ne ustvarijo skupnega dohodka v obsegu, ki je predviden s sporazumom o sovlaganju oziroma izkažejo izgubo v poslovanju.
Za skupen riziko se ne šteje:
— neustrezna kakovost proizvodov, zamujanje v rokih dobave, sklenitev prodajne pogodbe s plačilno nesposobno organizacijo, nezavarovanje blaga, prodaja proizvodov na način in po cenah, ki niso v skladu s samoupravnimi sporazumi,
— če ne izpolnjuje drugih samoupravnih sprejetih obveznosti do druge tozd (neodstopitev dogovorjenih sredstev, uporaba sredstev v druge namene, kot je dogovorjeno itd.).
V teh primerih nosi celoten riziko tozd, ki ni izpolnil prevzetih obveznosti.
Tozd, ki je povzročil škodo drugim tozdom iz prej navedenih vzrokov, mora iz skupnega prihodka oz. iz skupnega dohodka plačati škodo.
Če delavski svet tozda, ki ne izpolnjuje obveznosti, obvesti v 15 dneh o tem delavske svete prizadetih tozdov in delavce v svoji tozd, se delavski sveti tozdov prek delavskega sveta delovne organizacije dogovorijo za odstranitev vzrokov. Obenem pa se določi tudi odgovornost za izpolnjevanje obveznosti in način povračila škode.
Skupen riziko, ki nastane zaradi objektivnih okoliščin (povedali smo, kaj se ne šteje v rizik), prevzemajo tozdi, ki so v skupnem prihodku ali skupnem dohodku na ta način:
— skupni poslovni in razvojni politiki,
— pogojih za nastopanje na trgu,
— oblikovanju in usklajevanju dela bodo tozdi reševali sporazumno. Kolikor pa tozdi medsebojnih sporov ne bodo mogli rešiti sporazumno, bodo spor reševali pred pristojno arbitražno komisijo železarne.
Janez Žnidar
IZREKI
Otroci so ogledalo staršev.
Kitajska
*
Najboljši zdravniki na svetu so: doktor Dieta, doktor Mir in doktor Veselje.
Swift
*
Ni najboljšega zdravnika od dobrega prijatelja.
Katon
*
Ljudje so kot breskve in hruške: sladki postanejo, malo preden se začno kvariti.
Holmes
*
Piščanci se nehajo kljuvati za hrano, ko vidijo, da je je dovolj za vse. Z ljudmi pa ni tako.
Don Marguis
Če že dolgo živijo skupaj, se živali vzljubijo, ljudje pa zasovražijo.
Kitajska
Za reševanje sporov in druge Plošne določbe veljajo za TOZD ornercialo iste rešitve, kot so do-°čene za ostale tozde.
V primerih, ko se delavci tozdov trajno povezujejo s trgovski-jhi organizacijami združenega de-a izven delovne organizacije na snovah skupnega prihodka, skleco s temi organizacijami dvoranske samoupravne sporazume trajnem poslovnem sodelova-alu. Tozdi se s SaS dogovorijo o ehah prodajnih storitev, ki jih Priznajo od iztržene cene skupnih Proizvodov trgovski organizaciji 'Pri nabavi ali prodaji). .Konkretna določila v dvostran-kih sporazumih uredijo tozdi PTselno z določili tega sporazu-a in v skladu z zakonom.
^dobivanje celotnega
J^IIIODKA PROIZVODNIH ORGANIZACIJ izven do iz ŽUPNEGA PRIHODKA TOZD V 2R
Kadar delavci tozdov 2elezar-® Ravne trajno povezujejo pred-poslovanja s proizvodnimi . rSanizacijami združenega dela 2Ven delovne organizacije Zcle-arne Ravne na osnovah skupne-Prihodka oziroma skupnega °hodka, sklenejo s temi organi-acijami dvostranske samouprav-e sporazume o trajnem pošlov-erri sodelovanju.
.pelež skupnega prihodka iz relacije skupnega proizvoda se v°‘Qči vedno pismeno vnaprej za J*ak skupni proizvod ali skupino 7uPnih proizvodov. Ko je skup-j1 Proizvod realiziran na trgu, se ta ’ ^ pripadajo TOZD ZR, azPorede med TOZD, ki so pri-Pevale k njegovi vrednosti po hovah in merilih, ki so sprejeta C Vzporejan j e skupnega prihod-2* med TOZD ZR. V dvostran-jaem samoupravnem sporazumu j. Potrebno posebno točno dolo-k1 riziko poslovanja, kaj se šteje J* riziko in na kakšen način se Ziko deli med udeležence. jj..^dnose uredijo v smislu dolo-£*> ki so uveljavljena med tozdi , ®iezarne Ravne in skladno z za-°hom.
DRUGI POGOJI
Uresničevanje solidarnosti
v kateri od tozdov, ki so po-pri ustvarjanju skupnega 'hodka, zaradi izgube v poslo-
vanju, ki izhaja iz tega sodelovanja, zaide v položaj, da ne more zagotoviti minimalne akumulacije oziroma je celo v izgubi, bodo ostali tozdi nudili po načelu solidarnosti in vzajemnosti ekonomsko in drugo pomoč.
Mnimalna akumulacija predstavlja toliko čistega dohodka, da tozd krije
— sredstva za OD po osnovah in merilih samoupravnega sporazuma,
— nujna sredstva za SSP (malica in drugo).
Pomoč bodo dali ostali tozdi v primeru, če je dejavnost takega tozda še naprej v interesu razvoja železarne kot celote, in to po pogojih, ki so določeni za sanacijo v samoupravnem sporazumu o združitvi tozdov v delovno organizacijo.
Skupni organ in način usklajevanja stališč o skupnih zadevah
Skupni organi tozdov ZR, ki sodelujejo v skupnem prihodku so delavski svet Železarne Ravne in njegovi odbori.
Za uresničevanje sporazuma o dohodkovnih odnosih pri pridobivanju dohodka tozd skrbi delavski svet delovne organizacije.
Na delavskem svetu delovne organizacije po načelu soglasja usklajujejo zadeve iz skupnih razmerij, oblikujejo predloge za napredek poslovanja, njegovo izboljšanje, razširitev in izpopolnitev. Oblikujejo pobude v zvezi s predmetom poslovanja, dajaj o pobude za pristop k samoupravnemu sporazumevanju in razreševanje spornih zadev. Na delavskem svetu delovne organizacije delegati tozdov opozarjajo na motnje pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti, skrbe za medsebojni pretok poslovnih informacij, sprejemajo ugotovitvene sklepe o pristopu oziroma o izstopu iz sporazuma.
Delavski svet delovne organizacije je tudi mesto za sporazumevanje o osnovah plana in o drugih skupnih zadevah.
Prevzem rizika
Za skupen riziko se po sporazumu o skupnem prihodku šteje:
— okoliščina, ki je povzročila, da tozdi, ki so v skupnem prihodku od proizvodov skupnega dela oziroma skupnega dohodka na
— da pridobe iz ustvarjenega skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka sorazmerno manjše prihodke,
— da namesto tozdov, ki so v težavah, izpolnjujejo obveznosti, ki zadevajo skupna vlaganja iz poslovnih srdestev.
Reševanje medsebojnih sporov
Vse medsebojne spore, ki nastanejo zaradi odnosov v skupnem delu, zlasti pa pri:
— proizvodnji skupnega proizvoda,
Samo nekaj je na svetu lepše in boljše od žene — to je mati.
Sheffer
*
Dobra mati ne vpraša, če želiš, temveč da.
Anglija
*
Denar v žepu, hudič v srcu.
Kozarac
*
Denar je lažje zaslužiti kot ohraniti.
Montaigne
Jesen
SPORED KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV
Z namenom, da širše seznanimo domačine koroške krajine o filmih, ki jih bomo predvajali v naših kinematografih, vam tokrat posredujemo seznam filmov, ki jih bomo predvidoma predvajali v oktobru. V spored skušamo uvrščati filme, ki jih je možno dobiti od distributerjev, in seveda filme, ki imajo določeno kulturno-umetniško vrednost ter filme zabavnega, poljudnega akcijskega žanra, skratka skušamo izbrati za vsakogar nekaj.
Z obveščanjem občanov o sporedu in programu filmov v naših kinematografih pa želimo doseči tudi to, da bodo na izbiro in oblikovanje programa imeli vpliv tudi obiskovalci kino predstav, s svojimi predlogi in željami (prek anket), ki jih bomo skušali uresničiti. Vsekakor bi vam želeli posredovati razpored filmov po kinematografih, kar pa žal zaenkrat še ne moremo zaradi zanesljivosti dobav filmov in seveda zaradi dvoran, v katerih razen predvajanja filmov potekajo še druge dejavnosti.
Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Kotlje, Dravograd, Slovenj Gradec in Mislinja bodo v mesecu oktobru 1978 predvajali predvidoma naslednje filme:
PREVELIKA ŽRTEV — angleški barvni akcijski film
TEROR MEKAGODZILE — japonski barvni fantastični film
MARKO POLO — ameriški barvni zgodovinski film
PROFESORICA IMA LEPE NOGE — italijanska barvna komedija
PAST ZA NEVIDNEGA — ameriška barvna kriminalka
TARZAN IN AMAZONKE — ameriški barvni pustolovski film
DIRKA BREZ ZMAGE — ameriški barvni akcijski film
KARIERA NEKE SOBARICE — italijanska barvna komedija
KINO ZA GROŠ — ameriška barvna komedija
VEČNI ALIBI TOMA HUNTERJA — ameriška barvna kriminalka
ČIPKARICA — francosko-švicarska barvna ljubezenska drama
POLICIJSKA PIŠTOLA — 357 — francoska barvna kriminalka
ŠKOFOVA SPALNICA — italijanski barvni film — drama
OLSENOVA TOLPA — danska barvna komedija
LOGANOV BEG — ameriški barvni fantastični film
TOM IN JERY — ameriška barvna risanka
ZA PEST DIAMANTOV — ameriška barvna kriminalka
DRAKULA, OČE IN SIN — francoski barvni film
TARZAN IN SIRENE — ameriški barvni pustolovski film
MOZ, KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO — angleški barvni fantastični film
STAN IN OLIO V TUJSKI LEGIJI — ameriška črnobcla komedija
ARTISTI IN MODELI — ameriška barvna komedija
O razporedu in programu predstav v posameznem kinematografu vas bomo obveščali sproti na doslej običajen način in prek plakatov in drugih gradiv v reklamnih vitrinah po naših KS. Priporočamo se za obisk in prepričani smo, da bo vsakdo ob obisku in ogledu navedenih filmov dosegel zadovoljstvo in sprostitev, kar pa je naposled ob napornem delu za slehernega delavca tudi potrebno.
Kinematografsko in grafično podjetje »KINEGRAF« Prevalje — OOE Kinematografi
S KNJIŽNE POLICE
DOMAČA DELA
Nada Matičič, Balada o boru,
roman. Lj. MK 1978. 341 str.
Roman odkriva dvoje svetov: starega pisatelja in vzporedno usode Bohinjcev, ki jim novi čas spreminja stari način življenja. Avtorici je uspela upodobitev cele vrste plastičnih človeških figur.
Jure Detela, Zemljevidi, poezija. Lj. MK 1978. 95 str. 105 din.
Prvenec mladega avtorja prinaša 75 pesmi. To je predvsem miselna poezija, ki se želi prebiti skozi literarno maso, nabrano v tisočletjih. Je jezikovno suverena, notranje razgibana — zanesljiv in samosvoj zgled modernega pesništva.
Janez Zupan, Plitve korenine,
povest. Lj. MK 1978. 115 din.
Po oceni kritika Snoja je tekst večerniška povest z vsem, kar je za to zvrst značilno. Novost je klic na pomoč ob propadanju častitljivih gorenjskih kmečko-folklornih značilnosti in tudi kmečkega stanu.
560 din.
Ta analiza vzhodnoevropskega tržišča osvetljuje nekatere meha-nizme gospodarskega razvoja i trgovinske menjave v SEV. Zat^ bo v korist našim delovnim org3' nizacijam, ki se vključujejo^ gospodarsko sodelovanje z deželami SEV.
Igor Vrišer, Regionalno planiranje. Lj. MK 1978. 490 din.
Avtor prikazuje osnovne poj®a®> metode in probleme pokrajinskega načrtovanja. Ker postaja P®®' stor nasploh zmeraj dragocenejs, je tema zelo aktualna, knjiga P zanimiva tudi čez strokov® kroge.
PREVODI
Slobodan Nešovič, Velika z*' rota. Lj. CZ 1978. 240 din.
Znani publicist je na naj novejših dokumentov os vetu diplomatske igre okrog nastanka nove Jugoslavije. Prvi del obravnava britanske načrte za izkrcanje zaveznikov med vojno v maciji in Istri, drugi Churchill°v^ barantanje s Stalinom za zl®' glasni »fifty — fifty«, tretji d pa obdobje med Jalto in Potsdamom.
Dirk J. Struik, Kratka zg<*d°' vina matematike. Lj. DZS 19
125 din.
Knjiga obravnava razvoj 111 a^a matike od kamene dobe do ko®® 19. stoletja. Pisana je tekoče > nezahtevno, tako da je dostop® tudi srednješolcem in nematern tikom, ki si želijo razširiti °® zorje.
Marc HillcI, Arhivi upanja- TJ’
Borec 1978.
Knjiga osvetljuje ustanovit®^ in delo mednarodne poizvedoval® službe, na katero se °T>raj a svojci ljudi, izginulih v zadW vojni. Zato na podlagi d°k mentiranih dejstev hkrati raZ®ter nja grozljivo podobo nacizma j svetovno morijo in njene P°®.i0 dice, ki jih še danes občutu ljudje po vsem svetu.
(Po Knjižnem trgu v
Del®)
TRETJE SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN S'l
Stanislav Bricman, Dvojna jesen, olje
Letošnje srečanje gledaliških skupin, ki prihajajo iz delovnih organizacij Slovenskih železarn, je tretje. Ta ljubiteljska kulturna dejavnost je nastala iz podobnih nagibov kot godbe, pevski zbori in druge oblike poustvarjanja v okviru Slovenskih železarn.
Srečanje bo od 9. do 14. oktobra na Ravnah, kakovostno pa bo pomenilo nekako prvo srečanje, namreč doslej so se srečavali le igralci, ki so na en dan prikazali le odlomke, medtem ko bo letos vsaka skupina predstavila celo naštudirano delo.
Predstave bodo v Titovem domu na Ravnah, vsakokrat ob pol osmih zvečer, in sicer:
9. 10. bo otvoritev srečanja, nato predstava gledališke skupine »2ele-zar« iz Štor s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«,
11.10 nam bo skupina »Tone Čufar« z Jesenic prikazala »Hvarčan-ko«,
13. 10. se bo skupina »Prežih Voranc« z Raven predstavila z virnim domačim delom »JudenburS ' ki ga je priredil Mitja Šipek po pr žihu,
14. 10. bo predstava gledati®S ® skupine »Rož« iz Št. Jakoba v R°z ' prikazali pa nam bodo Sket-šp|C jevo »Miklovo Zalo«.
Po vsaki predstavi bo r-azgovoD na katerem bodo povabljeni 9^ -a|| ški strokovnjaki in delavci dal . ocene in mnenja o izvedbah Pre
stav'	.	le
Srečanje gledaliških skupi® J združeno z ravenskim krajev® praznikom, poteka pa v okvir® 0 lovanja komisije za kulturo pri sve sindikata Železarne Ravne. « Spored srečanja nam daje Pr n0 nost, da obogatimo našo kultur razgledanost in obzorje, zato _®e j smel nihče izmed nas te prilož®0 zamuditi.	^
Zanimivosti o proizvodnji jekla doma in po svetu
Nikdar zaključen proces uvajala inovacij v sodobno tehnologi o ima posebno v zadnjih dvajsetih letih izjemen vpliv tudi na Ugajanja v proizvodnji jekla, hajbolj uporabne in največ uporabljene kovine. Velik premik v spremembi uporabljane tehnološke proizvodnje jekla je bil narejen, odkar je bil industrijsko bveden novi, kisikov proces. Današnja proizvodnja surovega lekla po kisikovem postopku v konvertorjih ima že nad 60% deleža v svetovni proizvodnji ko-rPaj četrt stoletja po svojem nastanku.
v konvertorju in elektro postopek. Navedena postopka še dopolnjujejo in pridobivata pomen. Vsi drugi tehnološki postopki, razen Siemens Martinovega so praktično docela ukinjeni ali vsaj nepomembni. Siemens Martinov proces, ki je bil v obdobju pred letom 1964 daleč prevladujoč v svetovni proizvodnji jekla z udeležbo do 80°/o, vse bolj izgublja na veljavi in se je proizvodnja po tem postopku zmanjšala že za več kot eno tretjino od naj večje, ki je znašala 280 milijonov ton. Delež SM jekla v svetovni proizvodnji je bil 1975. leta pod 30°/o.
O
Počitek
Od prve polovice šestdesetih let Pridobiva vse večji pomen tudi Proizvodnja jekla v električnih PPločnih pečeh, posebno še po Pyedbi UHP (ultra-high powered) Peči, to so peči, ki imajo zgrajene elo močne transformatorje in so Primerne tudi za proizvodnjo •Pasovnih vrst jekel. V svetovni Proizvodnji jekla je znašal delež eiektro jekel 1955. leta le 8 %>, ata 1965 že 12,7 % in 1975 okoli i /»• Pred letom 1960 je bila pro-^vodnja jekla v električnih občnih pečeh namenjena pred-sem plemenitim in visoko legi-anim vrstam. Današnje kapa-uete električnih obločnih peči Predstavljajo nad 20% svetovnih thogijivosti proizvodnje surovega •P*la in napovedana je še nadalj-ia rast do deleža 25 do 28 %. y zadnjih letih se za proizvodno legiranih in visoko legiranih Jekel uvaja vse širše kombiniran Postopek. V pečeh jeklo oziroma , Jožek samo stope, izdelava že-^etie kvalitete jekla se pa opravi i Ponvah izven peči. Takšna , ornbinacija je možna za kisikov °nvertorski postopek in za Jektro jeklo. Pri postopku izde-V u iekJa v ponvi je možno tudi akuumiranje, homogenizacija, Ozveplanje in legiranje do želene
estave.
ip?a proizvodnjo posebno čistih k' el je v rabi postopek pretakanja pod žlindro. Osnovna in Prevladujoča tehnološka postopka Proizvodnjo surovega jekla a danes na svetu kisikov proces
Nagla podražitev tehnoloških goriv ter visoki investicijski in obratovalni stroški za zadostitev predpisom zaščite okolja so med tehtnimi vzroki za opuščanje postopka.
V SFRJ smo imeli leta 1975 sledečo sestavo izdelave jekla po uporabljenih tehnoloških postopkih:
SM jeklo	62,4%
elektro jeklo	26,4 %
konvertorsko jeklo	11,2 %
V nadaljnjih dveh letih, do leta 1978 so nastale zopet spremembe in smo imeli po uporabljeni tehnologiji naslednje deleže: SM jeklo	49,8%
elektro jeklo	27,4%
konvertorsko jeklo	22,8 %
Spremembe so še v teku in delež kisikovega postopka v konvertorju raste ter bo postal že v letu 1979 tudi pri nas v Jugoslaviji količinsko prevladujoč.
Za kisikov postopek proizvodnje jekla je v rabi več inačic z raznimi nazivi. Najbolj razširjen postopek je LD, ki je tudi izviren in predstavlja po proizvodni zmogljivosti 466 milijonov ton okoli 92 % vseh svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla po kisikovem postopku. Osnova tehnologije je vpihavanje kisika s kopji od zgoraj v kon-vertor na raztopljeno kopel. Drug postopek, pri katerem pihajo kisik skozi pihalice v dnu kon-
vertorja se izredno hitro širi ter predstavlja okoli 8% po kisikovem postopku proizvedenega jekla.
Naj večje proizvodne enote po kisikovem postopku so konver-torji za težo ene taline 380 ton, izlili so pa že tudi nad 400 ton. Čas trajanja od izliva do izliva je pri LD procesu 30 do 35 minut, pri čemer velikost konvertorja praktično nima vpliva na čas trajanja. V jugoslovanskih jeklarnah je največji konvertor za 100 tonske taline.
Med električnimi obločnimi pečmi sta postavljeni naj večji enoti na svetu v istem podjetju v ZDA in sicer 400 tonska ter 700 tonska peč. Zaradi raznih težav, ki odločujoče vplivajo na gospodarnost obratovanja, vlagajo tudi v večjo peč največ 450 ton. Notranji premer te naj večje peči je 11,5 metra, moč transformatorja je 150 MVA in peč ima elektrode s premerom 700 mm. Pravijo, da so pri tej peči dosežene tehnične meje v gradnji električnih obločnih peči.
Najsodobnejša peč, pri kateri so uporabljena zadnja spoznanja tehničnega napredka pri gradnji električnih obločnih peči in tehnologije proizvodnje elektro jekla je zgrajena v Zah. Nemčiji. Kapaciteta peči je 80 ton notranji premer 6,8 m, moč transformatorja 75 MVA, premer elektrod 610 mm. Vložek ogrevajo dodatno z dvemi gorilci za mazut. Proizvodni program so plemenita, legirana jekla. Proces in delo peči je vodeno s procesnim računalnikom. Peč služi samo za toplenje, izdelava jekla je izven peči v ponvi. Projektirana letna proizvodnja je 420.000 ton. Največja električna obločna peč v jugoslovanskih jeklarnah ima nominalno kapaciteto 110 ton, instalirano moč transformatorja 55 megavatov in projektirano letno proizvodnjo 225.000 ton.
Sodobne jeklarne za proizvodnjo masovnih jekel si brez naprave za neprekinjeno vlivanje ne moremo več zamisliti. Postopek, s katerim so leta 1955 odlili 380.000 ton jekla, je v dvajsetih letih dosegel svojo polno veljavo 140 milijonov ton leta 1975, današnje kapacitete znašajo že 177
milijonov ton. Pri novo zgrajenih kapacitetah za proizvodnjo surovega jekla je bil delež odlivanja po neprekinjenem postopku 64 % že leta 1974, samo v zadnjem 1977. letu je bilo v gradnji okoli 80 naprav in je bilo evidentirano vsega 734 naprav v 66 državah.
Katere dosežke sodobne tehnologije za proizvodnjo jekla pa že uvajamo pri nas? V jugoslovanskih jeklarnah je v delu ena naprava za pretaljevanje jekla pod žlindro. V gradnji je ena kompleksna naprava za izven-pečno metalurgijo izdelave jekla v ponvi. Naslednja naprava je pred realizacijo in bo pričela z delom predvidoma konec leta 1980. V dveh jeklarnah uporabljajo napravi za vakuumiranje. V več jeklarnah je v rabi homogenizacija tekočega jekla v ponvi s prepihovanjem z argonom. V eni jeklarni je delo s procesnim računalnikom prešlo v vsakdanjo rabo. Za več jeklarn so procesni računalniki v postopku uvajanja, nabave ali so načrtovani. V petih jeklarnah že obratujejo naprave za neprekinjeno vlivanje, dve napravi sta v gradnji, nekaj jih je v projektu. V vseh jugoslovanskih jeklarnah je delo vsebolj mehanizirano in uvajajo tudi avtomatizacijo vodenja dela in procesa.
Kot vidite, tudi v jugoslovanskih jeklarnah slede dogajanjem po svetu in tudi pri nas uvajajo sodobne izsledke v tehnologiji proizvodnje surovega jekla. Ponekod gredo z razvojem skoraj vzporedno, pretežno pa nekaj kasnimo, kar je treba pripisati specifičnim pogojem, neusklajenemu razvoju in pa tudi omejenim materialnim možnostim. V slovenskih jeklarnah dobro drže korak z dogajanji razvoja naprav in tehnologije proizvodnje surovega jekla v svetu. Računamo, da bodo do leta 1980 ali kmalu na pričetku prihodnjega petletnega obdobja realizirane načrtovane investicije, ki bodo omogočile uporabo najsodobnejše tehnologije v proizvodnji elektro jekla, ki ustreza kvalitetnim zahtevam proizvodnega programa v vseh treh jeklarnah Slovenskih železarn.
Milan Marolt, dipl. inž.
ZNAČAJI
Grški učenjak in pisec Teofrast se je rodil okoli leta 372 in umrl leta 287 pred našim štetjem. O njegovih »Značajih«, ki jih tu objavljamo nekaj v izvlečkih za pokušino (prevod A. Sovre, Lj. MK 1971), je zapisal Jean de La Bruyšre pred tristo leti:
»Resnično, ljudje se niso spremenili, če vzamemo na merek njihovo srce in njih strasti; še zmeraj so takšni, kakor so bili tedaj in kakor so zajeti v Teofrastu; nečimrni, hinavski, prilizljivi, samopridni, nesramni, vsiljivi, nezaupni, zlobni, prepirljivi, praznoverni.«
Kaj bomo rekli danes?
LICEMERNOST
Licemernost bi se mogla na kratko imenovati zlomiselno maskiranje dejanj in besed.
Licemerec je zmožen pristopiti k sovražnikom ter kramljati z njimi prijazno in brez mržnje.
Ljudi, ki jih za hrbtom obira, hvali v obraz; nasprotniku, ki je izgubil pravdo z njim, izraža svoje obžalovanje.
Z ljudmi, ki se jim zgodi krivica ali ki so razsrjeni, se razgovarja sproščeno, kot da bi nič ne bilo.
PRILIZLJIVOST
Prilizljivost se more imenovati sramotno vedenje, ki prinaša prilizo-valcu korist.
Če gre podrepnik s svojim spremljevalcem po ulici, mu reče na primer:
»Ali opažaš, kako se ozirajo ljudje za teboj? To se ne pripeti nikomur drugemu v mestu. Včeraj so te pod tržnimi arkadami kovali v zvezde.«
Če razdere neslan dovtip, udari lizun v krohot in si tišči vogel halje v usta, ko da ne more zadržati smeha.
BESEDLJIVOST
Besedljivost se izraža v nepremišljenem devetkanju brez konca in kraja.
Besedljivec prisede na primer k človeku, ki ga ne pozna, in sproži najprej hvalnico na svojo ženo, nato pripoveduje, kaj se mu je sanjalo prej to noč, potlej našteje od jedi do jedi, kaj je imel za kosilo. Ko se mu tako jezik dodobra razmaje, pleteniči, koliko malopridnejši so današnji ljudje mimo starih, kako nizko ceno ima letos pšenica na trgu, kako narašča tujski promet. Koliko
V TOZD elektrotehnične storitve tekmuje v malem nogometu sedem ekip. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: delavnica mehanične : delavnica jeklarne 5 : 2, delavnica kovačnice : šibki tok 8 : 3, delavnica valjarne : elektromontaža 11 : 1.
TEKMOVANJE SLOVENSKIH ZELEZARJEV
9.	9. so na Jesenicah tekmovali železarji in predelovalci iz Stor, Raven, Jesenic, Lesc, Celja in Ljubljane. Naši so nastopali v vseh panogah, razen v balinanju in se predstavili ne samo kot dobri športniki, temveč tudi kot dobra športna družina.
Nogometaši so predvsem z dobro igro in še bolj z veliko mero borbenosti zasluženo osvojili prvo mesto. V predtekmovalni skupini so premagali železarno Store z
1 : 0 in železarno Jesenice z 2 : 0. V finalnem srečanju so v rednem igralnem času igrali neodločeno
2 : 2 z Žično iz Celja. Pri izvajanju kazenskih strelov so bili naši spretnejši in zmagali s 5 : 4, za kar ima največ zaslug mladi vratar Branko Pavlinič. Poleg njega so za Ravne še nastopali: Suler, Skitek, Vauče, Stekel, Srebotnik, Tone — Kita, Knap, Slapnik, Cestnik, Čuk, Pučelj, Jehart in Ferlin. Strokovno vodenje sta uspešno opravila Jonke in Pepi Vauče.
Moška odbojkarska ekipa je v postavi Ban, Dretnik, Glavica, Golob, Krenker, Spanžel, Šteharnik in Vinkler po pričakovanju osvojila prvo mesto, s tem da so v predtekmovanju premagali Store, v finalnem srečanju pa jeseniške železarje.
stebrov ima pravzaprav Odeon? Včeraj sem kozlal. Katerega smo danes? In če zdržiš ob njem, te sploh ne izpusti več.
ROBAVTSTVO
Robavtstvo bi mogli imenovati nerodno in neolikano vedenje. Ro-bavt se na primer otešča s kikeo-nom in prismrdi na zborovanje. Ako je posodil plug ali koš ali koso ali vrečo, jo gre terjat v sredi noči, če se ravno spomni, ko ne more spati.
USLUŽNOST
Uslužnost se da pojmovno opredeliti kot želja in prizadevanje, kako bi se kdo brez misli na svojo resnično korist delal družbi prijetnega. Uslužnik te na primer že od daleč
Zenska odbojkarska ekipa je tudi na tujem terenu dokazala, da je najboljša. Dekleta so v predtekmovanju premagala železarno Store in Plamen iz Krope, v finalnem srečanju pa še Jesenice z 2 : 0. Prvo mesto so si pod vodstvom Ele Tušek priborile: Jež, Gradišek, Pšeničnik, Krivograd, Rožen, Tone in Branka Tušek, ki je bila najboljša igralka turnirja.
Sahisti so med petimi ekipami osvojili tretje mesto, kar je slabše, kot smo pričakovali. Za našo ekipo so nastopali Jesenek, Ristič, Kolar in Pepi Vauče, ki je uspešno igral namesto neupravičeno odsotnih šahistov.
Ribiči so tekmovali v nemogočih pogojih. Naši tekmovalci so bili leta in leta najboljši. Tokrat pa so vsi štirje tekmovalci ulovili samo eno ribo in pristali na zadnjem mestu.
Pri streljanju z zračno puško je v moški konkurenci osvojil Ovčar tretje mesto in Kajnik četrto. Ekipa Raven pa se je med sedmimi udeleženci uvstila na tretje mesto. Pri dekletih je bila Kajnikova tretja, Komarjeva peta in Vehovarjeva šesta. V ekipni konkurenci so naše tekmovalke osvojile drugo mesto.
NOGOMET
V članski nogometni ligi koroške regije tekmuje v sezoni 1978-79 devet naslednjih klubov: Peca, Akumulator, Holmec, Korotan, Leše, Fužinar, Ojstrica, Legen in Radlje. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Ojstrica : Radlje 1 : 0, Peca : Korotan 11 : 1, Legen : Holmec 2 : 3.
pozdravi ter nagovori z »velespoštovanim odličnikom« in ti zagotovi svoje najgloblje spoštovanje. Stisne ti obe roki, kot da te ne misli več izpustiti, te pospremi košček poti, vpraša, kdaj bo imel prijetno priliko, da te bo spet videl, in se umakne z vljudno rečenico.
IZPRIJENOST
Izprijenost je stanovitnost v sramotnih dejanjih in besedah. Očivi-dno sodi tudi med demagoge, ki zbirajo ljudske množice okoli sebe, jih hujskajo z napetim in kričavim glasom ter zabavljajo na oblast. Mož pač misli, da svoji blaznivosti ne more nikjer lažje popustiti vajetov, kakor če govori na velikem zborovanju.
Tekma Leše : Fužinar je bila preložena, Akumulator pa je bil prost. V drugem kolu so se srečali: Fužinar : Ojstrica 2 : 3, Akumulator : Leše 2 : 2, Radlje : Peca 4 : 3, Korotan : Legen 2 : 1.
Holmec je bil prost. Po drugem kolu vodi Ojstrica s štirimi točkami, po dve točki imajo Peca, Holmec, Radlje in Korotan.
ODBOJKA
Najboljše koroške ekipe so v predtekmovalni dobi. Zvezni dru-goligaši, moški ekipi Fužinarjain Mežice ter ženska ekipa Fužinar-ja, so bili na pripravah v Bovcu in Portorožu. Člani Fužinar j a so odigrali štiri trening tekme. Ekipi Bovca in Izole so premagali s 3 : 0, z zagrebško Mladostjo pa so dvakrat izgubili, in sicer s 3 :1, in 3:0. 10. 9. so v polfinalnem srečanju za jugoslovanski pokal na področju Slovenije premagali v Mariboru istoimensko ekipo s 3 : 1.
V republiškem moškem finalu je Fužinar na nevtralnem terenu v Brezovici pri Ljubljani premagal ekipo Bleda s 3 : 2. Republiški pokal so pod vodstvom novega trenerja Damjana Pogorevčnika osvojili: Tušek, Spanžel, Golob, Rožanc, Pečnik, Filipančič, Ur-naut in Rane.
Naslednjo pokalno tekmo bo Fužinar igral v soboto, 30. 9. na Ravnah z Mladostjo iz Zagreba.
Zenska ekipa Fužinar j a je v Portorožu igrala dve tekmi z našimi dopustniki. Prvo srečanje so dekleta dobila, v drugem pa so morala priznati premoč močnejšega spola. V odločilnem srečanju za jugoslovanski pokal so izgubile tekmo v Mariboru z Branikom s 3:2. Ze tako pomlajena ekipa je tokrat nastopila močno oslabljena ■—- brez Ledinekove. Rančeve in Štručeve, ki še dalj časa ne bodo nastopale iz zdravstvenih razlogov.
OK FUŽINAR V DARMASTAD-TU
Gostovanje v Zahodni Nemčiji je sovpadalo s pripravami za novo tekmovalno sezono, ki se bo pričela v ženski in moški konkurenci 15. oktobra. Obe ekipi sta imeli za nasprotnika ekipe druge zvezne nemške lige. Naša dekleta so z lahkoto premagala obe na-
Portorož 78
sprotni ekipi. Moška ekipa pa ® je razigrala šele po dveh ljenih nizih in tudi dobila ot> srečanji, s tem da je prikazal^ igro na dostojnem tehničnem hi' voju.
Rezultati: ženske: Fužinar, TU^ Griesheim 3 :0, Fužinar, Orp11 Darmstadt 3:0; moški: Fužina _ Orplid Darmstadt 3 :2, Fužinar TUS Griesheim 3:1.
ROKOMET
Članska ekipa Fužinarja na?!£j pa v sezoni 1978-79 v republij1^ ligi, ki je deljena na dva dela, vzhodni in zahodni. Ze v Pr„YeIg kolu so dobili naši rokometaši 7. nasprotnika renomirano Šoštanja, ki je še pred nedavnih
nastopala v drugi zvezni ligi- Na' šo ekipo sestavljajo mladi Pe. spektivni igralci in nekaj ših izkušenih igralcev. RezaIt je bil izenačen 25:25 šepetmin^ pred koncem. Potem so se goffO iz Šoštanja razigrali in rutinsk^ a vendar zasluženo zmagali 34 :27. Tudi v drugem kolu s igrali rokometaši na domače terenu in zasluženo premaga ekipo iz Velike Nedelje s 27 '■ '' Izkazali so se mladi strelci Sa ber, Hrastnik in Mrdavšič, ki s dosegli kar 23 zadetkov. V t* ^ tjem kolu je Fužinar gostoval Grižah in izgubil s favoriziran ekipo Minerve s 35 :21.
Mladinska ekipa Fužinarja h® stopa ponovno v deljeni repubh ški ligi in je letos močno os ljena, ker igrajo najboljši nji dinci za člane. V prvih treh Ker lih so izgubili vse tekme, in sic doma s Poletom 22 :18, v CeU 19 :9 in ponovno doma z Dra iz Ptuja z 19 :10.
NAMIZNI TENIS
Najboljši mladinci in mladini® Slovenije so imeli prve seleKch ske turnirje za tekmovalno seZ„ no 1978-79. Mladinci so tekmov» li v Murski Soboti. Med najh0*^ širni je zmagal domačin K°v ’ naš mladinec Pavič pa se je u^ stil na solidno peto mesto. V dr** gi skupini je bil najboljši Janeg, žič, šesto mesto je osvojil Ginter pa se je med 11 udeleže ci s tremi zmagami uvrstil na 0 veto mesto.
Bo prijela?
REKREACIJA IN ŠPORT
Dekleta so tekmovala v Kranju. ” Prvi kvalitetni skupini je zmagala Krsnikova, Logarjeva je bila četrta, Ačkova peta, Trbižanova šesta in Horvatova sedma.
V Hrastniku je bil pozivni tur-n>r članic. V najboljši skupini je Presenetljivo zmagala 12-letna Krsnikova iz Kungote, ki igra za selekcijo Ljubljane. Ačkova je bila četrta, Logarjeva šesta, Trbi-zanova sedma in Horvatova osma.
V Ljubljani so tekmovali najboljši člani. V drugi jakostni sku-P'ni je naš Pavič osvojil drugo Caesto za Vizjakom iz Hrastnika.
V Novem Sadu je bil zvezni turnir za mladinke. Najboljše jugoslovanske mlade igralke so bite razdeljene v dve kakovostni skupini. V prvi je zmagala Ca-deževa, v drugi sta tekmovali koroški predstavnici Ačkova in Logarjeva. Med dvanajstimi tekmovalkami je prvo mesto zaslužno osvojila Ačkova, s tem da le 10-krat zmagala in izgubila sa-luo eno srečanje. Logarjeva je Osvojila sedmo mesto, dobila je Pet, izgubila šest dvobojev.
V Kranju je tekmovalo več kot j* učencev, ki so vključeni v šolska športna društva osnovnih šol. pri učencih je Kaker osvojil dru-g° mesto, Auprih pa trinajsto. V kategoriji učenk je zmagala na-
ša Šipkova, Janežičeva je bila dvanajsta, Pandevova štirinajsta, Baučetova pa šestnajsta.
ATLETIKA
V Švici je bil atletski troboj med B reprezentanco Nemčije, Švico in Jugoslavijo. V obeh konkurencah je bila Jugoslavija tretja. Na 3000 m je tekla tudi Nada Šober in med šestimi tekmovalkami osvojila tretje mesto.
V Celju je uspešno nastopal na finalnem tekmovanju za atletski pokal Slovenije Kadiš, ki je bil dvakrat drugi, in sicer pri skoku v daljavo in troskoku. Pri mladinkah je bila Skukova tretja v teku na 800 m.
S.	F.
Problem št. 6 — Ph. Williams 1918 Mat v dveh potezah
ŠAH
Razvrstitev tekmovalcev po reševanju 4. problema: Erih Ko-drun, kontrola kakovosti, Franc Pšeničnik, vzmetarna, Dušan Posedi, valjarna, Jože Jesenek, pnevmatični stroji, in Rok Kotnik (ni član ZR), vsi po 8 točk, Anton Sirovina, priprava proizvodnje, in Maks Pešl, DS za gospodarjenje, po 6 točk.
mam m
m m%m m
" m w “
m. ,„m
is ju
Beli: Kh3, Dg2, Td3, Td5, Sa6, Sd6, a5 (7)
Črni: Kc6, Tb2, Ld4, Sd7, Sal, b4, c7 (7)
Rešitev problema št. 4: T7 g5!
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
Pri starem železu
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
NASE ZNAMKE — ZAŠČITA
Človekovega okolja
Humani akciji za varstvo človekovega okolja se je tudi letos pridružila skupnost jugoslovanskih PTT. V letošnji program priložnostnih poštnih znamk je vključila dve znamki, ki sta bili najprej predvideni za 1. julij. Iz tehničnih razlogov je prišlo do premika datuma izdaje, tako da je bil končno določen 20. avgust.
Med naravne vrednosti Jugoslavije, katerih varstvo in urejanje je v teku, spadata Crno jezero na Durmitorju in reka Tara. Zato sta ta dva motiva tudi na priložnostnih znamkah, katerih vrednosti sta 4,90 in 10 dinarjev. Likovna obdelava znamk je delo Andreje Milenkoviča, natisnjeni pa sta bili v tiskarni »VEB, Wertpapierdruckerei« Leipzig DDR, v tehniki večbarvne helio-gravure v prodajnih polah po 9 znamk.
Istega dne je bil dan v prodajo tudi priložnostni ovitek za 2,50 dinarjev oziroma ovitek »Prvi dan« (FDC) za 17,40 dinarjev.
TITO NA ZNAMKAH TUJIH DRŽAV
Morda niti ni neki velik filatelistični objekt, ker je vsekakor več znamk, ki so prikazale, recimo, Roosevelta in Kennedyja, toda vsekakor lahko trdimo že danes, da je Titov lik na znamkah tujih držav velika tema že zaradi tega, ker ima vsaka znamka, na kateri se pojavlja, razen pomena osebne časti predsedniku tudi pomembno zgodovinsko obeležje te tuje države. Živel Tito, Tito potnik miru, nosilec in ustvarjalec današnje zgodovine! Na znamkah ni samo Josip Broz Tito, temveč simbol nečesa, kar v temo Tito na znamkah vnaša
drugačno kvaliteto od tiste, na katero smo navajeni.
Naj novejša znamka, ki spada v to temo, je katera koli iz serije, ki jo je izdala severna Koreja. Na njej je prikazan Tito, tvorec politike neuvrščenosti, v prisrčnem pozdravu s svojim korejskim domačinom Kirn II Sungom.
TEMA OLIMPIJSKE IGRE
Vsekakor ni dobro pozabiti na sovjetski olimpijsko filatelistični kompleks. Tega bo vsekakor veliko in preveč, ker kolikor se ve, bo vsega skupaj izšlo 43 vrednosti s prikazanimi športi, te pa bo spremljalo 6 blokov. Poleg tega izhaja tudi t. i. serija »zlata mesta«, ki bo imela 30 vrednosti in sigurno tudi kakšen blok izven programa. Naklade so razmeroma majhne, a želja da se zanje dobi čvrsto valutno sredstvo, zelo velika. Razen tega je Sovjetska zveza splanirala enoglasno propagando za ta svoj filatelistični podvig. Tako bo med drugim poslala v inozemstvo tudi ekipe svojih vrhunskih športnikov.
f. u.
IZ STARIH ČASOV
Obratno je bolje
Avstrijski igralec Slezak je pismeno vprašal gledališkega ravnatelja, koliko mu namerava plačati za nastop v enem večeru. Dobil je brzojavko:
»Sto mark. — Tisoč pozdravov!« Slezak je odgovoril:
»Tisoč mark. — Sto pozdravov!«
Metafizična mačka
Filozof Max Scheller je tečni sosedi na banketu razložil metafiziko takole:
»Metafizika je, če iščeš črno mačko v temni sobi, v kateri mačke sploh ni.«
Zamišljenost
Filozof Kant je stanoval v bližini sirotišnice in pod njegovim oknom je šel vsak dan ob isti uri sprevod otrok. To se je ponavljalo leta in leta. Nekega dne je Kant začudeno dejal:
»Čudno, da ostanejo ti otroci vedno tako majhni.«
Veliko manj
Friderika II. je v njegovi zadnji bolezni zdravil dr. Zimmermann. Kralj ga je vprašal:
»Ali ste že veliko ljudi spravili na oni svet?«
»Ne toliko kot vi in še slaven nisem postal kot vi.«
Milo za drago
Shaw ni mogel trpeti domišljavih plemičev. Ko je dobil vabilo, na katerem je pisalo:
»Lord C. bo doma v torek med
4.	in 6. uro,« ga je vrnil s pripisom:
»Georg Bernard Shau) tudi.«
Politiki
Ko je v francoskem parlamentu imel neki poslanec dolg in pust govor, je predsednik pripomnil: »Govoriti in nič povedati je za nekatere politike izredna priložnost, da izrazijo svoje misli.«
ZA VROČE IN DEŽEVNE DNI:
Antonio de Lara
Op
• •
eractfa
Slaven kirurg je vstopil v operacijsko dvorano.
»Skalpel!«
Preden je stopil k pacientovemu trebuhu, je vprašal sestro: »Hej, kaj je treba odrezati?«
»Ne vem natančno, ampak zdi se mi, da se beseda končuje na -ka.«
»Na -ka? Bodite jasnejši, sestra! Roka? Slepo črevo? Ah, počakajte, telefoniral bom ženi. Ona se bo spomnila, ker ji zmeraj pripovedujem, kaj me čaka.« 'In kirurg vrti številčnico.
»Cuj, draga, se spomniš, kaj moram odrezati bolniku z velikimi brki?«
»Nimam pojma.«
»Hm, tudi sam sem pozabil. Menda se beseda končuje na -ka.«
»Ah, potem je roka. Da, gotovo je roka.«
»Seveda, prav imaš draga. Sicer pa ima človek dve roki, in tako nima dosti izgubiti.«
»Dragi, ne pozabi kupiti sira, ko se boš vračal! Danes pride na kosilo Federico. Strašno rad ima sir. Ne boš pozabil?«
»Kakšen sir?«
»Kakršenkoli. Če najdeš svežega kravjega, ga kupi!«
»On ne mara tega sira, po njem mu je zmeraj slabo.«
»Ne skrbi, boš imel pacienta več.«
Zena je odložila slušalko, veliki kirurg pa se je vrnil v operacijsko dvorano.
»No, kaj je?« vpraša asistent.
»Nič.«
»Meni se zdi, da se beseda končuje na -om.«
»Sindrom? Simptom?«
»Ne vem,« reče asistent. »Bolnik je vaš, ne moj.«
Kirurg se žalostno zagleda v pacienta in iztisne:
»V vsakem primeru je najbolje, če mu odstranite brke.«
Med ogradami
Ne ubijaj, ker boš slabe volje, da drugi znajo mnogo bolje.
Ne nečistuj! Ko ženska vstane, uredi si krilo in možgane.
Ne kradi! Saj kar vkup boš spravil, ti bo že kdo spet podržavil.
Ne laži! Svet je sit reklame in že resnici več ne verjame.
Ne želi bližnjega žene — kaj drugim lajšal bi gorje!
Ne misli, da kaj zamudiš, če kdaj kak paragraf prespiš. (Iz »Časopisnih stihov«)
»Kaj, če bi telefonirali njegovim domačim?« vpraša sestra.
»Izvrstna misel!« vzklikne kirurg in se znova napoti k telefonu.
»Gospa Ramirez? Tu doktor Lopez. Ne, nič se ni zgodilo. Hotel sem vas le vprašati, če veste, kaj moram odrezati vašemu možu.«
»Ne vem. Najbrž nekaj na -it.«
»Granit? Parazit? Stalaktit?«
»Ne, ne, nič takega.«
»Kaj predlagate, da mu odstra-
Janez Menart
DESET ČLOVEŠKIH ZAPOVEDI
(Travestija po Mojzesu in A. H. Cloughu)
mm : «
Veruj v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima.
Ne kolni. Psovk domačih ni, a tujih jezik ne trpi.
Počivaj, kolikor se da, saj kdor manj dela, več velja.
Spoštuj rodbinske in druge zveze, ker le po njih se kam prileze.
Pota vode
»Ničesar, zaboga! Kaj vam Pa'd na pamet! Nisem bolnik, amPaK monter. Prišel sem popravit okvaro, ampak ona,« pokaže na se' stro, »mi je potisnila nekega vraga pod nos, da sem takoj zaspa ■ Kje je torej okvara?«
(Prev. -ar)
IZREKI
Občudujemo talent, pogum *** velike dosežke, spoštujemo pa sa' mo denar.
Becgue
*
Denar ne ustvarja sreče, Pre
prečuje pa nesreče.
Johnson
»Kar hočete, ne mešam se v njegove stvari.«
Ko se je veliki kirurg vrnil v operacijsko dvorano, se je bolnik prebudil, ker je narkoza prenehala delovati.
»Ej, niti njegova lastna žena ne ve.«
»Moja žena ve samo to, kar jo zanima,« se oglasi pacient. »Grozno sebična je. Kadar jemlje pasto za zobe, zmeraj pritiska v sredini, ker ve, da me to jezi. Tubo je treba stiskati na spodnjem koncu.«
»Grozno!« vzklikne asistent.
»Ampak, ali veste, kaj vam moram odrezati?« vpraša kirurg.
_______________ZAHVALA	^
Ob smrti našega očeta Marti**® Mravljaka se zahvaljujemo vS®!v ki so darovali vence in cve!L' Posebna zahvala ravenski & u[ obema govornikoma in vsem, so z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena, sin, hčerka 111 drugo sorodstvo.
_______________ZAHVALA	^
Ob boleči izgubi našega oČ^* Valentina Savinca se zahvaljuj mo sorodnikom, sosedom in z**a cem za pomoč.
Posebno zahvalo dolguj zdravniku za požrtvovalno z<^/f,rU ljenje. Zahvaljujemo se DrUc inženirjev in tehnikov Lesna o venj gradeč za poslovilni 6° ge in Gozdarstvu Ravne za v usluge.
Hvala pihalnemu orkestru zel^j zarjev, upokojenskemu pevske:m zboru Prevalje, duhovnikoma obred, darovalcem vencev cvetja ter vsem, ki ste ga sprerl ljali na zadnji poti.
Žalujoče hčerke
S0
Fotografije za to številko prispevali:	S. Jaš, F. Kamn1’
F. Rotar, V. Povsod in služba informiranje.