OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. //	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV 4. TELEFON 35-23. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. H
XXII. LETNIK.
V	LJUBLJANI, 15. FEBRUARJA 1939
ŠTEV. 4.
K izmirjenju med obrtništvom
Ko se je pred približno 10 leti načelo vprašanje o sistemu Zbornic, je zavrtelo med obrtniki.
V dravski banovini smo imeli do tedaj prostovoljne obrtniške organizacije »Obrtniška društva«, ki so bila včJal-njena v Zvezi obrtnih društev za dravsko banovino 'itn kjer so sodelovale pri reševanju temeljnih in važnih obrtniških vprašanj. Tako se je na pobudo Zveze obrtnih društev pričelo z delom, ki bi naj pripravilo gradivo za obrtni zakon, ki je bil v resnici nato leta 1932 uzakonjen. 2e tedaj so nekateri pokazali odvojeniai mišljenja in ker ta različna naziranja niso znali v okviru že obstoječih obrtnih organizacij tolmačiti in izvojevati, je na žalost zaradi pomanjkanja sposobnosti za skupno delo nastalo trenje, ki se je stopnjevalo vse dotlej, ko je skupina par ljudi sklenila organizirati novo društvo pod imenom »Društvo jugoslovanskih obrtnikov«. Nekaj članov odbora prvega takega društva je izšlo iz naših vrst, kjer so dotlej objektivno in aktivno sodelovali. Vsled trenutne užaljenosti so prelomili z več desetletno tradicijo in videli uspeh, edino v svojem programu, ki se očituje zlasti v zahtevi po uvedbi ločenih zbornic. Vsa druga vprašanja in ostali5 program pa je enak našemu. Borba za sistem ločenih ali skupnih Zbornic je končala z rezultatom, da se je velika večina obrtništva izrekla za sistem skupnih Zbornic. Po teh sporih so se začeli za obrtništvo težki gospodarski časi, ker je nastop krize vse močneje oviral njihov razvoj in obrtniki so iskali izhodnih možnosti za rešitev.
Nerazpoloženje pa je raslo dalje, oba grupi sta skušali druga drugo nadkri-iiti. V dobo največ jih političnih trenj je padel 6. I. 1929. kraljev manifest, ki je zasagural gospodarstvu umerjeno življenje brez političnih trenj.
Slučaj je hotel, da nas je v tej dobi zadela največja narodna nesreča, ko nam je umrl viteški kralj Aleksander. Ob tej priliki sem smatral za umestno, da se obrtniki naše ožje domovine zopet združimo in da skupno delamo pri naporih za izboljšanje in podvig obrtniškega položaja, kakor tudi za razmah mlade države. Uspeha nisem dosegel, druga skupina je ostala pri svojem.
Prišla je nato akcija obrtniških tednov. Zopet sem bil tisti, ki je sprožil misel potrebe po Skupnem nastopu, saj vendar ne gre1, dlai se v tako težkih prilikah dela ločeno v dveh smereh. Hotel sem, da se združimo brez očitanj, da pozabimo in si odpustimo drug drugemu resnično in iskreno. A žalibog tudi ta poizkus ni uspel in razdvojenost je rasla naprej. V društvenem življenju pa so se pojavljala vedno večja na-sprotstvta, ker nismo znali s popuščanjem in uvidevnostjo stanja izgladiti.
V	tako napetem ozračju so bile v letu 1936. razpisane zbornične volitve. Da se stanje našega obrtnika čim bolj poslabša, je zrasla še ena nova, to je tretja skupina obrtnikov, katere nastanek pa je bil diktiran od vladne politične stranke 'in njenih mogotcev. Ta obrtniška grupacija, ki nosi na sebi znak stanovske organizacije, ki pa je vse bolj političnega značaja, je le otež-kočila in komplicinaila že itak težak položaj in atmosfero med obrtništvom. Takoj smo videli, da borba pri volitvah v Zbornico ne bo uspešna, ker je bila zadnja skupina prisiljena ravnati se po diktatu njene stranke. Na ta način se je zgodilo, da je bila Zveza obrtnih društev izločena pri pogovorih za volitve v Zbornico, pri katerih pa so namesto vplivnih in zmožnih gospodarstve-
nikov dominirali politični veljiaki. Raz-sodnejši izmed obrtniških vrst smo navezali medsebojne stike, da tako omilimo borbo za zbornične volitve dn omejimo denarne žrtve, ker smo zastopali stališče, da naj v Zbornici odločata gospodarska volja in stanovski prestiž, ne pa politika1.
Tako sem skušal kot predsednik Zveze obrtnih društev doseči zbližanje vseh treh grup, a vsi poizkusi in pomirjevalne geste niso uspele. Dosegli smo le volilni kompromis za volitve v Zbornico za TOI. Uspeh tega trenja je, da danes izkazujemo med našim obrtništvom vedno slabši položaj, sile se trgajo in delijo v različne smeri še naprej, vsi delamo in se trudimo, a brez obetajočih uspehov in nad.
Preje omenjeno osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov s svojimi podružnicami je bilo vsled nepoznanih nam nepravilnosti v poslovanju razpuščeno. Ni dolgo tega, ko je državni svet ta odlok razveljavil in postavil društvo v stanje, v katerem je bilo pred razpustom. To in zadnje državno-zborske volitve je narekovalo g. Pičmanu, da je sedaj on pričel z akcijo za zbližanje med obrtniki in je v ta namen povabil kot se sam izraža, vodilne faktorje iz nasprotnih obrtniških taborov na skupen sestatnek, da bi se našel skupen modus za enotno obrtniško organizacijo. Tega sestanka se je udeležila naša skupina s 5 upravičenci, od Skupine Kavka-Ogrin pa je prišel samo opazovalec.
Na tem sestanku je g. Pičman obrazložil, kako si predstavlja pomirjen j e med obrtništvom iz sedanjega žalostnega položaja. Predlagal je, naj bi že obstoječe tri obrtniške grupe osnovale nekak pripravljalni odbor novega društva, v katerega maj bi vsaka dala tri do šest članov. Ta pripravljalni odbor naj, bi izdelal osnutek pravil, ki bi jiamčila vsaki posamezni grupi po številu njenega članstva v obliki proporca enakopravnost. Pripravljalni odbor bi tudi pripravil sporazum v tem smislu, da bi vsaka organizacija obdržala le del svojega imena. Tako naj bi n. pr. ostalo naši skupini ime obrtniških društev, skupini Kavka-Ogrin ime Zveze slovenskih obrtnikov in g. Pičmanovi skupini ime strokovnega lista' »Obrtnik«.
Na osnovi takega dogovora naj bi se vse sedaj obstoječe organizacije ukinile in naj bi na njihovo mesto stopila nova enotna organizacija z nia novo
sprejetimi člani iz bivših oziroma sedat-njih podeljenih organizacij. To se pravi, da bi na osnovi tega predloga morala ukiniti svoje nadaljne delovanje, ki so ga v dolgoletnem svojem tradicionalnem obstoju vršila za svoje članstvo naša obrtniška društva in Zveza obrtnih društev.
Iz poslednje številke glasila »Obrtnik« pa razvidimo, da je gori omenjena preureditev obrtne organizacije program g. Pičmana. To stališče nas je ne malo začudilo. Res je, da posamezno društvo veže gotov program, ki pa se še zdaleka ne sme in more omejiti zgolj na izvedbo idejnih osnutkov ene osebe, temveč nas mora voditi v začrtanih smernicah, ki se pri nas izražajo v stanovski skupnosti, reševanju stanovskih vprašanj, problemov in teženj ter idejnem vezanju svojega društvenega občestva. Z izvedbo teh osnovnih načrtov za načelne borbe, pa daje prav prostovoljna povezanost obrtništva v društvih, ono največjo dobrino, da se ob medsebojnem razpravljanju gotovih ideoloških naziranj in reševanju problemov, ki zadevajo celokupno obrtništvo, dobi najboljša sredina, ki naj zadovoljuje vsakega posameznika kakor tudi celoto. In prav društva, katerih življcnski obstoj- zaznamujemo v rešitvi in izvedbi njihovih programov, ki so s svojim agilnim udejstvovanjem in delom na polju obrtniških problemov dokazala upravičenost in potrebo svojega obstoja, ne bodo mogla dopustiti na ljubo onim, ki so iz osebne užaljenosti opustili svoječa-sno sodelovanje v teh društvih, da bi se radi njihovih zahtev ukinila in s tem vse dosedanje svoje uspehe in napore podredila. Nimam namena netiti novih strasti nasprotstva, ako moram ob tej priliki ugotoviti, da je ta predlog skupnega sodelovanja že v naprej onemogočen. Odkrito priznavam, če je pri komu, je to pri meni najboljša volja pripomoči do čim prejšnjega in definitivnega zbližanja med obrtništvom. V ta namen prav rad na oltar obrtniške skupnosti zastavim svoj položaj, ki ga zavzemam danes v vrstah organiziranega obrtništva in nočem biti ovira za vse nadaljne poizkuse zbližanja.
Pozivam vse trezno in razsodno obrtništvo, da pristopi do rešitve tega važnega vprašanja in ga tudi reši s tolerantnim kompromisom in se končno najde združeno na enotni liniji, ki nam bo vsem prinesla največjih, najsigur-nejših in najpopolnejših uspehov.
Josip Rebek
širša seja Zveze obrtnih društev za dravsko
banovino
V	nedeljo se je vršila v pritlični dvorani Obrtnega doma v Celju širša seja Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ki so se je udeležili tudi delegati in pooblaščenci obrtnih društev iz več krajev dravske banovine. Po tajniškem poročilu je predsednik Zveze obrtnih društev g. Josip Rebek podal izčrpen referat o starostnem zavarovanju obrtnikov. Ker so predloženo uredbo vsi navzoči že doma proučili, se je predavatelj omejil na razlago spornih mest. Po temeljitih pripombah in predlogih k tej uredbi se je razvila živahna in stvarna razprava, v katero so posegali z upoštevanja vrednimi predlogi zastopniki naših podeželskih društev in člani uprave. Zlasti glede šušmarstva, davkov, novelizacije obrtnega zakona, cenejših obrtniških kreditov so delegati povedali odločno svoje stališče. Zastopniki podeželskih društev so pri tem povedali svoje težnje, ki jih ima podeželski obrtnik mnogokrat v večji me-
ri kot mestni in, ki jih bo vsekakor treba v bodoče bolj upoštevati, kakor pa se jih je do sedaj.
V	zvezi z uvedbo tega zavarovanja se je predvsem naglašalo, da je treba tako, kakor je država pomagala kmetu pri odpisu polovice njegovih dolgov s tem, da je prevzela te obveznosti nase, postopati tudi pri obrtništvu in njegovem starostnem zavarovanju. Država naj bi v to zavarovanje votirala večji znesek, v čemer bi obrtništvo videlo resen namen, da mu hoče država kot najvažnejši pridobitni panogi pri njegovem zavarovanju pomagati.
Istočasno ž uzakonitvijo te uredbe, pa naj država preskrbi še:
1. novelizacijo obrtnega zakona;
2. uredbo o pobijanju šušmarstva;
3. uredbo o minimalnih cenah;
4. prepoved državnim in javnim ustanovam, da bi v lastni režiji opravljale obrtniška dela.
Vesti zadnjih dveh tednov
Bolgarski ministrski predsednik je v sobranju pri razpravi proračuna zunanjega ministrstva podal obširen ekspo-ze. Naglasil je, da je zelo nevarno zahtevati nemogoče stvari in zato bo bolgarska vlada svojo dosedanjo politiko nadaljevala. Omenjal je pakt prijateljstva z Jugoslavijo in njegov veliki pomen za obe držarvi. Poudarjal je tudi dobre odnošaje z vsemi drugimi balkanskimi državami ter zlasti sklenitev solunskega sporazuma, s katerim je bila Bolgarija Tešena vseh ponižujočih določb mirovne pogodbe. Vendar pa Bolgarska, ki se je rešila izolacije, v balkansko zvezo še ne bo stopila.
Angleški listi so pisati o izjavi francoskega zunanjega ministra Bonneta, da je vojaško sodelovanje Francije in Anglije v primeru vojne popolnoma dogovorjeno, ter zatrjujejo, da ta izjava ni fraza.
Po govoru zunanjega ministra je govoril v francoskem parlamentu ministrski predsednik, ki je zlasti .apeliral na vse Francoze, da se v teh resnih časih oklenejo vlade. Francija si želi miru. kjer pa so ogroženi njeni interesi tam bo tudi nastopila v rjihovo obrambo. Francija ne bo nikdar dovolila, da se ji vzame le najmanjši del njenega imperija.
Naša generalna direkcija drž. železnic je izdelala načrt za nakup večjega števila lokomotiv ter tovornih in osebnih vagonov. Ni pa še rešeno vprašanje, kako bi se ti nakupi finansirali. Na vsak način bo zahtevala dolgoročno odplačevanje.
Za avtomobilsko cesto Sušak—Split
je določenih 80 milijonov din. Cesta bo baje gotova šele v 6 letih.
Izjava predsednika Zedinjenih držav je povzročila živahno gibanje opozicio-nalnih voditeljev, ki izkoriščajo to izjavo za boj proti njemu in njegovi politiki. Zato je predsednik detajliral bistvene točke ameriške zunanje politike, ki so naslednje: Združene države so proti politiki zvez, ter za svetovno trgovino brez izključitve te ali one države in pozdravljajo vsako prizadevanje za omejitev oboroževanja. So dalje za miroljubno ohranitev politične, gospodarske in socialne neodlvisnosti vseh držav.
Negrin in drugi člani republikanske vlade so pribežali v Francijo, kjer so ponovili mirovne pogoje:	1)	General
Franco mora zajamčiti, da bo osvobodil Španijo vsakega tujega vpliva. 2) Španski narod mora sam odločiti o bodoči politiki države. 3) Po sklenjenem premirju se odrečeta obe stranki vsakemu maščevanju nad političnimi nasprotniki.
V	angleškem parlamentu je izjavil ministrski predsednik sledeče: Izjave zunanjega ministra Francije z dne 28. januarja t. 1. so mi znane. Na to moram izjaviti, da bi bile v primeru vojne vse vojne sile Anglije na razpolago Franciji, prav tako pa tudi vse vojne sile Francije Angliji.
Romunska vlada je izdala proglas, ki predstavlja njen program. Proglas poudarja, da bo vodil zunanjo politiko kralj sam in je s tem njena kontinuiteta zagotovljena. Romunija' hoče z vsemi svojimi sosedi živeti v miru! ter z vsemi velesilami ostati v tesnem stiku. Živela bo še nadalje v prijateljskih odnošajih z vsemi balkanskimi in podonavskimi državami. Skušala bo doseči prijateljske odnošaje z Bolgarijo. Proglas govori nato o pravicah narodnih manjšin. Te bodo uživale vse pravice, če bodo pokazale dobro voljo za napredek Romunije.
Širite „OBRTNI VESTNIK"!
Obrtništvo to zahteva iz razloga, ker vidi v rešitvi teh vprašanj šele možnost popolne in uspešne izvedbe svojega starostnega zavarovanja.
Z ozirom na vse to se je sprejela nastopna izjava:
SKLEPI, nanašajoči se na starostno zavarovanje obrtnikov, sprejeti na širši seji Zveze obrtnih društev Dravske banovine, ki se je vršila dne 12. februarja v Obrtnem domu v Celju.
1. V načelnem oziru pozdravljajo uvedbo penzijskega zavarovanja za slučaj nesreče, onemoglosti, smrti in starosti. Vprašanje uvedbe obveznega bolniškega zavarovanja v Dravski banovini naj se do popolnega razčiščen j a obsežnega vprašanja penzijskega zavarovanja začasno odloži, da se izognemo morebitni preobremenitvi našega v težkih socialnih prilikah živečega obrtništva.
2. V osnutku uredbe predvidena starostna doba 65 let naj se zniža vsaj na 60. leto starosti, ker bo pretežni del obrtništva s 60. letom dosegel že polno zavarovano dobo in bi mu v tem primeru penzijska renta veliko bolj kori- j stila. Pod nobenim pogojem pa naj ne j bo v obveznem zavarovanju karenčna doba daljša od 5 let.
3. Uredba naj predvidi možnost odkupa let in to zlasti za| obrtništvo, ki ga zateče zakon v njegovih 50. letih starosti.
4. Z ozirom na dejstvo, da znaša povprečni dnevni zaslužek našega podeželskega obrtnika komaj 12 do 16 Din dnevno, smatramo, da so predvidene premije za penzijsko zavarovanje previsoke in ugotavljamo, da je tako zavarovanje v izogib prehudim posledicam za obrtništvo brez izdatne pomoči s strani države neizvedljivo.
Nadejamo se, da bo kraljevska vlada, ! ki je prevzela velik del kmečkih dolgov ; na državo, uvidela ne le potrebo po za- J varovanju, ampak tudi težaven socialni položaj obrtništva ter bo z izdatno fun- j dacijo ali subvencijo podprla akcijo j penzijskega zavarovanja obrtnikov. K j predlagani fundaciji naj se pritegneta . tudi veleindustrija, ki z ogromnimi kat- j pitali ogroža in uničuje rokodelski obrt in Središnji urad za zavarovanje delavcev, ki z žrtvami našega malega človeka gradi palače in obremenjuje našo eksistenco.
V	to svrho prosimo, da se že v letošnji državni proračun vstavi primerna dotacija v korist izvedbe penzijskega zavarovanja in v razbremenitev obrtništva.
5. Smo za uvedbo tretje, to je naj-nižje možnosti s tem, da prosimo, da se izpopolni vladni načrt tudi na zavarovanje s premijo mesečnih Din 35.—, ki bi se pa naj s podporo države in v razbremenitev obrtništva znižala na vsaj Din 25.— mesečno. To utemeljujemo z j razlogi socialnih razmer ter s predvideno možnostjo individualnih prostovoljnih poviškov.
6. Zahtevamo absolutno upravno decentralizacijo in avtonomijo zavoda po banovinah s tem, da ostane zavod kot celota, toda, da postane upravno razdeljen na banovinske upravne in banovinske rentne odbore kot pravomoč-ne izvršilne organe poedinih pokrajin.
7. Ne ugovarjamo pobiranju prispevkov s strani Okrožnega urada z dotič-r.ega sedeža zavoda, vendar zahtevamo, da se odškodnina 5°/o od pobranih prispevkov brezpogojno zniža na 2V2% in to iz razloga, ker obrtništvo že samo vrši do Okrožnega urada za zavarovanje delavcev za njegove zavarovance težko in odgovorno dolžnost.
8. Odločno smo proti temu, da bi veljala tudi nova uredba, izdana za zavarovalne zavode in ki določa, da se 65%> rezervne glavnice nalaga v državne papirje, tudi pri starostnem zavarovanju obrtništva. Starostno zavarovanje obrtništva je eminentno socialna ustanova, ki je namenjena izključno obrtniku in morajo biti sredstva tega zavoda posredno kakor tudi neposredno namenjena v korist obrtniku.
9. Iz predložene uredbe ni dovolj razvidno glede prenosa že zavarovane dobe od OUZD, v 'katerega je obrtnik že za časai svoje pomočniške dobe vlagal zavarovalne prispevke, na starostno zavarovanje obrtnikov.
10. Pri nastavljanju pomožnega osebja za to institucijo naj se upošteva, da imajo prednost zlasti zato usposobljeni sinovi in hčere obrtniških družin.
11. Pridržujemo si v svrho natančnejše proučitve pravico, da stavimo v pred-
metni zadevi starostnega zavarovanja obrtništva naše tozadevne dopolnilne odnosno spreminjevalne predloge še naknadno.
Kot druga točka dnevnega reda se je obravnavala započeta akcija glede po-mirjenja med obrtništvom v dravski banovini, ki je, kakor znano, razcepljeno v tri skupine, kar občutno vpliva na uspehe obrtniških stanovskih organizacij. Navzoči so vzeli poročilo o tej zadevi z odobravanjem na znanje. (Glej uvodnik na 1. strani).
Iz izjav poedinih zastopnikov sta pre-
Naš urednik je obiskal zavarovalnega matematika g. Iva Laha, kateremu je ministrstvo trgovine in industrije poverilo v strokovno proučevanje razne zavarovalne načrte, ki so jih izdelale obrtne zbornice, ter mu stavil nekaj vprašanj o tem aktualnem obrtniškem problemu.
»ALI MISLITE, DA BODO DOBILI OBRTNIKI SVOJE LASTNO SOCIALNO ZAVAROVANJE IN KAKŠNO?«
»Prepričan sem, da se bo to v doglednem času zgodilo. Ne mislim toliko J na bolniško zavarovanje kolikor na po-! kojninsko zavarovanje obrtnikov, ki bo 1 dajalo najpotrebnejša! eksistenčna sredstva obrtnikom oziroma njihovim družinam v primeru onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Nezgodno zavarovanje 1 bo predvidoma radii poenostavitve in pocenitve poslovanja Vključeno v pokojninsko zavarovanje, kot je bil to slučaj pri nekdanjem provizijskem zavarovanju rudarjev. Po raznih statistikah socialnega zavarovanja odpade namreč vsako leto povprečno samo 8 do 10 bolezenskih dni, vezanih z delane-zmožnostjo, na osebo, ki se bavi s pri-dobitvenimi posli, dočim traja delane-zmožnost ob onemoglosti, starosti in nesreči povprečno 8 do 10 let; podobno velja tudi glede trajanja vdovskih in si-rotinskih rent. Razen tega bolniško zavarovanje obrtnikov ne more nuditi hranarine delanezmožnim obrtnikom kot n. pr. delavsko zavarovanje, ker je hranarina delna odškodnina za vsled bolezni izgubljeno plačo, katere obrtniki, kot samostojni podjetniki, nimajo. Bolniško zavarovanje obrtnikov more nuditi do gotove meje samo povračilo efektivnih stroškov zdravljenja n. pr. zdravila, zdravnika, bolnice itd. Že iz teh par opomb je razvidno, da bolniško zavarovanje ni tako pereče 'kot pokojninsko zavarovanje. Obrtne zbornice so popolnoma pravilno razumele stvarno potrebo po socialnem zavarovanju obrtnikov in so v svojih nlačrtih v prvi vrsti zahtevale pokojninsko zavarovanje in šele v drugi vrsti bolniško zavarovanje obrtnikov. Pokojninsko zavarovanje obrtnikov pa se mora izvesti že zaradi tega, da prispevki, katere plačujejo vajenci in pomočniki SUZOR-u za invalidno zavarovanje, ne gredo v izgubo, kadar postanejo samostojni obrtniki. Po § 82 zakona o zavarovanju delavcev zapadejo tekom 5 let vsi za invalidno zavarovanje plačani prispevki in zastarajo vse pridobljene pravice iz naslova invalidnega zavarovanja. Obrtni odsek ljubi j. zbornice TOI je prvi opozoril ministrstvo trg. in industrije na škodo, katero bodo utrpeli obrtniki, ako ne dobe v najkrajšem času posebnega lastnega pokojninskega zavarovanja. Znesek zapadlih premij za invalidno zavarovanja znaša letno samo v dravski banovini okroglo 2,000.000 din, v vsej državi pa okroglo 15,000.000 din.«
»ZAKAJ JE MINISTRSTVO IZDELALO NAČRT UREDBE O ZAVAROVANJU OBRTNIKOV NA PODLAGI §-A 100 FINANČNEGA ZAKONA 1938-39 IN NE NA PODLAGI §-A 384 OBRTNEGA ZAKONA?«
»Zahteve obrtnikov po socialnem zavarovanju so bile že leta 1931. tako odločne, da je vlada tedaj smatrala za potrebno, da da obrtniškemu staležu zakonito sankcijo, da se bo socialno zavarovanje obrtnikov uvedlo v doglednem času. Ni pa mogla vlada predmetnega zavarovanja takoj izvesti, ker problem še ni bil dovolj proučen. Zato je v §-u 384 obrtnega zakona dobil minister trgovine in industrije zakonsko poobla-stilo, da sporazumno z ministrom so-
vevala duh in želja, da se naj tako zbližanje čim preje tudi izvede, vendar pa ne gre, da bi naša obrtniška društva, ki imajo večletno tradicijo, saj nekatera od njih že nad 30 let obstojajo, radi tega razpuščali. Prevladovalo je mnenje, da se tisti, ki so se od prvotnih organizacij ločili vrnejo zopet pod njihovo okrilje, kjer jim bo dana možnost sodelovanja in tudi vodstva. Ožji odbor Zveze obrtnih društev je dobil pooblastilo, da pismeno zasliši posamezne svoje edinice in na osnovi njihovih predlogov zavzame svoje stališče.
cialne politike in narodnega zdravja in po za slišanju zbornic predpiše uredbo o organizaciji, načinu in pogojih socialnega zavarovanja obrtnikov. Pri podrobnem študiju se je pa pokazalo, da ] predmetno zakonsko pooblastilo nikakor ni dovoljno za izvedbo solidnega socialnega zavarovanja, in sicer iz več vzrokov.«
1. Socialno zavarovanje obrtnikov mora imeti z zakonom garantirane vse ugodnosti, katere uživajo vsa ostala socialna zavarovanja n. pr. delavsko zavarovanje, nameščensko zavarovanje itd. Socialno zavarovanje obrtnikov mora biti prosto vseh taks, kolkovin, pristojbin, državnih, banovinskih in občinskih davkov, doklad in pristojbin. Teh ugodnosti pa minister trgovine in industrije na podlagi gornjega pooblastila ne more dati.
2. Socialno zavarovanje obrtnikov mora biti oproščeno tudi poštnin itd. Tudi te ugodnosti minister trgovine ne more dati.
3. Socialno zavarovanje obrtnikov mora biti od države subvencionirano v istem obsegu, kot ostala socialna zava- < rovanja. V ta namen je potreben pose- I ben zakon oziroma uredba z zakonsko močjo.
4. Prehod zavarovancev od SUZOR-a, Pokojninskih zavodov za nameščence, Bratovskih Skladnic in neštete vrste javnih pokojninskih Skladov k Pokojninskemu zavodu obrtnikov in obratno, se mora urediti samo na podlagi posebnega zakona in sicer tako, da se pridobljene pravice zavarovancev pri tai-kih prehodih ne krajšajo.
Na podlagi pooblastila v §-u 384 obrtnega zakona ni mogoče zadovoljivo rešiti gornjih vprašanj. Razen tega so nekatere določbe navedenega paragrafa, zlasti glede državnega nadzorstva, že zastarele, da o ostalih manj važnih vzrokih sploh ne govorim.«
»KAKŠNI PRISPEVKI SO POTREBNI ZA POKOJNINSKO ZA^ VAROVANJE OBRTNIKOV?«
»To zavisi od tega, kakšne bodo dajatve. Visoke rente zahtevajo visoke prispevke, za nizke rente zadoščajo tudi nižji prispevki. V tem pogledu se je pri nas zaradi pomanjkanja zavarovalnih matematikov neverjetno mnogo grešilo. Lahko Vam naštejem celo vrsto primerov iz področja javnega socialnega kakor tudi zasebnega zavarovanja. Neverjetno, toda resnično je, da se je mnogokrat poskušalo zavarovanje, ki se je nahajalo v najhujši krizi, sanirati na ta način, da so se prispevki znižali in dajatve povečale, kar je zavarovancem zelo qgajalo, dokler niso zvedeli, da je blagajna prazna. Brezvestni agenti so slepili ljudi, da bodo dobili v par letih za par dinarjev mesečnega prispevka zavarovalnine po 50.000 din in Še več. Pri ljudskih masah je nastala naravnost manija, da mora zavarovanje vsakemu zavarovancu več izplačati, 'kot pa znašajo njegova vplačila. Kje naj dobi zavarovalnica denar, da bi mogla več izplačevati kot pa pobere na prispevkih, ljudje navadno ne mislijo, da si ne zagrene svojih iluzij. Tej maniji moramo pripisovati tudi velik del nezadovoljstva, katerega opažamo med obrtniki glede višine prispevkov. Res je, da pri dolgotrajnih zavairovanjih, ki trajajo 20 in še več let, zmore zavarovanje več izplačati kot pa dobi na samih prispevkih. Pri takih zavarovanjih je mogoče n. pr. za 5.000 din vplačanih prispevkov dati podporo v višini 10.000 din in še več. Manjkajočih 5.000 din in še več se dobi namreč iz obresti, toda tudi tukaj so gotove meje preko katerih ne moremo iti. Nihče ne more zahtevati, da bi zavarovanje za samih 1.000 din vplačanih prispevkov vrnilo
vsakemu zavarovancu po 10.000 din podpor, kakor se je mnogokrat obljubljalo od zavarovalnih agentov.
Ni nič lažjega kot predpisovati nizke prispevke in visoke rente in se tako prikupiti obrtništvu, toda to bi bila goljufija. Obrtnike bi tako samo slepili in jim obljubljali stvari, 'katerih nihče ne more izpolniti. Dogodilo bi se zopet to, kar se je že neštetokrat dogodilo, namreč prvi rentniki bi izpraznili blagajno in zadnji zavarovanci, ki bi mj-dalje vplačevali prispevke, ne bi dobili ničesar.
Za podlago računa premij so se vzele pokojnine, kakor so jih predlagale obrtne zbornice same. Izhodna točka za zavarovalne načrte obrtnih zbornic so bile najskromnejše invalidnine, nezgodne, starostne, vdovske in sirotinske rente, katere garantirajo zavarovancem najskromnejšo eksistenco. Zavaroval-no-tehnični račun je pokazal tem rentam odgovarjajoče prispevke, katere so že same obrtne zbornice spoznale za tako velike, da jih ne bo mogel vsak obrtnik plačevati. Zato so obrtne zbor-i nice takoj stavile konkretne predloge. Nekateri predlogi gredo za tem, da se imovitejši obrtniki v korist revnejših j obrtnikov nekoliko bolj obremene, bodisi z ozirom na število pomožnega osobj;a (vajencev, pomočnikov) bodisi z ozirom na višino davka itd. Drugi predlogi gredo za tem, da bi se izposlovala v ta namen potrebna državna subvencija.
Moram pa naglasiti, da so dosedanji računi premij oziroma prispevkov sarmo približni, ker ni na razpolago točnih statistik o številu in starosti obrtnikov, njihovih žena in otrok itd. Šele, ko bodo ti podatki zbrani in ko obrtne zbornice ugotove, kakšne zavarovalne prispevke zmorejo vsi, tudi gospodarsko najšibkejši obrtniki oziroma kje in kakšno kritje se more dobiti za primanklja-je pri najnižjih prispevkih, šele potem bo mogoče napraviti vsestransko in končnoveljaven račun prispevkov in premijskih rezerv. Samo po jsebi f)a razume, d'a se bodo pri tem računu vpo-števali vsi mogoči momenti, ki gredo v prilog zavarovancev, tako da bo mogoče z minimalnimi prispevki nuditi kolikor mogoče velike toda reelne in sigurne pokojnine, v ta namen je potrebno:
1. Obrestna mera mora biti kolikor mogoče visoka, da se z višjim obrestovan jem morejo izplačevati večje rente.
2. Upravni stroški morajo biti kolikor mogoče nizki, da tem več denarja ostane za rente. Pogoj za to j|e pa 'kolikor mogoče enostavna organizacija poslovanja.
3. Današnji stalež obrtnikov, ki začenja pokojninsko zavarovanje v relativno visoki starosti, bo deležen prihrankov na prispevkih bodočih obrtnikov, ki bodo v mladih letih, to je takoj po prestanku zavarovanja pri SUZORu, pristopali k Pokojninskemu zavodu obrtnikov (Beitrittsgewinn).
4. Upošteval se bo v korist zavarovanja sedanje generacije obrtnikov tudi prirast obrtniškega staleža v bodočih letih.
5. Obrtniki, ki ne bodo več zavezani zavarovanju, bodisi da postanejo imdu-strijci, kmetje itd., ne bodo mogli dvigniti svojih vplačil (odpravnin, premijskih rezerv), ker se bodo iste uporabile za ostale zavarovance, kd so še potrebni zavarovanja (Stomogewinn).
6. Za olajšanje bremen pokojninskega zavarovanja se lahko poskrbi še na mnogo drugih načinov. Omenil se je že predlog, da bi se uvedle za vse obrtniške dokumente in korespondenco posebne znamke, oziroma kolki v korist pokojninskega zavarovanja obrtnikov itd. itd.«
»KAKO IZGLEDA NAMERAVA-VANO ZAVAROVANJE OBRTNIKOV V PRIMERI Z DELAVSKIM IN NAMEŠCENSKIM ZAVAROVANJEM?«
»Točna primerjava ni mogoča. Prispevki in rente delavskega in name-ščenSkega zavarovanja se določajo vedno in vsepovsod po višini plače. Obrtniki pai kot samostojni podjetniki nimajo plače. Povprečno plača vsak delavec na mesec 20 din za 'invalidno za/varovanje pri SUZORu in vsak nameščenec pa 250 din za pokojninsko za-varovasnjie pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Delavec dobi potem ko izpolni 70. leto starosti rento v povprečni mesečni višini 240 din, privatni na-
Obrtniško zavarovanje
meščenec po 40 letih zavarovanja nekako 2.000 din na mesec. Vdovske rente znašajo pri pokojninskem zavarovanju nameščencev polovico invalidnih oziroma starostnih rent. Invalidno zavarovanje delavcev pa nima vdovskih rent razen triletne vdovske podpore v višini enie četrtine invalidne oziroma starostne rente. Sirotinske rente se izplačujejo pri SUZORu do 16. leta, pri Pokojninskem zavodu za nameščence pa do 18. leta starosti sirot v različnih višinah z ozirom na število otrok.
Ako znaša povprečni mesečni prispevek za invalidno zavarovanje delavca 20 din, potem smemo pričakovati, da bi tudi gospodarsko najšibkejši obrtniki zmogli za svojo invalidno in starostno Preskrbo, kakor tudi za preskrbo svoje družine v slučaju smrti, najmanj 30 din na mesec, to je dnevno po 1 dinar, fzpod tega zneska ne moremo iti. Želeti pa je, da bi najmanjši mesečni pri-‘?pevki ne bili izpod 50 din, ako hočemo imeti pokojnine, ki bi vsaj približno odgovarjale življenskemu standardu obrtnikov. Za mesečni prispevek 50 din je že mogoče dati na j skromne j še invalidne, vdovske in sirotinske rente ter starostne rente od 65. lieta dalje v višini nekaj sto dinarjev mesečno.
Končno veljavni in definitivni račun pokojninskega zavarovanja obrtnikov bo imel, potem ko bo zbrana potrebna statistika, za izhodno točko prispevke, na katere bodo obrtniške5 zbornice oziroma obrtniki pristali in na podlagi teh prispevkov se bodo izračunale pokojnine, ki so v najugodnejšem slučaju mogoče.«
»KAKO SE BO VRŠILO OBRAČUNAVANJE POKOJNINSKIH PRISPEVKOV MED SUZOR-OM ITD. NA ENI STRANI IN MED POKOJNINSKIMI ZAVODI OBRT NIKOV NA DRUGI STRANI?«
»Mogoče je več načinov. Tu naj omenim samo dva najvažnejša.
1.	Prispevke, vplačane pri SUZORu za invalidno zavarovanje vajencev in pomočnikov, povečane za obresti in zmanjšane za upravne stroške in rizi-ko, bi SUZOR preodkazoval pokojninskemu zavarovanju obrtnikov, čim postane pomočnik samostojen obrtnik. Ta način je računsko precej kompliciran in tehnično ter praktično zelo težko izvedljiv. Mesto tega je sedaij med posameznimi ustanovami, ki izvajajo javno obvezno pokojninsko zavarovanje, predpi-
san drug podoben način obračunavanja, namreč, da se preodkažejo vsa efektivna vplačila brez obresti in brez odbitkov, toda ne ob prestopu v novo zavarovanje, ampak šele kasneje, ko zavarovanec postane invalid oziroma! ko umre.
2.	Vse vplačane prispevke zadrži SUZOR, vendar tako, da pridobljene pravice vajencev in pomočnikov ne zastarajo, kadar postanejo samostojni j obrtniki. Ko postane obrtnik invalid i oziroma umre, dobi dve renti: eno od j SUZOR-a in drugo od Pokojninskega zavoda obrtnikov. Vsota obeh nent mora približno odgovarjati renti, ki bi jo
obrtnik oziroma njegova družina dobivala, ako bi bil zavarovan samo pri eni ustanovi. Ta način obračunavanja je Jugoslavija uveljavila pri vseh svojih mednarodnih pogodbah o socialnem zavarovanju. Ta princip je najlažje izvedljiv zlasti tedaj, ako bi se priznala delavstvu starostna renta v isti starostni dobi kot obrtnikom. Pa tudi za obrtnike same bi bil ta način najbolj ugoden, ker bi ob prehodu iz enega zavarovanja v drugo zavarovanje ostati vsak pomočnik oziroma obrtnik nadalje zavarovan, akoravno ne bi izpolnil še pogojev za invalidne in starostne rente v novem zavarovanju.«
Lepo obiskano predavanje Obrtniškega
društva
Obrtniško društvo v Ljubljani je v svrho lažjega tolmačenja uredbe o zavarovanju obrtništva, ki jo je nedolgo tega dostavilo ministrstvo trgovine in industrije vsem zbornicam in združenjem v pretres, priredilo 31. januarja ob osmih zvečer v salonu restavracije hotela Štrukelj informativno predavanje. Društvo je smatralo to vprašanje za tako važno, da bi morala biti o tem načrtu in načinu izvedbe do potankosti poučena vsa prizadeta javnost.
Članstvo obrtniškega društva v Ljubljani se je imenovanega predavanja udeležilo v krasnem številu, saj je bil veliki salon restavracije hotela Štru1-kelj nabito poln. Podpredsednik Fran Iglič je uvodoma pozdravil navzoče ter podal besedo predsedniku društva g. Josipu Rebeku. Ta je v uvodu svojega predavanja podal historijat dela in prizadevanj obrtništva za nameravano zavarovanje. Spomnil se je ob tej priliki pokojnega mizarskega mojstra Horaka, ki je bil že pred 80 leti graditelj temeljev, iz katerih se je pozneje razvila mojstrska bolniška blagajna. Obrtništvo ni nikdar mirovalo in voditelji v teh vrstah so si vedno prizadevali, da bi s svojimi zahtevami prodrli na merodajnih mestih. Zveza obrtnih društev v Ljubljani je bila prva, ki je sprožila vprašanje obrtniškega zavarovanja za vso državo. Tudi zagrebška in beograjska Zbornica sta se soglasno priključili zahtevam in predlogom, ki jih je stavila Zveza, in v katerih je zavzemala odločno stališče, da se mora tako zavarovanje izvesti avtonomno. Nato je
g. predsednik prešel na tolmačenje uredbe same. ■
Po končanem predavanju se je razvila živahna debata, katere so se udeležili gg. Rožič, Lipnik, Košak, Perdan, Kunstler. G. predsednik je na razna vprašanja dajal še podrobnejša pojasnila. Iz vse debate pa je kot vodilna misel izzvenelo načelo, da se mora tako socialno zavarovanje izvesti povsem avtonomno in da mora za naše prilike biti več pokojninskih zavodov. Odločno so vsi proti ustanovi, kjer bi se ponavljali novi osrednji uradi. Med drugimi je padel tudi predlog, naj pokrene Zbornica akcijo v tem pogledu, da se bo istočasno z uzakonjenjem uredbe o zavarovanju obrtnikov izdala tudi novela o pobijanju šušmarstva in se tako afirmirala eksistenčna sposobnost obrtnika.
Tečaj za avtogeno varenje v Novem mestu
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI prireja v Novem mestu tečaj za avtogeno varenje za mojstre in pomočnike kovinarskih strok. Tečaj se bo vršil od 27. februarja do 9. marca t. 1. celodnevno. Prijave za ta tečaj je treba vložiti pismeno z navedbo točnega naslova in poklica pri Poslovalnici Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Novem mestu (predsednik g. Alojzij Midofer). Pri tej poslovalnici dobe interesenti tudi podrobna navodila.
Ob sedemdesetletnici
V	krogu svoje številne družine in zveste življenjske družice obhaja 70-letnico rojstva po vsej Dolenjski, zlasti med obrtništvom dobro znani mizarski mojster in lastnik pogrebnega zavoda Matko Malovič iz Novega mesta. Rodil se je v velikolaškem okraju 11. februarja 1869. Izredno nadarjenega fanta bi oče rad poslal v mestne šole, ker pa mu raizmere tega niso dopuščale, ga je oddal po kratki šolski dobi iz Velikih Lašč v učenje mizarstva k svojemu bratrancu v Dobrepolje. Marljivi fant je ves prosti čas posvetil nadaljni izobrazbi in ko mu je potekla učna doba jo je mahnil v svet, da si ukaželjni um še bolj razbistri. Po odsluženi triletni aktivni vojaški službi, katera mu je potekla večji del v delavnicah v Ljubljani in v Celovcu, se je osamosvojil in si uredil delavnico v Ljubljani. Njegovi dolenjski rojaki pa so ga pregovorili, da se je iz Ljubljane preselil v Novo mesto, kjer biva že polnih 40 let. Z lastnim trudom si je kmalu spopolnil ročno delavnico, v kateri je imel zaposleno celo vrsto pomočnikov, s strojnim oddelkom, ki je bil prvi te vrste v bivši Dolenjski. Pri njem se je izučila cela vrsta učencev, ki so se vsi osamosvojili in se še danes s hvaležnostjo spominjajo svojega sicer nad vse strogega mojstra. Med svetovno vojno tudi njiemu ni bilo prizaneseno in tako je moral daljšo dobo prebiti na tirolski fronti, kjer si je nakopal reumo, ki ga je še potem dolgo mučila. Po preobratu je prevzel mizarsko delavnico njiegov sin, dočim je jubilant večji del svojega časa posvetil splošnemu blagru obrtništva, kateremu je vedno stal z dobrimi nasveti in bogatimi izkušnjami ob strani. Bil je več kot 4 leta tudi predsednik okrožnega odbora obrtnih združenj in je tej instituciji posvetil vso skrb do njene likvidacije.
S trudom in pridnostjo si je postavil lastni dom, ki ga je v zadnjih letih še znatno preuredil.
Jubilantu želimo, da bi v krogu svoje družine užival mimo še mnogo let zdrav in čil sadove svojega trudapol-nega dela.
Zaradi pomanjkanja prostora so v tej številki izpadla imena dosedanjih plačnikov — Ta nedostatek nadoknadimo v prihodnji številki.
Ob dvajsetletnici
Po uveljavljenju te tarife in izvedbi faktične stabilizacije dinarja začenja v letih 1926 do 1930 doba gospodarske konjunkture povoljnih cen in primernih zaslužkov, ki vnašajo znaten polet v naše gospodarstvo. V tej dobi se je osnovalo že dokaj industrijskih podjetij v Sloveniji, posebno tekstilnih tovarn, ki so se po letu 1930 izgradile v mogočno industrijsko enoto. Za vzgojo domačega naraščaja se je zato dne 30. aprila 1930 osnovala v Kranju dvorazredna državna tekstilna šola.
Za obrtništvo pa je važna otvoritev podružnice Privilegirane Zanatske banke v Ljubljani, ki se je izvršila dne 1. maja 1931. V letih 1928 in 1929 beležimo tudi izenačenje davčne zakonodaje za vso državo, ker je prejšnja raznovrstnost kompliciranih pokrajinskih davčnih sistemov povzročala velike neenakomernosti v obdavčitvi in priredbi davkov.
DOBA KRIZE
Po letu 1930 pričnejo za naše gospodarstvo težka leta depresije, velikih izgub, zastoja v poslovanju, nelikvidnosti denarnih zavodov in padca cen glavnim našim proizvodom. V teh letih smo doživeli, da je moralo nič manj kot 8428 trgovskih in 9388 rokodelskih obratov odjaviti svoja podjetja, po pretežni večini, ker niso mogli več zmagati svojih obveznosti, ker so jih pretrpele izgube popolnoma izčrpale in so postali za nadaljno konkurenco nesposobni. V enakem obsegu tudi obrtništvo v masah vrača svoja obrtna dovoljenja in pooblastila in doseže nazadovanje števila obratov v 5 letih za 4274. Zaključna bilanca razvoja trgovstva v zadnjih 15 letih kaže namesto napredka naza^-dovanje števila obratov za 2335 podjetij, to je za več kot 20 odstotkov povojnega staleža v najboljših letih inflacije. Ta pojav ne potrebuje nobe-
nega komentarja, in ob rastočem šte-Ivilu gospodarskih in pridobitnih zadrug postaja vedno večje število trgovskih obratov brezpredmetnih in trgovcev brezposelnih. Ne samo, da ne beležimo napredka, marveč nas mora to prekomerno nazadovanje navdati s skrbjo.
Pri obrtništvu je sicer slika nekoliko drugačna in je tekom zadnjih 15 let, odkar vodi zbornica podrobno statistiko gibanja, število obratov poraslo v dobrih letih za 8844, a v kritičnih padlo za 4.274, tako da rezultira končno vendar le prirastek 4.570 podjetij, vendar pretežni del obrtništva preživlja težke dni v lovu za poslom in v brezizgledni borbi proti šušmarstvu, režijskemu delu in državnim ter samoupravnim podjetjem. Tudi trgovski register je enako zgovorna priča, kako težke brazda je zaorala svetovna kriza v vrste naših pridobitnih stanov. Od leta 1933. do 1. novembra 1938 je padlo število proto-koliranih tvrdk od 4.235 na 3.226, torej zopet na število, ki' smo ga bili dosegli na začetku dobrih konjunktumih let. Poleg 500 poravnav, katere so bile sklenjene v dobi od 1931 do novembra 1938, beležimo še 260 konkurzov, na katerih so bili prizadeti in oškodovani tisoči upniških tvrdk. Ako k temu dodamo, da so se morali po pretežni večini domači bančni zavodi in nad polovica regularnih hranilnic zateči pod zakonito zaščito za odlaganje plačil in zmanjšanje obrestne mere za hranilne vloge, nam postaja komaj danes v polnem obsegu jasen zlom našega gospodarstva, ki je bil posledica splošne svetovne gospodarske katastrofe. Potrebovali bomo celo desetletje napornega dela v utesnjenih prilikah, da se povrnemo zopet na nivo prejšnjega blagostanja.
V	letih dobre konjunkture je zbor-
nica .izpopolnila svojo organizacijo s tem, da je osnovala poseben zavod za pospeševanje obrti in industrije, ki je pričel poslovati koncem leta 1928. Isto leto je bilo tudi ustanovljeno razsodišče za trgovske spore pri zbornici, k. je otvorilo prvo raizpravo dne 16. n c* vembrai 1928. Zavod za pospeševanje obrti je koncem leta 1931 osnoval posebno poslovalnico v Mariboru, ki je razvila na področju mariborske oblasti zelo živahno delavnost. Pospeševalne akcije zavoda se niso omejile samo na prirejanje tečajev in podporo naraščaju za strokovno šolanje v inozemstvu, marveč so organizirale tudi uspelo udeležbo našega gospodarstva predvsem obrtništva na mednarodnih razstavah, priredile poučna potovanja; in posvečale vprašanju napredka strokovnega šolstva ter praktičnemu izvežbanju naraščaja naj večjo pozornost.
Leta 1936 se je pospeševalni zavod preosnoval in služi od tedaj izključno za pospeševanje obrtništva, dočim ostali odseki skrbe v okviru proračunskih kreditov samostojno in neposredno za pospeševanje svojih panog. Leta 1934. se je poleg treh obstoječih odsekov z odobritvijo ministrstva trgovine in industrije ustanovil še četrti odsek za ugostiteljstvo. Novoimenovani člani gostinskega odseka so se konstituirali na seji dne 5. januarja 1935. na podlagi rešenja ministra trgovine z dne 26. decembra 1934. Z istim šolskim letom 1934-35 je zbornica tu'di o tvori la svoj prvi abiturijentski tečaj pri Držaivni trgovski akademiji v Ljubljani, ki zelo zadovoljivo napreduje in ga obiskuje rastoče število reflektantov. Uvideva-joč težfkoče, s katerimi se bore državne dvorazredne trgovske šole, pa je v letošnjem letu izdejstvovala dovoljenje za osnovanje lastne dvorazredne trgovske šole, ki je pretekli mesec že pričela s svojim poukom. Zbornica je s tem zadostila le nujni potrebi gospodarskih
krogov in izpopolnila vrzel, ki je vladala na tem polju.
Po ukinitvi vidovdanske ustave je na polju izenačenja zakonodaje zavladala zelo plodna doba. V kratkem času treh let so bili sprejeti mnogi zelo važni zakoni, posebno za sodno in upravno stroko. Pri gospodarskih odredbah pa smo mnogokrat pogrešali sodelovanja gospodarskih zbornic. Najmočneje se je to občutilo pri obrtnem zakonu, ki je bil objavljen dne 9. novembra 1931. in je stopil po šestih mesecih dne 9. marca 1932. v veljavo. V to razdobje pada tudi huda borba za izdvojitev obrtništva iz skupne zbornice in za ustanovitev posebne obrtniške zbornice. Po odredbah obrtnega zakona so imele to zadevo rešiti zbornice same in organizacije njihovih pripadnikov.
V	trdnem prepričanju, da je samo v skupnosti moč in da uživa skupna zbornica večjo avtoriteto in ugled pri svojih akcijah, kakor pa ločene stanovske zbornice, je zbornica sama smatrala za potrebno, da pojasni obrtništvu prednosti enega in drugega sistema in mu omogoči objektivno sodbo. Dejansko se je pretežni del obrtniških organizacij tedaj izjavil za skupno zbornico, v okviru ‘katere naj bi uživali odseki čim popolnejšo avtonomijo.
Nov obrtni zakon je povzročil zborničnemu uradu ogromen porast dela in agend, predvsem je prenesel na zbornico nadzorstvo nad združenji zborničnih interesentov, pa tudi sodelovanje ob usposobljenju in nastopu obrtov. Številke vložnega zapisnika najjasneje kažejo, kako se je delo pomnožilo. Tako je lansko leto prejela zbornica s pošto 33.262 predmetov napram 7.702 leta 1919, kar pomeni več kot 430 odst. pomnožitev. (Nadaljevanje sledi.)
Dopisujte v
„OBRTNI VESTNIK«?
Borba mlinarjev zoper vodni prispevek
Melioracijski sklad ubija eksistenco mlinarjev
Zastopniki združenj mlinarjev in žagarjev v Ormožu, v Ptuju, V Murski Soboti v Ljutomeru in Dolnji Lendavi so na svoji konferenci, ki je bila pod predsedstvom ormoškega združenja in ob navzočnosti zborničnega svetnika g. Zadravca dne 22. t. m. v Ormožu1, — v zadevi uvedbe vodnega prispevka za melioracijski sklad sklenili nasloviti na pristojno mesto preko Zbornice TOI sledečo spomenico:
Uvedba prispevka za melioracijski sklad, predvidena z razpisom gradbenega ministrstva z dne 29. 11. 1938, št. 49867, je krivična, ker ni v skladu z dejanskimi prilikami naših mlinov in žag na plovnih rekah in potokih in ker brez ozira na razmere posameznih podjetij, ne upoštevajoč njih kapaciteto, razpoložljivo vodno silo, povprečni čas obratovanja, tehnično ureditev in druge okolnosti generalno ureja za plovne mline 500 din, za potočne pa 30 din od vsakega kamna določen letni prispevek1, ki je v obstoječih razmerah nezmagljiv. Ta prispevek kvarno učinkuje na s kmečkim prebivalstvom najtesneje povezani del našega narodnega gospodarstva.
Argument, ki ga navaja gradbeno ministrstvo v svojem odloku od dne 29. 11. 1938, štev. 49.867, češ da povzročajo mlini na plovnih rekah škodo na obrežjih vodotokov, ne drži. Res pa je, da ravno ta podjetja odbijajo vodo od bregov in da so na poškodbah bregov krive popolnoma druge okoliščine, ki pa so izven vsake krivde mlinov, oziroma žag. Tako so predvsem po dolgoletnih skušnjah praktikov glavni vzrok upadanja obrežja nalivi deročih rek kot so Mura in Drava in njih često se menjajoče hitrosti, ki se menjava od 50 cm do 8 m vodne brzine na sekundo. V mnogih primerih so vzrok poškodbam n 2-strokovnjaško izvršeni mostovi in prehodi železniških in cestnih naprav. Nešteti primeri dokazujejo, da se hitrost toka na nereguliranih rečnih krajih, kjer stoje mlini, v kratkem času1 toliko zmanjša, da si marajo mlini poiskati boljše vodne razmere in preseliti svoja podjetja. Zgradbe Wolfovega sistema za regulacijo rek so dokaz tem navedbam. Ne kaže tedaj iskati krivca v naših primitivnih in nedolžnih malomlinarskih razmerah in spravljati naše stoletja obstoječe eksistence v propast. Bolj kot to je važno, da se ugotove dejanske prilike vodotokov z ozirom na naša obrtna podjetja na krajih samih in da se zastopnikom naših združenj da prilika strokovnjaško dokazati nevzdržnost uvodoma navedenega argumenta.
Uredba o vodnem prispevku obremenjuje tudi naše potočne mlinarje, ki so gotovo nedolžni na poškodbah obrežij plovnih rek. Glede teh mlinov, ki sporadično (v vsem 3 mesece skozi vse leto) obratujejo na svojih primitivnih pripravah z največ 1—2 paroma kamnov, je škoda zgubljati vsako besedo, saj bi morala zadostovati že okolnost sama, da jih je z ozirom na njih mizer-ne razmere zakonodajalec oprostil pri-dobnine. V ostalem se v tem oziru sklicujemo na vlogo Zbornice z dne 14. t. m., naslovljeno na g. ministra dr. Kreka v Beogradu.
Ne glede na različne prilike (vodno
moč) na različnih vodah in neenake eksistenčne pogoje v različnih pokrajinah predvideva predmetna uredba obremenitev zgolj mlinarskega in žagarskega stanu, čeprav tangira interes regulacije rek in potokov celotno prebivalstvo in zadene tem huje naše mlinarje iz razloga, ker pomeni ta prispevek z ozirom na obstoječe obveze mlinarjev do banovine glede jamstva za obrežje — novo, torej dvojno obremenitev.
Da se dotaknemo še visokosti predmetnega, mlinarjem predpisanega prispevka, naj omenim, da znaša ta eno tretjino polovice davčno uradno ugotovljenega letnega čistega donosa posameznih podjetij na Muri in Dravi. Ze samo iz tega razloga je ta dajatev nevzdržna ter vzbuja sum, da se hočejo pod silo razmer ukiniti naše obrti.
Tudi tem žrtvam se v morebitno korist države ne upiramo, če se nam da odškodnina za našo imovino in če se zadostno zajamči eksistenca mlinarjev in njih rodbin.
Na podlagi navedenih razlogov prosimo:
P. n. ugledna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani blagovoli pokreniti novo predstavko pri pristojnem ministrstvu ter nam doposlati prepis iste tako, da bodo tudi združenja s svoje strani mogla po posebni, v ta namen izvoljeni deputaciji treh zastopnikov intervenirati za popolno ukinitev krivično predpisanega vodnega prispevka za melioracijski sklad.
ki o njegovem zdravstvenem stanju. V mapo se bodo vlagala vsakoletna zdravniška izpričevala, ki bodo nudila popolno sliko o zdravstvenem in socialnem stanju vsakega vajenca. Poleg tega pa namerava Okrožni urad prirediti vsako leto še poseben teden, tako imenovani vajeniški teden, v katerem se bo razvijala propaganda za čim večje zanimanje za vajeniško vprašanje. Imenovani urad bo osnoval tudi vzajemno delavnost j vseh organizacij in društev, ki imajo v svojih pravilih zaščito vajencev in delovne mladine.
Zdravstveni pregled vseh vajencev bo izvršen v približno 5 mesecih. Pozdrav- j ljamo to veliko delo, ki je bilo že dolgo | v načrtu, saj pomenja njegova izvedba ! velik napredek Slovenije v zdravstveni ! socialni zaščiti.
Skrb za zdravje naših vajencev
Na zadnji seji novega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je obravnavalo tudi vprašanje zdravja naših vajencev. Kakor smo izvedeli, so izpolnjene sedaj vse formalnosti, ki so bile potrebne za intenzivni in temeljiti zdravstveni pregled vseh vajencev v Sloveniji. Pregled bo izvršen v prihodnjih mesecih. Okrožni urad namerava dati vsem vajencem • brezplačno popraviti zobovje. Po obrtnem zakonu in po drugih predpisih mora biti vsak vajenec, predno stopi v službeno razmerje k mojstru, zdravstveno pregledan. V tem pogledu so se vršile pomanjkljivosti, ker so se omenjeni predpisi površno izvajali in so posledice teh -nerednosti utrpeli vajenci, mojstri in starši. Okrožni urad bo preskrbel za vsestransko, absolutno in zanesljivo podlago, ki bo točno prikazovala zdravstveno stanje vajenca ter bo tudi skrbel za stalno kontrolo nad tem stanjem. Ti zdravstveni pregledi, ki bodo v najkrajšem uvedeni, bodo pomenili tudi podlago za poklicno svetovalnico. Obenem pa bo iz teh pregledov možno dajati nasvete staršem pri izbiri poklica svojim otrokom, kakor tudi nasvete vajencem, kako naj varujejo svoje zdravje. Tudi za zdravništvo taka svetovalnica ne bo brez pomena, ker jim bo važen kažipot, kako naj se ravnajo v bodoče pri zdravljenju naše delovne mladine. Pregledi se bodo ponavljali vsako leto.
Vsak vajenec bo imel na Okrožnem uradu svojo mapo, v kateri bodo podal-
Obrtna razstava v letu 1939 v Ljubljani
Kakor so lani priredili Hrvati in Sr- j bi svoje razstave v velikem obsegu, mo- j ramo letos to storiti tudi Slovenci. Za nas Slovence je 20 letna doba, od kar živimo v lastni državi, važna zgodovinska doba vsega našega napredka. Obhajamo pa letos tudi 10 letni jubilej obstoja Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI.
Gospodarske razmere v naši državi so se tekom zadnjih dvajsetih let zelo spre menile, industrija, ki se ji mora obrtnik prilagoditi, močno konkurira obrtniškim izdelkom. Tudi pritisk uvoza obrtnih izdelkov naših sosedov v državo je ogromen. Zato naj bode glavni cilj letošnje razstave pokazati občinstvu kaj vse zmore naš obrtnik.
Tečaj za mizarsko luženje, poli tir atije in kalkulacijo v Železnikih
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi za mizarske mojstre in pomočnike tečaj za lu-ženje, politiranje ter kalkulacijo v Železnikih. Tečaj se prične v soboto dne 18. februarja 1939 ob trtčetrt na 8. zjutraj in traja do nedelje popoldne. Nato se nadaljuje prihodnjo soboto dne 25. februarja. V nedeljo dne 26. februarja t. 1. bo posebno predavanje o kalkulaciji zai mizarske mojstre in pomočnike. Tega predavanja se morejo udeležiti tudi mojstri in pomočniki, ki niso obiskovali lužilnega in politumega tečaja. Prijave za tečaj je treba vložiti pismeno z navedbo točnega naslova in poklica do 24. februarja t. 1. pri Skupnem združenju obrtnikov v Železnikih, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila, zlasti o tem, kakšen in kako pripravljen les naj prinese s seboj vsak udeleženec.
K ustanovnemu občnemu zboru v Cerknici
Dodatno k našemu poročilu v zadnji številki navajamo sledeči popravek: Izvoljeni odbor Obrtniškega društva v Cerknici se glasi pravilno: predsednik tov. Vivoda, podpredsednik Urbanc, odborniki pa tov. Sežon, Petrič, Škarja, Vivoda Franc, Kramar Antonija in Bartol. Za namestnike tov. Korče, Kranjc, Bečaj, Škrbec; v nadzorstvo tov. Ron-ko, Zgonc in Marija Semič; v razsodišče tov. Kranjc.
KROJAČI?
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
ČEVLJARJE opozarjamo, da je izšla štev. 9 Obučarske revije. Cena 40.— din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani.
UPSKI POMLADNI SEJEM 1939
Začetek: 5. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpciškog saj-ma, Beograd, Knez Mi-hajlova 33/1.
in častni zastopniki:
Ing. G. Tonnles,
Ljubljana, Tyrševa c. 33. Telefon 27-62 in
Jo s. Bezjak,
Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon 20-97.
Uvedba naročniške telegrafije
Poleg drugih ukrepov, ki jih bo ministrstvo pošte, telegrafa in telefona pod-vzeh za zboljšanje brzojavne službe, pride v poštev tudi uvedba naročniške telegrafije, ki je že precej razvita v zahodnih naprednejših državah. Tudi pri nas se opaža za njo potreba in zanimanje zaradi splošnega zboljšanja gospodarskih prilik v državi.
Da se morejo za uvedbo te službe napraviti pravilni računi in projekti za zgraditev mreže in nabavo centralnih naprav je najprej potrebno vedeti, kakšno je zanimanje za to službo in kakšna je potreba interesentov.
Naročniški aparat, dalekopisni pisalni stroj »teleprinter«, stane danes približno 35.000—40.000 Din in si ga mora stranka sama nabaviti. Taki aparati so bili razstavljeni na eni zadnjih razstav Ljubljanskega velesejma ob priliki razstave tiska.
Prednosti naročniške telegrafije so: direktna medsebojna zveza dveh naročnikov in možen takojšen pismen odgovor. Pri sprejemanju sporočil odpade stenografiranje in prepisovanje, ker je istočasno mogoče napraviti več kopij. Aparat sprejema in beleži sporočila tudi v odsotnosti naročnika. Manipulacija je zelo enostavna in z aparatom lahko posluje in upravlja vsak, kdor je le vešč pisanja ha pisalnem stroju. Brzina oddajanja in sprejemanja je ista, kot pri navadnih pisalnih strojih, ali pa po potrebi še večja.
Pristojbine za to vrsto prometa se bodo računale po času in po daljavi, kakor v telefonskem prometu, vendar pa bodo nižje kakor telefonske.
Interesenti, ki se zanimajo za to vrsto predmeta in hočejo postati naročniki nove telegrafije, naj pošljejo do 15. februarja tl. poštn' direkciji v Ljubljani naslednje podatke:
1. S katerimi kraji predvidevajo opravljanje direktne brzojavne službe in
2. Koliko časa povprečno dnevno, bi se posluževali brzojavne zveze za svoje
potrebe v posameznih pravcih in približno v katerem času podnevi in ponoči.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam ^“”5££££
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81.
umnim
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
TELEFON ŠT. 20-30
CENTRALA BEOGRAD
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
Delniška glavnica Din 75,000.000.—
Udeležba države Din 30,000.000.—
Rezervni fondi nad Din 5,000.000.—
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na, hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
IZVRŠUJE
najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki !
V vašem lastnem interesu je, da vso svoje denarne posle Izvršujete potom svojega denarnega zavoda!
Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.