Leto V.
'ii^ai
'^CKth.
Brije trikrat na m.esec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. - Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdaižtvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Ciklus
Jc bil v lemenatu mu prijalo ni,
in v črni se suknji mu dolgčas zazdi.
Edina rešitev iz zadr'ge te zazdi se študentu pobrati pete.
Resnice ne ljubi, on ljubi dekle, zabave in vino, neumnosti vse.
Ev' slavo hvaliti mu pravo se zdi, laži krog trositi in pikat ljudi.
Brevir naj počiva in kelih naj spi, norčije uganjat zato on živi.
Magistrat in otroški vrtci.
Tržaški magistrat začel je nekaj let sem zidati po našej bližnji in daljni okolici z železno doslednostjo — laške otroške vite. Ti novodobni zavodi poitalijančeva-nja naše mladine prinašajo našim nasprotnikom veliko korist. Okoličanska mati, ako ni res narodna, ne pomišlja veliko — in brezskrbno upiše otroka v »zalego«, samo ker se nič ne plača in ke» dobi »kotla«.
Družina, ki ima otroke v »zalegi«, se od teguje slovenskim društvom, in tako zgubi varno mlade in stare. --Ni dovolj, da jej teh vrtov vse polno v mestu in na Greti, I v Rojanu, pri sv. Jakobu, v Križu in drugod. Zdaj prideta na vrsto še ostala okraja: SV. Ivan in RoCOl. — Vse to sej godi pred našimi očmi, a mi se ne ganemo. —
Skrajni čas je, da se tudi mi upremo temu prisilnemu raznarodovanju. — Naša dolžnost je, da storimo vse potrebno, da otvorimo za zdaj vsaj en o t r o š k i vrt v mestu. •— Otrok imamo za deset vrtcev — nadučiteljic in sposobnih vrtnarie nam tudi ne manjka. — Torej na delo, da se vsaj enkrat uresniči topla želja premnogih slovenskih mater, ki tako težko pričakujejo odpretje otroškega vrta na primernem kraju mesta. —
Posnemajmo junaške Burce, ki se tako ško bore za domače ognjišče.
o
oo
Burke slavnih ZaMžanov
(Narodno blago ; priredil Silvester.)
XXVII,
Iz jedne prej sni h točk o naših slavnih Zabrdžanih nam je znano, tla so imeli ti korenjaki navado, na daljnem potu iti v družbi lepo drug za drugim. Da na tak način niso potrebovali širokih efest, katere so smatrali le za potrato na zemeljskem prostoru, ni težko umljivo. Koliko koristi
da taka hoja pešpotniku, razvidi lahko vsagdo sam, ko jih vendar tudi mi drugi manj slavni zemljani radi posnemamo, ka- -dar gremo po snegu ali po blatu. Toda še neko posebno korist — rekel bi srečo — imel je nek Zabrdžan, katerega ime pa se v veliko škodo ni ohranilo v zgodovini.
Več Zabrdžanov slo je po oskem poti skozi gozd. Bilo je ravno ob času, ko je drevje najbolj pognjalo, in tu in tam visela je kaka šibka vejica črez pot kakor bi hotela popotnika ustavljati. Toda Za-brždani, kaj tacega dobro vajeni, brusili so pogumno ob te zapreke, enako srditemu volu, katerega hude poletne muhe ženejo skozi grmovje in trnovje. Tu" pa se ustavi prvemu možu, nekoliho močneja veja, kateremu hoče pot do cela zaprečiti. Toda korenjak jo nevstrašeno prime, vpre se nekoliko ob njo in koraka naprej. Ko mu pa ni več na poti, spusti jo brez vsakega premisleka. Vej a pa — močno napeta, šine nazaj in vdari zadaj idočega nevsmiljeno po nosu, da se mu kri kar curkoma vlije. Ne manjka veliko, da ne pade na tla. Ko se mu kri nekoliko ustavi, objame ves ginjen svojega predi idočega tovariša in in reče ves v solzah.
»Oh dragi prijatelj — ti si moj rešitelj ! Glej, ako bi ne bil take trdno držal veje, gotovo bi me bila še veliko huje vdarile po glavi in me celo ubila!« - X li imel bistroumni vaščan prav?
Srce!
(Skoval P e p e e.)
Sreč?! - Prepričan sem, da utegne ta neznatna besedica prebuditi marsikate-rej radovednej »brivčarici« umevno radovednost. Seveda pa vsakemur vže naprej izjavljam, da ne mislim iznenaditi čestilce »Brivca« z kakim psihologičnim umotvorom, nego hotel sem le par besedic ziniti o tem občudovanja vrednem aparatu človeškega organizma, brez katerega ni moči dihati, ni piti, ni čutiti, ni — ljubiti.
Kakor so ljudje različni, tako so tudi srca različna, to mi mora vsakdor priznati. —
Srce stare device na primer, ki mirno utripije pod nasipom dolgoletnih prsij, je vse polno zaraslih brazgotin. Če pa taka stara bojevnica zagleda postavo krasnega mladeniča, tedaj jej zatrepeče z mladostnimi utripljaji izprebito srce od amorjevih strelic.
Drugi »povži« tega modernega »kluba«, ki so že mnogim Evieam zmedli glavice, so mnogo bolj nevarni dekletam, kakor pa navadni »povži« »povžarkam«, kajti oni ne iščejo svojih krasotie po sa-lati in fižolu nego širom krasne slovenske domačije.
Za zalim »povžem-Pepčem (primarij če se ne motim) je tudi že mnogej in pre-mnogej hrepenelo zaljubljeno — sreč.
Tega »povževega« kluba slavnoznani »govorančar« »general-povž« Jaka upleta v svojih imenitnih govorancijah med drugo šaro tudi kaj rad svoje čuteče — sreč.
Stoj ! — Malo da nisem pozabil da je tej črtici naslov: »sreč« in ne »povž«.
Torej le o srcu !
Kdo-li ne pozna našega starega Don Juana, tihega Drejčcta, ki stiskaje okolu pasu čvrsto slovensko dekle mu šepeče ; »Oh ljubljena in stokrat ljubljena Johanica, le zate gori moje prevroče —• srce!!«
Še celo našemu mirnemu Karlicu Mlade nedorasle »goske« srce je p<»-j vzcvete včasi|,
dobilo —- ne čebelnjaku — ampak ulnjaku
— semkaj frfrajo »lajtnanteki«, študentki z lepimi brčicami itd. itd. — seveda tudi hitro odfrfolč. Z množenjem let pa tudi vrste teh »bčelic« redkeje postajajo, ktere obletavajo »bakfišov« ulnjak — srce.
Omenjeno bodi še, da je srce take nežne »goske« zelo raztegljivo ali elastično.
Na obalah jadranskega morja, tam, kjer iredentarji radi rjove: »Evviva Ita-lia!«, pa obstoji brezpravilni klub? »pov-žev« iu v tem klubu je znameniti brhki »povž« — mehanik. Ne mislim govoriti seveda o onem povžu, ki je baje lazil celih sedem let čez plot, nego o slavnem udu še bolj slavnih »povžev« devetnajstega stoletja, ki v par minutah nekoliko kilometrov ali ruskih vrst »preslinijo«. Ti povži imajo zelo čudno lastnost, in sicer to, da ne »ližejo« jutranje rose po salati in drugih zeljiščih, nego iz kristalnih posodic tam »pri vijolicah«, — včasih pa »jiitrosline« v Ošp srkati izborno roso. (Če med potjo kakega dolgouhega oslička poteptajo ali »poslinijo«, to nič ne de.)
Naš galantni »povž - mehanik« pre-slini« na svojem »glinen« ob nedeljah po-poludne širom celi Kras in če ga vprašaš k cenili, odgovor vdobiš: »Goni me — srce!« — In to Stankovo st'ce je razteg-gljivo kakor »harmonični« meh : on povzdiguje svoj »hipni« ideal nad zvezde in se strastno zaljubi za celih pet, — ne let, ne mesecev, ne tednov, ne dni, —- nego za pet minut in kaže vedno le na svoje goreče — sreč.
njegovem rahločutečem srcu nežna cvetka za žarkogledo — more to. —
Ko se pa na deželi kak stasiti »ka-nonir« ali pa »dragonec« vrača od kratkega dopusta k svojemu krdelu, obesi mu še ljubca zadnji večer okolu vratu pri vrtnej ograji v luninem svitu šepetaje : »Oh, preljubi Janez, da Ti veš, kako za Te bije moje — srce!
On pa odgovarja: »Predrago srčice, srčkana Micika, ne morem dopov dati, kako mi ob slovesu od Tebe krvavi -sreč!« «
»Moderne« gospice pošiljajo svojim »oboževanim« razglednice, ki predstavljajo z pušičo prebodeno — srce.
Zadnjič ko je bil trn med cvetlicami in ko sem — sam ne vem vsled katerega nesrečnega nagiba, — rekel, da imam prehlajeno - srce, nastal je huronski smeh in moje srce je od tega dne prehlajeno.
Prisopihal sem zopet mesec dni na »brzopihu« iz svojega pregnanstva v nepozabni Trst in ko sem bil med svojimi predragimi prijateljicami, prijatelji, znankami in znanci v redutni »Politeama Ros-setti« in gledal na odru pri šaloigri »Baron čeljar« mojstra Podplata iu njegovega baronskega pomočnika Naeeljna, poskakovalo mi je v prsih samega veselje kakor žogica — srce.
Sledečo nedeljo je bila neusmiljena mrzla kraška burja z vso svojo ojstrino po tržaških ulicah vsakovrstne lepe, grde,
kisle, vele, pegaste itd. obraze redkih spre-hajalk in »plečnikarjev« ter nosila vodo po sinjej Adriji liki prahu po belej cesti in v mojih grudili podija so se burno ne-opisna čustva, ker zapuščal sem zopet 1 rst in v njem prem i le mi «povže», «krokarice» iu «krokarje», krčilo in stezalo mi se je vsled tega kakor kovaški meh to moje tužno — sreč, v njem pa je pokalo in treskalo kakor led na zamrzlem jezeru.
Hrepeneti, želeti, zaljubiti, poskakovati, biti, krvaveti, biti, krčiti, stezati, pokati, skakati, vneti se in goreti, —• to so različna svojstva, za koja trde različni ljudje v različnih položajih, da jih ima to vbogo — srce!
Kakor je navada!
Popotnik pride v tujo vas, Kjer spomni se, da bil bi čas Pošteno se obriti. Brž stopi v brivnico in tam Bil brivec je celč še sam, Koj se pripravi briti.
Pa vode on ne vzame — glej, Na milo pljune mož, o fej ! Kaj tujcu je storiti ? Ta hitro skoči na noge In pol smejč in pol čudč Veli: «Nikar me briti !»
Začuden reče brivec ves, Ker potnik ni se dal zares Na ta način obriti! «Na milo vam, ker tujec ste ! Domačim — pljunem koj v zobe In vsak se da obriti !»
Silvester.
K
Moder svet.
(Iz hrvaškega).
Z Nemcem čudi se Magjar Kaj na um je drugim palo Da i oni h'čejo svoje? Pametno je to-le dvoje : Vsak da svoj je gospodar Malo njima bi ostalo.
Mira z novci res ne sluje, Le-jo vzemi, ti si bogat, Njej bogatstvo doti kuje, Tebi pa — okrasek rogat!
P—ž.

BRIVEC
Str 3.
Zakaj nosijo Angleži črne in Burci rumene čevlje?
O tem vprašanju so se dlje časa pie-pirali v veliki družbi. Navihanec, ki je stavil to vprašanje, pa se je smejal mali-oijozno; a ko je videl, da vsa sicer modra družba ne more pogoditi pravega odgovora, se je pa on odrezal: sram vas bodi, * d a še tega ne veste! Burci i m a j o z a t o rumene č e v 1 j e , k e r 11 i s o še dobili od Angležev
»biksa«!!
S tem odgovorom si je mož zagotovil glas najbolj modrega v tej družbi!

/a one ki razumejo laški.
Ni davno ko je vodja od »Gasa« poklical vse »podložne« užigalce, delavce in sploh vse »d e 1 a v n o o s o b j e« ter jim tako le govoril: Savfe fioi, che mi sod vostro padre, e che penso por voi altri: qua vedo tedeschi, italiani e slavi, tutti siamo lina famigba, pero, — d' o g g i i m p o i in <1 u e s t a o a s a non si parla altro che italian. Rioordeve ben, chi dimanderi al suo compagno un fulminante per slavo — verra licenziA senza perdono! — Dunque fioi guardeve ben ! — Adesso podfe andar per i fatti vostri.
Gospod »diretor«, spada med tiste »prifurane« Italiane, ki mislijo, da Trst leži na Laškem. On nič ne vč o spravi avstrijskih narodov; on noče razumeti, da so v Avstriji vsi jeziki enakoveljavni; on je mnenja, da v Trstu, ali vsaj pri »Gasu« in na magistratu je »kos Italije« in ta košček je treba braniti. —
Mi pa smo prepričani, da naši očetje ost nejo to kar so, če tudi so prisiljeni za-rad kruha zdaj laško polento mešati. —

Neki ud »povža« (morda je bil genera-lissimus) pohvalil se je kako sta on in njegov bicikelj n e ra zd r u ž lj i v a.
»Kako to, — pripomni tretja oseba, ki je sedela poleg, — ali je bilo to tudi nerazdružljivo, ko ste vi ležali v grabnu vaš bicikelj pa na cesti?
i ^
Ženska trma.
1
Dva zakonska sta šla mimo nekega travnika, kateri je bil pokošen.
»Glej no. mož, tukaj so že postrigli travo« pravi žena.
»Kako to, saj se vendar trava ne striže; trava se ko*i, opomni mož.
»Beži no, beži, striže, se striže ali, nisi slišal. I u on je zopet ugovarjal. Ona mu tudi ni ostala dolžna odgovora. Pričkala sta se dolgo časa. Kar prideta do neke vode. Mož, kateri je zgubil že potrpljenje, prime ženo za vrat in jo potukne v vodo.
»No zdaj pripoznaš, da se trava kosi in ne striže?«
Zeua pa katera je imela glavo v vodi ni mogla odgovoriti. Vzdignila je roko ter z dvema prstoma delala kakor da bi strigla.
Istarski sršeni.
Trojni save« ima ploda.
U zadnjoj porečkoj »babi« (to je list pod imenom »L' Istria) čitao sam kritiku
0	interpelaciji zastupnika Spinčioa glede ponašanja c. kr. žandara u njekili kotarih. »Baba« brani dotične kotarske glavare, ona diže u nebo dielovanje žandara proti »barbarskim« Hrvatom na obranit miro-ljubivih (?) Talijana te napada na inter-pelanta svakojakimi pogrdami. I eto mi smo (loživili, da naši Talijani — koji su svi irendentaši — brane c. kr. organe. Bit če
1	razloga: Rez birokracije, bez bajuneta |)ropalo bi hitro talijansko gospodstvo u Primorju !
Vc-
V odgovor i „cauzonette poplarr'
s katerimi sramotijo Lahoni slovenski narod in dražijo neumno ljudstvo zoper nas, je zložil nekdo, ki ima ob deževnem vremenu dovolj časa, to-le pesem, katera je bila priubčena v goriških lisiih in katiro je naš »siloviti» pesnik preustivjil za naše razmere :
Trst italijansi!
Zaradi kup Židov, ki litijska ljudi Naš Trst verujete, talijanski še ni ! Slovenski odpadniki, pomnite vsi: V Trstu tu vse je slovenske krvi !
Caneola, Raskovič, Slokovič, Fabian«, Li Glesič, li Jaklič je pristen Taljan ? Le pojte se skrivat v brkinske gore, Pipati ste vsi od petč do glavč !
In «Romolo», «Remo» pač mislita si Od Vas tako grdo pipatih ljudi : «To pleme ni našo, se vidi takoj, Pipato to bolje kosam Nabergoj !»
Tolminsko, Ipavsko je rojsten vaš kraj, Kjer sliši, se misli, slovenski zakaj : Italija polna je naših ljudij, Ti lačni so sami, polente tam ni !
A Trst italijanski, tu laško je vse, Gropada in Trebče, kdo tega ne ve?! Koj zjutraj se sliši ta šmentan zakaj : «Le pojte ga noter, perjatu, nazaj!«
Se Afrika divja in Menelik sam «Aviti kulturi« se stavi na bran; Dandanes za žabe kultura je vaša, Mi je pa nočemo, kdo vas po nji praša ?
Kaj Dante, Petrarca li brigata nas, «Avita kultura» ostani za vas! Le sveta patrona Ciril in Metod Učila omike sta mili naš rod.
Trst pa je laški, tu laško je vse: St, Jernej in Skedenj, okoličanske goro ; Le Garibaldinee, naš Poldo je pristenSlovan, Še za hlapca ne sprejme ga boter Suban !
o
oo
Odprto pismo.
Dragi Meze! Iz najboljega vira smo izvedeli, da vi menda imate najboljše mazilo — v ozdravljenje —- razbitih nosov. Pošljite nam eno škatljico tudi v Trst. In če Vam slučajno primanjkuje — obrnite se do g. Brčerja. Brez zamere Vam udani
Nosan.
P. S.
S tem maziUTm bi se te dni delali dobri «gšefti» v južni Afriki; v Angležkem taboru imajo žo toliko razbitih nosov, da ne vedd kam ž njimi. -— Torej, potrudite se morda pojde! —
*
Sežanski „zmaj" se zopet oglaša.
Županstvo je razposlalo «poljske čuvaje*, da ga iztaknejo; ker je posebno »mladini nevaren*. — Pravijo, da kadar kriči in sika z jezikom, se človek kar strese od silnega strupa, ki mu bruha iz ust. — Ako ga zasačijo pred jamo Vam naznanimo.
Ksantipa.
Veliki ples
sodarskih pomočnikov bode v soboto dne 3. svečana 1900 v robitni dvorani gledališča «Politeama Rossetti«. Sviral bodo vojaški orkester, pred odmorom bode krasen kotillon. Ples vodi g. Umek. Začetek ob 10. uri. Ustopnina 1 krono.

BRIVEC
Str. 5
Volitev na Goriškem.
Debelega prašička
so nabavili volilni na Krasu takoj po izvolitvi grofa Coroninija državnim poslancem, ga (prašička namreč) zavili v mastno brzojavko ter ga poslali gospodu grofu kakor simbol načina, kakor je bil izvoljen, pa ne prašiček, ampak gospod grof Coro-ninil —•
Kaj je doslednost!
Višek doslednosti je, ako kdo očita komu — o tem pa ne mislimo na »Primorski list« — da se je z »nesrečno« kandidaturo Coroninijevo osmešil, a pošilja potem svojce tja z nalogom, naj — volijo grofa Coroninija!
Najnovejši kurz za pouk v slovenščini
so menda otvorili tam doli v Afriki. Ko je namreč gospod Alfred Coronini zalučal svoj državnozborski mandat od sebe, je navol tudi ta vzrok, da ni vešč slovenščini. l)a si prežene muhe, ki so mu brenčale — okolo glave, je napravil malo ekskurzijo doli v Afriko, in glej čudežni efekt!! Gospod grof pobira zopet tja v jarek za-lučani mandat, iz česar moramo sklepati, daje rečeni nedostatek temeljito odpravljen ju da si je gospod grof, potovaje do vroči zemlji afričanski — o tej vročini bi vedel; kaj povedati dragi zavezniki Angleži in Italijani —, pridobil potrebno znanje v slovenščini, a z znanjem tudi toliko usmiljenja z ubogim slovenskim ljudstvom, da je ne bo več brez potreb pehal v mučen in drag volilni boj !
Dober nasvet slavni vladi.
Nedavno so poročali časniki, da vlada daje nemškim uradnikom na Štajerskem nagrade, ako se uče slovenščini. Bi li ne bilo bolje, ako bi te uradnike poslala v Afriko?! Ce bi tudi ne bilo ceneje, pa hitreje bi šlo gotovo; gospod Alfred Coronini n. pr. si je v par tednih priučil toliko slovenščine, ( a je iz nesposobnega postal sposoben poslanec!
Dva osemdesetlotna grede k maši: To je vendar greh Marika, da gre danes tako malo ljudi v cerkev.
— O ne, je že prav Johan, pa pride toliko več na naju, kadar bo Bog dobrote delil. —

Velecenjeni gospod S.!
Tukaj.
Vi ste se pritožili, da je Brivec v 36. številki pr. 1. razžalil vso finančno stražo z ono notico «osem straž na eno ženo». Jaz Vam moram pa odkrito reči, da pisec onih vrstic, ki so se sicer prav zadnji tre-notek urinile v list, ni imel niti najma-njega namena žaliti vaš častni stražniški kor. Saj to ne grč če same pomislimo koliko je naših vrlih fantov pri fin. straži. Zaključek pravite, da ni bil umesten, ker fin. straža mora storiti svojo dolžnost, in tudi ima ona dovolj plačila, da ne potrebuje poboljšekov za silvestrov večer. V tem imate vi prav, — saj imate bolj "o plačo od učiteljev in kedo Vam jo ne privošči. Verujte mi gosp. S. da je bilo pi-secu samemu žal, ko je zvedel, da ste ga krivo razumeli. To sem bil dolžen povedati Vam v pojasnilo. —
Z odi. štovanjem udani
Brivec.
Jezična Polonca
Dragi Brive !
Naj pred Ti voščim en srečen nov let, ko-ker sem s, ga sama seb' in Ti povem; de z mojo službo por rešpehtarju ni nič. Xu dan sem holt župo preveč osolila pedentar jo je pa nesel na mizo. Coz en eajt pa vem perleti in prav': »gospud rešpektar so za-šafal, de pejd brž not.« Jest grem kar z bertalom in šefljo. »Koko se pa prav tak' žup', kakor je dons, k' je preslana?« me vprašajo. Mene jeza popade, pa pravim: »Meškutarska al tajčarska!« Bli so holt tajčar. »No, k ja tajčarska«, prav j o reš-pehtar naprej, »pa pejd še dons stran, ta-ceh ljdi jaz ne maram' k' so tko mal av-spildan.« Bel zmeri, kaker vsi tajčarji», pravim in grem.
Po "kosil sem imela že eajhnes, v katerem je blo zapisan, de sem groba in de na znam župe kuhat. Pa jaz sem eajhnes strgala. Kaj maram jest za eajhnes, sej toko lohka dist dobim.
Zde j sem brez dinsta, pa hodim v taberk k »Brivcu.« On ima velik denarja per takih kuntih, k' so s' naročil' platelc, naročnine pa niso odrajtal. Pa je »Brive« prosil mene, de b' šla na sekaejon k tistim, k' se neč ne zmenjo za frajndleh besede in so že po več skep dolžni. Se bomo pa kmal vidli, tode jest povem, da ne grem prej s hiše, dokler ne bom odrajtana, če gre prav vse c' grumt.
Pa so res špasni tak' naročniki, ki bi le prejemal platelc, pa ne plačal. To je menj kot nič!
Alston s ta tragljivimi plačvavci se bomo kmal vidli, ta pridnim se pa na-komenderam.
Adijo za ta eajt!
Vaša
Polonca
v taberh per „ Brive'.«
Trgovski pomočniki v Trstu
vabijo na veliki ples, katerega pri rede v nedeljo dne 4. februvarja t. 1. ob 10. uri zvečer v sijajno razsvitljenem in ozaljšanem gledišču «Armonia». Svirala bode vojaška godba peš. št. 47 iz Gorice. Plesovodja g.
Ivan Umek. Vstopnina 1 krono.
oo o
Plesni venček
v Rojanu bode v dne 11. svečana, v prostorih konsumnega društva. Prireditelji Brivčevega večera, opozarjajo slavno občinstvo na zgornji venček, da se ga gotovo vdeleže — brez ozira na Brivčev večer. Saj kdor ima voljo, veselje in cvenk gre lehko v Rojan pa pride pozneje pogledat, ako ga veseli, tudi na «naš večer».
Pomagači.
Mladi častnik je zapustil vojake, in šel že v drugo čez veliko morje, da bi si poiskal kako službo. —
Praša nekega krčmarja, mesto točaja. Ta vidi takoj, da je človek bil boljšega stanu. — »Kaj ste prej bil?« — »Lajte-nant!« — Tako, me je žal, al jaz ne sprejmem moža v službo, če ni bil vsaj »oberst«.
»Vidiš, pijanec šutasti, koliko denarja zapraviš, lahko Iti preživel s tem družino celi teden. —-
—	»No ja, pa bi nobeden ne imel kaj jesti.« —
Mati je šla v glavno mesto, da poizve kaj se nje unulc uči.
—	Kaj pravzaprav se učiš Nace ? —
—	E„ saj veste; v filozofijo sem se upisal.
—	Zakaj ne v kemijo? —Kako prihajate do kemije? — Ker tvoj oče je bogat; po njegovi smrti bi lehko odprl kemično tovarno. — Ali nisem še slišal, da bi kedo odpiral filozofične fabrike, —
DOPISI.
misli : Ali bi ne bilo bolje, da bi pridno
kmetoval. Zdaj pa še jezika več ne znam Iz Avberja. Naš stari ^ šef ^ še vedno sCibin)šeiltaj>> pusti kr6raarje in delaj po-
koro». Take in enake misli jo imel iu ves v solzah je prišel v brivnico z milo prošnjo :
hodi kosmat okoli, ja in še bolj ko nelu Vidi se mu, da je že star. Moči so mu
opešale, treba mu bo zeta. Obrniti se nam ; ,D).agi Brjve(lj ost,.gaj me (lo kože> dm_
bo treba do mesarja, da ga olupi, ]>otem mu morda ne zrastejo več ane kocine.
Tudi flajdo ima še vedno isto, ki mu večkrat zleze na stran. Večkrat piše sem ter ja po cesti — menda v smislu v ljubezni. Da bi ga bil videl en dan kako kislo se je držal, ker ni bil izvoljen za volilnega moža. Ko mu nekdo opomni, da ga. stavijo za moža. rekel je (pri vsej svoji žfilostui duši hotel sem reči ironiji, da je bil dovolj tedaj, ko je bil za precedil i k a, ko je pisal. Hentajte, na, na!
Ti ubogi Tonček, kam te bo burja zanesla s tvojo politiko in eompagnia nera. Da boš pa tudi to bolje razumel, imenoval je svojo nasprotno stranko eompagnia bela, seveda sam pa pripada comp. neri, črno jc nasprotno belemu. Že barva bela sama na sebi je znak nedolžnosti, črna pa žalosti in nemir vesti Ta se je torej sam obsodil, da je nasprotna stranka e„mp. bela toraj njega prištevati se more le črnim,
Daj skaži se vendar enkrat, mojstra ter ga dobro ostrgaj do živega ker drugače je res v nevarnosti, da nam ga poberejo v ktero menežarijo za pristnega zamorca.	Črno na belem.
Nezadovoljnost na Pivki. Na dobrem glasu si se svojim obrtom, po našej zemlji; samo na Pivki te malo poznamo. — Pridi, zdaj je najprimerniši čas, kosmatinke brit'. Poglej jaz poznam neko »Tildo«, ki je kaj brihtna golobičica, tudi ni zadnjih svoje vrste, samo to slabost ima, da »barvo« spreminja. Ko bi ti imel zdravilo za to bolezen bi kaj veljalo. — Ako prideš, ne prikaži se brez lepega »haveloka«, ker ta mora biti, da te ne zamenjajo za druzega morda za Rezjana. — Vi uganjate v Trstu pustne večere; pr> nas pa je Pust tako pust, da ga lehko pri miru pustimo.
Tvoj prijatelj.
Iz Dornberške okolice. Pri nas imamo ne prav starega medveda, ki je še pred par leti hodil se brit k krčmarju Krševanu ; tu vam je znal vse jezike, samo slovenskega ne; čudno kaj ne! Kedar si je nabral kaj cvenka gaje vse vabilo : živio I.! živio Z.! živio S.! Kadar pa revček ni imel beliča, so mu pa nasprotne pozdrave dajali: kosmatincu ne damo na kredo, kedar bodeš imel «beči» pridi, za tebe ni krede ! Medved stisne rep med noge in si
gače se ne vrnem domu«. — No in milosrčni Brivče gaje «oštrgljal« do krvi. Zdaj upamo da ozdravi. —
Pomagač.
Na Gorjanskem živi Krašovcem dobro znani Mazinec. Človek je jako usmiljenega srca, posebno do živali. Tako n. pr. ima v hlevu par konjičev tako rejenih — da mu je treba dati medajco iz repe. Uboga para, kako kleverno peketa z povešeno glavo, in vleče Mazinea in morda še par centov človeškega mesa v Rihenberg. V tem si pa kljuse misli : «Sena peščico, ovsa dve zrni; zdaj pa vlači te trebušarje po svetu. Naduho imam že dve leti, rebra mi vsak prešteje; vsakega voznika bi bilo sram imeti tako kljuse — ali naš Mazinec, se niti ne ozre in ne vidi moje solze. Uuh, ali nimajo ljudje več srca do nas! Saj ko bi smel bi šel sam k žandarmariji, bi prosil varstvaali revno »kljuse« pri
toliko sreče, :.ko me euješ
Kljuse.
trdosrčnem gospodarju ima kakor pes v cerkvi. Brivec, usmili se me !
Učenjak
Zamišljeno drži se mož, Misleč: «Sem učenjak!« In s čela kakor brušen nož Mu sije um — — na tlak, Na rlak, ker vedno gleda vanj, Kakor bi pe^ek štel: A glave te vse polne sanj Se satan ne bi vzel.
Silvester.
o°o
Tiskovni pogreški.
Neki list je v samih superlativili proslavljal svojo stranko in nje vzvišene namene. V teh slavospevih pa se mu je urini! nastopni tiskovni pogrešek :
Tako, dragi prijatelji in somišljeniki, smete mirnim srcem slediti naši zastavi, ki vas gotovo dovede tja. kjer je — mesnica! (resnica).
Iz poročila o neki soareji: Vsa i>0-zornost se je koncentroVal na gospoda Zeneboja, ko je predstavljal svojo lju-beznjivo — gosko (gospo).
Iz nekega govora o pobratimstvu med Slovenci in Hrvati : Govornik se je poklanjal zveri (zvezi), ki nad Slovenci in Hrvati razteza svoja varstvena krila.
Iz nekega drugega govora: Ako bo narod dobro spal (stal), se bo nam vsem dobro godilo.....
Iz govora o «Naši straži« : Iz teh dveh načel: gospodarskega dela in narodne eelokupnosti je iztesana ladija «Naše straže« in ti dve ideji sti tako krepki, da se ne boji nobenih vinarjev (viharjev)....
o°o
Telefonade.
Iz bojišča. Engležka «patrula» gleda čez brda : Goodam, ali vidiš, kakšnega Buren?
J o n : Ne vidim, Samo tam z onim hribom se nekaj kadi, gotovo pečejo litirei krompir, pa ne bojse, do tja je najmaujc 200 kilometrov.
Patrula se vsede in si zapali zavitke, kar naenkrat se prikaže za bližnjim zidom nad 200 burskih glav, ki za bežečo stražo vpijejo: — «Kam bežite s čokolado fantje!» —
o' o o
Telegrami iz južne Afrike.
Kapland. (ieneralisimus lord Roberte je že prišel v Afriko in takoj zasedel --brzojavni urad! —
Tugela v sredo. Ravno zdaj mi je poročil «varni« genaral Buller. —
Tugela v četrtek : Skušali smo utiho-tapiti «engliše varc« med Burce, ali na hribu je toliko špijonov, da smo v begu zgubili 17 kationov, 800 naših je padlo, a 1509 se jih je udalo Bureem, ker niso marali iti še na uni svet.
London. Ministerstvo oboroži deset regimentov žensk — sprejemajo se samo take, Iti ne beže pred možkimi.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj doni in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. lcr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z abž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.
BRIVEC
Htr. 7.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim mauifaMuriiiiii blagom,
ITdobiva so najboljša Kotonina bela in ru-java /ai razno možko in žensko perilo. Mo-.
derci najnovejšega kroja.	j
Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žrpniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode.
—.—.—
Izdelujejo se možke obleke po meri.
U/.orci na deželo se pošiljajo /.as»tonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.

AAAAA/MMMM
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila 111.
M _kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
0	l m ■!■ 1 sadje, ribe, vina itd. mm ^
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po žele/.nici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. 11. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. 11. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoreu dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
0
v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s.
suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Čemu v Ameriko
ko si (loma lahko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih 7. napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante v
MOOOOOOOOOOOO«
I. VIČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil ost. Pi
'iporoeuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač. ______
„Slavisches Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga 1 prodaja tobakarna Lav r en čič, v Ljubljani bukvama 8chwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansk gibanje in temeljito razpravljata najvažnejši dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poln ikar ne bi smel biti brez tega lista.--
n
m

VABILO
Na korist dijaške ustanove
BRIVCEV VEČER
X.
7
v nedeljo 11. svečana 1900
v ulici Kjoza št?. 5. (Salon Tersicore).
Brivcev večer je domača zabava.

Vspored:
Večer prične ob 9. uri s plesom In konča s plesom ob3. uri zjutraj.
1.	Ob 10. uri bode sprejem južno afrikanske bande iz bur-skega bojišča; ako ne zakasni ali na potovanju ne utone.
2.	Strašno smešen dvoboj med Burcem in Angležem, ki skoro gotovo konča z bonbardiranjem zadnjega.
-^-^fc^rfe*:^ Šaljivi prizori ad libitum
V polnoči :
„Brivčevo prerokovanje" o novem stoletju.
Šaljiva pošta ponese pozdrave in dovtipe na vse dele sveta..






Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireneo" št.I.
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko iu belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno 11 zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg. - LJUBLJANA - Glavni tu,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje eene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
{{ Leposlovni list za ženske i /,-haja v Trstu dvakrat v meseni. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri povesti, pesmi in razne podnčne nasvete za matere in h č e r-ke. —Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo „Slovenke" - Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po'primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.	Q
O OOOOOOO OOGOOOC
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - TRST - nl;oa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in koionijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatvc samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. - Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceyion, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
0 11
rcjiistrovana zadruga z omejenim poroštvo m, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne iilog-e in obrestuje 4°/o- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj o Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. j obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.6«3.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.6«
1895	„ 88.644.52
1896	125,448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji Gkrat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Prva slovenska trgovina z želežjeni Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicn & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste. pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, Jcrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizlcih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20. "Tptf
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
o*s
4
i
Pozor!
J!
55
Pozor!
za leto 1900 je izšel.
Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice.
Cena 30 nov. (60 h. po pošti 35 nč. 70 h.)
>

>