23
6-2006
Pozna jesen je.
Ogolele hoste lilasto prijateljujejo s plavinami 
hladnega neba. V doma~nosti od nekdaj prepo-
znavnih pogledov so vse razdalje pribli`ane. 
Tudi zabrisane. Jesenske mehkobe se dotikajo 
kro{enj in se vra{~ajo skozi nebesa. Iz njihovih 
hladnih barvitosti se v obrobje nedore~enosti 
pripenjata naklonjenost in skrajna predanost.
Jutro na Kovku (962 m) nad Colom.
Pol osmih zjutraj. Pred soncem.
V otrplih teminah spe hribovski silaki. 
Njihova ple~ata te`a rine v {e zeleno De`elo 
(Vipavska dolina), sivo pa plavo nebo se zdi 
prazno, naveli~ano, sitno, sragasto, {trenasto, 
Jutro na 
Kovku
 Rafael Terpin
navle~eno kot topla odeja ~ez shlajeno krajino.
A kaj!
Glej!
Nekje iznad ljubljanskih hribov se je skozi 
po~en {iv sem ~ez vrh Gore vlilo za prgi{~e 
nenadne lu~i. Porde~ili so – svetle~ kri` poleg 
mene, redke bilke pod njim, zgornji robovi skoraj 
praznih kro{enj. Pod temnim nebom so naenkrat 
izstopile dolinske megle, ki jih prej ni bilo zaznati. 
Bile so tanke, skoraj prozorne. Nad njimi se je na 
temnem obla~nem la{kem nebu v {krlatu posta-
vil ^aven. V rde~e iskrivih prebliskih je zacvetel 
ves Rob mimo Podrte gore, Sinjega vrha tja do 
Otli{kega Maja in naprej. Zadrhtele so naenkrat 
vzdramljene meglice, se okitile z zlatom, vzvalo-
vile v prvo jutro. Od `ivljenja med danes in jutri 
zasmehovana du{a se mi je vzpela v stremenih, 
dvignilo in poneslo jo je nad razko{ni {krlat opr-
hanih kro{enj, vrglo jo je v nebo, domov.
Trenutki so igrivo tekli kot vsakdanja voda 
v grapi. Z oran`em in ble{~avim zlatom vred 
sem klecnil vase. m
Rafael Terpin, Jutro na Kovku, akril. Foto: Marjan Brade{ko