Nr. 8. Celje, 5. Novembra. 1882. Kmetski prijatel. / quem freunb. Iihaja t salo pervo in tretjo nedeljo r mesen, in košta | Rokopisi se nasaj ne pošiljajo. nefrankovana pisma »e ne s poštnino »red ta celo leto 1 gld. 5« krajcarje», u pol sprejemajo. leb 80 krajcarje». | Za oinanila se plafa aa navadno versto 8 kr. _Denar sa naročilo kmetskega prijatelja proaimo pošiljati » gosposke ulice številka (Herrengasse Nr. «.) Cesarsk praznik. Lep in veličasten praznik je bil, ki smo ga v nedel o 29. oktobra praznovali v Celji. Pripovedovali smo že našim kmetskim prijatel ,em o delovanji velikega ljudskega cesarja Jožefa II. Zdaj stoji podoba visocega prednika našega ljubljenega cesarja odkrita, in sveteča se, da imajo veselje vsi tisti, kterim blagor ljudstveni do serca gre, kteri cenijo in častijo dostojno nar ve ega prijatelja in dobrotnika , kterega so kedaj imeli kmetje v Avstriji, kolikor mu gre. Akoravno je bilo treme gerdo, bilo je vendar več tisoč ljudi vsacega stanu nazočih, ko se je odkrila podoba cesarjeva, ter skazali so s tem, kako serčuo čislajo in častijo rajnega velikega cesarja. Da se je s celim sercom vdeležila vsa spodnja Štajerska dežela tega visocega praznika, pričajo nam ljudje, ki so došli praznovat ta visok dan v Celje, pričajo nam tudi venci, pisma in telegrami, kteri so nam došli ta dan , ti nam kažejo, da je bilo vdeleženjo vesoljno in prav ser.no. Pevska društva, ognjabr&nitelji, telovajci, veterani, kmetje, mestnjanje, plemenitaši, rokodelci, vradniki, zdravni.i, vsi stanovi došli so vdeležiti se svečanosti Zastopi občin in društev poslali si odbornike, deržavni in deželni poslanci bili so nazoči, 42 vencev položili so na stopnice spomin-kove. Ko je godba začela .Bog obvari Bog ohrani* igrati odkrili so se vsi nazo i, ter verno je poslušala množica patrijotične glasove. To je bil začetek svečanosti, Ko se je zagrinjalo odkrilo med cesarsko himno, kteri vsacega ve. lega Avstrijanca navdušuje, ko je bilo viditi Jožefa II. v sredi med svojim ljudstvom, vsako serce je gorkeje bilo. Veli. asten trenotek je bil, nobeno oko se ni ganilo, vse je bi!o tiho, in ta veličastna tihota govorila je glasneje, kakor tisočeri klici bili bi mogli čutja razodevati. Marsikakega naših nasprotnikov grize, da se je praznovanje tako veličastno. tako vredno velicega cesarja dokončalo, pa bilo je tako, in hvala Bogu nikdo ne more tega premeniti, Gotovo čet tisoč štajerskih kmetov poslušalo je besede, ktere so se govorile pri odkritji, in vsi ti so priče, da gin ^aifa-^ttfL 6« mar ein fdjönc«, etliebeube« Jeit, roeldje« j Sonntag, ben 29. October. in her Stobt giUi ge. j feiert rourbe. ffiir haben unferen bäuerlichen Jreun-; ben fd)on einmal von ben Itjaten be« nrofcert «olf»-faifer«, 3ofef II, erjagt. fte()t ba« Stanbbilb be« erhabenen «otfaljten unfere« geliebten Staifer« offen unb glänjenb ba, jut §erjen«freube aller, bie ein Set} für'« Bolt hoben, unb bie ben größten Jjtreunb, melden bie Bauern in Cejterreid) je gehabt haben, fo fd)ät)en unb ehren, roie er ti nerbient. SroJ be« fd)(ed)ten SSetter« roaren Jaufenbe oon SDlenfdjen cHer Stänbe bei ber Gnthüdung anroefenb, unb gaben baburch ihrer tiefgefühlten Serehrung Suäbrucf. Hu« allen Üjeilen llnterfteicnnarf« roaren 9Wenfd|en, »ränje unb »riefe unb lelegrautme ge-tommen, jum Beroeife, bat bie lh«lnahme an bem Jefte eine allgemeine, eine tiefgefühlte fei. Sefang«-oereine, fjenetroehren, Jurner, Veteranen, Bauern, Bürger, «beline, ©eroerbetreibenbe, Beamte, Serjte, ade Stänbe roaren erfdjienen, um ber ^eierlichfeit beijuroohnen. Semeinbeoertretungen unb ©eft-afdiaften fanbten ihre Sbgefanbten, Sbgeorbnete be« iReich«-rath« unb Sanbtage« roaren anroefenb, unb 42 «ränje legte man an bie fteinernen Stufen be« ehernen ÜRonumente« nieber. Sil« bie OTufif ba« „®ott erhalte" anftimmte, ba hörte bie Stenge entblößten Raupte« ben patrio-tifd|en «längen ju, unb e« roat bamit ber Ülnfang jum ©ntljüllung«fefte gegeben. «I« ber Sdjleier, mit roeldjem bie Statue bebedt roar, unter biefen jebtn brauen Oefterrei^er begeifternben «längen pel, unb 3ofef II. mitten unter feinem Bolfe fid)'t>ar rourbe, Hopften aller §erjen höher. @« roar ein unbef^reib-lidl feierlicher Slugenblitf, fein «uge teroegte fich unb biefe lautlofe Stille fprartj tjunbertmal lauter alt taufenbftimmige 3urufe. ®ar mannen unferer ®iber-fachet ifl ti nidjt recht, bafe bie «aifetfeier fo roürbig unb fo hcttlu$ oerlief, aber fte iji nun einmal fo geroefen unb lägt fid) @ott fei Sanf nicht anber« machen. @eroi| über Xaufntb unterfteirifd)e Bouern laufchten auf bie ffiorte, bie bei ber ftnthüBung«. Dessšaji list ins '/, pelt „Ssspsdarstvsss prilcje" kst prllot»- se ni igrala komedija, ter da so šle vsacemu nazo-čemu te besede do serca. Harsikteremu blisketala se je solza hvaležnosti v očeh, ko je čul, kaj je bil cesar Jožef svojemu ljudstvu. Ni bil samo cesarski gospodar, bil je svojemu ljudstvu nar boljši oče, nar žlahtnejši in nar bolj odkritoserčen prijatelj. Cesar Jožef je hodil po poti, kjer raste tem in osat, po poti čednosti in poštenosti, in njegove naredbe, ktere je napravil v blagor svojega ljudstva, pridobile so mu mnogo sovražnikov. Bogatini in veliki posestniki, kteri so bih navajeni gospode kazati in lenobo pasti, bili bo njegovi nar hujši sovražniki, ker cesar Jožef oprostil je pohlap-čene kmete iz nečloveškega jarma robotstva, kteri so mrlidjfeit, unb feine Wagregeln, bie er jum ®ohle unb ©eile feine« Solfe« fchuf, oerfdjafften ihm ber geinbe genuq. Die Seichen unb Sefi|enben, bie bamal« ba« tficdjt befugen, bie geroohnt roaren, bie grogen unb mächtigen ©erren ju jpielen, felbft aber ju faulenjen, roaren jumeift feine jjeinbe — benn 3ofef II. befreite ben für fie arbeitenben ge-fnechteten Sauer, au« bera menfdjenentroürbigenbcn 3oche ber Seibeigenfdjaft, et machte ben Sauet jum »lenfchen. SBie heute bet ®runbbefi|er feine Ddjfen jählt, fo jählte bamal« ber ©ert feine Sauern unb biefe mugten im ScJ)roeige ihre« Hngefichte« bie «f betten oerrichten unb burften nicht flogen unb nicht murren, roeil fie ja Seibeigene roaren, bie man ein< fach prügeln unb in'« ©efangnig roetfen lieg, roenn fie nicht gehorchten. > «aifer 3ofef II. machte bem ein Gnbe, et be> freite feine Sauern au« bem fclaoifchen 3oche, et «litte ben Sauernftanb unb oerftnnlichte feine Siebe unb Slire mohl am beften bamit, bag er auf einem telbe in »Iahten einem Sauet ben Sffug au« ber anb nahm unb bamit felbft aeferte. Da« mar ben ©erren bamal« ein @räuel, benn ber Sauet roar ba« bidigfte unb befte 3ftbeit«tl)ier, roelche« bie ©errfchaften hatten, unb fie fahen e« mohl, bag ber eble »aifer anber« backte, al« fie. »ein fflunber, roenn biefe Beute, bie reich unb mächtig roaren, bem »aifet Srügel oor bie güge roarfen. So roar e« bamal«. Da« Solf jubelte bem »aifer ju, roährenb bie 3tu«fauger beffelben mit allen möglichen aRitteln gegen ben erhabenen Segen» ten arbeiteten. Unb auch i'fct nach hunbett 3 hren giebt ei noch SWenfdjen, bie ftch nicht fchämen, bem Sauetnflanbe ganj anbete Dinge über ben Solf«faifer ju erjählen, al« bie fflahrheit. Spott unb Staube über jene fehleren Slenfchen, übet jene Sügnet! 3hr Säuern feib e« Sutern Stanbe fdjulbig, bem S. freier (Suerer Utgrogoäter ghre unb Danfbarfeit ju joden, unb toenn f<4 bie Setoafen unb ihre ©elfer auch ba hineinmifchen, fo meifet fie oon Sud) ! Da« »aiferfeft in «ittt oetlief feine« 3n>e&* roütbig, «titft unb feierlich. Saehbem eine fo gtoge Änjahl oon Säuern antoefenb mar, hielt ©err @ut«. befiget Sento oon St Seter im Sannthale eine f(o-»enifche Hnfprache. Der Schreiber biefer 3eilen ftanb mitten unter bem Sauernoolfe unb hörte oft genug Seifattebejeugunaen au« ber »äderen Schaar. Sa fleht ba* Stanbbilb be« grogen Sauemfaifet« mitte» in čislanje svatrijanskih kmetov bo obstalo, gojilo M bo, rutlo in cvetelo bo tem bolj , kolikor bolj bodo spoznavali blaga dela in mmene rajnega cesarja ■irodvor (Brithof.) Prekrasna naša domovina — središče v Evropi — ima neštevilnib lepotin in mirjade drago-cenostij, o katerih poučljivih podrobnosti vsled ošjega prostora tukaj podajati nij mogoče. A kamorkoli se ozre oko , vsepovsodi nahajaš nebrojnih božjih stvaric, ki neprenehoma slave milodamo stvarni-kovo roko. Toda vse, kar opaziš okoli sebe, pod in nad tebö, vse spada pod naravno postavo — minljivosti. — Strašna ta beseda globoko sega v serce vsacemu — prijatelju, sovražniku, gospodu, kmetu, bogatinu , beraču , starčeku , otroku , ženi, deklici, možu, mladenču — in sploh vsem, ki spoznavajo velemoč nevidljive, a neizmerno dobrotljive oblasti — vladajoče Očetove vsmiljei osti. — Milijone stvaric in milijone cvetic probudi pomladno solnce k ustajenjn, da krasijo in vživljajo Zemljine prostore; toda odkazana je vsakemu bitju minljivost, katera jih zagerne v neizmeren plašč vsemogočne stvarnice. — Iz tega razvidiš, da tudi naj-neznatejöo malenkost zasleduje nemila osoda — minljivost, katerej ne uide sploh nič vesolnega; kajti vse, kar je podarila nebeška ljubezen materi naravi, vse mine in konča čas življenja in bivanja prej ali slej. — Tako tudi človek — kinč stvar -nikove velemodrosti! — A malo jih živi na Zemljinem poveršji, katerim so te neovrgljive resnice mar; kajti dandanes se le vse prička za kratek tukajni obstanek, pozabivši važno resnico, da se nam še le skoz temo groba odprč zlata vrata. — Nad nami zbirajo se gostoma čmoproci, pogubo-nosni oblaki, ki nameravajo razsuti ledovja nebroj na blagomisleče Avstrijane. Znebiti se krutim zločinom lastne matere bode posrečilo zapaliti do-movja obkrog; znabiti iztrgajo predrago osrčje slavne naše domovine — in ga nesč s< ojim bratom, požeruhom na severo-vzhod in jug, da se druhal nasiti s krvjo za postavo in cesarja čuječega ljudstva. — Toda ostane nam še ozka livada, presrečna njivica — mirodvor, kjer ne vznemirja nijeden drugega — in kjer je blagodejna sprava v tmini groba. Ta krasen vrt scer nima okusnega sadja — in ne sladkega grozdja, a vendar skriva v svo-jej sebini spomina vredna nekdajna bitja, katera so neutrujeno utrjevala ljubezen med sobrati in sosedi, kojo pa danes zametujemo, meneči, da brez nje se lahko živi, če ne drugače, pa v nemiru in prepiru. Odkritosrčno bilo bi želeti, naj bi se v sedaj nih resnih dnevih ozirali na isti blaženi ograd, kjer naši prednamci, ki so skupno v lepej zastop-nosti živeli, sanjajo rajski mir. — Spomin na blage rajne naj bi nas vse probudil k složnem delovanju in ber Stobt EiUi unb («in« Stufen ftnb mit Stran* jen bebetft — biefe totrbtn oerroelten, bie £iebe, bie Danfbarfeit unb bie 93erebrung be« öjterreidjifd)en Sauernoolte« aber roirb mit ber grfaintnit 3of«f IL immer mebr blühen, road)f«n unb gebeiben! za blagor naše domovine in naših potomcev; naj bi nam za vselej odvzel nepotreben prepir od domačinov in sosedov; spravi naj nas v prijateljsko zvezo jedinosti, kakor nas bo enkrat združil tužen a pomenljiv prostor — mirodvor. — Dopisi. Iz Marenberga, 22. oktobra. (O nekem, kterega ja pervaško ravnanje na beraško palico pripravilo.) Častivreden fajmošter v naši okolici se je začetka 7'ttih let tekočega veka toliko zanesel na banko „Slovenijo*, ktero so ustanovili Kranjski pervaki, da je opominjal pri vsaki priložnosti svoje farmane podpirati to narodno napravo, s tem da si kupujejo akcije in se zavarujejo proti ognju, itd. Temu častivrednemu, pa malo slepemu duhovnu se je godilo tako, kakor se dandanes godi mnogim lah-kovernežem. Pervaki obetali so hribe zlata, govorili so o ljubezni do domovine, in do naroda — ravno tako kakor dandanes — in ta fajmošter jim je verjel, in tako zgubil vse svoje premoženje, ktero si je prihranil z velikim trudom in izvrstno varčnostjo v veliko letih svoje neutrudene delavnosti. Pustimo govorit častivrednega fajmoštra kaj on pravi; iz prošnje ktero je podal sodniji vam podamo sledeč« besede: Sleparska banka Slove-ni a me je pripravila ob vse mojo pošteno in trudno prihranjeno premoženje, in moral sem še 600 gold. dolga narediti, da mi je bilo mogoče plačati akcije te sleparske banke. Ko sem bil kaplan, privarčeval sem si 1700 goldinarjev , ter sem jih dejal v hranilnico. Pa kakor gobe iz tla so priderli čez noč narodni sleparji v naš okraj , lagali so se na vse viže, ter hvalili napravo, kteri predstojniki so samo poštenjaki, kakor doktor Costa itd. Dal sem se v resnici od teh slepaijev vkvariti, vzel sem svoje denarje iz hranilnice, ter sem jih poslal v Ljubljano — rakom žvižgat in ribam pet — ker kmalo sem spoznal da so me nacijonalni sleparji v roke dobili. Moje stanje je zdaj zares usmiljenja vredno, prišel sem ob ves trudno privarčevan denar , naredil sem 600 gold. dolga, kterega bom toliko težje plačal, ker imam majhino službo, zraven pa še starega očeta preživeti, kteri si sam ne more ničesa zaslužiti. Gospod fajmošter popiše sv je stanje, da se mora ne le ljudem temveč tudi Bogu samemu smiliti, ter prosi sodnijo, da bi mu ustavila eksekucijo, ki mu žuga, ker siromak ni sam svoje nesreče kriv, zapeljali so ga pervaški sleparji. Pa postava ostane postava, gospodu ni pomagala prošnja nič, zadnji stol in vse drugo, kar je imel, dali se mu na boben, ker je verjel pervakom in njihovim sleparskim poslancem. Tako je pokoril visokočastit in učen mož svojo lahkovernost, ker je veroval sleparskim pervakom. Verjemite nam , dragi kmetje ! ni vse zlato , kar se sveti, in tisti ki obsojujejo napredovalce , in jih želijo kamnati, naj bi se raj Se tolkli na svoje persi, in prosili Boga odpuščenja, ker hujše se ljudstvo ne more goljufati, kakor so bili goljufani Slovenci od tistih, ki se imenujejo osrečniki in rešitelji Slovenskega naroda ; mi pa jih imenujemo : „1'er-vake* in pa še kaj druzega. ®faf|rtnbtr<|, 22. October. ((Sin C p f e t b e r iß e r o a f e n to i r 11) fd) a f t.) gin fe^t eljren-roertfjer ißfarrer unfere« Šejirfe« tyatte Anfang« bet 70er 3aljre eine Jo f)olje Meinung oon bet oon ben SPetualen in fttain gegrünbeten Sanf „Sloocnja", bajj et bie Seute oiolfatb aufforberte, biefe« natio» naie ^nftitut burcj) Slctienantauf, <£eueroerfidjerung u. f. ro. ju unterftügen. 2Si: e« Ijeut' ju 2age gar uielcn notjt, fo ging c« bamnlä iCjnt. 33ie Kematen oerjpradjen bem Solfe golbene ®erge, fie fpradjen nur oon iljrer Siebe jum Solte unb jurn Sateilanbe — gatt} fo roie beute — unb ber §err !ßfarrer f)al ifjncn geglaubt, unb babei fein ganje« ntiiljfam unb burd) grofie Sparfauifeit etroorbene« Vermögen riet-loten. £odj laffeti mir iljn, ben ®errn SPfarter, felber reben. Slu« einer eingäbe, bie er bei ©erid)t machte, entnehmen mir folgenbe Steffen: „3)urdj bie Sdjroinbelbanf Slooenija bin id) um mein ganje« mii^fom erfparte« @elb getommen, unb id) mufjte nod) ejtra eine Sdjulb oon 600 fl. madjen, um bie 9ctieneinjaf|Iung leiften ju tonnen. Sil« Saplan [|abe id) mir 1700 fl. erfpatt 3dj ffatle biefe« ©elb in ber Sparcaffe. Xa erfd|iencn plögüdj Ijierovt« natio< naie Sd)roinb(er. Sie logen oerf^iebene« t)etum unb priefen ba« Snftitut an beffen Spige ja lautet redjtfdlafTcnc SJlänner mit }. S)r. ©ofta u. f. ro. fteljen." 3$ lieg oon biefen nationalen Sdjrootb-lern roirflidi betljören, nafym ba« ganje Selb au« ber Sparcaffe unb fdjicfte e« nad) Saibad). Slffein balb rourbe id) überjeugt, bog id) nationalen Sd)ioinb-lern iu bie $>änbe gefallen bin. 3d) bin jegt in ber traurigften Sage — um meine ganjen (Srfparniffe gef mimen, unb E)a'e aud) nod) eine Sd)ulben[aft oon 600 ft aufgenommen, beten Xilgung mir bei meinem fdjroad)eTt Sinfommen um fo fernerer roerben roirb, al« id) nod) einen alten eiroerb«unfäl)igen Sätet ju oerpjlegen fjabe. ®et $ert (Pfarrer (Gilbert feine Sdge in ergreifenben Worten unb bittet ba« @erid)t bie ßjcecutio'n, bie i^n bebrol)t, abjuroenben, ba er ja bod) Untergängen roorben fei. 6« nügte nichts. 3>em §errn Spforret rourbe ber legte Seffel im @je« cutionäroege oetäugert. So mugte ei ein Ijodjangc (ebener, ftubirter §err bögen, bag et ben $en>ateu unb iljren 33ttfpre$ungen ©lauben fdjenfte. @laubt un« Sauern, ei ift nidjt äffe« @olb roa« gldnjt; unb bit, bie gegen bie SBirtjiföaft ber fortförittli$ ge-finnten Staattberooljnet bie Steint aufgeben — foDten fid| liebet felbft bemütf)ig an bie ®ruft Hopfen unb unfetit $errgott um Setjeiljung bitten, — benn ätget ift ein ®o!f nod) nie betrogen roorben, nl« ba« flooe-nifdje, burd| diejenigen, roeld)e fid) Solf«beglü(fet felbft anpteifen. ffiir nennen fie ^eroofen. Sarajevo, 24. oktobra. Z veseljem sem čital v sledni številki „kmetskega prijatelja*, da ste pohvalili obnašanje frančiškanov v Bozni in Her-cogovini. kakor zaslužijo, in hočem pristaviti temu, kar ste Vi povedali, še nekoliko , da böte videli kako se zdaj tukaj godi. VI do v Bozni so že trikat premenili, odkar je Bozna Avstrijanska, pervi bili so mažarski vradniki, potem hrovaški, in zdaj zopet veči del mažarski, kteri gotovo znajo postave in deželni jezik; kar pa jim manjka je dostojna starost, in skušnja. Türk bara : Zakaj pa je Vaš padiša odzval vaše poprejšne vra lnike, ali niso ravnali po postavi ° bili so morda slabi goljufivi vradniki f Kaj hočemo takemu z glavo kima-jočemu Turku odgovoriti ? Mf Avstrij inei sami majamo glave o teh vednih premembah, ki se vvek godijo in ljudstvu ne dajo miru. Pa ne samo Turki potresajo glave , tudi Boznjaki. Če prašaš Boznjaka, ali je zdaj bolj zadovoljen, kakor pod Turkom, odgovoril ti bo : Vse jedno je, Türk mi je jemal živino in žita, Avstrijancc pa mi jemlje moj denar, Türk pa nam je vedno pustil toliko živine in žita, da nam je bilo mogo e živeti — Vi pa po tem ne prašate, in vzamete nam vse, ie ne moremo plačati. Priprost neveden Boznjak žalibog resnico govori, in moji sorod jaki v domačiji vedo dobro, kaj kmeta čaka, če ne more plačati davkov. Pri vsem tem pa ne smemo reči, da bi bili katoliški Boznjaki nezadovoljni, vsaj imajo pred postavo istine pravice kakor Turki, kar pod Turško vlado ni bilo, in to jih veseli iz serca, ker rutijo da so v redni deržavi, kjer velja človek za človeka. Na Černa-gor,ki meji je pa vse drugače. Hinavski Černa-gorci, ki plazijo se po tleh na eni strani pred našim cesarjem, ter se prav ponižne kažejo, šun-tajo skrivaj staroverce, kolikor le morejo. Zdaj je Ruski car knjezu Nikiti poslal denarja, in Černagorci kupujejo orožja in hrane, kakor bilo bi ravno pred hudo vojsko, da je preskerbljena dežela, «i vse prihodnje okolstave, ki se znajo izpletiti; pred ali poznej morali se bomo gotovo vojskovati s tim hinavskim prijateljem. Čer-nogorci toraj skrivaj šuntajo sosedne staroverce v punt proti Avstriji. Ta ropaželjna druhal, ki ima tisto vero, kakor Serbi, Rusi, in Černagorci je vvek pripravljena ropati in moriti, in zopet je vstalo nekoliko trop puntarjev, kteri ao imeli po leti apravljeno avoje orožje, amodnik in krogle pri naših dobrih prijateljih Černagorcih. Tu doli bo kmalo spet pokalo, pa vemo gotovo, da bodo naši verK vojaci s to roparsko druhaljo hitro gotovi. Pred kratkim se je železnica od Broda do Sarajevo dokončala, od Broda do nas se vozi 12 ur, tako da bi bil tisti, ki bi se peljal v nedeljo popoldne iz Ljubljane (čez Sisak) še v torek zvečer pri nas Grospodarstvena priloga. Priložena od štaj. kmetijske družbe 8. štev. „Km. prijatelja". L. 1882. 5. novembra. Stev. 80. Oznanilo. Kakor uradbena poročila naznanjajo, razsaja v srenji Martiniškej v okraji Mitrovažkem na Slo-Tensko-Hrovatskem goveja kuga. Vsled tega je na podlagi § 1. zakona od 2fl. februarja 18X0 zoper govejo kugo brezpogojno prepovedano na Štajareko vvažati goveda in gove-dorejske pridelke v omenjenem paragrafu navedene, kateri prihajajo iz okrajev v prejinjoj vojaskej granici, namreč iz Gospiča, Ogulina, Petrinje, Nove Gradiške, Vinkovee, Mitrovice, Srema, Vukovara in Rume. Iz ostale Hrvatske smejo se vvužati omenjene reči, vendar le po železnici nad Brežice. Vsakej počiljatvi mora biti dodano spričalo, da goveda prihajajo iz neokuženih okrajev in da so Sla tudi skoz neokužene kraje, zastran pridelkov se ima dopričati, da niso v okuženih krajih ležali v zalogah. Vse U. zamore so dokazati ali s potnim listom živinskim ali posebnim uradhenim spričalom. Za postajo železniško v Brežicah sestavi se kmalo posebna komisija zavoljo kuge, ter bodo njeni udje strogo nadzorovali tamošnji promet. Kar se pripelja brez imenovanih spričal,. to se napoti nazaj čez mejo, kar pa drugod na Štajersko pride, to se vzame in pokonča, vrhu tega bodo dotični ljudje še kaznovani zavoljo prestopka v § 4-1 in 4vzakonu zoper kugo oznamovanega. Zastran prometa na meji, se kmalo vse potrebno naro i in zaukaže. V Gradci dne 7. oktobra 1882. C. k. namestnija štajerska. Rusko laneno seme. Kdor izmed kmetovalcev želi pravega, izvirnega ruskega lanenega semena po 25 kr. kilogram ali 14 kr. stari funt, ta se naj precej zglasi ter si ga naj naroči v uradnici kmetijske družbe štajerske v Gradci (Hoijgasse 8). Naročeno seme se mu takoj dopošlje se vč dokler ga še kaj bo in potem ko dojde denar za nja po poštni nakaznici ali drugače v omenjeno uradnioo. V Gradci dne 13. oktobra 1882. Centralni odbor kmetijske dražbe štajerske. Kaj ima kmetovalec storiti drugo polovico oktobra. Tisto kar je še pridelkov zunaj pod milim nebom, se naj hitrej ko mogoče pospravi. Nihče ne ve, ali ne dobimo kmalu snega in rane zime, ki vse delo na polji zapre. Zastran spravljanja koruze in krompirja še velja, kar smo zadnjič na tem mesti priporočevali. Po mnogih krajih še mlatijo, zrnje čistijo, predivo delajo iz lena in konopelj. V žitnicah shranjeno zrnje treba večkrat z lopato preme-tati. — Ozimine kaže posejati hitrej ko mogoče. Pozno sejane ozimine rado spodletijo. Sicer dajejo tudi one dobrih pridelkov; vendar to se le redko kedaj liagodi. Pogosto ne obrastejo spomladi dobro, stojijo redko, tudi jim moča in mr-česje rado škoduje. Ogršico in repo kaže okopati, čc je vreme ugodno. Nadaljujejo pa sledeča opravila: za jarine gnojijo in prašijo njive, drevesnicam novim in vinogradom, hmeljnikom se zemlja rajola ali globoko prekopava. Hmelj dobil je letos posebno visoko ceno. Zikto utegne zmiraj več kmetovalcev veselje dobiti do hmeljarstva; stari hmeljarji pa utegnejo svojo hmeljnike razširiti. Svetujemo pa jim, naj to storijo le v dobrih legah, varnih pred mrazovjem in vihaiji, dalje tam, kder je delavcev in gnoja dobiti. Zemljo za bmeljnik pa morajo dobro prekopati in vz-rahljati. Vendar veselja in poguma ne smemo precej zgubiti, če nam parkrat spodleti. Kajti skušnje učijo, da se tudi pri hmeljarstvu menjavajo slabe letine z dobrimi. Kdor s hmeljem prav ravnati zna in le nekoliko sre e ima, ta zamore lepih dohodkov iz hmeljarstva dobiti. Seno in otavo spravljati bilo je letos silno težavno, deloma celo nemogoča reč. Zato bode mnogim slaba se godila zastran zelene krme. Marsikateremu je ntegne popolnem zmanjkati. Temu se da saj deloma v okom priti na sledeči način. Po polji nahaja se veliko zelenja, ki se pa ne da več posušiti in kot selena krma porabiti. Zavoljo tega pa ni treba, da bi jo pustili zunaj zgnjiti. Zamoremo jo porabiti za napravljanje skisane krme. Nemci jej pravijo: Sauerheu. V ta namen se izbere so hoten prostor, kder dno ni nič mohro pa tudi dežnica ne priteka. Tam se torej izkoplje 1—2 metra globoka jama. Stene morajo biti strme, koti izdolbljeni. V takšno jamo se pomece zelenje petem, ko je postalo nekoliko spaijeno. Vse je treba trdno pohoditi in stlačiti. Kup zelenja pa mora 1 meter visoko se nanesiti nad jamo in za */« metra na debelo s prstjo zasuti prav trdno, da zrak ne more vstopati. Pokopano zelenje zane kmalu vreti in kisati se. Vsled tega ves kup kmalu precej vpadne. Treba je nastale pokline na zemeljski odeji hitro zaploskati. V nekoliko tednih je zelenje zavreto in skisana krma zgotov-ljena. Začne se z njo polagati. V dobrih jamah se hrani krma do spomladi, tudi do drugega leta. Za takšno kisanje sodijo: zelena koruz-nica, sirka, detelja, trava, repino perje, zdrobljeni rogi koruzni ali rožiči, ječmene pleve itd. Te tvarine se lehko zmes vlagajo, da je hitreja polna jama. Skisana krma je posebno dobra za vprežne pa tudi za klavne voje in starejšo drobnico. Kravam mle nim se sme tudi polagati, vendar v menjših merah. V hlevih se naj skrbi za snago, dober zrak in potrebno svitloto. Wilhelm. Nekaj o vrveži ali vrenji novega mošta. Grozdje sprešano daje vinski mošt, ki se ima spremeniti v vino. To se godi po tistih prikaznih ali premembah v mošti, katerim pravimo : vrvež ali vrenje, nemški: Gährung. Kdor hoče ove prikazni nekoliko bolje razumeti, ta mora poznati, kakšne tvarine se nahajajo v mošti Yinogradarju in ob enem kletaiju je še vedeti treba pogoje, pri katerih mošt zavreje v zdravo, dobro vino. V naslednjem bode o teh rečeh natančneji govor. Najvažnejše tvarine v mošti so: 1. Cuker. Tega se kmalu prepriča vsak, Če vzame mošta na jezik. Sladki okus pouzro-čujo cuker, ki se nahaja v mošti. Pravijo mu, da je grodzni cuker, ker se je bil v grozdji naredil. Cuker je glavna in potrebna reč, ako hočemo dobrega vina iz mošta dobiti. Kajti iz cukra se med vrenjem nareja alkohol ali vinski cvet. Več ko je cukra v mošti, tem močneje bo vino iz njega. Množina cukra pa je odvisna od tega, kakšen trs da imamo v gorici, kako je kaj grozdje dozorelo, od vremena, od lege in kakšinosti zemlje vinogradom in kako se s trsom ravna. Ako si želimo dovolj dobrega in trpežnega vina, treba je, da ima mošt 20•/« cukra v sebi, t j. ▼ 100 kilo mošta mora biti 20 kilo cukra. Med vrenjem mošta razpada cuker in se razkroja v alkohol ali vinski cvet. Iz dveh delov cukra se sprevrže in naredi navadno jeden del alkohola. Vsled tega se is mošta, ki ima 20°/, cukra, naredi 10°/o alkohola. 2. Razne kisline. Najimenitnejša * je vinska kislina, potem jabolčna kislina in naposled čreslovina. Vinska kislina podaja vmu lastni kiselnati okus. Jabelčna kislina dela vino rodo. Čreslovina pa se nahqa v mehih jagodnih, v peceljnih in največ v peškah. V črnini je čreslovine neobhodno treba, ker jej podaja ono trpkost , katera se pri črnih in rudečih vinih čisla. Belo vino pa zgubi na dobroti, če je v njem preveč Čreslovine. Toraj ne delajo prav vinogradarji, ki peceljne in peške tolčejo in tako zvanega „š tingle rja* med belo vino v pre-obilnej meri delijo. Navadno nahaja se v vinih po 7*—1% kisline, to je v 100 kilogramih vina najdeš >/t—1 kilogram kisline. Fina vina nje imajo menje, slaba pa več. 3. Beljakovine. Teh ni veliko v mošti pa so potrebne, da mošt vreje. Ko je mošt zavrel, niso potrebne več beljakovine in umni kletarji skrbijo, da jih iz vina odpravijo s tem, da ja vrlo pretakajo in Čistijo. Drugače zboli vino in se skvari. Še le ko so beljakovine odpravljene, smemo reči da je vino popolnem čisto. 4. D i š e č i n e. Te dajo vinu duh in okus po trsnih sortah, iz katerih je mošt bil napre-šan, kar je zlasti pri muškatu o ivestno. Di-šečne tvarine so v mehih jagodnih in vino jih ima tem več v sebi, čem dalje je mošt bil z njimi v dotiki. Ta duh je različen po trtnih plemenih, iz katerega je vino, in mu daje njegov poseben „boket* francoski: bouquet. Znan pa primer je izvrstni boket, ki ga imajo vina iz nemškega rizlinga. 5. Barvila. Tudi barvila nahajamo v jagodnih mehih. Barvila v belih vinih so sprva zelenkasta in pozneje rumena V Črnini je barvilo sprva zelenkasto in pozneje rumeno. V črnini je barvilo sprva modro, pozneje pa zaradi vsled dotike s kislinami. 6. Mineraličnih tvarin, ".lasti kalija in fosforove kisline, je tudi več ali menje v vsakem mošti. Tudi tisti posebni duh ali okus po zemlji (Berggerach) prihaja od tod, ker so v mošti bile mineraliČne tvarine. 7. Voda. Te se nahaja v grozdnem mošti največ, časih 75—80 t. j. v 100 kilogramih mošta je po 75—80 kilogramov vode. Zato ni potrebno grozdja škropiti, kakor nekateri delajo. — Vrenje ali vrvež pa se vrši tako, da cuker razpada in se iz njega nareja alkohol in oglenčeva kislina. Glavna napaka pri vrenji se stori, Če se ne skrbi moštu za pravo temperaturo t j. če je v kleti prehladno ali pregorko. Tudi ni prav, če so polovnjaki prepolni in če ima zunanji zrak in veter prosto pristopanje. Ako je temperatura prehladna, vreje mošt počasno in nepopolno. Pozneje začne vino vreti, kar se več let ponavlja. Med tem časom je vino večkrat kalno in tudi bolezni se ga lahko lotijo. Zato je skrbeti za primerno temperaturo. In takšna je, ako termometer v kleti kaže 15 — 20* E. Ce je gorkeje v kleti, nareja se očetova kislina, kar vrenje Časih popolnem ustavi. Mošt pa nima vselej v sebi temperature 15—20° R. Za njo mora tedaj kletar skrbeti. V velikih kletarstvih imajo posebne prostorne za vrenje mošta, kder se lehko zakuri. Menjši posestniki si lehko pomagajo, če malo mošta v piskri se-grejejo in v polovnjak vlijejo. Mošt potem začne zopet vreti. Zelo napačno ravnajo tisti kletarji, ki po-lovnjake do vrha napolnijo z moštom in potem dolivajo. Pravijo, da je dobro, Če mošt drozgo izmeče. To pa ni resnično, ni dobro. Tino zgubi mnogo potrebnih snovij, jako oslabi, zrak pride z moštom preveč v dotiko in je uzrok, da vino pozneje rado cika, posoda in klet se ogrdi, ples-njivec nareja; tudi mnogo vina gre pri izmečkih v zgubo. Zatoraj se naj polov njaki ne polnijo do vrha, dokler mošt vreje. PUke pa morajo biti tako pokrite, da ogljenčeva kislina lehko izhlaplja, a zunanji zrak ne more lehko do mošta. Tako mošt lepo zavreje in potem se vino potegne z droži. A. Rauch. Tržna novosti. Pred vsem omenjamo trženje s sadovjem, katerega se letos izredno veliko prodava iz naše dežele v tuje kraje. Iz Maribora se poroča od 30. sept. t 1. sledeče: Cena eadovju, posebno jabelkam, je prav nizka. Vzrok temu je, ker je sadje sploh v našem okraji kaj obilno obrodilo. Trtinjak (560 litrov) ranih jabelk so plačevali kupci po 12 fl. Cena jesenskim in zimskim jabelkam pa je bila različna, za slabeje sorte plačevalo se je po 8 fl. za srednje pa zlasti ma-šanceljne in rajnete 14—10 fl za štrtinjak. Na vago se je malo sadja prodavalo, zvečinoma 4—5 kr. za kilogram, kar bi pri štrtinjaku znašalo 12—14 fl. Jabelk bilo jd mn>go. V Mariboru je na Dravi stalo 50 sajk; vsaka je sprejela po 60 štrtinjakov. Tedaj so ove šajke odpeljale po Dravi 3000 štrtinjakov ali, vsak štrtinjak računjen na 3 meterske cente, 9000 meterskih centov na dolnjo Ogersko in Rumensko. Slabo pa ravnajo ljudje še pri nabiranji jabelk z dreves in sploh z njimi pogosto delajo prav nerodno, pri nasipavanji v posodo, pri nalaganji v šajke in v železniške vagone. Mnogo sadu se grdo obtolče. Zato je nujno treba, da se tukaj nekaj stori za boljše uredjenje trženja s sadovjem. Drugače utegnemo pridobljene kupce zopet zgubiti. Grušek pa v Mariborskem okraji niso veliko letos dobili. Lepe jesenske in zimske gru-ške so kunci plačevali 6 kr. za kilo. Sliv so le po nekoa precej imeli. Dobivali so za nje na trgu v Mariboru po 4 kr. kilo, kar bi za štr-tinjak dalo 16 fl. 50 kr. Žganjarijam so proda-vaU rano nabrane slive po 13 fl. pozno nabrane pa po 16 fl. štrtinjak. Breskev je sicer veliko in lepih po naših vinogradih in se jih največ proda v Maribor. Dalje jih malo pošiljajo. Breskve so veljale po 1—3 kr. ena. Zastran tržanja s hmeljem se more sledeče poročati. V Savinskej dolini so hmelja letos pridelali kakih 600 centov. Drugo leto se nadejajo Še vei pridelkov; kajti 600.000 sadik je prirejenih za nove hmeljnike. Letošnje pridelke vse so nakupili Zatežki kupci ter dajali poprek 130—150 fl. za 50 kilo. Ostalo je hmelja še kakih 30—40 centov. Ponudilo se je uie iz Nürn-berga 150 fl. za 50 kilo pa dotični posestnik hmelja ni hotel še prodati. V srednjem Štajerskem okolo Ilza in Fürstenfelda pridelujejo tudi hmelj. Letos je posebno izvrsten in kmetovalci pa ne dajo iz rok, zlasti pozni hmelj ne, čeravno se jim uže 300 fl. ponuja za cent Rani hmelj so poprek prodavali po 200 fl. za cent. Cena hmelju sploh pa naraš. a, ker je z njim skoraj povsod drugod spodletelo. Iz graškega tržišča poročajo pa sledeče: Dne 12. oktobra so malo zrnja postavili na tržišče in je cena ostala zvečinoma trdno pri starem. Sploh se pa je pripeljalo zrnja 6323 meterskih centov, od teh je 1254 iz Ogerskega. Sena so postavili na trg. 460 meterskih centov, slame pa 205. Cena krmi je nekoliko poskočila. Klavne živine bilo je 275 volov, 52 bikov, 263 krav, 879 telet, 625 svinj. Nekaj živine se je prodalo na Dunaj in gornji Štajer. Iz Dunajskega tržišča poročajo do 12. oktobra t. 1. tako: Klavne živine bilo je 2786 volov, cena je poskočila za 1 fl. 50 kr. pri meterskem centu. Plačevali so toraj ogerske vole 58—65 fl., gališke 59—64 fl. namreč spi-tane, vole s pašnikov prigane pa menje, krave 54—56 fl, bike 49-53 fl., bivolš 46—48 fl. od meterska centa. Zrnje so tudi na Dunaji malo dražje plačevali , nego mesec poprej. Predivo moravsko surovo 30—65 fl., zmikano 70—80, poljsko surovo 15—19, zmikano 20—30, konoplje Apa-tinske 15—18, poljske surove 15—18, zmikane 21—22, hmelj Zateški 240—250, Ošavski 170— 180, deteljno seme 26, lucerno 25 fl. za 50 kilo, repno olje 18 fl., laneno olje 18 fl., žmavc 40 gold., slano povojeno 38 fl., masla 51 fl., strd 15 fl., vosek zbeljen 130 za 50 kilo. Skušnje pri narejanji tolkle, jabolčniee ki gruškovca. Toto delo je uže za letos minolo, vendar bo dobro za drugokrat opozoriti na skušnje, katerih so si zvedenci v tej stroki gospodarstva bili nabrali. 1) Gnjili sad se mora posebno takrat varčno odbariti, kedar namislimo tolklo narediti za predajo. Tvarine gnjilobne so uzrok, da tolkla dobi slab okna in da ae ne sčisti lepo, ampak kalna postaja. 2) Trd sadež ae naj nekaj časa ležati pusti, da se nekoliko zmeca. Kajti tako se da bolje stolči in čisteje sprešati. 3) Železa ne smemo blizo pustiti. Zlasti skerbeti je , da se ne zgubi kakšen žrebelj v tro-pinje, tudi železnih lopat ne smemo v nje zatikati. Vretenca na pilkah se naj dobro z lojem namaže. Železo stori, da postane tolkla sprva zelena, potem siva in naposled črna. 4) Krhlji morajo biti mogoče majhni. Sploh sadež se ima drobno stolči. Zato ne kaže z malinami ga rezati na kose. Veliko bolje toraj je, če sad na pre-i po stari navadi do dobra stol-čemo. — 5) Kdor ima lepega sadu, ta naj atol "ene tropine 1—2 dni na preši ležati pusti, večkrat premeša in dobro pokrije, da zrak ne pristopa. Dopisi. Iz Konjic. Dne 3. augusta 1882 obnovili smo našo podružnico kmetijske družbe štajerske. Navzočih je bilo 52 gospodarjev, č. g. dekan Mikuš so odprli zborovanje. Po dokončanih podružničnih zadevah je tajnik kmetijske družbe štajerske govoril obširno o kmetijstvu , kar je potem č. g. Jurij Bezenšek, župnik Cadramski, raztolmačil slovenski. Centralnemu odboru se je poslala prošnja, naj prepusti dva trijerja za polovico nakupne cene, enega za Konjice, enega pa za Vitanje. Iz Brežic. Dne 13. augusta t. I. zborovala je naša podružnica. Predsednik g. baron Moškon je poročal o podporah in štipendijah novej šoli ža pletarstvo ali pletenje košev v Brežicah. Žatem so celi okraj razdelili na več živinorejskih okolišev, izbrali tem načelnikov , kar se naznani okrajnemu odboru. Predčita se potem dopis centralnega odbora, ki naznanja , da je sadje- in vinorejska šola voljna sprejeti ve; ljudij iz brežiškega okraja v viničarski kurz , ter jim dati prosto stanovanje in 75 kr. dnine. Podružnica sklene prositi, naj se v vinšarski kurz sprejemajo ljudje do 32. leta starosti ne pa samo 16—20. Ta prošnja bi se naj uslišala, ker nevarnost zaradi trtne uši prihaja vedno ve " ja. Vinorejska šola pa bi naj marljivo zarejalo ameriški trs ter praktično razkazivala, kako ae na njega uspešno cepijo domače sorte trsove. Kot zastopnik podružnice pri sevniškej regionalnej razstave bil je izvoljen g. Janežič. Ker pa je ta volitev odložil, poveril se je isti posel dne 1. septembra t. 1. g. Ignaz Linzlerju. Od c. k. ministerstva p slani obrazec za pletenje košev so se razdelili šolam po celem okraji. Raznoterosti. (Razpisana) je alužba podkovskega učitelja na deželnej podkovskej šoli v Gradci. Plače je 800 fl. s prostim stanovanjem in vrtom. Prošnje se vlagajo do 5. novembra t. 1. pri deželnem odboru štajerskem. (Perutninsko društvo) deli tudi letos plemenskih petelinov za gornji Štajer Brahma-pe-teline, za srednji in kos spodnjega Štajerja, namreč za okraje : Ivnik , Arvež, Lipnica, Cmurek, Radgona, sv. Lenart, Ljutomer, Ormož in Ptuj pa Dorking - petelino in za ostale okraje spodnje-štajer»';e Houdan - peteline. Kdor izmed kmetov si takšnega petelina za požlahtnjenje svoje domače perjadi želi, naj se oglasi pri ravnateljstvu ovega društva do 15. nov. 1882. A dresa je: Direktorium des ersten steir. Geflügelzucht - Vereines in Graz (Sejmi) 28. oktobra sv. Jurij pri Celji, Muta Koračič, Cmurek, Slov. Bistrica, 3». okt. Krpriv niča, 2. nov. Gradec, Radkersburg, Straden , sv-Vid na Vogavi, Vitanje, Podčetrtek. (O d 1 i k o v i n i) bili so na Tr&iškej razstavi iz spodnjega Štajerja gospodje : hmeljarsko društvo v Žavci (srebrno svetinjo), Jož. Hlubek v Ptuji, Lutz in Naeff v Celji, Erös v Mariboru, knez Windischgraz, R. Plrimer v Mariboru (srebrno svetinjo) in J. Steyrer v Ljutomeru (bronasto svetinjo) , obadva za vina, di Centa v Celji, grof Zabeo no Faali (zlato 8vetinjo za les) J. Močnik v Mozirji (bronasto svetinjo za les), gozdar K. Hiltl v Rušah (zlato svetinjo). (Na Dobrni) osnovanej podpodružnici so kot udje pristopili sledeči gg.: Agrež , Brauner starejši in mlajši, Gajšek, Gruber, dr. vitez Heider in njegova mati, Karba , Kraner, plem. Leyritz, Majcen , Orozcl, dr. Paltauf, Weszther, plem Zeidler. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. Keit» Celju t . . Maribor . . Ptuj . . . . Gradec . . . Celovec . . Ljubljana Ormoi . . . 43 75 20 935 7 32 49» t 5 < i 7 S 7 «.kr. 570 488 5-468 5 — 4j«7 570 920 7 80 fl. kr 5,60 5l80 « 4 9 fl. kr. 650 580 4 70 570 5 — 618 50 ao 30 Prilaga süyeraka kmetijska droiba. v Sarajcvi. Za vojskine čase je to velik napredek, kako naglo pridejo vojaci iz drugih deiefj naše Avstrije, in kako naglo dobivajo živeža; naglost pa je v vojski dandanes pervi pogoj zmago. Pomislimo tud', koliko truda se ob/arujejo naši vojaki, in koliko denarja prihrani deržava. ki ji ni treba >ei dragih in dolgočasnih tovornikov najemati. Gospodarske stvari! (H e s o s u š i t i,) da se dolgo časa ohrani, in da je prav okusno, ae delu takole. Meso, ktero so odloči za posušiti, naj se od zakljane živine hitro, naj bolje še gorko potrese z solitrom (salpe-trom) in soljo, in sicer en del solitra na :l> delov soli, ter se dobro vdergne (poriba) s to solno me-šanco. Potem se potrese z rženitni otrobi, kolikor jih ostane na mesu, in se zavije v mehek papir, ter se obesi v dimnik. Otrobi in papir ohranijo meso pred dimom, in pred okusom po dimu, in obvarujejo, da se ne posuši preveč, ter ne postane terdo. Tako posušeno meso je okusnejše od navadnega, in se da bolj dolgo časa ohraniti, kakor po navadi posušeno. Hrani naj se v škrinji na hladnem zračnem kraju. Posamezni kosovi povijejo se s papirjem, in se zagrekejo v pepel;, nar boljše od bukovega lesa. Preden se pripravi meso za jed, ga je treba dobro skertačiti. (Petrolij kerte prežene.) Kertnine se skerbljivo odpravijo, da je luknja, po kteri kert hodi čista, zamaši se kertova luknja z cunjo ali mahom namočenim s petrolijom, potem Be zapre ta kertova pot dobro še s črepino. Na ta način se petrolij ne more izkaditi na vnanji zrak, razširja se toraj po kertovi luknji in kerte prežene, da ne pridejo več mescev nazaj. Razne stvari I (Velikoserčno darilo.) Kranjski deželni poslanec gospod Karol Lukman je podaril svoje dijete v deželnem zboru 100 goldinaijev za zidanje Rudolfina v Ljubljani. (V Sevenci) bodo v kratkem začeli novo šolo, ktero je napravilo nemško šolsko društvo in gospod doktor Äusserer. Učitelj bo gospod Jožef Wermuth, kterega poznamo že, da je izurjen in veri pedagog (gojitelj mladine). (Bozniški roparji.) Okoli Knina na bozniški meji se je zbrala roparska banda, ter je jelu krasti živino. Bozniške kupce, kteri so šli iz sejma domu, so obropali, nekega turškega kupče-valca so celo umorili. Žendarje in pandure je poslala vlada iskat teh ropaijev, da jih polovijo. (Sedem puntarjev,) kteri so iz Čeme-gore vernili se domu, so zaperli pretočene dni V mestu Kataro na Dalmatinskem. (Pri sv. JurjinaSavnici) v gornjem Radgonskem okraju je v gostilnici zvezal nek potepuh, kteri je bil sam v gojilnici, kletarico, ter ji je poropal ves denar kolikor ga je imela. (Travniška planina.) Na k njski planini za žrebeta iz Savinske doline bilo je letos 45 žrebet. Za pašo se plača na leto 3 goldinarje in zavarovanja pet goldinarjev od žrebeta. Neko žrebe vbili so drugi, in njegov gospodar je dobil 70 goldinarjev zanj, kolikor je bil vreden. (V P v m e i - i) okraj Slovengradški naatal je zavoljo zanikernoati hlapca velik požar, ki je raz-djal stanovanje in vsa kmetijska poslopja posestnika Mihaela Hermana, skedenj in hleve soseda Blaža Vertnika. Hlapce, čigar zanikernost bila je vzrok požaru, poginil je v ognju. (N e v o r n i k i.) V kratkem sodili bodo Celjski sodniki, vincarskega sina Janeza Stancerja iz G rnih Žerjajvc za oljo nespodobnega obnašanja pri Božji službi. Prišel je namreč med Božjo službo v cerkev na kor pri sv. Lenartu, in dal je Marku Vračku in Vincencu Tomašič-u vsakemu eno prav hudo zaušnico. Tomašiča je vdaril tako hudo, da je padel za orgle, in tam ležečemu podaril je še nekoliko zaušnic. Pri tem ruvanji bili bi kmalo orgije poderli, in organist, kteri se je bal za svoje zdrave ude, moral je nehati orglati, tako dolgo, da je bil mir. Enako temu je motil Božjo službo v nedeljo popoldan kajžarski sin Nace Skofič v cei-kvi pri sv. Barbari (Unterwurz). Prišel je namreč pokrit v cerkev , z gorečo smodko v ustih , jel je grabiti dekleta, in vganjal je druge norčije. Potem je narisal z oglem na kerstni kamen takih reči, ktere se ne spodobijo v gostilnico, še manj pa v cerkev. Vganjal je svoje burke tako dolgo, da so ga morali iztirati iz cerkve. (S i r o v o s t) Kmetski pobalini France Plav-čak, dimen Polajšer in Matevž Colnerič, napravili so si nečloveško veselje v gozdu blizo Rog.iteca, da so vergli petnajst let staro deklino Ano Kittak šiloma na tla, in so jo do nazega slekli. Dva sta jo potem deržala, tretji (France Plavčak) pa je bi al revno deklino a koprivami po nagem životu. Cele pel ure so terpinčili revnega dekleta po nečloveško , in še le ko je deklica omedlela , pustili so jo pri miru , in so pobegnili. Našli so potem revno deklico polno mehurjev po životi, in brez zavednosti v gozdu. Te tri nadepolne mladenče so prignali že v Celje, in jih jo sodni a učila kako se mora ravnati z ljudmi. (Mertvo truplo) ki je že močno smerdelo, in gnjilo najdli so v gojzdu Dolgiles. Nek rokodelski deček obesil se je na drevo. Ker ni imel nikakih papirjev pri sebi, zvedilo se do zdaj še ni, kdo je ta samomorilec. (Nor morilec.) Iz norišnice v Feldkopu pri Gradecu je všel letošno leto Ludevik Havranek norec, kteri je svojo mater umoril, in potem, kakor smo že povedali, pervega oktobra na Samarskem posestnika 8chonwetter-ja in njegovega dve leti starega sinčeka; tudi Schonwetterjovo ženo je smertno ranil. Zadnji čas se je klatil po Paherji, obiakaval je goatilnice brez oyire, in je bil pri sv. Jungerti na svatbi. Akoravno je grozil in žugal, preden so ga odpeljali v norišnico, se ga ljudje niso nič bali, kakor nam dovolj dokazuje to, da so ga pustili zadnji čas čisto pri miru, ter ni mislil nikdo , vjeti ga, in oddati sodniji in zopet v norišnico, od kodar je vbegr.il. To zanemarjenje postavnih določb, da ti ljudje niso naznali žendar-jem , kje da se je klatil Havranck , napravilo je grozovito nesrečo. Še le ko so zvedili o umoru na Samarskem, spomnili so se, kaj jim je grozil, in 80 se ga jeli bati. Pred pretočeno soboto , se je slišalo, da je nek pet let star deček zginil, šel je k štepihu, in potem ga niso več vidili. Zendarji, kteri so svojo dolžnost prav natanjko storili, ter ■skali sluh od dečka, zvedli so, da ga je Havranek k sebi privabil, in potem umoril. Havranek, ta kervoloka zver, je imel lopato in na obe strani brušen nož pri sebi, ko se je dalje napotil. V ruti je nosil lonec, v kterem je imel pluča revnega umorjenega dečka, ktere je mislil skuhati in pojesti , da bi bil nevidljiv, in ga bi toraj ne mogel nikdo vjeti. V nedeljo zjutraj ob štirih prikazal se je v Oplotnici, priderl je v kajžo čevljarja Un-gerja z besedami: .Hvaljen bodi Jezus Kristus zdaj pa začnemo.* Napadel je mahoma prebivalce koče, ter ranil smertno moža in ženo in tri male otroke. To pa mu še ni bilo zadosti, zažgal je hišo, in se prav po nečloveško veselil viditi, kako se razširja ogenj. Ce bi ne bila po sreči učenec in en otrok utekla temu nečloveškemu norcu, po- Sireli bi bili vsi smertno ranjeni in vse njihovo imetje, roža poprime na to vse ljudi, kmetje so se zbrali, in so jeli pod vodstvom ,endarjev loviti to divjo zver. Havranek, ki je čutil kot divja zver, da ga lovijo, vbežal je v najvišje ležečo hišo na hribu, ter hotel jo napasti in umoriti gospodinjo, ki je v drugim Btanu. Pa njeni mož in posestnik te hiše V etrih, ga je prehitel, ter ga vdaril s sekiro, ktero je ravno pri rokah imel, močno po glavi, pa norec ni še imel dovolj, skočil je nad Vetriha z nožem, da bi ga bil zabodel. Na to mu da Vetrih s sekiro še eno na herbet, da je dobil zadost, storil je še nekoliko korakov in se potem zgrudil. Halo časa potem so prišli žendarji in kmetje, kteri so Hav-raneka lovili do hiše, sprejeli so do smerti ranjenega, ter z vozem peljali do sv. Jungerte, kjer je umeri, brrz da bi kaj povedal, ali spregovoril. Zendsrjem gre vsa hvala, ker dva dni so ga lovili brez počitka. Kar pa zadene ranjene v Oplotnici, je le malo upa, da bi ostali pri življenji Tako je kriva pomankljiva nadzornost v norišnici, da je bilo umoijenih osem ljudi. (Vsakemu prenapetežu) naj se godi tako, kakor znanemu slovenskemu aposteljnu in vredniku časopisa „Mir* (prav za prav Nemir) v koroškem deželnem zboru. Britko se je namreč pritožil, da se vraduje pri sodnijah po slovenskih | krajih na Koroškem še zdaj samo nemško. Deželni predsednik gospod Schmiedt-Zabierow, je pokazal slovenskim kričačem, kar jim gre, ker ljudstvo Bamo na Koroškem tudi noče nič vediti o teh kri-čačih, in se ne peča z njimi. Oospod deželni predsednik je toraj svojo obljubo, da hoče ohraniti narodni mir v deželi, prav dobro spolnil, in je delal v smislu cesarskega odgovora, kter' je Boga zahvalil, da je na Koroškem narodni mir, in vemo da mu bodo prebivalci cele koroške dežele hvaležni za pošteno in moško obnašanje pri tej priliki. (Nemško šolsko društvo.) Udje večine v kranjskem deželnem zboru pristopili so nemškemu šolskemu društvu kot ustanovalni udje, in podarili so temu društvu po sto goldinarjev. (Oberdank -a) kterega so zasačili blizo Tersta, ko je hotel ravno bombe v mesto spraviti, sodila je pretočene dni vojna sodnija v Terstu. Kako kazen mu je ta sodnija pripoznala, se bo še le zvedilo , ko pride razsodba od višje sodnije, .Generalkomando* iz Gradeča nazaj, kamor so jo zdaj poslali, da bi se poterdila. Zatožen je bil Oberdank deželnega izdajalstva, poskušene moritve in dezertiranja. (Samomor duhovna.) V Novem mestu pri Dunaji našli so 2U. p. m. sedemdeset let starega duhovna Janeza Mašeka obešenega na usnjati jermen v njegovi sobi. Mestni stražniki, ktere so mahoma pozvali, poskušali so sicer, ga oživeti, pat zastonj, ostal je mertev. Pri merliču našli so nekoliko drobnega denarja in tožbo, ktero je vložil c. k. pravdnik zoper njega, ker je hotel osem let staro deklino zapeljati k nesramnosti, ter bi bila imela javna obravnava biti v kratkem. Zavoljo nesramnosti storjene z devet let staro deklino je bil ta duhoven že zapert šest mescev leta 1»70. (Iz Tirolskega in Koroškega) se nam naglašajo nesreča za nesrečo. Povodnji, kteri so napravili siromakom ie škode čez 15 milijonov goldinarjev ne nehajo nikdar. Zdaj se odterga oblak tu zdaj tam in postane povodenj, ktera zopet neizmerno ško lo napravi. Na tisoče prebivalcev teh nesrečnih krajev je brez strehe, brez vseh pripomočkov, vse imetje jim je splavalo po vodi, ali pa jim je bilo zasuto. Po celem našem cesarstvu nabirajo se mili darovi za siromake, pomagajmo tudi mi vsak po svoji moči, bodimo rešitelji iz potrebe; vsak krajcer, ki se daruje za te rev-čike je dobro obemjen. (Avstrijanski deržavni dolg) ji narastel do tri tisoč miljonov goldinarjev. Pretočeno leto se je povikšal za — sedem in šestdeset miljonov — I (Gospodarstvena priloga.) Z današnjim listom začne uhajati gospodarstvena priloga, ter mislimo, da bo to našim kmetskim naročilnikom in bralcem vJeč. Naročilnina se zavoljo tega ne spremeni, velja .Kmetski prijatelj*, kakor dozdai. 80 kr. za pol leta. Naznanja so vsakemu, da je Celjska mestna hranilnica zrx^sir^jssila. ©"bresti (čiriže)- 1. Stareje vlage, kterc so dobivale obresti 4V,"/, dobivajo od pervega januarja enako novim samo 4°/o obresti. 2. Od posojil na grunte in hiše jemlje hranilnica od pervega januaija 1883, ali od časa ko se plača pervi del dolga samo 5"/,. 3. Menjice (Wechsel) se izdavajo od pervega oktobra t. 1 z 6 "/n ni mi obresti. Naznanja se tudi, da po novih pravilih menjične pisma so različna od dosedajnih, da so menjice drugačne, plačati na ordre hranilnice Celjskega mesta, in da se poroki ne smejo podpisati na drugo stran kot „giranti" temuč na sprednjo stran kot „poroki*. Formulaije kaže v hra-nilnični kanceliji Hranilnlčna direkcija. JANEZ JELENC ▼ Celji, poštne ulice hišna Številki 28 priporoča se za kupovanje neo' delanih kož, in sicer: od podlasc, lisic, vider, dihurjev, divjih maček, od zajcev, domačih zajcev in jazbecev, plačuje jih 15 po najviži ceni. Gnojni gips ki ima 97% kristaliziranega žvepljenokislega apna, ki je za polja, kterim apna manjka prav dober, in za detclo, za travnike, za hleve nastilati in posipati gnoj. tudi ga je dobro mešati med gnojnico, ta gips prav po ceni prodaja BetrieMeituni des VorttMiler Gyjs-Bergöanes Post: Mödling, Siidbahn. Važno za gospodinje! Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Mi dva prodajava kavo kih po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. pr dajava prav dobro in lepo dišečo. Tudi čaj (Tla.©©) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoraVno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po pošti pošiljava še cenejši. Walland in Pellö, v Celju, na velkem trgu in v poštni ulici. K DOC V „pri t kaven" r "v Oelji i priporoča svojo dobro izbrano za msen in za m, blago za suknje in hlate. Tifel (Tüffel), toskin, perivijen, vat mol in volnato robo za obleke, žamet, kašmir, krep, terno, tibetin in lister. VrllkM lalaga glavnih zimskih pertov. srajce, za v x-a.t-nüe, manšete nogavice nar "bolj po ceni. K ■3C3CZ Vinske (rojime koj iz preše, in vinsko droije plačuje nar boljše, in že zdaj sklepa kupčijo za prihodno jesen Jury Jäkle, rafinerija vinskega kamnja v Csljl, na teherski cesti. Učenec v špecerijsko prodajalnico se iše, sprejme se le pošten mladeneč iz dobre družine. J »m. HmrtlH r JlwitorN. Prodaialnica na prodaj. Špecerijsks in pridelkov prodajalnic«. prav lepo opravljena, um dobrem krsjil, je na prodaj. Prevume se konec decembra. Najemnina za prodajalnico, stanovanje zraven dva magacina, podstreho in klet MO gld. Ve« pove loa. Martin ~ Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantschniftg. — Zalotba in tisk Janez Rakusch-. t Celjn.