Stev. 256. Leto XII. Maribor, torek 18. oktobra 1958 Cena din 1 ¥ Budimpešti se boje prevrata imredyčeva vlada bi ra>ši sprejela diktat velesil, kakor prisiljen sporazum s CSR, ki ne bi izpolnil vseh madžarskih zahtev — Velesile so proti konferenci — Slovaška izven debate — Še zadnji diplomatski boj za Pod-karpatsko Rusijo — Pred obnovitvijo pogajanj PRAGA, 18. oktobra. Po prekinitvi madžarsko-češkoslovaških pogajanj v Komarnu so se pričela takoj živahna diplomatska pogajanja med Nemčijo, Italijo, Anglijo in Francijo na eni ter ned temi velesilami in Češkoslovaško in Madžarsko. Rezultati teh pogajanj javnosti iz uradnega vira še niso znani, gotovo pa je, da je zmagalo načelo etnografskih mej. Glede Slovaške je bilo med velesilami sklenjeno, da je njen obstoj v sklopu ČSR izven vsake diskusije, Prav tako tudi ne bo plebiscita. Madžarska je dobila nasvet, naj se zadovolji samo z res madžarskim obrobnim ozemljem na južnem Slovaškem, ker ji tudi konferenca štirih velesil, ako bi se sešla, ne bi mogla prisoditi več. Ni pa še odločeno vprašanje Rusinskega. V zadnjem trenutku se govori, da bi mogli dobiti Madžari in Poljaki zvezo po ozkem koridoru vzdolž romunske mejS, a te vesti se nikjer ne potrjujejo. Med češkoslovaškim in madžarskim zunanjim ministrom so že v teku razgovori o obnovitvi direktnih pogajanj. Pričakuje se, da se bodo ta pogajanja obnovila v dveh ali treh dneh. Glavna mesta Slovaške 'n Užhorod bodo izven diskusije. PO NARODNOSTNIH NAČELIH. .PRAGA, 18. oktobra. Vprašanje obnove pogajanja med ČSR stoji v ospred-vsega mednarodnega zanimanja in di-Dk)tnatskih akcij. Po informacijah iz di-bk>matskih virov se konferenca štirih ne “o sešla. To je rezultat zelo živahnih diplomatskih pogajanj med zastopniki štirih Veiesi|, ki so sklenile, da se morajo dietna pogajanja brezpogojno obnoviti. roblem madžarskih manjšin se mora jošiti pri teh pogajanjih izključno na na-°dnostni podlagi in brez ozira na kakšne Ptge aspiracije s strani Madžarske. Če-. oslovaški zunanji minister dr. Chval-°vsky je že v stikih z madžarskim zu-aniim ministrom Kanyo zaradi obnovit-® Pogajanj. Ni tudi izključeno, da se bo-v.a Chvalkovsky in Kanya pred obnovit vilo Pogajanj še sešla in se dogovorila o ^Rotku dela delegacij. SLOVAŠKA REŠENA. žPjUga, 18. oktobra. Med ČSR in Mad-j,atsko so v teku diplomatski razgovori l)0ra a delaI° na nJenem razkroJu slave študira slovaška vlada možnosti nadaljevanja pogajanj z Madžarsko o rešitvi obmejnih vprašanj. Vlada je odposlala tudi v Prago posebno delegacijo, ki je z zunanjim ministrom Chvalkovskym sestavila nove predloge za ta pogajanja. Novi predlogi gredo dalje od prvotnih in odstopajo Slovaki z njimi Madžarski več ozemlja, kakor so ga bili prvotno pripravljeni odstopiti. ITALIJANSKI GLAS. RIM, 18. okt. »Informatione Diplomati-ca« piše, da bo dobila Madžarska ozemlje, kjer so Madžari v večini, drugod pa bo plebiscit. Zanimivo pa je, da to italijansko uradno glasilo nič več ne piše o skupni meji Poljske in Madžarske. nia bolj na Berlin, Madžarska pa na tako da so paralelno v teku tudi po-Be p a raed Pra8° !n Budimpešto ter lin 0ln 'n R‘mom- Tako s strani Ber-sko *takor Rima se zahteva obojestran-v, ^Puščanje, da bi se na ta način že 2a. !>.rei odstranile vse glavne težkoče. Po Škei ‘alormacljah ie vprašanje Slova-lt0r !Zven razprave. Tu bodo sklenjene hleb’ ^re dosedanle meje, toda o kakem žar‘ISC^U ne raore ve^ biti govora. Mad-črti' i° B10raB popustiti skoraj na vsej 'n v Zve" diskusije sta tudi že Bratislava Žari edino glede Košlc ostajajo Mad-brav86! trdovratno pri svoji zahtevi, če-. "It. v mestu niso v večini, okolica ,e vsa slovaška. &°J ZA PODKARPATSKO RUSIJO. Še se bije diplomatski boj v glavnem obs(;>. Podkarpatsko Rusijo. Dejstvo, da da( ‘Ja tam že avtonomna ruslnska vla-cIie t:° °vlra a,tcUo madžarske diplomama „1 SE Set!at trudi dokazati, da ta vla-s‘*vlnobene avtoritete in da je se-*6 tejw”a- ad hoc’ samo da bi se ustvarjata °£e »Pravičnim« madžarskim zah* ^ •r’ Ckv"lkovsky pa je izjavil, da Sl ob'iovljenlh pogajanjih navzočna ^ta • ** J11 s*ra užhorodske vlade, ki ^Ni/vV£ala interese Podkarpatske V1* L. Us!horodu se je sešel včeraj pr-S°Rlasen r“S,"Ski P?r,anient. ki je sprejel Židje molijo za Madžarsko MADŽARSKI • ŠKIH IN "aiodloč RUS1NSKIH RENEGATOV. BUDIMPEŠTA, 18. oktobra. Budimpe-štanski Židje so imeli ogromno zborovanje, na katerem so zahtevali vrnitev Slovaške in Podkarpatske Rusije »k materni zemlji madžarski«. Dr. Geza D e s i, ki je vodil zborovanje, je dejal, da pozdravlja tudi vse »Madžare Izraelske vere« onstran meja, ki v trpljenju čakajo osvobo-jenja. Potem je nadaljeval: »Mi prosimo vsemogočnega boga, da usliši naše prošnje in razdrobi okove zasužnjenih bratov. To je naša religiozna vera in naše patriotično čustvovanje za neločljivo enotnost. Mi verujemo v pravično madžarsko zmago. Na tem nespremenljivem stališču stojimo mi vsi z madžarskim narodom zraščeni Židje, za to stališče živimo in umremo. Zanj stavimo na razpolago vse svoje moči in vse svoje premoženje in hočemo, da se ta naša odločitev sliši doma in onstran meja.« V enakem duhu so govorili še dr. Ernest B r o d y, Aleksander K e 1 e c s e n y i in drugi Židje. Razen tega so molili za zmago »pravične madžarske stvari« tudi v sinagogah. V enakem smislu se gibljejo zadnje dni slovaški in rusinski renegati na Madžarskem, ki se vedno izdajajo za Madžare, sedaj pa so tako predrzni, da govore naenkrat v imenu Slovakov in Rusinov. Tako so priredili v Bekescsabi zborovanje »Slovakov«, na katerem so govorili znani slovaški renegati Janos M e r i c s-k o, Karl D a r i d a, Janos Janovszky in kaplan Fcrencz R a d n a i. Ugotovili it< | so najprej, da se na Madžarskem »nikoli neje Izreka proti vsakemu razko- ™ delalo razločka med Slovaki in Ma- ŽIDJE SE ŠE NISO SPREMENILI. — NEČEDNE AKCIJE SLOVA- sklep, s katerim se načelno In SOLIDARNI TUDI SOCIALISTI. džari In se je vedno z vsemi enako postopalo, zato nimajo madžarski Slovaki niti najmanjšega vzroka za kakršne koli pritožbe. Ostati hočejo zvesti Madžarski, svoji skupni domovini, in zahtevajo, da se ji vrnejo tudi vsi kraji gorenje Ogrske.« V Budimpešti pa je ustanovil rusinski madžaron, univ. prof. dr. 111 c s-Illayasevits »Rusinski narodni svet«, katerega prvi sklep je bila resolucija, v kateri se zahteva priključitev Podkarpatske Rusije k Madžarski. Končno so se pa izrekli za »pravično madžarsko stvar« tudi madžarski socialni demokrati in poslali zadevno spomeni- Valera zahteva priključitev Ulstra LONDON, 18. oktobra. Reuter: Irski ministrski predsednik de Valera je dal londonskemu »Evening Standardu« izjavo, v kateri pravi, da je treba Ulster priključiti državi Eire (Irski). To se ne bo smelo zgoditi s plebiscitom, temveč po zgledu monakovskega sporazuma z mirno rešitvijo za zeleno mizo. Eire bi imela skupaj z Ulstrom enoten parlament, ven-! dar bi Ulstru ostal še nadalje lokalni , parlament. Dublinski parlament naj bi ] rešaval samo vprašanja narodne obram-1 be, financ, pošte in davkov. De Valera pravi, da bi zedinjena Irska veliko lažje pomagala Angliji v primeru evropske vojne, če bd ostala še nadalje razdeljena, pa ni gotovo, če bo mogla sploh kaj pomagati. Ulstrski ministrski predsednik mu je pa takoj odgovoril ter dejal, da ni opazi' med protestantovskim prebivalstvom Ulstra nobene izpremembe v lojalnosti nasproti britanski kroni. Katoliško prebivalstvo Ulstra ima pa več svobode kot v Angliji. Ulster hoče ostati pri Angliji in se nikoli ne bo vdal! ZA ENKRAT 10 MILIJONOV. LONDON, 18. okt. češkoslovaški fi- nančni ekspert je včeraj odpotoval iz Londona. Angleška vlada je izjavila, da je pripravljena izplačati češkoslovaški 10 milijonov funtov takoj, vendar mora denar uporabiti samo v mirovne namene. Nadaljnja pogajanja se bodo nadaljevala pozneje, in sicer na novi podlagi, kajti pri naslednjem posojilu naj bi se pritegnile tudi ........ . . - druge države. Na uradnih mestih so iz- co socialistični internacionali, katero pro- javili, aa Anglija nadaljnjega posojila ne sijo, da podpre akcijo madžarskega pro- more sama odobriti letariata za domovini.« »vrnitev severne Ogrske k Francija na? se umakne iz Evrope BERLIN, 18. oktobra. Z ustanovitvijo Velike Nemčije je po mnenju vodilnih nemških osebnosti stoletni boj med Francijo In Nemčijo dokončno dobojevan v korist Nemčije, ki je postala vodilna sila na evropskem kontinentu. Francija nima zato s svojo politiko nobenega opravka v FRANCOSKI TISK ZA OBOROŽITEV. PARIZ, 18. oktobra. V francoskem tisku se^ pojavlja vedno glasnejša zahteva po močni oborožitvi, zlasti v zraku. Bivši minister za delo Frossard piše, da potrebuje Francija takoj 5000 novih letal. De Torres zahteva v »Pariš Soiru« takojšnjo zgraditev 1750 in nato še 2600 letal. Šef francoske vlade bo postal enakopraven s šefi avtoritarnih držav šele tedaj, kadar bo stala za njim dovolj oborožena Francija. V enakem smislu pišejo tudi ostali listi in pravijo, da je stala Francija v septembru pred svetovno vojno Evropi, zato naj se omeji na položaj ko- j lonialne velesile, katere glavni interesi so j izven Evrope. Na taki podlagi je Nemčija ,etaksko popolnoma nepripravljena, vedno pripravljena skleniti s Francijo NOVA ZELANDIJA ZA ALKOHOL, sporazum. Poprej pa se morajo Nemčij' LONDON, 18. okt. Pri volitvah v Novi izročiti še vse kolonije, ki so ji bile v Zelandiji se je izreklo proti prohibiciji 501 Versaillesu odvzete. V tem smislu piše tisoč, za prohibicijo 244.000, za državno tudi »Viilkischer Beobachter«. kontrolo točenja alkoholnih pijač pa 94 Maribor, 18. oktobra 1938. Volitve, razpisane za 11. december 1.1., padajo v najbolj razgibano dobo v svetu po 1. 1918. Z Versailleskim mirom postavljeni mejniki med državami in narodi padajo drug za drugim. Slovenci kot razkosan narod proti tem dejstvom ne moremo ostati ravnodušni. Dogodki ki se odigravajo v Evropi, vsak čas lahho pljusknejo val sprememb tudi ob nas, ki bi morali m moramo biti pripravljeni na vsak slučaj. Volitve dne 11. decembra in priprave na nje so najiepša prilika, da našo pripravljenost manifestiramo pred svetom in doma. Pomen dogodkov okoli nas v ničemer ne zaostaja za onimi pred 20timi leti, v oktobru in novembru 1. 1918. Revizionizem takrat postavljenih mej slavi svoje zmagoslavje v Srednji Evropi. Z insolenco, ki je je zmožen le madžarski plemenitaš, zahteva revizionizem popravo mej na podlagi potvorjenih statistik iz starih, za njega zlatih časov Avstro-Ogrske. Slovenci moramo biti na oprezi, kakor en mož. Dogodki okoli nas diktirajo enoten nastop vseh onih političnih skupin in grupacij, ki se te nevarnosti iskreno zavedajo in so pripravljene podrediti svoje strankarske interese obče-narodni koristi. Tudi v tem pogledu se ozremo lahko za 20 let nazaj in se le učimo pri tedanjem zgledu slovenske sloge. Želeli bi le. da bi danes, če se ostvari podobna služnost, predstavljali Slovence za svoje naloge in dolžnosti bolje pripravljeni možje, kakor so bili oni iz 1. 1918___ Naloge so danes težje in položaj za nas nevarnejši. Takrat so mali narodi slavili zlom vseh reakcionarnih sil v Evropi, ki so jih skozi tisočletja zatirale in dušile v njihovem razvoju. Evropa je bila v mirovnem in svobodoljubnem zmagoslavju, ki je omogočalo malim narodom osvobo-jenje in utrditev samostojnosti. Nekateri j smo temu prvotnemu zmagoslavju in ve-likodušju preveč zaupali in zidali edino j le manj. Bili smo že takrat bridko prevarani, med njimi mogoče najbolj mi Slovenci, ki smo morali pustiti tretjino naroda izven meja nove svobodne naše države. Druge, Cehe, je doletela podobna usoda po 20-tih letih ... Danes slave zmago nasprotne sile. Zapuščena od vseh svojih prijateljev na zapadu propada bratska CSR. Slovaki in Rtisini so dobili v okviru nove CSR vse svoje pravice, toda usoda njihovih narodnostnih mej še ni odločena. Slovenci moramo biti kot nikdar prej pripravljeni in enotni vsi, prav vsi, ki nismo zaslepljeni po strankarskih interesih in strasteh ... Kdor se bo podil zgolj za strankarskimi koristmi, bo izločen potem sam. Jsto enotnost nam narekuje notranji položaj v državi. JRZ gre v voJitve pod zastavo unitarizma in narodnega edin-stva. Združena opozicija pa gre v, volitve pod geslom sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. En del Slovencev je pri JRZ, drugi pri opoziciji, čeprav pri njej Slovenci radi svoje neenotnosti in odpora po bivših vodilnih slovenskih poli-iičnih strankah nismo sodelovali. Ce pride po volitvah do sporazuma s Hrvati, bodemo Slovenci z uspehom sodelovali le, če bodo vsi oni, ki jih vodijo vseobči narodni in ne zgolj strankarski interesi, nastopili enotno. Volitve 11. decembra morajo torej biti, če že ne manifestacija enotnosti na kandidatskih listah, pa vsaj glede slovenskih občenarodnilt interesov manifestacija enotnosti vseh zavednih Slovencev doma in pred svetom. kv. Nemčija se je odrekla Bratislavi PRAGA, 18. okt. Avala. »Prager Abend-/eitung« poroča, da je državni tajnik za nemško manjšino pri slovaški vladi dr. Karmasin izdal razglas na svoje rojake, v katerem pravi, da se je Nemčija za vselej odrekla vsem aspiracijam na Bratislavo in druge nemške manjšinske otoke na Slovaškem. Grda poljska kampanja POLJAKOM NI DOVOLJ, DA SO Sl PRISVOJILI OZEMLJE S ČEŠKO VEČINO, AMPAK PODPIRAJO DALJE TUDI MADŽARSKI IMPERIALIZEM. VARŠAVA. 18. oktobra. Poljski tisk nadaljuje še vedno svojo ogabno kampanjo proti ČSR. Ni dovolj, da je Poljska s silo iztrgala Čehom ozemlje, na katerem je več Čehov kakor Poljakov, katere sedaj Poljaki preganjajo kakor brezpravno divjačino, sedaj se zavzema v enakem smislu tudi za Madžarsko. »Gazeta Polska« pretaka solze nad »strašno usodo« Madžarov v ČSR, a se tolaži, da bodo tudi to trplenje srečno prestali. ;>Express Poran-ny« zahteva brezpogojno priključitev Pod karpatske Rusije k Madžarski, ker terja to pravičnost, preteklost, zemljepisni položaj in mir Evrope. Nikjer pa ne omenja edinega argumenta, ki bi bil veljaven, samoodločbe Rusinov. »Wjeczor Warsza\vski« pravi, da so Čehi glavni sovražniki miru v Evropi. »Kurjer Poznan ski« se sicer zavzema za svobodno Slovaško. zahteva pa priključitev Podkarpat-ske Rusije k Madžarski. V enakem smislu piše tudi opozicionalni »ABC«. Okoli 100 raznih trgovskih in drugih gospodarskih organizacij je pa poslalo zunaniemu ministru Becku spomenico, v kateri se zavzema za skupno poljsko-madžarsko mejo, ki da je potrebna v interesu poljskega gospodarstva in prometa. Neznosno stanje v Palestini PO VSEJ SVETI DEŽELI DIVJA GVERILSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA. — ANGLEŽI NEODLOČNI IZ STRAHU PRED POSLEDICAMI. — JERUZALEM, 18. oktobra. Vse vesti, ki prihajajo iz raznih delov Palestine, dokazujejo, da je Sveta dežela v polnem razmahu državljanske vojne. Boji se vodijo na vseh straneh brez usmiljenja. Tudi Jeruzalem sam je kakor obkoljena trdnjava. Nad mestom je razglašeno obsedno stanje. Vsa mestna vrata, razen enih samih, so zaprta. Na mestnem obzidju so postavljene straže angleških vojakov s strojnicami. V okolici Jeruzalema in drugod se bijejo vsak dan boji med oddelki angleške vojske in arabskimi ustaši, ki so zelo dobro oboroženi. Ker se ustaši naglo poja- vijo, napadejo in zopet izginejo, je boj z njimi zelo težaven. V Jeruzalemu samem se še vedno dogajajo atentati. Tudi na policijskega podpoveljnika je bila s strehe neke hiše vržena bomba, ki pa njega ni zadela, ampak ranila le štiri druge pasan-te. Angleži so bili zaradi tega prisiljeni poklicati na pomoč nove čete, ki so deloma že prispele v Hajfo, deloma pa so na potu v Palestino. Zdi se, da nameravajo Angleži poseči po bolj energičnih sredstvih, čeprav se boje posledic, ki bi nastale med arabskim svetom v arabskih državah in kolonijah. Kanton v resni nevarnosti JAPONCI SO PRESENETILI KITAJCE NEPRIPRAVLJENE. — POL MILIJONA BEGUNCEV ZAPUSTILO KANTON. AT ATO RK NEVARNO BOLAN. CARIGRAD, 18. sept. Avala. Stanje tur škega prezklenta Atatlirka je še vedno ze'o resno. Ministrski predsednik in vsi ministri so /brani v nekdanjem sultanovem gradu Dolina Bagče, kjer le/i Kerna! Ataturk nevarno bolan. HONGKONG, 18. oktobra. Boji za Kanton so se včeraj nadaljevali in Japoncem se je posrečilo vreči še ne dobro pripravljene in utrjene Kitajce na mnogih mestih z njihovih postojank in presekati železniško progo Kaolun Kanton. Tako so sedaj pretrgane zveze Kantona s Hongkongom in Hankovom. Boji se bijejo sedaj v neposredni bližini angleške kolonije, ki je močno zastražena. Japonci so dosegli te uspehe zaradi tega, ker so Kitajce presenetili nepripravljene, odnosno ne zadosti pripravljene. Obstaja resna nevarnost, da bodo Japonci zavzeli Kanton, še preden bodo Kitajci zbrati dovoli čet za uspešno obrambo. Iz Kantona je pobegnilo že okoli pol milijona civilnega prebivalstva. NEMČIJA IN BALKAN. BERLIN, 18. okt. Nemški minister Funk, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Jugoslaviji, Bolgariji in Turčiji, je izjavil, da ima južnovzhodna Evropa' vse, kar Nemčija potrebuje. Države, ki so v balkanski zvezi, so vse v prijateljstvu z Nemčijo. Najboljše se vidi to pri Turčiji, ki je dobi- la nemško posojilo, s katerim bo gradila pristanišče na črnem morju, več cest, železnic in mostov. SKOK Z MOSTU V DRAVO. Danes opoldne je skočil z mostu v Dravo nadstražnik v pok. Kosmač Leon. Nesrečnež je takoj izginil v valovih. Votivno gibanje J\S za federacijo. Današnje . Jutro1' piše, da sta JNS in Blok sporazuma slovesno proglasila, kar je njima skupno: monarhija, dinastija Kara-djordjevičev, narodna vojska in državna celina, kar daje volivni opoziciji poudarjeni državotvorni značaj. Slovesno pr oglasen j c leh temeljnih ločk in „Jutrovo‘' poudarjanje tega ni potrebno. ker nihče v JNS niti v Bloku sporazuma ni zastopal in ne zastopa drugega stališča, saj je znano, da je dr. Maček, odkar je v opziciji, poudarjal le osnove in da so te osnovo tudi baza sporazuma od 8. okl. 1937. ^ teh vprašanjih torej ni nobene razliko, med JNS in Blokom sporazuma. Nekaj drugega pa je to, kar poroča „Jutro" in „Slovenski Narod“, češ da dogovor JNS z opozicijo ni le tehničnega. temveč ..širšega značaja, ki predvideva sodelovanje tudi za bodočnost pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na našo notranjepolitično konsolidacijo**. Ker je bistveno načelo Bloka sporazuma z nosilcem lisle g. dr. Mačkom narodni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci kot tremi narodnimi individualnostmi, pomeni pisanje ..Jutra" in .,Slovenskega Naroda'1, da je sedaj tudi JNS sprejela lo načelo in se bo borila zanj ne samo pri volitvah, ampak tudi v bodoči Narodni skupščini. Dr. Kramer mora torej natočiti javnosti čistega vina in pristašem JNS odkrito povedali, da je via faeti zapu- stil princip unitarizma in narodnega edinstva ter pristal na federalizem, čeprav v „Julru1! svojim bralcem še vedno oznanja svojo „vero v pravilnost narodnega edinstva". Duhovniške kandidatur? JRZ. ..Delavska politika*1 poroča, tla je dosedaj določenih za kandidate JRŽ v Sloveniji 11 duhovniških kandidatur in sicer da bodo kandidirali takole: Ljubljana mesto: notranji minister dr. Anton Korošec; Ljubijana okolica: duhovni svetnik, senator in kaplan Smodej; Kamnik: kaplan in glavni urednik ..Slovenca11 dr. Ahčin; Kočevje: župnik Škulj; Logatec: bivši tajnik SLS, kaplan Gabrovšek; Krško: sedanji tajnik JRZ, kaplan Tomazin; Brežice: dekan Tratnik iz Rajhenbuurga; Prevalje: urednik ..Slovenca " in kaplan dr. Kuhar; Ptuj: kaplan Marko Kranjc; Maribor levi breg: kanonik dr. Hohnjec; Dolnja Lendava: upokojeni župnik Klekl. S tem menda število duhovniških kandidatur še ni popolno. JNS v razcepu. ,,Obzor" in ...futarnji tisi1' poročala, da je. bivši minister in podpredsednik JNS ter voditelj hrvat-skega krila JNS izstopil iz JNS, kor se ne strinja s sporazumom o voliv-nem sodelovanju s KDK in UO. Z njim se bo verjetno solidariziralo še nekaj prvakov JNS v savski banovini. Tako bivša poslanca g. Kovač in g. Cvetic. Od druge strani se pa nam poroča, da so tudi pristaši JNS v Sloveniji po dogovoru JNS z Blokom sporazuma prišli v veliko zagato. Eni v za jo oni tel j eni ze JNS 40 za zaman pripon pristaši .INS. ki simpatizirajo hočejo ostati zvesti dosedanjemu pi° gramu JNS, t. j. unitarizmu, narodnemu edinstvu ter integralnemu jugoslo* venstvu ter izjavljajo, da ne bodo volili kandidatov JNS, drugi pa vidijo tem. da je sprejela JNS dr. Mačk nosilca lisle. zmago politike, ki so dolgo zagovarjali in vodi-ročali. 'ludi z Blokom sporazuma izjavljajo, da ne bodo volili kandidatov JNS ter bodo raj glasovali za odkrilo in jasno Poll£J® dr. Mačka ler zalo za kandidate »10 ka sporazuma, ker se nočejo izpos a' nevarnosti, da bi JNS po volitvah z pet menjala politiko. ,,Slovenska beseda**, lisi dr. Puca J1' slovenskega krila UO v Ljubljani, J bila z odlokom notranjega nunisir ustavljena. f . Kandidature JNS na listi dr. -ka. Današnje ..Jutro" poroča, da ®o listi dr. Mačka Blok sporazuma vU in KDK) postavil svoje kandidate. « bo pa sprejel dr. Maček na listo u vsakega kandidata, ki ga bo predlo vodstvo JNS. Kako se kandidature ra* vrste ni dogovorjeno. C,c sc loka činitelji dogovorijo za enotne liste, ne izključuje enotni nastop opozicij® volivne akcije, sicer bodo pa vetj* paralelne kandidature. šliri volivne pisarne v Ljubljani-Ljubljani že sedaj poslujejo štiri livne pisarne: tajništvo JRZ in * , pisarna slovenske opozicije in pi-sar dr. Dinka Puca. Dr. Korošec in Irgovec Bahovec sta kandidirala v Ljubljani, namestnika bosta g. Terseglav, nik ..Slovenca" ali g. Ivan Avsen > gospodarstvenik iz Ljubljane ter 0 nik Kavka. .= Dr. Dinko Puc bo verjetno kanu diral v Ljubljani. Prof. Lončar iz Ljubljane je z večjo delegacijo posetil dr. Slovenjegraška organizacija JR^ J* sklenila, da predloži za kandi ravnatelja meščanske šole. g. schuha. jj, V Liliji hočejo na lisli JRZ ka dirati župan Lebinger, bančni ura šentviški zuPJ" bo’ iva ured- kčera.l din0' IM' Puš iz Ljubljane in Pivec. Drugi volivni govor dr. Stoja' vica bo v nedeljo v Negotinu. Tretja državna lista na vidiku nasuje „Novosti11 poročajo iz Beog ^ da, (ia ni izključeno, da bo vložen^ treja državna lista za volitve, nosilec bi bil g. Nikola Uzunovic- * j bi podpirali vsi ,ki nočejo kane' na listi dr. Stojadinoviča in n ..jj listi dr. Mačka. V pošlev bi P^. predvsem bivši pristaši JNS ter c . tualno ludi pristaši g. Bože M rnoviča. dj„ Ljuba Davidovie bo verjetno K‘ n£>_ diral v Mačvi, vendar še ludi ' kem drugem srezu. Ljoticevi Zboraši so imeli v nc ^ v Beogradu konferenco, ki jo tf gjj ves dan. Ni še gotovo, ali l)0,1.u^ili na volitve sami, ali se bodo pri čelisti dr. Mačka. Odločitev je PrlP na Dimitriju Ljoliču, ki ni bil h® ^ fcrenci. Današnje ..Vreme" P?1'0 ^leso v stanovanju g. Davidovica gali g. Ljotiča včeraj sprejeli vs ? goje in ugotovili tekst sporazu ^ grupami beograjske Združene ecije za skupen nastop pri vol| ^ cije za skupen nastop pri volil'a zu j . . .. _ j . 4 ^ Adam Pribleevič bo kandidiral Vgjrua ...1 Dvor. Njegov namestnik jv0l- Eror, dosedanji poslanec SDS z« ski srez. llkc Disidenta zeinljoradnisKC ]a na- Vo j o Laziča je stranka sp1 zaj, zato ker je pristal na «P od 8. oktobra 19.'17. v?- Božo Maksimoviča po nekacijsK<> steli niso boleli sprejeli na °P ski lislo. Proti njemu so bili srbU1 ^aj bo (likati grupe Ace Stanojevič sedaj naredil se še ne __________________ Borza. Curih, 1«. <)ktobra;lon 20.94, Beograd 10. Pariz 11.72, Lo» Ne\v Vork 141.23. Milano 17(5.62, Praga 15.20. Vremenska napoved. Lepo 23.20, Berh » «*•- Orav- sko vreme, ski dolini. jutranja me gla. z'as" Novuee Celisice kulturne Dotrebe in pomanjkanje sredstev Za podporo so zaprosile občino med drugimi ustanovami Mestna knjižnica, Podmladek Jadranske straže meščanske šole za ekskurzijo, Historični klub v Ljubljani za ekskurzijo, Umetniški klub v Mariboru, Slovenski krožek na Dunaju, Aeroklub Celje, brezposelni prof. kandidati in še nekaj drugih društev. Vse te prošnje so bile odklonjene z motivacijo ,da ni kredita, nekateri izmed prošnikov pa dobivajo itak red- ilo letno podporo (knjižnica in Aeroklub). Prav tako je bila soglasno odklonjena — na seji so bili vsi predlogi od prvega do zadnjega soglasno odobreni ali odklonjeni — prošnja knjižnice za nove prostore. Sedanja soba namreč ne zadostuje več potrebam CMestne knjižnice, ki se nahaja tudi Gradi premajhne subvencije (10.000 din) v težkem finančnem položaju. Knjižnica namreč plačuje vse nameščence sama. Pred tedni smo že opo- zorili javnost na te težke razmere in napisali, da zasluži knjižnica več pozornosti, posebno danes, ko s širenjem slovenske besede širi in utrja tudi narodno zavest. — Občina izbira primeren prostor za novo realno gimnazijo in bo zaprosila banovino za primeren znesek v proračunu. Predlagano je bilo zemljišče tik ob sedanjem gimna-nazijskem poslopju v Rimski 6, toda to mesto je preveč prometno in morda bo bolje nameniti poslopju stavbišče Pertinačeve tovarne. — Pričelo se bo delo pri instalaciji centralne kurjave v gledališču, ker je stara napeljava tako slaba, da so sc lani operni pevci iz Ljubljane na odru prehladili in je sklenilo ljubljansko Narodno gledališče z občino pogodbo pod pogojem, da dobi gledališče novo centr. kurjavo. — Občina je že naročila knjigo „Naš Jadran“ za 480 dinarjev. jšnjem številu tudi med izseljence, ni nihče izdal lista v prekmurščini. Zanimivo je tudi to, da je vendslovenska »Domovina« naštela po prevratu z ameriškimi izseljenci in s tistimi, ki so ostali še na Ogrskem 140.000 »pravi Vogrszki Szlo-venov«. Ker je naštela ameriških izseljencev 30.000, je torej na bivšem Ogrskem po njeni statistiki 110.000 Slovencev. Madžarska statistika pa je našla !. 1890. komaj 67.952 Slovenca, 1. 1910. pa nima zanje več posebne rubrike, temveč jih šteje skupaj s cigani pod »druge narodnosti«. K prekmurskemu osvobojenju Narodna orientacija prekmurskega ljudstva v prevratnih dneh Najzavednejši del prekm. ljudstva, pripravljen za članstvo v enakopravni slovenski in jugoslovanski skupnosti, ob upoštevanju nekaterih lokalnih gospodarskih in prosvetnih zahtev, je bil oni, ki £a je vzgojila kat. duhovščina. Tako je bilo posebno popolnoma katoliško ljudstvo na Dolinskem. To ljudstvo je sistematično vzgajalo slovenskemu književnemu jeziku se približajoče časopisje, med njim so živeli ljudje, ki so imeli že redne stike z drugo stranjo Mure. Ljutomerski tabor in njemu sledeči pogromi, ki so bili z vojaštvom v krvi zaduše* ni, so odpor proti Madžarski še stopnjevali. Niso bili izvršeni po navodilih ali Bo smislu dela tistih, ki so delali za Jugoslavijo. Toda bili so izraz ljudske volje, da se reši tuje gospode in njenega socialnega pritiska. Jugoslavija je bila ljudsko geslo po socialni osvoboditvi in v njej je videlo v prvi vrsti deliteljico Veleposestniške zemlje. Ogromno večino najlepše zemlje na Dolenskem sta si debila knez Esterhazy in grof Zichy. Med Vclikimi kompleksi posestva grofa Zichy-ia so ležale občine Turnišče, Odranci in ^rensovci s 170 ljudi na 1 knf. Gotovo n' slučajno, da so iz teli krajev najvne-‘eiši pristaši pridružitve k Jugoslaviji in skoraj — poleg obmurskih vasi, kjer so Prilike podobne, vsi dobrovoljci. Istovetnost katolicizma in narodnega ^la kat. duhovščine je imela pa tudi ne-všečno posledico. Narodno delo kat. duhovščine ni moglo pritegniti malomeščanskih plasti, inteligence in delavstva. Li-heralnejši protestantizem se ni čutil °8roženega po liberalizmu, zato se tudi ’’red njegovo madžarizacijo nf branil. "aioineščanstvo je bilo močno pomeša- 110 s tujimi priseljenci in zapadalo madža-1 \zaciji. Zapadli so ji tudi Židje, kot glav- 111 trgovski element v Prekmurju. Delavko in obrtništvo, ki je v tujih središčih Prišlo v dotiko s socialnim gibanjem maorskega proletariata, je zapadalo ob- ^116111 s sprejemanjem njegovih gesel tudi ,11)1111 nacionalnim vplivom. Te plasti so !le Popolnoma ločene od ostale Slove-lll!e- Niso imele podobnih posrednikov ot ie bila kat. duhovščina za svoje kat. možice. Slaba posledica propada slov. formacije izven Prekmurja je, da je po j^cetni pobudi prekm. evang. ljudstvo lvf ubil0 sti^e s »slovensko stranjo, ki je ua zanj samo katoliška. To je močno otrlo tudi v novi jugoslov. državni skup-s i, ko se je znašlo samo obdano od st° kat. množic in je povzročilo, da so ‘ njegovi voditelji odločili za članstvo nemški cerkvi. _ Za odtujitev so skr-j..,e e 111 sploh ves političen in dru- ■ Drnci1' Ko so 20. okt. 1918. na Jetiuce »Vendske krajine ma-Dnvrf0!-1^ •'5ire^eKa društva« govorniki vKt,ai)i Kesla tega društva in madž. Več i V rek,lluriu ni Slovencev, tem-džari S° Samo '>vends!- , i- . 7 . ,________ ... , i vor mariborske davčne uprave v znanem uu <.u. um. zamisel ,ki le gospodarskega na visokem betonskem podstavku. Na , . __ .. ... J■ ‘ . . , , i i • i u j c,__davčnem sporu v Melju. Košaška obema Putnikov iz et v Trst, ki odnoobrambnega pomena, so veliki plošči bodo označene smeri naj- . . . , , .. „ ’. v . , , , j -i- * i •, , '! je vcera odposlala pritožbo na Dravsko do 1. novembra. Vožnja, ^oin toplo pozdravih.; važnejših evropskih mest m postojank beniki. Sedaj je na Griču stavbišč za 20 hišic. Za gradnjo teh weekend hi-„.e se bo osnovala posebna zadruga, ki bo skrbela za propagando Kozjaka staviti za vzgled vsem, ki jim je pri srcu v narodnostnem oziru neogrožena in gospodarsko močna meja. Obrtniška konferenca v ^ariboru SESTANEK PREDSEDNIKOV MARIBORSKIH OBRTNIH ZDRUŽENJ. VRSTA PEREČIH OBRTNIH VPRAŠANJ. Danes dopoldne je bila v pisarni Okrožnega odbora obrtniških združenj v Vetrinjski ulici obrtniška konferenca. Sestali so se predsedniki vseh tukajšnjih obrtnih združenj in zastopnik okoliških obrtnikov. Konferenco je vodil tajnik zbornice TOJ dr. Josip Pretnar. V daljšem poročilu'je obravnaval tekoče pereče zadeve slovenskih obrtnikov. Mariborski obrtniki so se po svojih zastopnikih zavzeli za ureditev problema kaznil- okrožnega sodišča v Murski Soboti. — tenico. Starčkovo življenje je v veliki ne Podredi naj se zopet Mariboru. j varnosti. m Košaški davčni spor. Pretekli teden1 v »GRIč«, teden trgatve, najslaši je košaška občina dobila negativen odgo- mošt, iureš, nova avto cesta. Do 20. okt. se sprejemajo prijave za bo od 30. okt. potni list in vi- finančno direkcijo. Izgleda, da bo o tem zum din 240.—, penzija za vse tri dni din 200.—. — Na Dunaj od 21. do 23. okt. Putnikov autobus. Vožnja in vizum D*n ?60. Prnave samo še jutri. * Zlate zapestne ure 230 dinarjev v trgovini M. Ugerjev sin, Maribor. Gospodka 1C Nočna lekarniška služba: Lekarna , „Pri Sv. Antonu", Frankopanova <’c' >sta, tel. 27-01; lekarna „Pri Mariji ro-magaj“, Aleksandrova cesta, tel. 217J nice. Sklenjeno je bilo, da bo obrtni odsek zbornice TOJ podvzel najstrožje ukrepe proti šušmarstvu, ki katastrofalno ubija naše obrtništvo, kar je statistično dokazano. Dr. Pretnar je v imenu zbornice obljubil mariborskim obrtnikom vso pomoč pri reševanju njihovih perečih; strani na Qravj včeraj več divjih rac. vila že nujno potrebna. m Za rezervne in upokojene častnike bo 19. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze obvezno predavanje. m Mariborski gozdovniki imajo 23. okt. ob 10. v deš. mešč. šoli svoj občni zbor. m 10.000 volilcev v Mariboru. V Mari- fffno boru bo 15 volišč in posebno vr šče za j * Graj'ski kino: Samo še nekaj dni Se* državne uslužbence, ki so zaposleni v renada_ IgQ Syni) Hilda Krahl. Pride Fi- Maribora, pa stanujejo zunaj mesta. V vo- nale lilne imenike je vpisanih 9953 volilcev, kar pa še ni končno število, ker prihajajo vsak dan nove reklamacije. m Jata divjih rac v Mariboru. Med dravskima mostoma je bilo na pobreški Mariborsko gledališče Torek, 18. okt., ob 20.: »Hudičev učenec". Red C. Sreda, 19. okt,: Zaprto. problemov in uresničenju njihovih teženj, j JVlVd njimi je bil tudi krasen gaieb. Pri-, ^[^Ral ^ °b 2°' Un' ” ° njo zimo. I Abonenti reda A in B se opozarjaj^ m Kolesarjeva nesreča. Na Slomško- da je bilo v včerajšnjem rePc^alj|a Po živahni debati, ki se je razvila o ne- j10(i divjih rac si ljudje razlagajo z zgod-katerih tekočih obrtniških zadevah, je bi la obrtniška konferenca zaključena. vem trgu je včeraj padel s kolesa 27-letni našega lista pomotoma označeno, Pobrežje bo gradilo sokolsko drugo jutro našli in ga prenesli v mrtvaš-' delavec Josip Majcenovič iz Zavrča pri velja v četrtek za „Pokojnika‘ telovadnico mco. Sokolsko društvo na Pobrežju namerava zgraditi moderno telovadnico z vsemi potrebnimi prostori. Zato je zaprosilo občino za gradbeno dovoljenje. Včeraj je Ptuju in si zlomil desno roko. Ponesre- B) namesto pravilno red A. Obgrizel ženo in £o zabodel v srce V Slivnici pri Mariboru se je včeraj pobila na letnem sokolskem telovadišču po- poldne odigrala krvava družinska drama, breška občinska komisija, ki je proučila j ki bi skoraj zahtevate življenje žene, ma-jnismci Stroški gradnje sokblske telo- čenca so prepeljali v bolnišnico. m Napaden je bil na Tržaški cesti 39-letni delavec Franc Muraus. Neznani napadalci so ga težko poškodovali in mu 'zlomili desna rebra. Zdravi se v stališče. vadnice na Pobrežju so preračunani na 100.000 dinarjev. tere treh otrok. V hiši tesarja Reca soj m Vlom v vinsko klet. Pri posestniku bili prepiri na dnevnem redu. Njegova že-! Alojzu Rojku v Rogoznici so neznanci na je bila prava mučenica. Včeraj popol-. vlomili v vinsko klet in odnesli 45 1 vina. dne se je mož nekoliko vinjen vrnil do- j m Med spanjem na klopi okraden, mov in pričel ženo, 451etno Aleksandro Brezposelni mesarski pomočnik Franc Recovo zmerjati. Pobesneli mož je ria-jKIaužer s Kozjega pri Šmarju je ponoči i valil na ženo in ji odgriznil z desne roke zadremal na klopi pred glavnim kolodvo- dopoldne ali popoldne, ker za . precejšen kos mesa. Nato je potegnil nož'rom. Ko se je prebudil, je opazil, da mu ! oglase, naročene Sele v soboto in ji ga zabodel v levo stran prsi. Težko. je zginila listnica z denarjem in doku-1 ranjeno ženo so reševalci nemudoma pre- menti. Smrtni padec 75 letnega moža V Spodnji Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah je tragično končal 73-letni dninar Ivan Šaruga. Zvečer je v neki vaški gostilni popival in sc nato precej okajen vračal po temni poti domov. Na neki strmini je starčku zmanjkalo tal in strmoglavil je po bregu. Med padcem je m Mestno poglavarstvo poziva moža zadela kap, tako da je bil Šaruga one, ki imajo pravico na Albansko spo-1 svoji stanodajalki Mariji Usarjevi v Slona mestu mrtev. Njegovo truplo so šele menico, da se nemudoma javijo v mest- venski ulici nekaj posteljnine in perila. Naorolamo Vas da naročite Male Oglase za na5 bol- v upravi „Večernika“ (KopaliSka id* I ali v poslovalnici (Aleksandrova «• fsak dan naikasneje do 9. ure d°P* Za soboto pa prosimo, da naročite Hale a že v petek peljali v tukajšnjo bolnišnico. m Pevačice — tatice. Pri odhodu so tri pevačice, ki so bile uslužbene v nekem vse mariborskem nočnem lokalu, ukradle dne radi prejČnega zaključka li»ta^p ne moremo soreieti jamstva« da. — 5nik£i: priobčeni po želji cenjenih narq U Drava ..Večernikg Kultura Branislav Nušič: Pokojnik Ob priliki premiere Nušičevega vDr.« v našem mariborskem gledališču sem napisal, da je ta plodni srbski komediograf ostai na meji med burko in resnično komedijo in s tem tik pred ciljem svetovno slavnega pisatelja, ki bi ga bil sicer lahko dosegel. V »Pokojniku«, svojem zadnjem predsmrtnem delu, ki ga z uspehom vprizarja te dni naš oder, je pa Nušič poizkusil napraviti resen korak čez to mejo, zato je ta komedija v treh dejanjih s predigro v resnici komedija, čeprav kaže še mnoge elemente tipičnega Nušičevega burkaštva. Treba jo je torej po zasnutku, tehniki in obdelavi šteti med najboljše njegove stvaritve. Svet, ki nam ga Nušič odkriva v »Pokojniku«, je strahotno, prav do samih korenin demoraliziran. Tej družbi ni v njenem skoraj živalskem egoizmu nobena podlost prenizkotna in človek se mora ob njej zgroziti, kajti ti Blagojeviči, Novakoviči, Protiči itd. žal niso le izmišljeni junaki komedije. Dva edina svetla lika, inž. Pavle Marič in ruski emigrant Aljoša, v razpletu komedije sicer podleže ta, prvi s samomorom v Donavi, drugi z begom v Nemčijo, toda zmaga podlosti je kljub temu porazno odkritje vse ostudne nagote. Kdo je v družbi teli moralnih propalic največja propalica, bi bilo skoraj težko reči, vendar se zdi, da prednjači Spasoje Blagojevič, v katerem se zbira in združuje vsa gniloba cele te »bratovščine«. »Pokojnika« je zrežiral g. Jože K o-vič v slogu, ki ustreza Nušičevi koncepciji in dosegel skladnost odigravanja. Režija je realistična, skoraj naturalistična, enako inscenacija. Mestoma je zadnja morda kičasta, toda tako je le še bolj podčrtano parvenijsko okolje. Ansambl je dobro vigran; precej dodelani so tudi posamezni liki in posamezne hibe posameznih zasnutkov skoraj ne motijo celotne ugodne podobe. Manj je zadovoljiv jezik, ne vem pa, ali po krivdi prevajalca g. Cirila Debevca ali po krivdi igralcev? Ne mislim pa tu na srbski prizvok, ki ga odobravam, temveč na stavke, ki so sicer popolnoma slovenski. Nastopajoče osebe so dobro karakteri-zirane; nekateri liki dosegajo višino resničnih umetnin, čeprav jim v detajlih manjka včasih zadnja pila. Posebno močno karakterizacijo je dal g. Gori n-š e k Spasoji Blagojeviču in ustvaril ,kreacijo, h kateri mu je mogoče le če- stitati. Manj dovršene podrobnosti je močna celota njegove igre skoraj čisto zabrisala. G. Košič je malega pokvarjenca Anto malo preveč karikiral in s tem nekoliko zmanjšal vrednost sicer močnega zasnutka in izgradnje vloge. V celoti dovršene in zaokrožene like so ustvarili gdč. Kraljeva v vlogi tete Agnje, g. Blaž v vlogi Aljoše, gdč. Starčeva v vlogi Rine, g. "N a k r s t v vlogi Novakoviča in g. Košuta v vlogi Djakoviča. G. Jože Kovič je ustvaril lik poštenjaka Mariča s suverenostjo dozorelega igralca. V njegovi igri ni problematike, le v zadnji sceni morda ne izčrpa prav vseh možnosti. Enako dozorela je igra g. Pavla Koviča v vlogi Djuriča. Dobro igrata g. C r n o b o-ri Protiča in g. Verdonik Mileta, sta pa zanemarila nekatere momente, ki bi jima nudili priliko za močnejšo in efekt-nejšo igro. Posrečeno podaja gdč. Ras-bergerjeva mlado Vukico, ga. Za-krajskova staro Agnjo in ga. Savino v a služkinjo Ano. Manj posrečena je sobarica Sofije ge. G o r i n Š k o v c. Policijskega agenta igra g. Rasbcrger, drugega policijskega agenta g. M a 1 e c. —r. b. Stoletnica rojstva Vatroslava Janiča. V nedeljo so Hrvati odkrili v Varaždinu spomenik velikemu slavistu Vatro- stolet' slavu Jagiču ter proslavili s tem s nico njegovega rojstva. Veliki Jagi1-. da v vrsto trojice svetovno slavinti stov, ki jih je dalo slovanski jeZ^,.e v znanosti slovensko-hrvatsko oze' .. Miklošič, Jagič, je bil Jagič za“ itar, /nejšnjem stoletju. V tej trojici-vrstnem redu, toda obema Pf 1 ^j; enak po svoji znanstveni ve*!Clin1' uon10 menu. O Jagiču in njegovem de te dni zato še spregovorili. . )ffOSio-k Gotovčeva opera v svetu. ^ vanske opere doslej niso imele s bi se razširile v veliki eXr<^.'izi{Usi, 3 Storjeni so bili pač nekaterii P t v ostali so le poizkusi. Nezadrza ja-široki svet si je priborila sele pe- kova Gotovca opera »Eros z o ,janSka ta«, s katero jc lani gostovala upri- opera tudi v Trstu. Io delo je vs£ 1 zorjeno z velikim uspehom dalje m* opernih gledališčih v Jugoslaviji^ tudl Češkoslovaškem in si osvaja je do-nemška gledališča. Dne 29. Pr‘ ier0, to-živela v Nemčiji že drugo V' , tedm'1 krat v Ntirnbergu, v prihod J ^ih in mesecih pa bo na repertoar u Er{urtu, opernih gledališč v Kobu‘‘? ’eigu. Sofvvvcrinu, Hallu in Braunst* —- Darujta za az Gosmza&rsivo Decentralizacija licitacij? Zadnji čas smo imeli priliko opazovali, kako v Beogradu razpisane licitacije niso imele uspeha ter so bile ponovno razpisane, in neredkokrat se je primerilo, da je tudi ponovna licitacija končala nepovoljno. Krivi so tega deloma neugodni pogoji, deloma Pa popolnoma neupravičena centralizacija licitacij, ki je v znatni meri onemogočala krajevnim podjetjem, da bi se udeležila licitacije za dela v do-tičnem kraju. Slovenski javnosti, zlasti pa slovenskim podjetjem je bilo popolnoma nerazumljivo, zakaj se morajo vršiti licitacije za najmanjša, vča-Slh dokaj nepomembna dela v Beogradu, ko bi se to dalo uspešnejše lu brez 'vsake škode za državo opra- li tudi v Ljubljani, ali pa v še ožjem ^ogu, kjer je šlo za dotično javno Jelo. Kakor je sicer pretirani centralizem škodljiv in ga je iz stvarnih razlogov nemogoče zagovarjati, tako se je to dejstvo pokazalo tudi pri centralizaciji licitacij. Po stalnih neuspehih pa so merodajni le morali nekoliko spremeniti svoje stališče. Iz Beograda napovedujejo nekakšno decentralizacijo licitacij za vsa javna dela. Vprašanje je sicer spet rešeno s kompromisom, in sicer tako, da se bodo vršile odslej licitacije za eno in isto javno delo na večjih krajih. Licitacije bodo n. pr. v samem gradbenem ministrstvu ter istočasno tudi na banskih upravah. Ponudbe bodo potem takoj dostavljene ministrstvu v Beograd ,ki bo precenilo licitacije in šele nato oddalo dotično javno delo. Ta licitacijski kompromis se nanaša predvsem na javna dela iz 1 milijardnega notranjega posojila. V koliko bo ta način licitacij v večji meri ustregel zlasti domačim podjetjem, bo pokazala praksa. I SSSSi nepričakovana, a zaslužena zmaga "Mure" Mura : ČSK 4:2 (1:2) Po določbi LNP se je v nedeljo odigrala na stadionu »Mure« v Murski Soboti pokalna tekma s podzveznim prvakom mariborskega okrožja CŠK iz Čakovca. Ob izrednem zanimanju in visoki udeležbi občinstva so nastopili gostje v kompletni postavi, dočim so pri domačih manjkali Kukanja. Čebul in Jandl. Vsled izredno močnega napada v začetku igre je ČŠK dosegel dva gola. Vendar se je moštvo Mure kmalu znašlo in znižalo rezultat na 2:1. kar je tudi rezultat prve- Porazne številke našega konzuma zavoljo slabe kupne moči prebivalstva je naš konzum v pri- MERI S TUJIMI DRŽAVAMI POD NORMALO Statistična primerjava o konzumu pre-‘jranbenih in ostalih dobrin pri nas in k°nzumu v drugih državah kričeče kaže, sako je prebivalstvo naše države slabo-ten konzument in zakaj so na našem do-mačem notranjem trgu tako nepovoljne razrnere za prodajo in kupčijo. Jugoslo-Vanski konzument je slab in šibak, o tem 111 nobenega dvoma. Te nevšečne narod-lio-gospodarske okolnosti ne izpreraeni udi najbolj bahavo govorjenje o velikem prodnem in agrarnem bogastvu Jugoslavije. V ilustracijo navajamo podatke Sajrio za nekatere dobrine: Pšenica. Kljub temu, da pridelamo j^rotntio pšenice, kaže primerjalna statika, da smo mnogo šibkejši konzu-ment pšenice (t. j. kruha) kot države, ki j^rajo pšenico celo uvažati. Povprečno ^izumira na leto vsak Bolgar 207 kg penice, Francoz 204, Belgijec 196, An-160, Španec 155, Madžar 140, Ame-lcan 132 in Jugoslovan 112 kg. Morda Sod koruza ni tako važen prehranbe-cmitelj kot v naši državi, vendar pa dru ni j tuovabilo naju je torej peljala mama z Vse dni NtCJ 0i:;aruj0či princesi. Zdi se mi, da je bilo to let no. v načriu, ki sta ga skupno izdelali. Mno-^WlviP0Zn<^e Seni izvedela, da je bila maina potom Drp.c. Y zvc,zi s kraljem Karlom in starši romunske-n,erno n as'ed'i>ka, ki so iskali svojemu sinu pri-VsekakorVhS!°‘ Mnogo s^rejša od naju, je bila Charly *eliica mamina tovarišica kakor najina prija- vila je3',!';' Jcr °(sta'a zvesta tudi vse do konca. Zapu-ln so ravrv.Vi tcc^’ k° so se porušili mogočni prestoli 'e stoletja stare ogromne države, katerih rjfestoj in tradicija sta izpolnjevala vso mamino življenjsko srečo. Postarana princesa je prihajala redno k starki v Koburg, ki je morala živeti tako dolgo, da je doživela strašno usodo vseh svojih v Rusiji, ponižanje Nemčije in grozotno, apokaliptično uničenje vsega svojega sveta. Charlyja v Berlinu je bila popolnoma drug človek kakor naša gostinja v Koburgu. Tam je bila članica vesele, svetovljanske družbe, v katero se pri najboljši volji n is ve mogli vživeti. Imela je čisto posebna zanimanja in veselja, tuje manire in neko tako govorico, da sve jo komaj razumeli. Strmeli sve in trpeli, da ima najin ideal lastnosti, o katerih se nama prej še sanjalo ni. Kakšno razočaranje! Tisti v Charlyjini hiši v Berlinu preživljeni teden spada med najbolj boleče spomine moje mladosti. Charly je umrla leto pred našo materjo za rakom. Ta neizprosna bolezen je uničila tudi njene starše. Moje drugo srečanje s prestolonaslednikom je bilo v Momakovem. V naravi je dehtela pomlad. Najino srečanje je bilo skrbno pripravljeno. Tega tedaj nisve vedeli ne jaz ne Ducky. Žice so bile tako nategnjene, da sva se čim večkrat srečala. Mati sl je izmislila vse polno izletov, obiskov v operi, nakupov itd. Monakovo je bilo za to kakor nalašč ustvarjeno. Mladi prestolonaslednik je bil bolestno suhoparen in se je še več smehljal kakor sicer, da bi prikril to svojo suhoparnost. Čudno pa je bilo, da n>e je zamikala prav ta njegova suhoparnost, ker se mi je zdelo, kakor da je nekako nesvoboden in brez moči. Porajale so sc mi želje, da bi ga osvobodila in mu poma-gaia; te želje so bile čisto podobne materinskim čustvom. Toda tedaj sem imela na očeh še tenčioo nedolžnega sramu, bila sem še vsa v oblasti lažnih utvar o življenju. Bila bi s to tenčico zaupanja pred očmi lahko stekla vsaki usodi nasproti. Bila sva oba šc tako mlada, zrak je bil tako čutno sanjav in ves poln pomladi in ljubezni — V potezah maminega obraza je žarela sreča tihega pričakovanja. Šop rdečih vrtnic... Klepet ob odprtem oknu, ko se je mesec tiho dvigal nad mestne strehe... Tujska soba... kratko, naglo, kajti režija ni bila romantična... Toda zrak je bil pristen m iz njega je dihala ljubezen. To je bilo monakovsko srečanje. Več o njem ni mogoče povedati. Nekaj brezpomembnih besed, nekaj cvetic, mesec... Vse premalo za zanimivo zgodbo in vendar začetek življenja... Ko smo v novi palači v Potsdamu pred ukazujočimi pogledi cesarja Vtfjema II. in ob stereotipnem smehljanju cesarice Avguste Viktorije slavili mojo zaroko z romunskim prestolonaslednikom Ferdinandom, je bil v dezeh »prelepi mesec maj«. Mama se je smehljala vsa srečna im sestrična Gharly je pripravila suho« parnega princa do odločilne besede. Kje je dobil toliko poguma, da mi je ponudil svojo roko, še danes ne morem razumeti. Toda storil je to, in jaz sem sprejela. Dejala sem »da« kakor v vsaki vsakdanji stvari, kakor da ne bi bilo na svetu nič lažjega kakor to. »Da«, m zapečatila sem svojo usodo! Vrata v življenje so se odprla, v dolgo življenje, v zgodbo mojega življe-iua; ** *u pripovedujem m ki jo hočem kolikor mo-goce odkritosrčno nadaljevati. »Dalje totrO S sodišča »Dalmatinska klet" Ljudem, ki so danes zjutraj sedli na zatožno klop pred mali kazenski senat treh sodnikov, bi težko kdo rekel, da so zločinci. Noben izmed njih, razen delavca Ivana Petingerja, še ni bil kaznovan. Obtožnica jih dolži krive prisege — zaradi koščka zemlje. Vsi so doma iz Mute. 35 letni Franc O t je kovač, Ivana Ot njegova žena, 65 letna preužitkarica Marija K o r b u s je Ivanina mati, 43 letni Bogomir Adam pa je samski oskrbnik pri Sv. Jerneju nad Muto. Že 1930. leta sta zakonca Šmid prodala preko ustne pogodbe nekaj zemljišča. »listi del zemljišča, na katerem je stala lesena uta, je kupil Franc Ot za svojo bodočo ženo Ivano. Zadnji zato, da bi tam postavila nekak vinotoč »Dalmatinsko klet«. Še isto leto je občinska komisija zemljišče pregledala in tudi izdala dovoljenje za »Dalmatinsko klet«; zahtevala je le, da se mora stavba 1,20 m odmakniti od občinske ceste. Šmido-va zakonca sta tokrat soglasno obljubila, da ^ bosta prodala Otovima toliko več sveta, za kolikor se bo mogla zgradba pomakniti od ceste. Ot je potlej zgradil pritlično poslopje po nekem Kef-lovem načrtu. Ko sta pa Ramšakova, ki sta prav tako kupila zemljo od Šmidovih, postavila plot ob Otovi hiši, je Ivana Ot temu nasprotovala ter vložila tožbo radi motenja posesti. 11. marca 1936. se je vršila na licu mesta na Muti razprava, na kateri so vsi obtoženci razen Otove pod prisego lažno izpovedali, da sta Šmido-va prodala, tisti svet po nekem drugem Deučmanovem načrtu. Šmid si je celo v delavnici na Muti ogledal tisti načrt in potlej izjavil, da proda zemljišče po njerm Po Deučmanovem načrtu namreč Ramšakova ne bi smela postaviti tam plota. Tako sta Ramšakova zgubila sodbo v dveh instancah. Ali resnica je prišla na dan. Petingerja je prvega začela grizti vest. Priznal je, da sta ga Otova nagovorila, da izpove v njuno korist, da je namreč bil takrat zraven, ko je Šmid izjavil, da prodaja zemljišče po načrtu, ki ga je napravil Deučman. Franc Ot mu je baje obljubil za to 500 din, ga napajal po gostilnah ter mu obljubil denarno podporo. Orožniku — ukradla kolo Neko soboto v marcu — tako proti polnočni uri — je stopil iz Čelarjeve gostilne neki moški in zagledal v veži nekoga, ki je trgal ključavnico s kolesa. Na vprašanje, kaj je, mu je ta odvrnil, da je izgubil ključ. Moški je odšel. Nekaj minut za tem je že bila obveščena policija, da so ukradli iz gostilničarjeve ve- že kolo žandarmerijskemu naredniku Francu Knafelcu. Kak mesec za tem — za storilci še vedno ni bilo sledu — so našli domači v Zelenkovi viničariji v Meljskem vrhu pri prenočevanju nad hlevom v seno zakopano ogrodje kolesa. Z e 1 e n k o si je kolo sestavil in se vozil z njim. Ko so ga dobili s kolesom, je zanikal, da bi bilo kolo ukradeno, pozneje pa je v toliko priznal, da bi ga našel — celo nekega Repolnika je osumil, ki bi mu naj kolo pripeljal —, nazadnje je pa le priznal, da sta ukradla kolo z nekim Ivanom K., ki mu je kot mehanik kolo prenaredil. Zelenko pravi, da sta bila pijana. K. je imel kolo, on pa ne, zato si ga je tako mimogrede sposodil. Sabljo, ki je bila na kolesu, pa sta snela s kolesa in jo pustila v veži. Tudi škodo sta že deloma poravnala. K. ni drugače sodeloval pri tatvini, kakor da je samo luč premaknil, da je gorela. Ali vedel je za tatvino. Obsojena sta bila vsak na 2 meseca strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Kazen se pa izreče pogojno, če bosta fanta poravnala v treh mesecih Knafelcu škodo, ker sta mu kolo hudo zdelala. O človeku, ki ne ve, da je bil okraden V Mariboru živi neki Jakob Molus, ki ni vedno pri pravi pameti. Kar na lepem se začne slačiti in razmetavati okrog, kar ima na sebi in pri sebi. Tudi denar. Splošno je znano, da nosi precej denarja pri^ sebi kljub majhni pokojnini. Nesrečnež je varčen. 14. avgusta ga je v Pla-ninškovi gostilni znova prijelo. To priliko je izrabil Rajmund B o r o v i č n i k, ki je nekak brezposelni zasebni uradnik v Mariboru. Pobral je Molusov denar — 4200 din. Gosti, ki so opazili tatvino, so ga prijeli in mu odvzeli 4100 din, ki jih je skril Borovičnik v nogavico. 100 din pa je obdolženec zatajil in zapravil. Sodišče je obsodilo Borovičnika na 4 mesece strogega zapora ter mu odvzelo za 2 leti častne pravice. Zanimivo je, da se oškodovani Molus ničesar ne spominja. Pravi, da ne ve, koliko ima denarja, da je dobil nekaj nazaj, da ne ve o tatvini ničesar in pripoveduje o človeku, ki ga stalno zasleduje ter »omamlja«. SVETOVNA ABECEDA ZA VSE JEZIKE? Po nekem zgodovinskem sporočilu je živel v srednjem veku italijanski kardinal Mezzofante, ki je govoril in pisal perfektno šestdeset jezikov. Penzionirani profesor dr. L. H. Schiitz iz Frankfurta nad Meno pa je to velikansko mero jezikovnega znanja še stopnjeval. Dr. Schiitz govori namreč »doslej« nič manj ko 190 jezikov popolno. Dr. Schiitz ima knjižnico 140 zvezkov, v katerih bi vsaj sto narodov našlo čtivo v svojem jeziku. Dr. Schiitz se je zdaj obrnil na Josefa Faixa, slovaškega filološkega amaterja, zaradi nekih pojasnil. Josef Faix je namreč izdal pred nekaj leti drobno knjižico z naslovom »Sredstva miselnega prometa«, v kateri obravnava potrebo in možnosti splošne jezikovne reforme. Knjižica je zbudila svoj čas precejšnje zanimanje evropskih in ameriških znanstvenih ustanov za predlagane reforme, vendar pa ni našla popolnega razumevanja za nadaljnje delo. Faix pa je smatral ta neuspeh le za prehodnega in je sestavil nedavno tzv. univerzalno abecedo, ki je z njenimi črkami možno pisati glasove, besede in stavke katerega koli jezika ia jih je zopet mogoče popolnoma pravilno čitati. S pomočjo Faixove univerzalne abecede se torej da pravilno napisati v originalni izgovorjavi kateri koli govor in pod. in prav tako pravilno zopet pre-čitati. Za podrobnosti te abecede se zdaj zanima dr. Schiitz, ki bo iz tega gotovo kaj napravil. PLETILNE SPOSOBNOSTI MARIJE STUART. V teh dneh so v Parizu priredili zanimivo razstavo stare pletilske umetnosti. Med številnimi pleteninami in kroji -ie bilo razstavljeno tudi oltarno pokrivalo, ki ga je izgotovila Marija Stuart. To je dragocen kos pletilske umetnosti. Pokrivalo je darovala kraljica irskim nunam, ki so morale za kraljice Elizabete bežati z Irskega. Za vlade Jakoba II. so se vrnile v Dublin. Za Viljema Oranškega so morale nune znova pobegniti. Od mnogih samostanskih dragocenosti se jim je posrečilo rešiti le malo stvari, med njim* tudi to pogrinjalo, ki ga je izgotovila Marija Stuart. Razno ZLATA ZAPESTNA URA se je izgubila na poti Maribor—Sv. Urban—Kamnica— —kamniško pokopališče. Oddati proti nagradi ori Sock-Holtei, Meljski hrib. 2019 za 4000 din posojila dobite v 4 mes. 5000 din nazaj. Ponudbe pod »Hipot. jam stvo« na upravo »Večernika« 2020 HUBERTUS PLAŠČ našel. Vpraša se salon Spa-ner. Kralja Petra tre 4. 2021 HIGIENIČNI FRIZERSKI SALON KOCPEK-BAJT Cankarjeva ul. 1, se vljudno priporoča. 2030 Stanovanje Odda se boljšemu gospodu MEBLIRANA SOBA poseben vhod. Koroščeva 5. 2012 Radio Sreda, 19. oktobra. Ljubljana: 12 Orkestralni koncert, 13.20 Slavni pevci, 18. Mladinska ura; 18.30 Jesen v glasbi; 20. Prenos opere. — Beograd; 12. Tainburaški orkester; 21. Narodne pesmi; 21.45 Popularne pesmi; 22.15 Recitacije iz francoske poezije. — Sofija: 18.30 Bizetova opera »Carmen«. — Milano; 21. Simfonični koncert. ga masko z obraza, na kar vdihne drug strupen plin, s katerim je bila okužena pokrajina in proti kateremu je maska čuvala. Wells riše pri tem razburljivo sceno ob takem dogodku. Resničnost pa je drugačna. Armada USA je imela že 1. 1921 masko, ki je popolnoma ščitila pred vsemi plini, tudi pred arzenikovim dimom. Ssslssinss!! Novi eksolozivi in plini v MODERNI VOJNI TEHNIKI NISO IZNAŠLI NIČESAR BISTVENO NOVEGA. Ameriški vojaški strokovnjaki kritično opisujejo v knjigi »Če pride do vojne« razvoj razstreliv in plinov v sodobni vojni tehniki. O novih eksplozivih pravijo; »Nobenih ni, ki bi s svojimi novimi hi posebno ostrimi detonacijskimi lastnostmi pomenili kak prevrat. Ničesar niso iznašli, kar bi se moglo po svoji sili, varnosti pri manipuliranju in splošni uporabi smatrati kot izpopolnitev dosedanjih eksplozivov in prekašanje trinitrotoluola TnT, ki je v uporabi že mnogo let. Iznašli niso n benega novega plina. Kemiki sicer delajo poizkuse z novimi zmesmi starih plinov, toda plina, ki bi mogel povzročiti trenutno smrt, še niso našli. — V istem smislu so izraža H. G. Wells, avtor zaplenjene vojne fantazije »Borba svetov« (v slov. prevodu »Boj z Marsovci«), v kateri napadejo naš planet Marsovci, oboroženi s smrtnimi žarki in drugimi grozotami. V uvodu k Strabolgijevi knjigi »Mir ali vojna« trdi Wells, da večina plinskih mask, ki so jih do danes iznašli, ne varuje pred difenilkloroarzinom ali arzenikovim dimom in da razdružitev dihal s tem plinom povzroči, da žrtev str- SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Prmorska 10. 2016 SOBA za 2 osebi se odda. Beinav-ska 4«. 2017 SOBA kopalnica in terasa, separira-no, se oddajo v TSetnavski cesti. Vprašati: Stolna ul. 1-1, Kocpek. 2018 SOBO. KUHINJO in soibo s štedilnikom oddam. Studenci, Slomškova 9. 2025 Prodam Skoro nova HARMONIKA se takoj poceni proda. Koroška c. 27. 2013 2 PISALNA MIZA trdi les 320 din. miza in . usnjata stola 200. 2 otnari, trdi les, a 190, 2 postelji, šivalni stroj 380 din prodam-Slovenska ul. 22. dvorišče desno. 2027 lokal TRGOVSKI LOKAL s špecerijsko opravo ali brez nje, oddam takoj. Stritarjeva ul. 5. 2024 Ljudska samopomoč v Mariboru razpisuje za svojo novo zgradbo v Kolodvorski ul. kleparsko, vodovodno in plinsko delo. Potrebni podatki so v pisarni Ljudske samopomoči na razpolago. Pismene ponudbe je vložiti do 1. nov. 1938. Odbor si pridrži pravico svobodne oddaje. Maribor dne 17. oktobra 1938. Načelstvo Ljudske samopomoči. P. u. cen j. občinstvu vljudno naznanjava, da sva s 15. oktobrom 1938. prevzela zn*0** kavarno Promenada v Tomšičevem drevoredu. K Lokali so na novo preurejeni, jamčiva pa tudi z ozirom na dolgoletno prakso za prvovra*0® postrežbo. Na razpolago so razni čavopisi in revije, dober biljard, šah, domino in igralne karte 1 prcferanco, tarok, rumi, tresete itd. ' , Preskrbela sva prvovrstna vina iz dobro znane domače kleti »Stari grad« gosp. JsniC kovic-a, kakor tudi razna desertna vina. Dalje nudiva cenj. gostom domače pecivo, komP0*®’ pikantne sendviče, narezke, pristne kranjske klobase in dr. Na željo postreževa tudi s top1 mi jedili. Na razpolago je tudi klubska soba. # Potrudila »e bova, vsak č»s povsem zadovoljiti svoje cenj. goste in sc priporočava z obilen obisk. RUDOLF IN OTON KORITNIK-, Zena, ki 30 let ni zapustila svoje hiie Te dni je v Sremski Mitroviči umrla 70-letna profesorka Angelina Popovičeva. Zanimivo je, da je pokojnica igrala za časa vlade Kneza Mihajla veliko vlogo. Morala bi postati celo knezova žena. Popovičeva jc na treh fakultetah diplomirala in je govorila sedem jezikov. Čudno je, da starka zadnjih trideset let nikoli ni zapustila svojega stanovanja. Profesorka je do svoje smrti poučevala jezike in so k njej prihajali mnogi dijaki. Mnogi ljudje prodajo svojo dušo in živijo s čisto vestjo od rente. (Bernhard Shaw.) ODBOR za postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru I Zedinitelju v Ljubljani Gledališka ulica 3 razpisuje iavni natečaj IlllUllllllllllltlUllIlllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiilliliillliiliilllllllllllllllllllilllllllllllllllll za spomenik Viteškemu Kralju Aleksandru L Zedinitelju v Ljubljani. Natečaja se morejo udeležiti vsi umetniki jugoslovanske narodnosti. Rok za oddajo osnutkov je 76. januar 1939; nagrad ni, odkupi pa znašajo: din 20.000—, din 15.000din 10.000'— in sedem po din 5.000'—. Pogoji in program natečaja so na razpolago pri zgoraj navedenem odboru v Ljubljani. Ljubljana, 15. oktobra 1938. Službo dobi NATAKARICO sprejmem. Plattc, Maribo • 2010 UČENCA bla. v trgovino z mešanim a gom sprejmem. Aleksand c. 7. Krčevina pri Maribor 2011 SLUŽKINJA snažna, samostojna v ..j, gospodinjstvu, vaionjF: pr. otrok se sprejme taK ’ 2oi5 Turnerjeva 32-1-___— KROJAŠKEGA POMOMgg za velike komade, dobr sprejme takoj Pučnik. ,023 kopanova 10. ___—-v. " MIZARSKI POMOČNIK , sc lak oj sprejme, 2036 Frančiškanska 12. - Slutbo i#® MLADO DEKLE ežb0. išče kakršno koli 20U Naslov v upravi lis‘a'sXiSfl Stanovanje »IL ENOSOBNO STANOVANg v novi zgradbi. ijm«dakonCa predmestje, iščeta 0j brez otrok. P°nl,d°° na »Državna uslužbenca ^ upravo. Izdaju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mnrlboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in Velja na mesce prejeman v upravi ali po p-oštl 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409. tipiitvo. ~j4 uri* nm-mitnv vsak dan ob