LETO KU/I. $T. 14      PTUJ, ?. APRIL 1883


Znamenite osebnosti Ptiila
Da je šlo zares s projektnim
delom učencev Osnovne Sole
Olge Meglic, so poleg učen-
cev in učiteljev, občutile tudi
kulturne institucije, pa zdrav-
niki, obrtniki, prevajalci, sli-
karji, ljudski godci in še kdo.
Povsod so bili, radovedni, ra-
ziskujoči in z vprašanji, ki so
odrasle spravile nemalokrat v
zadrego, tudi z vprašanjem,
kako se je počutil zdravnik,
ko mu je umrl prvi pacient.
Brskali so po gradivih v mu-
zeju, arhivu, knjižnici, se po-
govarjali z znanimi osebno-
stmi, si zapisovali, nastavili
kartoteke, snemali s fotograf-
skim aparatom in kamero.
Česa vsega niso počeli v želji
odkriti, kdo so bili ljudje, ki
so vplivali na življenje v me-
stu, območju občine, ali tisti,
ki so ponesli glas o starosti
slovenskih mest daleč prek
državnih meja.
Minulo' soboto so svoje delo
predstavili staršem, predstav-
nikom republiškega in občin-
skega ministrstva za šolstvo.
Zavoda za šolstvo predsta-
vili vsem tistim, ki so na tak
ali drugačen način sodelovali.
Česa vsega niso izvedeli tu-
di "stari" Ftujčani", učenci pa
so pokazali tudi, da znajo ple-
sati, da jim gledališka igra ni
tuja, da segajo v športu po
državnih naslovih ...
Razstava je bila tako izčrp-
na in informativna, da bi lah-
ko služila marsikomu za učno
uro, s fotografijami, s starimi
predmeti, šolskim glasilom ...
Učenci so opravili veliko de-
lo, vključili vanj veliko ljudi in
tako dokazali, da šola ni nekaj
izven življenja mesta, nekaj,
kar je rezervirano samo za otro-
ke in učence, pokazali so, da
znajo ceniti, kar je bilo nai-eje-
no doslej, in dokazali, da so
sposobni iti naprej. NaV
Oiuskafi smo Vinitaly Si
v Veroni so včeraj zaprli
27. vinski sejem Vinitaly 93,
šestdnevni sejem vin, žganih
pijač, embalaže, vinskih ste-
klenic in steklenic za žgane
pijače ter opreme za pridelavo
in predelavo. Na 145.000 kva-
dratnih metrih pokritih
površin je razstavljalo 2.010
razstavljalcev, a le 109 iz tuji-
ne, iz 16 držav, med katerimi
je bila tudi Slovenija s Poslov-
no skupnostjo za vinograd-
ništvo in vinarstvo ter Vina
Koper in Vipava, za ostale je
bila udeležba na sejmu očitno
predraga. V okviru sejma je
bilo več posvetovanj in dne-
vov, posvečenih npr. šampan-
jcu, konjaku ... V okviru Vini-
taly je bil tudi 6. sejem žganih
pijač in razstava kakovostne
hrane Gran Menu. Sejem je v
primerjavi z vinskim sejmom
v Ljubljani prava paša za oči,
vendar je bilo letos v primer-
javi z lani opaziti, da se poja-
vlja kriza prodaje vina tudi v
Italiji. NaV
Ni zlato, a se
marsikomu sveti
v ptujski občini imamo največ gramoznic
in z njimi so težave. V ormoški občini gra-
moza ni in gramoz je. Koliko moramo kje
odšteti za to rjavo zlato? PREBERITE NA
STRANI 11.
VSEM BRALKAM IN BRALCEM ŽELIMO VESELO RISANKO! - Foto: M. Ozmec
Kaj vedo o Plohlu sodelavci?
SlovenUa — PoUska
V soboto bo v ptujski dvora-
ni Center kvalifikacijska roko-
metna tekma za evropsko pr-
venstvo med ženskima repre-
zentancama Slovenije in Pol-
jske. Pred tem, za Ptuj zgodo-
vinskim rokometnim dogod-
kom, je trener slovenske re-
prezentance Anton Bašič na-
povedal: "Prvo tekmo teh kva-
lifikacij, z Madžarsko, smo iz-
gubili le za en gol. Poljakinje
so zapisane za nosilke skupi-
ne, torej za najmočnejšo eki-
po. V njej so izredno izkušene
igralke, ki imajo celo po 220
nastopov v državni reprezen-
tanci, starost ekipe je med 28
in 30 let. Po drugi strani pa ta
reprezentanca ni že leto dni
odigrala nobene mednarodne
tekme, tako da je njihova se-
danja igra neznanka. Vsekakor
bo to odlična predstava za gle-
dalce in težka tekma za igral-
ke." Kapetanka reprezentance
je Ljubljančanka Miiija Tom-
šič, v soboto pa bo igrala tudi
Ptujčanka Ines Černe. Tekma
se bo pričela ob 17.15.     Mc/.
Zadnji dnevi leta 1971 in prvi v prihodnjem letu so
pretresali majhen kolektiv radia Ptuj. Komaj so minili
novoletni prazniki, so se morali na Radiu i/reči o poli-
tični neprimernosti svojega takratnega direktorja Fran-
ca Plohla, a že so izvedeli, da je umrl v lastni garaži.
STRAN 7.
Darilo pomladi
Sonce sveti vedno topleje, tudi dež je malce namočil žejno zemljo, ravno \
dovolj za svežino prebujajoči se travi in cvetju. j
STRELSTVO
V Mladiki bo 340 najboiišilt
slovenskih strelcev
v soboto in nedeljo bo v šport-
ni dvorani Mladika državno
prvenstvo v streljanju s stand-
ardno zračno pištolo in puško, ki
se ga bo udeležilo kar 340 članov
in članic, mladincev in mladink
iz vse Slovenije. Otvoritev tek-
movanja, ki se ga bo udeležil tudi
poveljnik TO in predsednik Strel-
ske zveze Slovenije Janez Slapar,
bo v soboto ob 8.30. zaključek pa
v nedeljo ob 17. uri. Pri organiza-
ciji tekmovanja je SD Jožeta Lac-
ka veliko pomagal ptujski učni
center TO in glavna pokrovitelja
Ministrstvo za notranje zadeve R
Slovenije in SO Ptuj. Med tek-
movalci bo olimpijec Rajmond
Debevc, po medaljah pa bodo
po vsej verjetnosti posegli tudi
domači strelci Janez Štuhec in
Alojz Trstenjak pri članih. Go-
razd Selinšek pri mladincih in
Majda Raušl pri mladinkah.
Ml/
2 ~~ DOMA IN POSVK TI
8. APRIL 19«
TEDNIK
POOOVAB^IAli $110 SI Z NOVO DIHEHTORIOO PTUJSKE BANKE MARTIHO iCOBEZ
Prihodnost je odvisna predvsem od zdruzevaicev Irapitala
Tednik: Kal^o se je razvijala Poslovna enota KB Mari-
bor v Ptuju pod vašim vodstvorti?
Iz osebne izkaznice Marti-
ne Korez
Vse moje delovno obdobje je
vezano na ptujsko banko.
Po diplomi na VEKŠ —
bančna smer, sem se pred
28 leti zaposlila v Komer-
cialni banki Ptuj, ki se je
nato nekajkrat preimenova-
la. V delovni knjižici je torej
nanizanih več delodajalcev,
jaz pa pravim, da sem ves
čas v isti hiši. Kot priprav-
nik sem prišla v kolektiv z
osemnajstimi delavci in se
nato z razvojem in širjenem
banke seznanjala z razno-
vrstnimi bančnimi posli (od
knjigovodstva in hranilni-
štva do kreditiranja obča-
nov in fiospodarstva). Sled-
nje je zavzelo najdaljše ob-
dobje mojeffa delovanja,
skozi bolj ali manj slabe
čase.
Sicer pa sem že po tako dol-
f^em času življenja v tem
mestu naturalizirana Ptuj-
čanka — haloškega porekla
in še vedno "'doma"'' v Sto-
percah.
M. Korez: Gospodarski si-
stem je zapletena struktura med
seboj odvisnih in povezanih de-
javnosti, ki le ob usklajenem
delovanju omogočajo razvoj.
Tudi banke so del tega sistema,
torej tudi naša poslovna enota,
ki pa ne morajo delovati neod-
visno od splošnih tokov. Gospo-
darska kriza, v kakršno smo za-
bredli, ne more biti razrešena s
čarobno palico. Pot k izboljšan-
ju razmer se šele išče. Tako ra-
zumem sprejem raznih ukrepov
in tudi sklep o sanaciji bank.
Najprej torej reševanje proble-
mov iz preteklosti.
Sklep o sanaciji Kreditne ban-
ke Maribor velja v celoti tudi za
Poslovno enoto Ptuj. Napoveda-
no "čiščenje bilanc različnih na-
ložb" bomo opravli tudi v po-
slovni enoti.
To so vse naložbe v podjetja,
ki so vključena v sanacijo pri
Martina Korez
Skladu za razvoj R Slovenije
(Koržetov sklad), skratka, vse
dvomljive in sprotne terjatve
(kot jih poznajo finančniki), ki
angažirajo relativno velik delež
kapitala v bilanci poslovne eno-
te. Proces sanacije se ne začenja
šele "danes". Ze dobršen del
preteklega leta je bila banka v
predsanacijskem postopku in s
tem njeno delovanje omejeno s
poostrenimi kriteriji centralne
banke. Skrb za dnevno likvid-
nost banke pomeni poslovanje
le z dobrimi, plačilno sposobni-
mi komitenti. V pogojih splošne
nelikvidnosti ni nezadovoljstvo
z ukrepi strožjega preverjanja
kreditne in odplačilne sposob-
nosti nič nenavadnega. Gospo-
darski položaj ptujskega ob-
močja je zaradi spleta različnih
okoliščin še dodatno otežen
(omenjam nekatere: strukturna
neskladja - 3 veliki sistemi.
proizvodna povezanost kovin-
ske industrije, zastarela oprem-
ljenost, investicijska vlaganja v
velike sisteme tik pred nasto-
pom krize in še kaj).
Ob skoraj popolnem zastoju
plačilnih tokov, ki vplivajo tudi
na likvidnost banke, so potrebe
po dodatnem kapitalu za obsto-
ječi obseg poslovanja stalno pri-
sotne.
Pomembno je poudariti, daje
banka v tem obdobju, sveži -
novi kapital usmerjala precej
bolj selektivno kot v preteklo-
sti. Upoštevajoč načelo varnosti
in rentabilnosti smo odobravali
nove naložbe le komitentom bo-
nitete A (po klasifikaciji v raz-
vrščanju komitentov glede na
plačilno sposobnost, predpisani
s sklepom Banke Slovenije).
V času sanacije, ko je lastnik
banke država in so napovedane
spremembe v bančnem sistemu
in organiziranju bank. je vpra-
šanje o razvoju poslovne enote
za vsakogar trd oreh. Prizadeva-
li si bomo iz tega "procesa
očiščenja" izplavati čim hitreje
in s čim manjšimi posledicami.
Nadaljnja pot in razvoj "ptujske
banke", ki ima 130-letno tradi-
cijo, pa bo odvisna predvsem
od hotenja in pripravljenosti so-
delovanja vseh tistih, ki v tej
hiši združujejo svoj kapital, in
onih. ki bodo z ustreznimi pro-
grami sposobni izboljšati go-
spodarski položaj v občini.
Tednik: Ali bo sanacija
bančnega sistema upočasnila
predvideni razvoj?
M. Korez: Če menite upočas-
nitev razvoja poslovne enote —
nikakor. Zdravimo zato. da
ohranimo zdravo jedro, ki bo
omogočilo še hitrejši nadaljnji
razvoj.
Tednik: Kako se bo PE v
bodoče vključevala v razvoj
občinskega gospodarstva,
obrti in podjetništva. V pre-
teklosti je bilo veliko pri-
pomb na to, da naj bi imela
premajhen "posluh" za po-
trebe ptujskega gospodar-
stva?
M. Korez: Predvidevam, da
nam bo iz zmot preteklosti, ki
nas sedaj tiščijo ob tla. uspelo
izvleči kakšen pozitiven poduk,
tako tistim, ki so naložbe v go-
spodarstvu načrtovali, tistim, ki
so potrjevali njihovo utemelje-
nost in odločali o prioriteteh,
kot tudi banki, ki je dirigirane
odločitve izvrševala. Tudi mar-
sikatara naložba v ptujskem go-
spodarstvu ni zaživela in tako
omrtvila kapital, ki bi ga potre-
bovali za vzpodbujanje ali reali-
zacijo obstoječih programov.
Mogoče tudi zato "posluh" ni
bil zadovoljiv. Želje in potrebe,
predvsem v tako imenovanem
malem gospodarstvu, so ogrom-
ne. To je evidentno iz progra-
mov, ki so nastajali ob natečajih
za pridobitev sredstev iz raznih
skladov.
Izvedbo nekaterih smo omo-
gočili tudi z bančnimi krediti.
Tudi v bodoče se bo banka ali
poslovna enota vključevala
predvsem v kreditiranje manj-
ših, rentabilnih naložb, ki bodo
zagotavljale ustvarjanje nove
vrednosti, omogočale zaposlitev
ali socialno varnost večjemu
številu delavcev, proizvajale trž-
no zanimivo in iskano blago itd.
Menim, da bi bile takšne priori-
tetne usmeritve pot razvoja
ptujskega gospodarstva.
Tednik: Kakšen bo obseg
poslovanja z občani?
Morebitno širjenje poslovne
enote oziroma približevanje nje-
nih storitev občanom.
M. Korez: Že doslej je bila
posvečena poslovanju z občani
posebna skrb. saj predstavljajo
njihova sredstva obsežen in
kvaliteten vir kreditiranja. Že-
lim poudariti, da so vsa naša
prizadevanja usmerjena v zago-
tovitev varnosti vlog občanov in
ohranitev zaupanja varčevalcev
tudi v procesu sanacije. Iz izku-
šenj vemo, da so naložbe v za-
sebni sektor najvarnejše, zato se
v zadnjih mesecih prav v kredi-
tiranje privatnega sektorja
usmerja večji obseg razpoložlji-
vih sredstev. Z zadovoljstvom
lahko povem, da je za potrebe
obrtnikov in kmetov odobrenih
po relativno ugodnejših pogojih
več sredstev kot v preteklem
obdobju. Prav tako za potrebe
stanovanjske gradnje in nakupe
potrošnih dobrin. Nadalje se
lahko pohvalimo z uspešno ak-
cijo AKTIVA, saj je doslej pri-
dobilo plačilno kartico že 540
občanov in 1200 kartice za
bančni avtomat. V zadnjih dneh
marca je bila aktualna pomoč
občanom pri izpolnjevanju
davčnih npovedi, okrog 500 jih
je poiskalo naš nasvet in po-
moč.
Občanom želimo naše storitve
čimbolj približati, zato nekatere
dejavnosti, ki so bile doslej
koncentrirane v posameznih ek-
spoziturah v mestu (poslovanje
s tekočimi računi, informacije o
kreditiranju občanov), prena-
šamo tudi na zunanje posloval-
nice. Razmišljamo o pestrejši
ponudbi za občane, osebni pro-
daji storitev, zagotavljanju večj-
e intimnosti pri opravljanju de-
narnih poslov, svetovanju, real-
nejši politiki obrestnih mer in
nadomestil za storitve ...
Zamisli in načrtov nam ne
manjka!
Tednik: Kakšno je vaše
mnenje o bančni konkurenci
v ptujskem prostoru?
M. Korez: Konkurenca jc v
tržnem gospodarstvu bistven
element napredka, v urejenih
razmerah zaželena in nadvse
potrebna. Žal je naša pot v trž-
ne razmere precej vijugasta,
zato tudi konkurenca ne odi-
grava pričakovane vloge. Oce-
njujem, da bi bilo za gospo-
darski napredek občine pozi-
tivno, če postane Ptuj mesto
bank, seveda lakih, ki bodo v
ta prostor pripeljale dodatni
kapital. Konkurence namreč
ne vidim v tem, da se obsto-
ječa sredstva razporejajo oz.
drobijo med več bančnimi
subjekti ali se celo odlivajo s
področja, kjer so bila ustvarje-
na (dosedanje izkušnje potrju-
jejo slednje).
Mislim, da ni najpomem-
bnejše, pod katerim grbom de-
luje banka, pač pa, kako
uspešno opravlja v danih po-
gojih svojo dejavnost, koliko
bo z njenim prihodom občina
gospodarsko bogatejša, koliko
delovnih mest bomo pridobili
ali vsaj ohranili in podobno.
Konkurenco naj torej priva-
bljajo ali omogočajo gospo-
darski in ne politični motivi.
Spraševala: Majda Goznik
Spet velll( uspeli mladih judolstov Drave
Na velikem mednarodnem turnirju na Madžarskem v mestu Za-
laegerszeg so tekmovali tudi mladi judoisti iz Ptuja. Tekmovalo je
16 klubov iz Avstrije. Madžarske. Hrvaške in Slovenije. Osvojili so
kar sedem prvih mest. eno tirugo. dve tretji in eno peto mesto. Re-
zultati so naslednji:
MLAJŠI Dl':Čkl - 27 kg Aleš Krajnc 1. mesto - 30 kg 1'min Mu-
ratovlč 1. mesto - 33 kg Oamir Rajkovača 2. mesto. Sašo Brnež 5.
mesto - 36 kg 1-gon Predikaka 3. mesto - 42 kg Matej Ornik 1. me-
sto. Kristjan lijavec 3. mesto in 55 kg Nikola Senečič 1. mesto.
STARHJ.ŠI bliČKI - 36 kg Simon^Toplak 1. mesto - 55 kg Dejan
Vourinec 1. mesto in Tomaž Marholt do 60 ku 1. mesto.        V. D.
NA TEKMOVANJU NA MADŽARSKEM
EKIPA PLESNE ŠOLE FREDY PRVA
V ponedeljek so se iz Madžarske vrnili z mednarodnega
medklubskega tekmovanja v latinsko ameriških in standardnih
plesih, trije pari plesne šole Fredy. Hkipno so med klubi iz sed-
mih držav osvojili prvo mesto. Med mlajšimi mladinci sta bila
Nina Jurešič in Andrej Slejko prva v latinsko ameriških in
standardnih plesih, njuna klubska kolega pa v kategoriji mla-.
dincev Petra Zaranšek in Davorin Gabrovec tretja. V članski
konkurenci sta bila Miša Novak in Borut Žuran v standardnih
plesih prva, v latinskoameriških plesih pa tretja. N.V.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo C lani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj. p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor
Obeti so optimistični
Na dobrih osem ur trajajoči skupščini podjetja Čisto mesto, na kateri so sodelovali
tudi predstavniki ptujskega izvršnega sveta in delavcev, je bilo v sredo, 31. marca, zelo
vroče, saj je bilo potrebno razčistiti kup nejanosti, ki so se v zadnjem času pojavile v tej
mešani avstrijsko-slovenski firmi. Če jim je to resnično uspelo, ne vemo natančno, kajti
predstavnikov javnosti na sejo niso vabili; a kot je povedal direktor podjetja Andrej
Koter, so sprejeli več pomembnih sklepov, ki bodo zagotovo pripomogli k hitrejši ure-
ditvi razmer.
Skupščina podjetja Cisto
mesto je sestavljena iz
dveh partnerjev. I*rvega
tvorita ptujska Komunala
in Izvršni svet občine Ptuj,
ki imata skupaj pet glasov;
drugega pa predstavniki
Ekolesa, v okviru katerega
so tudi avstrijski partnerji,
likolcs ima skupaj šest
glasov (ker znaša njihov
vložek ustanovnega kapi-
tala 51 odstotkov). Vse po-
membnejše odločitve na
skupščini se sprejemajo z
dvotretjinsko večino.
Čeprav ima Čisto mesto zara-
di zamrznitve cen komunalnih
storitev in zaradi neplačevanja
odvozov odpadkov, pa tudi za-
radi nekaterih finančnih neja-
snosti s Komunalo in Hkolesom.
velike tmančne težave, je bil po
mnenju Andreja Koterja eden
glavnih sklepov skupščine, da v
vsakem primeru nadaljujejo z
zastavljenim programom odvo-
za odpadkov po tako imenova-
nem projektu Ptuj, in sicer za
cono A, B in C. Finančno nedi-
sciplino uporabnikov bodo
reševali prek ustreznega so-
dišča. Vse večje namreč kršitel-
jev občinskega odloka: posa-
mezniki odklanjajo posode za
smeti z najrazličnejšimi in ne-
verjetnimi izgovori: vsak si tol-
mači obračunavanje odvoza
smeti po svoje, čeprav je v
občinskem odloku lepo zapisa-
no, da se prispevek za odvoz
smeti plačuje po gospsodin-
jstvu. Tudi zaradi tega bodo
skupaj z izvršnim svetom in re-
publiškim organom predlagali,
da bi v bodoče izenačili pogoje
plačevanje odvoza odpadkov
med hišnimi sveti in gospodin-
jstvi zasebnih hiš.
Med drugim so opravili tudi
nekatere notranje kadrovske
spremembe: pomemben pa je
predvsem sklep, da je v procesu
lastninjenja podjetja možno tudi
sovlaganje delavcev, zato so v
skupščino imenovali tudi svoje-
ga predstavnika. Proti vsem
večjim onesnaževalcem okolja v
občini bodo odslej ostreje na-
stopili, za kar pričakujejo tudi
poostreno občinsko kaznovalno
politiko. Med pomembnejšimi
pa je tudi sklep, da bodo v bo-
doče svojo dejavnost v okviru
zastavljenega projekta le še širi-
li in nikakor ožili: zato jc odveč
bojazen, da bi zaradi tovrstnih
težav odpuščali delavce.
O M
Bo Ptuj resnično postal čisto mesto? — Foto: M. Ozmec
BOSNA IN HKRCKCJOVI-
NA: Svetovna organizacija se je
odločila za pojačan nadzor nad
izvajanjem sankcij do Zvezne re-
publike Jugoslavije. Premirje, ki
naj bi v Bih veljajo od 28. marca
naprej, pa je vse krhkejše. Na-
jhujši spopadi potekajo v okolici
oblegane Srebrenice, od koder
naj bi evakuirali 10 tisoč Musli-
manov. Sklepe bosanskih Srbov
iz Bileče. ki so nepopustljivi do
mirovnega načrta, pa so pričeli
grajati tudi Srbi v ZRJ, saj meni-
jo, da bi Srbi v Bosni morali de-
lovali bolj diplomatsko.
ZDA — RUSUA: Ameriški
in ruski predsednik sta se srečala
v kanadskem Vancouvciju. Bili
Clinton je iziazil podporo Jelci-
novim reformam in se zavezal tu-
di za finačno podporo. Oba
državnika pa sla prepričana, da
sta s tem srečanjem položila te-
melje za novo demokratično par-
tnerstvo med ZDA in Rusijo. Na
pogovorih sta razpravljala tudi o
Bosni in napovedala skupne san-
kcije proti Srbiji.
KAMBOD/A: Pred priho-
dom generalnega sekretarja
OZN Buirosa Galija so se v
Phnom Penhu razvneli napadi
na sile Organizacije združenih
narodov. Uporniški Rdeči kmeri
so z minometi. raketami in pe-
hotnim orožjem silovito napadli
pripadnike mirovnih sil in ubili
štiri njihove pripadnike.
ITALUA: V številnih prei-
skavah visokih državnih in
strankarskih uradnikov o njiho-
vih povezavah z mafijo je zdaj
prišel na vrsto tudi nekdanji
premier Andreotti. Na vesti naj
bi imel preusmerjanje denarja v
socialdemokratsko stranko, nje-
govo ime pa omnenjajo tudi v
preiskavah o tajnih fondih
državne družbe HNI, ki naj bi
jih z njegovim posredovanjem
polnili iz Libije z zapleteno
naftno trgovino.
ČRNA GORA: Vse bolj
opazno postaja, da so politični
predstavniki vedno bolj nezado-
voljni s sedanjim položajem v
Zvezni republiki Jugoslaviji.
Nekateri med njimi naj bi znova
sanjali o združitvi nekdanjih ju-
goslovanskih republik in so pri-
pravljeni celo prevzeti vlogo
posrednika pri ponovni združit-
vi. Med drugim izjavljajo, da s
Slovenijo nimajo nikakršnih od-
prtih problemov in zato za
združevanje ne vidijo težav.
RUSl.TA: V javnost so prišli
tudi podatki o ruskih jedrskih
odpadkih, ki se kopičijo v Kar-
skem. Berentsovem in Ohot-
skem morju. Največ je onesna-
ževanja z jedrskih podmornic.
Dejanja opravičujejo s tem. da
je predelava jedrskih odpadkov
predraga in jih zato lahko le
skladiščijo. Poleg morskih odla-
gališč so znana tudi jedrska
odlagališča na Uralu in v Sibiri-
ji. Rezultati raziskave so poka-
zali, da so jedrski odpadki shra-
njeni skrajno malomarno in da
jc nekdanja Sovjetska zveza še
najbolj ogrožena prav zaradi
takšnega svojega jedrskega po-
tenciala.
EGIPT — IZRAKL: Kgipl
in Izrael sta okrepila svoje di-
plomatske odnose. Kgipotvske
oblasti se trudijo, da bi zavrle
svoje težave z islamskimi fun-
damentalisli. Izraelci pa pokori-
jo uporniške Palestince. Na tej
osnovi, naj bi si bili Hgipčani in
Izraelci zelo blizu. Izraelski
vladni predstavniki pa celo za-
trjujejo, da je meja z Izraelom
njihova najvarnejša meja. Hgip-
tovski predsednik Hosni Muba-
rak se je v zadnjem mesecu dni
kar dvakrat sestal s predstavni-
kom ameriških Židov iz ZDA
ter odšel na turnejo po Bližnjem
vzhodu in nato še v ZDA. Do-
bre stike z ameriškimi Židi na-
vezuje egiptovski predsednik
predvsem zaradi gospodarskih
interesov. Egipt naj bi letos do-
bil od ZDA 2.3 milijarde dolar-
jev pomoči.        pripravila: dlž
TEDMIK        APRIL 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
BKtXi: Sedem nezaposlenih je v okviru javnih del včeraj pričelo
s čiščenjem struge in nabrežin Hajdinske Studenčnice. V neslednjih
tednih bodo počistili odpadke, ki so se nabrali ob Studenčnici od
Vogrinca do Intesovega mlina. To je samo prva faza del, v drugi pa
naj bi pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kul-
turne dediščine iz Maribora posegli tudi v strugo in delno počistili
iz nje tudi mulj. Končni cilj javnih del je. da bi potoku vrnili nek-
danjo urejenost in čistost. Ob njem naj bi uredili sprehajalne poti
za turiste, ki bi jih pripeljale do milrejev in jim nudile možnost od-
diha. Vendar bo potrebno za to, da bi Studenčniea zaživela v starem
blišču, poleg divjih odlagališč ob njej odpraviti tudi oneznaženje,
ki ga povzročata stekanje meteornih vod z bližnje magistralke ter
kanalizacija iz ptujskih Term in nekaterih zasebnih hiš.
TEDNIK
ZETAIvK: Poslanec krajevne skupnosti v občinskem parlamen-
tu, Anton Butolen, je pred nedavnim opozoril na neutiezno razdel-
jevanje src-dstev iz Sklada za demografsko ogrožena območja Slo-
venije. V Žetalah menijo, da so kriteriji za natečaj v ptujski občini
neizdelani, zato zahtevajo selektivni pristop. Upoštevali naj bi šte-
vilo občanov, ki lahko sofinancirajo projekte, njihove denarne vire.
površino krajevne skupnosti in stanje omrežja lokalnih in krajevnih
cest. V Zetalah so na primer izračunali, da jim celoletni denar iz sa-
moprispevka zadostuje za sofinanciranje asfaltne prevleke le na 1
kilometru ceste. S takim finančnim potencialom seveda ni mogoče
pričakovati razvoja, zato so predlagali, da bi delež sofinanciranja
projektov, ki v obmejnih demografsko ogroženih območjih znaša
30 odstotkov, prepolovili.
V ptujski skupščini pa je njihov poslanec opozoril tudi na proble-
me, ki jih imajo pri prestopu meje v Gruškovju prebivalci Varva
sel, Tisovca in Janič. Vsakodnevno jih pregledujejo in zadržujejo v
koloni, kar je seveda na carini normalno, vendar bi domačine lahko
obravnavali drugače. Predlagali so, da bi za te prebivalce uredili
maoloobmejne izkaznice.
Tako kot drugod imajo tudi v Zetalah večne težave s podjetjem
PTT, potem ko so uredili centralo za 120 novih telefonov in potreb-
ne vode. sedaj PTT podjetje zelo počasi priklaplja naročnike. Kj-a-
jani so pripravljeni za priključke plačati, vendar poštarji priklopijo
po tri do štiri naročnike v treh mesecih, in to popolnoma izven vseh
dogovorov, tako da dodelitev telefonskih priključkov povzroča tudi
nezadovoljstvo in spore med domačini.
Sestal se je tudi že pripravljalni odbor za prireditev 3. kostanje-
vega piknika. Prireditev bo tradicionlana. še bolj kot na prejšnje
bodo poskusili privabiti turiste. Posebna zanimivost naj bi bil letos
prikaz spravljanja kostanjevega lesa za izdelavo tanina v majš-
perški tovarni. Poskusili pa bodo pridobiti tudi dovoljenja za pro-
dajno razstavo domačih jedi. pripravljenih predvsem iz kostanja.
Med vzpodbudnejšimi novicami iz Zetal naj omenimo, da bo v
kratkem njihove prebivalce razveselila televizijska slika prvega in
drugega programa TV Slovenije, saj bo na Stopniškem vrhu pričel
delovati novi televizijski pretvornik. jj^
TEDNIK
VIDEM — V Krajevni skupnosti Videm gradijo vodovod, ki bo
zajel del Dravinjskega Vrha, IJubslave in Vareje. Tako bo pritekla
dragocena tekočina iz pipe pri 71 družinah. Prvi med njimi so dobi-
li vodo že decembra. Gradnja je povezana s težavami, ki jih pov-
zroča raztresenost hiš na večjem območju, saj so položili za posa-
mezno gospodinjstvo povprečno kar 200 metrov vodovodne cevi.
Gradnjo vodovoda so omogočila republiška sredstva za demograf-
sko ogrožena območja in krajani z lastnim prispevkom. Kljub temu
v krajevni skupnosti težav z vodo še ne bodo popolnoma odpravili,
saj bo ostalo brez vodovoda še 60 gospodinjstev v Spodnji Pristavi.
Sicer pa se na Vidmu dogaja še marsikaj. Poleg velike gradnje
nove šole kopljejo tudi jarke, po katerih bodo napeljani priključki
do nove telefonske centrale, prav tako pa tudi jarke, v katere bodo
položili televizijske kable. Satelitske TV programe na Vidmu že
gledajo, sedaj pa jih bodo razširili tudi proti Tržcu in Pobrežju.
Širiti bo mogoče tudi novo videmsko telefonsko centralo, tako da
se bodo lahko krajani z območja videmske pošte tudi v bodoče na-
ročali na telefon, kljub temu, da so zmogljivosti centrale zaenkrat
že oddane. McZ
Zaradi pomladnega čiščenja in urejanja okolice obstoji velika nevar-
nost nastanka požarov v naravnem okolju. Na predlog požarne
inšpekcije občine Ruj ter v skladu z določili Odloka o varstvu na-
ravnega okolja pred požari v občini Ruj razglaša Občinski štab za
civilno zaščito prepoved kurjenja v naravnem okolju, predvsem v
gozdovih in na vseh površinah, kjer obstaja možnost razširitve
požara.
Prepovedano je vsako požiganje ledin in odpadkov po čiščenju
travnikov, pašnikov, njiv, vinogradov itd.
Prenehanje povečane nevarnosti za nastanek požarov v naravnem
okolju ugotovi požarna inšpekcija, razglasi pa Občinski štab za ci-
vilno zaščito. OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO.
mmmn m? ?m u korak s zmmm mm
V Blagovnici trgovina Levi's
Kdo jih ne pozna in kdo jih ne nosi, to so kavbojke — leviske,
kot jih popularno imenujejo mladi. Or}jinalne izdelke svetovno
znanega proizvajalca konfekcije lA'vi's bo odslej mojjoče kupiti
v specializirani prodajalni v Blagovnici Mercator Mip Ptuj.
Vse iz programa Levi's
Že doslej je Blagovnica pro-
dajala izdelke znamke Levi's. V
želji razširiti ponudbo in ponu-
diti res vse izdelke te blagovne
znamke so se pri Mercator Mip
odločili, da prostore otroškega
oddelka Blagovnice namenijo
specializirani trgovini.
V petek opoldne so trgovino
odprli v prvem nadstropju Bla-
govnice. Kot je dejal direktor
Maloprodaje Jože Vaupotič. so
se lotili dela. zavedajoč se. da
je treba danes, v krizi, narediti
za prodajo in za kupca veliko
več. Obnova in oprema trgovi-
ne je stala 45.000 tolarjev.
Pričakujejo, da se bo investici-
ja povrnila v dveh letih. An-
delko Herjavec. direktor proiz-
vodnje Levi"s izdelkov iz No-
vega Marofa, ki deluje v okviru
Varteks Holdinga. pa je pouda-
ril, da želijo v petdesetih proda-
jalnah po Sloveniji in na Hrva-
škem ustreči predvsem mladim,
ki lahko v teh prodajalnah kupi-
jo vse izdelke te blagovne
znamke, podjetja, ki ima sedež
v San Franciscu.
Opremo je izdelalo podjetje
Unistro iz Varaždina, ki je spe-
cializirano za opremljanje Levi-
sovih prodajaln, arhitekt pa je
bil Slavko Mlinaric. Seveda mo-
rata tako prostor kot oprema za-
dovoljiti izredno stroge kriterije
proizvajalca modne konfekcije
Levi's. V trgovini, ki je oprem-
ljena tudi s televizijskimi kame-
rami in videotehniko, bosta za-
posleni dve prodajalki.      NaV
Kulturni križemkražem
PTUJ — Danes ob 18.uri bo za izven v gledališču lutkovna
igrica Maksimiljanček Grozni v izvedbi lutkovne skupine DPD
Svoboda.
PTUJ — Jutri ob 19.30 bo v gledališču ponovitev koncerta
Pihalnega orkestra Ptuj.
PTUJ — V ponedeljek, 12. aprila, bo v gledališču lutkovna
Igrica lutkarjev DPD Svoboda Ptuj Maksimiljanček Grozni v
režiji Bojana Čebulja.
PTUJ — V razstavišče na gradu vabita Pokrajinski muzej
Ptuj in Muzej novejše zgodovine Celje na razstavo V svetu lutk
— poskus otroškega muzeja.
TRIEBEN — V galeriji Art & Caffe je odprl razstavo, prvo
od treh samostojnih v Avstriji, Maks Menoni. Razstavlja olja
zadnjih dveh let. •
PTUJ — V galeriji Florijan na Mestnem trgu razstavljata Ida
Brišnik - Remec in Marijan Remec.
PTUJ — V Miheličevi galeriji razstavlja Erna Ferjanič-Fric j
iz Rogaške Slatine.
PTUJ — V Zgodovinskem arhivu je na ogled razstava Arhiv
gospostva Hrastovec. t
Predstavnik nemške
ambasade oliiska! Ptuj
Na sedežu Neodvisnih sindikatov Slovenije na Ptuju se je v
ponedeljek z vodstvom sindikata sestal dr. Georg Witschel. pred-
stavnik nemške ambasade v Sloveniji. Pogovarjali so se predv-
sem o delu NSS in sindikatov nasploh. McZ
indikaloi aktivisti s poslanceio
Na prvem delovenm zboru
Aktiva sindikalnih aktivistov
pri območnem odboru ZSSS
Ptuj so dobri dve uri namenili
razgovoru s poslancem državne-
ga zbora R Slovenije, g. Ivanom
Sisingerjem o pokojninah, pro-
blemih upokojencev, zakonodaji
s tega področja in tudi o delu
slovenskega parlamenta. Ude-
leženci so poslanca kar zasuli z
aktualnimi vprašanji in predlo-
gi, na katere je odgovarjal spro-
ti, argumentirano in prepričlji-
vo, zalo |e tudi žel aplavz. Tako
vprašanja kot odgovoru bodo
prav gotovo zanimali večino
bralcev, zlasti upokojence, zato
bomo o tem več napisali v pri-
hodnji številki.
Na delovnem zboru, bil je v
ponedeljek, 5. aprila popoldne,
so se člani aktiva pogovarjali še
o prvomajskem srečanju in o
dvodnevnem izletu v Avstrijo
— na Grossglockner in v Sal-
zburg. __
Odgovori na poslansiia vprašanja
na zaseiianpi SO Ptuj
ZOBOZDRAVSTVENA
AMBULANTA
V LESKOVCU
Na poslansko vprašanje na
zasedanju ptujske skupščine o
obratovanju zobne ambulante v
Leskovcu je IS SO Ptuj odgovo-
ril na zasedanju skupščine 23.
marca. Čeprav si KS Leskovec
že dalj časa prizadeva vzposta-
viti pogoje za pričetek obrato-
vanja zobne ambulante in so v
ta namen leta 1991 s pomočjo
krajevnega samoprispevka sani-
rali prostore za ambulanto, le-ti
po mnenju sanitarnega inšpek-
torja niso ustrezali sanitarnoteh-
ničnim predpisom. Da bi mož-
nost zobozdravstvenega varstva
približali pacientom, je bila v
lanskem letu za demografsko
ogrožena območja nabavljena
mobilna zobna ambulanta, ki je
pričela delovati prav v Leskov-
cu. Na sekretariatu za družbene
dejavnosti IS si bodo skupaj z
Zdravstvenim domom prizade-
vali zagotoviti manjkajoča sred-
stva za najnujnejšo medicinsko
opremo ambulante, vendar mora
pred tem dovoliti uporabo pro-
stora sanitarni inšpektor. Po-
trebno pa je počakati tudi na
načrt zdravstvenega varstva Slo-
venije, na podlagi katerega bo
opredeljena mreža zdravstvenih
ambulant v občini —je zapisala
sekretarka sekretariata za druž-
bene dejavnosti Silva Čerček.
PREVOZ VODE
Sekretar za kmetijstvo Franc
Bezjak je glede sofinanciranja
prevoza pitne vode v lanskem
letu pisno odgovoril, da so pri-
spevali 257.733 SIT krajevnim
skupnostim in 381.068 SIT ga-
silskim društvom. IS je sredstva
nakazal 1. marca na žiro račun
KS in gasilskih društev. Iz sred-
stev proračunske rezerve je bilo
v letu 1992 po sklepu IS za so-
financiranje prevozov vode po-
rabljenih i..500.000 SIT.
POVRAČILO
STROŠKOV
IN NADOMESTILA
OSEBNEGA DOHODKA
POSLANCEM_
Po zakonu o funkcionarjih in
sklepu SO Ptuj iz leta 1987 pripa-
dajo poslancem dnevnica, po-
vračilo stroškov za prevoz in na-
domestilo osebnega dohodka. Po-
slanec je upravičen do polovične
dnevnice, če je delo v skupščini
trajalo 8 do 12 ur ( trenutno 1240
SIT), oziroma do znižane, če je
delo trajalo najmanj 6 ur (sedaj
891 SIT). Ker se v čas trajanja
dela šteje tudi čas prihoda in
odhoda v skupščino, bi poslanci
v vsakem primeru bili upravičeni
do znižane dnevnice. Če pa bi se
upošteval še čas priprave na sejo,
pa do polovične dnevnice.
Takšno stališče je 18. maica 1993
na svoji seji zavzelo tudi predsed-
stvo SO Ptuj.
V osnutku proračuna za leto
1993 je predvideno za sejnine
2.000.000 SIT. Enak način pla-
čila stroškov kot za delo poslan-
cev se uporablja tudi za člane-
delovnih teles skupščine.   j^^^Z
4     NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. APRIL 19*^3
Trgovina ZDENKA na
PiiimillAii»i.iiii
Zdenka Milošič v svoji trgovini. (Foto: Kosi)
V bivSi mizarski delavnici na
Draženski cesti 3 v Ptuju, v bližini
železniške postaje Hajdina, sta za-
konca Zdenka in Zvonko Milošič
uredila trgovino z mešanim bla-
gom. Odprli so jo 27. marca, v
njej pa prodajajo tekstilne izdelke,
čistila, pralne praške, šolske po-
trebščine, igrače in drugo blago
neživilske stroke. V okviru poseb-
ne ponudbe tudi robne trakove in
ročaje za pohištvo, ki jih potrebu-
jejo mizarji in tudi drugi, ki so
vešči tega dela.  Za nakup nad
4()()() tolarjev omogočajo obročno
odplačevanje. Trgovina je odprta
vsak dan od 8. do 12. in od 15. do
19. ure. ob sobotah pa od 8. do 12.
ure. Nova obrtnica Zdenka Mi-
lošič je trgovka z dolgoletnimi iz-
kušnjami v družbeni trgovini. Prej
je delala v trgovini Slavica. Zave-
da se. da se bo morala zelo truditi,
če bo želela uspeti, saj je konku-
renca huda. bodočnost pa zelo ne-
gotova. Želi si, da bi že v kratkem
lahko pričela prodajati živila.
MG

Literarna uganka In palačinke
Moja risba je najlepša ...
Minuli [Vlek so se spet zbrali
otroci na dvorišču Dijaškega doma
v Ptuju na Mlinčku prostega časa.
kakor so dobili ime veseli popol-
dnevi. Asfalt je bil poln pomladne-
ga cvetja, narisanega v živih barvah
s kredo, vseh sto in nekaj risalnih
listov je bilo poslikanih z voščen-
kami. tekmovanje v gumi twistu je
ogrelo tekmovalce in navijače, med
štiridesetimi reševalci litarerne
uganke pa sta samo dva napisala
napačen odgovor. Gneča je bila
največja pri palačinkah, devetde-
set so jih spckle kuharice Dijaške-
ga doma. Veselega po[xiIdneva so
se udeležili tudi predšolski otroci
iz begunskega centra. Dijaški
dom. prizadevne vzgojiteljice
ptujskega Vzgojno-varstvenega
zavoda, knjižničarka Ljudske in
študijske knjižnice in Papirnica
Petlja so otrokom spet pripravili
prijeten popoldan in z njim opozo-
rili tudi na svetovni dan otroške
knjige, ki je bil 2. aprila.      NaV
V PTmU KJgALU MATERINSKA ŠOLA
|erjei||jetu|up^^^^^^^^^^
Di.spanzer za ženske v ptujskem zdravstvenem domu dela v
skrajno neprimernih prostorih. To dnevno občutijo pacientke,
prizaneseno pa tudi ni zdravnikom in medicinskim sestram, ki
tam delajo. Ze v vpisni sobi se pacientke seznanijo s kritičnimi
razmerami. V tem prostoru sestre namreč tudi "perejo" instru-
mente. Volje do dela pa kljub temu niso izgubili. l'otrpe/.ljivost
se jim bo nekoč le obrestovala in se bodo preselili v primernejše
prostore. Tudi do materinske šole bodo kmalu prišli, pa čeprav
med zadnjimi v Sloveniji.
Kot je povedala višja medicin-
ska sestra in obenem glavna sestra
dispanzerja Darinka Drobnič. so
tako daleč, da lahko pričnejo,
čakajo le še na prostor. Urejajo ga
v prostorih bivše patronaže. Zado-
voljna pa sta tudi ginekologa spe-
cialista dr. Tatjana Kolar-Rop in
dr. Ivica Sokolič, ki bosta kot
zdravnika specialista skupaj z dru-
gimi sodelovala pri delu materin-
ske šole. Ta je nekoč v okviru
zdravstvenega doma že delovala.
V bistvu segajo zametki sedanje
materinske šole v leto 1990. ko so
pričeli organizirati pogovore z bo-
dočimi mamicami v nižji nosečno-
sti. Ohranili so jih vse do danes,
potekajo pa vsak prvi ponedeljek
v mesecu. Običajno se jih udeleži
od pet do šest žensk, kar je v pri-
merjavi z mesečnim povprečjem
novih nosečnic, več kot petdeset
jih je. zelo malo. Srečanja za zdaj
potekajo v ginekološki sobi. Na
pogovorih se bodoče mamice sez-
nanjajo z življenjem v nosečnosti.
zdravo prehrano, zobozdravstveno
preventivo matere -in dojenčka,
skratka, z vsem. kar morajo vede-
ti, da se bosta nosečnost in porod
srečno iztekla. V okviru materin-
ske šole se bodo strokovni delavci
zavzeli, da bodo pogovori oziroma
srečanja še bolj temeljiti, da bi bi-
le bodoče mamice čimbolj psi-
hično in tlzično pripravljene na
nosečnost in port>d ter na življenje
z novim družinskim članorri. Vsa-
ko srečanje bodo končali s telo-
vadbo in dihalnimi vajami. Kolek-
tiv ptujskega dispanzerja za žen-
ske je v pripravo materinske šole
vložil veliko truda, zalo pričakuje
dober odziv. V tem trenutku jih si-
cer Se malo begajo morebitni ka-
drovski problemi. Šolo pa bi radi
organizirali v dopoldanskem času.
ko bi lahko sodeloval tudi zdrav-
nik. Materinska šola je povsod,
kjer sojo organizirali, dala priča-
kovane rezultate, za lo pa si priza-
devajo tudi v Ptuju. MG
HA ORMOŠKI CENTER ZA SOCIAtNO DEtO SE ZATEKA ČEDAtJE VEČ L4Um
Ob socialni pomoči tudi druge dejavnosti
Na ormoškem Centru za socialno delo opravljajo ob osnov-
nem opravilu — pomagati ljudem v raznih stiskah, ki so zadnje
čase čedalje težje v materialnem pogledu, tudi druga dela. Pod
njihovim "okriljem" so razseljene osebe, v tem primeru je to
zbirni center na Runču, pa skrb za starostnike in rejence. V
zadnjem času imajo tudi delavnico za duševno motene osebe, na
treh osnovnih šolah ormoške občine potekajo pod njihovim
okriljem tudi mladinske delavnice. Pred časom so imeli tudi Te-
lefon v stiski. Ker pa ni bilo odziva, četudi je stisk med ljudmi
veliko, so ga opustili.
Po statistikah sodeč, je bilan-
ca zaposlovanja v ormoški ob-
čini še vedno pozitivna. Zaradi
kmečkega zaledja sicer še ni
prehudih socialnih stisk, kljub
vsemu pa prihaja v zadnjem ča-
su v ormoški Center za socialno
delo vse več ljudi. Problemov,
ki se porajajo iz številnih vzro-
kov, ne manjka.
ČEDALJE VEČ
DENARNE POMOČI
V domačo občino prihajajo
zadnje čase ljudje, ki so bili za-
posleni bodisi v Mariboru, Ptu-
ju ali Ljutomeru. Po stečaju nji-
hovih podjetij so se jim zaprla
tudi ta vrata.
"Za vse te ljudi postane izgu-
ba zaposlitve določeno psihično
breme. Do sedaj niso bili vaje-
ni, da bi delo izgubili po krivdi
drugih. Pri nas pa ne obravnava-
mo samo teh primerov, temveč
tudi takšne, ko podjetje, ki se še
drži nad vodo. nima denarja, da
bi delavcem izplačalo vsaj mi-
nimalni osebni dohodek. Da
ljudje preživijo, pridejo k nam.
Lansko leto smo reševali okoli
15 takšnih primerov, v letoš-
njem pa prihaja v naš Center že
nova populacija ljudi. Glede na
zakonodajo, ki je pričela veljati
s 1. januarjem letos, je med dru-
gim omogočena pridobitev de-
narnega dodatka tistim, ki ni-
majo lastnega prihodka in so
iskalci zaposlitve. Glede na to,
da je Zakon o socialnem var-
stvu predvidel predvsem mlajše
ljudi, ki lahko dobijo denarni
dodatek, se je število prosilcev
povečalo na približno 250. Prej
je bilo denarnih nadomestil kot
dopolnilni vir preživljanja med
50 in 60 primeri letno, v dveh
in pol mesecih letošnjega leta
pa je to število naraslo že na
270. V predalih pa že imamo
precejšnje število novih vlog. S
to pomočjo naj bi li ljudje pre-
brodili težave takrat, ko na za-
vodu za zaposlovanje izgubijo
pravico do nadomestila, bodisi
da so bili pripravniki ali pa jim
je pravica do denarne pomoči
že potekla. Denarni dodatek je
odobren za dobo šestih mese-
cev, s predpogojem, da mora bi-
ti njegov prejemnik iskalec za-
poslitve in prijavljen na zavodu
za zaposlovanje, drugače ta vir
dohodka izgubi." izvem od di-
rektorice ormoškega Centra
za .socialno delo Marjete
Stampar.
MLADINSKE
DELAVNICE_
Na temo medčloveških odno-
sov so že v lanskem letu ponu-
dili osnovnim šolam ormoške
občine izvajanje posebnih nara-
voslovnih dni. V te so vključili
učence sedmih in osmih razre-
dov, kjer so težave mladostni-
kov najpogostejše. Učenci so
sprva prihajali na sedež Centra
za socialno delo. kjer so jim
predstavili celotno dejavnost,
poudarek pa je bil na delu v
skupinah, kjer so na temo med-
človeških odnosov izvajali do-
ločene igre. To pa je bil po
mnenju direktorice ormoškega
Centra za socialno delo le skro-
men začetek. V letošnjem šol-
skem letu so s tem delom nadal-
jevali in ob tem ponudili osnov-
nim šolam še projekt mladin-
skih delavnic, ki potekajo na
treh šolah, v Ormožu, Ivanjkov-
cih in Miklavžu. Vodijo jih so-
cialni delavci, ki se za te reči
dodatno usposabljajo. S takšno
obliko dela bi šli tudi v nižje ra-
zrede, nekje do petega razreda,
seveda, če bodo lahko usposobi-
li dodatne kadre, ker delavci or-
moškega Centra za socialno de-
lo ob obilici vsega drugega, te-
ga ne zmorejo več. Mogoče bo-
do lahko del kadra nadomestili
s primerno usposobljenimi ljud-
mi, ki bodo to opravljali preko
javnih del. Ti pa morajo v prvi
vrsti imeti voljo do dela z mla-
dimi in jih razumeti.
Socialni delavci, ki delajo v
teh delavnicah od letošnjega ja-
nuarja, so nad to obliko dela
izredno navdušeni, prav tako pa
tudi šolarji, ki v tej obliki dela
prostovoljno sodelujejo.
Prihodnjič bomo pisali o delav-
nici za duševno motene osebe.
Vida Topolovec
EsmMVUA OTHOSKIH PEVSKIH ZBOBOV
Dvorana Narodnega doma premnjhna
V petek seje v nabito polni dvorani Narodnega doma v Ptuju
predstavilo šestnajst otroških pevskih zborov osnovnih šol ptuj-
ske občine in godalni orkester Glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
Zborovodkinje in zborovodje so
svoje zbore za nastop v veliki večini
dobro pripravili in ponudili poslušal-
cem pester program otroških pesmi.
Revijo sta spremljala znana zboro-
vodkinja mladinskih zborov Majda
Hauptman iz Ljubljane in prof. Jože
Gregorc, ki sta opravila po reviji
strokovne razgovore z zborovodji. V
glavnem sta pohvalila opravljeno de-
lo glasbenih pedagogov na šolah,
posredovala pa tudi določene na-
potke v zvezi z glasovno tehniko,
izbiro programa, pripravo samega
zborovodja na nastop in klavirsko
spremljavo.
Zborovodje so opozorili tudi na to.
da je sorazmerno težko motivirati
otroke za petje v zboru, saj se mno-
gokje dogaja, da se zbori priprav-
ljajo zgolj za enega do dva nastopa,
saj na šolah ni več toliko proslav,
kot jih je bilo nekoč in pevski zbori
so na proslavah bdi reden gost. Tu-
di za to Zvezii kulturnih organizacij
vztraja pri organizaciji otroških in
mladinskih pevskih revij.
Petkova revija je pokazala tudi
problem dvorane, saj so mnogi
obiskovalci zaradi prezasedenosti
ostali zunaj. Narodni dom pa tudi
nima ustreznih garderob za to-
likšno število nastopajočih. Žal je
vest o gradnji nove dvorane v Ptu-
ju, ki je bila objavljena v prejšnem
Tedniku, bila zgolj prvoaprilska
šala. Škoda! fl
Polnozvočno je zadonela pesem iz grl leskovških otrok. (Foto: Langerholc)
Mednarodno ribiško tekmovanje ob dnevu državnosti
Ribiška družina Ptuj je v dosedanjem 40-letnem obstoju organizirala
vrsto ribiških tekmovanj. Največje pohvale pa je prejela za organizacijo
lanskega prvega državnega prvenstva. Ptujski ribiči pa niso samo dobri
organizatorji tekmovanj, ampak tudi dobri tekmovalci, saj so bili lansko
leto ekipno drugi v državnem prvenstvu in v pokalnem tekmovanju, za-
stopali so tudi slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Španiji. Za
uvod v novo ribiško sezono bo RD Ptuj organizirala veliko mednarodno
tekmovanje v lovu rib s plovcem. v sodelovanju s podjetjem RIBA d.o.o.
iz Maribora. To bo prva mednarodna tekma v .Sloveniji, ki bo organizira-
na ob dnevu državnosti republike .Slovenije.
Organizatorji pričakujejo množično udeležbo, saj so se do sedaj prija-
vile ekipe iz Nizozemske, Hrvaške, Nemčije, Avstrije. Luxenburga, Irske
in Italije. S. V.
lU^več otrok iz socialno ogroženih družin
Dijaški dom v Ptuju je bil ustanovljen leta 1900 za bivanje učencev srednjih šol. Že pred dvajsetimi leti pa seje po-
javila potreba, da bi v njem bivali tudi otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, predvsem zara-
di slabih avtobusnih zvez in slabih socialnih razmer v družinah.
Otroci, trenutno jih je v domu
36. bivajo tu od ponedeljka do
petka. Organiziranih je pet vzgoj-
nih skupin. V začetku je bilo teh
otrok manj. število pa v zadnjem
času narašča, vzrok so predvsem
socialne razmere v družinah, tako
"^a je danes v Dijaškem domu tudi
skupina desetih osnovnošolcev, ki
ne obiskuje šole s prilagojenim
programom.
Noimativi za število vzgojitel-
jev za otroke, ki bivajo v domu in
obiskujejo šolo s prilagojenim
program, so dokaj ugodni, en do
dva vzgojitelja na osem do pet-
najst otrok, odvisno od stopnje
motenosti otrok. V ptujskem Di-
jaškem domu je tudi oddelek za
delovno usposabljanje. V njem je
sedem otrok, z njimi delata dva
vzgojitelja — defektologa. Po-
noči pa skrbi za otroke medicin-
ska sestra.
Otroci prihajajo iz sila raz-
ličnih družin. Nekateri med nji-
mi se morajo v domu tudi preo-
bleči, da o higieni sploh ne go-
vorimo, saj se zgodi, da pridejo
v ponedeljek tudi z ušmi. V do-
mu jim vzgojitelji pomagajo pri
učenju, skrbijo za njihov prosti
čas. se povezujejo z učiteljicami
Osnovne šole dr. Ljudevita Piv-
ka, enkrat mesečno se tudi
srečajo na skupnih sestankih.
Prejšnji teden je bilo v Dija-
škem domu v Ptuju srečanje
vzgojiteljev domov iz Sloven-
ske Bistrice. Maribora in Ptuja,
v katerih bivajo učenci s prila-
gojenim programom. Vzgojitelji
se srečujejo nekajkrat na leto
ter izmenjujejo izkušnje in pro-
grame. Do konca šolskega leta
se bodo še srečali, saj bodo ju-
nija pripravili tudi športno
srečanje za otroke.
NaV
Z razstave izdelkov učencev s prilagojenim programom v Dijaškem domu Ptuj
TEDNIKjil?ij^£B1L1?3
KllLTLRA, IZOBRAŽEVANJE ~~ 5
iGOnaiHNA REUGI JE ZA MLADI
Piše: Tjaša
Mrgole-Jukic^
(29)_
Toda, čeprav ne boš nikoli
odpotoval na Kreto, je prav,
da veš, da je prav na tem oto-
ku nastalo prvo evrospko me-
sto, združeno v Knosoško pa-
lačo. (Zgradili so ga leta 1700
pr.n.š.) To mesto je sicer nekaj
posebnega, pravzaprav je eno
najbolj čudnih mest v vsej
zgodovini človeštva. Zakaj?
Poglej tloris! Poglej, koliko je
zavitih ulic, uličic pa skrivnih
in slepih hodnikov ... ah. Mi-
slim, da ta gredbeni kompleks
zasluži ime labirint.
V palači pa niso manjkala
tudi ne stranišča, kopalnice,
odvodni jaški ... Stene so bile
porisane v črni in rdeči barvi.
Krečani so zelo radi risali, pa
ne togo kot Egipčani in vna-
prej določeno, kje pa. Bolj ko
si bili ljudje in živali v giban-
ju, bolj so si to želeli narisati
in prav tu so se učili Grki.
Edino, kar preseneča, so ma-
jhne sobe ali sobane, še naj-
bolj podobne kamram. Morda
prav zato nekateri avtorji me-
nijo, da je bila takšna stavba
svetišče in ne palača. Kakor-
koli že, palača se je zaradi po-
tresa že leta 1400 pr.n.š. po-
rušila in ostale so le razvaline.
O Krečanih kot ljudeh in o
njihovi veri vemo torej zelo
malo, prav gotovo pa drži, da
je njihova kultura močno vpli-
vala na grško, o kateri se bova
pogovarjala. Otok so po potre-
su naselili Grki in na razvali-
nah je nastala grška vas.
Razvaline so na nove prebi-
valce napravile tako močan
vtis, da je o nekdanjem mestu
nastala zgodba, ena najlepših
zgodb ...
V Knososu je vladal kralj
Minos. Njegova žena je z bi-
Knosoška palača: 1) notranje dvorišče, 2) preddverje, 3) stebriščna
dvorana, 4) presiolna sobana, 5) kraljičin prostor, 6) 80 metrov dolg
hodnik.
Tloris labitrinta
Tezej ubija Minotavra
kom spočela otroka in rodila
se je pošast — Minotaver — z
bikovo glavo in človeškim te-
lesom. Kralj je dal po aten-
skem arhitektu Dedalu zgradi-
ti stavbo, iz katere naj ne bi
nihče našel izhoda. Vanj je
zaprl Minotavra. Vsakih se-
dem let so morali Atenci tej
pošasti pripeljati sedem mla-
dincev in sedem devic, da jih
je pohrustal. Tako je trajalo
dolga leta, dokler se ni atenski
junak Tezej odločil, da pošast
ubije. Toda, kako naj pride iz
labirinta? Kako pa bi se zna-
šel ti? Tezeju je pomagala
Ariadna, kraljeva hči. Dala
mu je klobčič volne, ki ga je
med hojo odvijal, ubil Mino-
tavra, in ko se je vračal, je
klobčič ponovno zavijal. Do-
bra zvijača, kaj?
Tudi Dedal je hotel pobegniti
iz Knososa. Sebi in sinu Ikaru
je napravil umetna krila iz
ptičjega perja in voska. Zbežala
sta proti Siciliji. Med potjo pa
se je lk'di preveč približal soncu
(seveda kot večina otrok ni po-
slušal očetovega nasveta), vo-
sek se je stopil in Ikar je strmo-
glavil v morje.
Tako se imamo prav prvi
evropski kulturi na Kreti zahva-
liti za prvega mitološkega letal-
ca, po katerem tolikokrat spra-
šujejo v križankah, prav tako za
simboliko Ariadninega klobčiča
in za labirint, ki je danes dobil
drugačen popien. še posebno v
igrah za urjenje potrpljenja pa v
pravljicah ali grozljivih sanjah.
Kot vzorec ga najdemo tudi v
srednjeveških cerkvah in roko-
kojskih grajskih vrtovih.
In religija? Ne, nobene poseb-
ne zveze nima z napisanim.
Zgodbo sem napisala preprosto
zato, ker mi je všeč. In ne poza-
bi, nastala je prav tam. kjer je
zibelka visoke evropske kulture.
BBANE LAHUT     NATAŠA KOtAB
66. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem jc imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
v/hodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v me.stu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Hine Kovačič.
KRŠČANSTVO
Krščanstvo je vzhodna religija.
Kdaj točno je pri§lo krščanstvo v
Rim, nam ni znano. Verjetno je
bilo povezano z židovstvom, saj
so ti že v 2. stoletju pr.n.š. prebi-
vali v Rimu. Prvi razširjevalci
krščanstva na Zahodu so bili
orientalci z grškimi imeni. Rimska
relii-ija je Hila politična stvar, zato
so morali rimski državljani upo-
števati cesarjev kult. Ker pa kri-
stjani cesarja niso hoteli po božje
častiti, seje rimska država upirala
novi veri. Zaradi tega so bili kri-
stjani preganjani, vendar si je kr-
ščanska veroizpoved pridobivala
vedno več privržencev v vseh
družbenih slojih po vsem imperi-
ju. Najbolj so bili kristjani pregan-
jani v Rimu za cesarja Ncra v 1.
stoletju in v Mali Aziji za Domici-
Steber korne pregrade, okrašen z reliefom vinske trte in grozdom, 4.
stoletje. Hawelkova hiša na Ptuju. (Foto po katalogu ...)
jana. Za časa cesarja Trajana jih
niso več tako intenzivno pregan-
jali, ampak so jih kaznovali dru-
gače (odvzem premoženja, izgon,
suženjstvo in drugo), kar je bilo
povezano tudi z družbenim po-
ložajem določene osebe. Zatiran-
je je doseglo vrh za cesarja Nu-
meriana (283-284) in cesarja
Dioklecijana (284-305). Prvi kri-
stjani so se zbirali v privatnih
hišah, kjer .so lahko opravljali
bogoslužje. V Rimu so bile prve
cerkve verjetno zaradi loga po-
stavljene v katakombah (pod-
zemljski prostori z dolgimi, več-
nadstropnimi hodniki, ki so bili
tudi shajališča kristjanov in gro-
bišča mučencev). Zaradi pregan-
janja v prvih stoletjih so kristjani
zelo redko razkazovali svoje sim-
bole: jagnje, ovca, pav (nesmrt-
nost), riba, golob (mir), vinska
trta, križ. Rajši so prikazovali
Kristusa kot boga sonca ali kot
pastirja. V 3. stoletju je začel
rimski imperij propadati, po
vsem cesarstvu so se Sirili nere-
di. V tem času je prišlo tudi na
verskem področju do preporoda,
do monotcizma (vera v enega bo-
ga). Čaščenje sonca (Sol Invic-
tus) je postalo državna vera. Ta
monoteizem je nekoliko pozneje
utrl pot krščanstvu kot priznani
cesarki veri.
Cesar Konstantin je z Milan-
skim tolerančnim ediktom 313.
leta priznal krščansko veroiz-
poved, cesar Teodozij pa je
392. leta izdal edikl o verski
svobodi. Z njim je prepovedal
poganstvo in razglasil krščan-
stvo za državno vero. Od ta-
krat naprej se je krščanska ve-
ra lahko neovirano širila po
vsej Evropi.
PBEMIEBA LUTKOVNE SEKCIJE DPD SVOBODA GLEDALIŠČE PTUJ
Maksimiljanček Grozni
Lutkarji Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj so minuli
četrtek spet prijetno presenetili z igrico Bojana Čebulja Mak.simil-
janček CJrozui. Z zgodbico o treh muckih, o odraslih, ki gledajo le na-
se, da jim ni mar .sosedov, o odraslih, ki za vse, kar gre narobe, krivijo
otroke. Maksimiljanček pa se ne da in vsakemu pove, kar mu gre. Z
glasbo, pesmijo, lutkami, ki so bile prijazne na pogled in barvno živah-
ne, so pretežno mladi lutkarji, večina se je prvič lotila tega dela, pri-
pravili p(Kl režij.skim vodstvom Bojana Čebulja živahno in dobro
predstavo. Otrokom je v.šee in njim je tudi namenjena, kar je najbolj
pomembno. Igrico so igrali v petek že za osnovni šoli Kidričevo in dr.
Ljudevita Pivka, v soboto pa za Osnovno .šolo Olge Meglic.
Avtor teksta in režiser Bojan
Čebulj je o predstavi povedal:
"Tekst sem napisal pred petnajsti-
mi leti in na neki način je še ved-
no aktualen. Zdi se mi, da so
osnovne misli, ki jih igrica pove
mladim gledalcem, pomembne in
vredne, da jih spet slišijo. Glede
na to, da sem delal z novo, mlado
ekipo, sem zadovoljen in upam, da
bo tako tudi s publiko. Predstava
je bila delana s poudarkom na be-
sedi, na misli, na sporočilu. Zame
velja tisto, kar so me od mladih
nog učili, namreč, da so oder, gle-
dališče, to se pravi tudi lutkovno,
svetišče slovenske besede, sve-
tišče materine besede. Zdi se mi,
da je v tem ves smisel gledali-
šča... "Predsednik lutkarske sekci-
je Jure Jakah, pa je po premieri
menil: "Mislim, daje ta predstava
namenjena otrokom, predšolskim
in tistim na nižji stopnji osnovne
šole. Pri igralcih je opazno, da de-
lajo z velikim elanom. Gospod
Čebulj je potegnil od igralcev vse
in predstava je dobra. Igralci so
mladi, saj so prejšnjo ekipo sesta-
vljali ljudje, ki so bili zaposleni.
Danes si le redkokatero podjetje
lahko privošči, da omogoči svojim
delavcem nekaj dni neplačanega
dopusta. Do sedaj je bilo stroškov
s predstavo nekaj več kot 100.000
tolarjev, vendar menimo, da bomo
z desetimi, petnajstimi predstava-
mi te stroške pokrili in ne bomo v
breme družbe. Prva predstava za
izven bo danes ob 18. uri, druga
pa 12.aprila ob IS.uri v ptujskem
eledališču. NaV
Bronasti svečnik s kristogramom. Najden leta 1858 v Rogoznici, 4. sto-
letje. Danes hranjen v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju.
(Foto po katalogu: Pismo brez pisave, Narodni muzej v Ljubljani, 1991)
Del korne oltarne pregrade s sprednjo in zadnjo stranjo ter rekon-
strukcija le-te (po W. Schmidu). Naključna najdba pri podiranju Hawel-
kove hiše leta 1936, 4. in 5. stoletje. (Foto po katalogu ...)

Letos manj razstav
Zadnja leta se je v okroglem stolpu ob Dravi nekaj dogajalo vseh
dvanajst mesecev v letu. Stolp je bil razstaviščni prostor, da malo
takih daleč naokrog. Zdaj je v stolpu Mihelieeva galerija s stalno
razstavo gratlk Franceta Miheliča v gornjem delu. V spodnjem delu
je res še mogoče razstavljati, vendar je zdaj prostor zelo, zelo ome-
jen. Ptuj je ostal na neki način brez razstavnega prostora. Brez raz-
stavnega prostora, na katerega so se ljudje po dolgih letih končno
navadili, ga vzeli za svojega in ni je bilo razstave, na katero ne bi
prišli, množično ne samo za ptujske razmere, ;
Letos je Pokrajinski muzej pri-
čel razstavno sezono v Miheličevi
galeriji, seveda samo v spodnjem
delu, zadnji dan marca z razstavo
likovnih del Erne Ferjanič - Fric
iz Rogaške Slatine. Tri mesece se
torej v tem prostoru ni dogajalo
nič. če odmislimo lani postavljeno
razstavo, ki je bila podaljšana še
prek novega leta, in same Mihe-
ličeve zbirke seveda. To pa je za
aktivno likovno življenje nekega
mesta, seveda daleč premalo.
Nekaj je temu botrovalo poman-
jkanje denarja, ki ga še za osnov-
no dejavnost muzeja ni na pretek,
razstavna dejavnost pa po biro-
kratskem planiranju sodi v sekun-
darno dejavnost, torej se ve, za kaj
denarje in za kaj ga kaj dosti v le-
tošnjem letu ne bo. Nekaj zmanj-
šanja likovnega življenja v razsta-
višču ob Dravi pa gre tudi na
račun tega, da je zdaj v stolpu
stalna zbirka - Miheličeva galeri-
ja. Ko so v stolpu odprli napis z
njenim imenom, so se najvišji
predstavniki občine Ptuj zavezali,
da Ptuj ne bo ostal brez razstavne-
ga prostora. Ciovorilo se je in tudi
resni načrti obstajajo za razsta-
višče v nekdanjem rotovžu na Slo-
venskem trgu. Zdaj so aktivnosti
okrog tega posvem zamrle, v pro-
računu nismo zasledili denarja v
te namene in Ptuj je ostal, če hoče
kdo priznati ali ne, brez atraktiv-
nega razstavnega prostora, likov-
no življenje pa brez možnosti za
pogostejše predstavitve tega ali
onega likovnega ustvarjalca, da o
ljubiteljskih likovnikih, ki so se
vsako ieto predstavdi v okroglem
stolpu, sploh ne govorimo.
Dvomi o pravilnosti odločitve,
da se v stolpu naseli stalna razsta-
va, so se porodili že dolgo pred ot-
voritvijo Miheličeve galerije. Vsa-
komur, ki ve. da kulturne dejavno-
sti potrebujejo leta. da se ljudem
"usedejo" v srce, da se ljudje nan-
je navadijo, in da osvojijo prostor,
ki naj jim z leti postane domač in
nepogrešljiv. Močno skrčena de-
javnost v Miheličevi galeriji goto-
vo govori v prid takemu razmiš-
ljanju. Prostora, ki je "živel" za
aktualno ali retrospektivno likov-
no razstavno dejavnost, ne moreta
nadomestiti ne zasebni galeriji,
katerih namen je nekaj drugega
kot muzejsko razstavišče, ne kvazi
razstavni prostor v Mestni hiši ali
grad s svojimi prostori, ki so na-
menjeni drugačnim razstavam.
Do konca aprila bo v Miheličevi
galeriji zdaj na ogled razstava Er-
ne Ferjanič-Fric. zatem načrtuje
muzej razstavo Miheličevih del od
leta 1936 - 1941, jeseni pa naj bi
razstavljala Samuel Grajfoner iz
Maribora in Sandi Červek iz Mur-
ske Sobote.
Nekaj možnosti za večje razsta-
ve oziroma razstave večjih slik se
kaže v žitnici. kjer naj bi še letos
uredili večji razstavni prostor, ki
pa naj bi služil tudi drugim name-
nom, ne samo galeriji. Tudi to je
le nadomestek, improvizacija, ki
si je mesto, ki stavi na turizem,
mesto, ki je že imelo svoje razsta-
višče, ne bi smelo privoščiti. jvjgV
6 ~~ IZ NAŠIH KRAJEV
8, APRIL 1993    TEDNIK
FOSODOBITVE NA ORMOŠKI VETEBINABSKI POSTAJI
Pri nas se dokazijenio z znanjenl
v zadnjih devetih mesecih so
na ormoški veterinarski postaji
uvedli nekaj novosti. Na novo
je opremljena kirurška ambu-
lanta, imajo tudi EKG. rentgen-
ski aparat in v bližnji prihodno-
sti bodo nabavili še ultrazvok.
Med najpomembnejše pridobit-
ve v zadnjem času sodi suhi
biokemijski analizator, trenutno
edini v Sloveniji, s katerim lah-
ko opravijo biokemijski preiz-
kus krvi pri domačih živalih.
Razmišljajo še o nabavi naprave
za inhalacijsko narkozo manjših
živali, kot so psi in muce.
Vseh teh novosti je vodja or-
moške veterinarske postaje dr.
Borut Žemljic vesel, saj pravi,
da so samemu objektu, ki še
vedno velja za novega in dokaj
funkcionalnega, z boljšo kvali-
teto uslug dali. novo vsebino.
"Pri vseh teh naložbah, ki niso
bile ravno poceni, nam je izdat-
no pomagal ormoški izvršni
svet, še posebej pa njegov pred-
sednik Vili Trofenik, ki je za
naše želje in potrebe po kvali-
tetnejši opremi pokazal obilo
razumevanja. Pomagali so nam
tudi drugi, med njimi vse lov-
ske družine občine Ormož ter
zasebnika Cvetko in Žemljic.
Pri nakupu vseh teh reči, na ka-
tere smo pri nas nadvse pono-
sni, veljale pa so preko 50.000
DEM, so sodelovale še zavaro-
valnica, veledrogerija in farma-
cevtska industrija. Vsi ti so nam
omogočili, da lahko svoje delo
opravljamo kvalitetno in s tem
konkuriramo podobnim ustano-
vam doma in v svetu."
S suhium biokemijskim anali-
zatorjem lahko opravljajo preiz-
kuse krvi pri vseh domačih
živalih in s tem bistveno pripo-
morejo k izboljšanju rezultatov
živinoreje. "Vse, kar smo naba-
vili, smo naredili zato, da bi s
kvalitetnjšimi uslugami poma-
gali našim rejcem, vendar zara-
di tega naših storitev ne name-
ravamo podražiti," pove dr. Bo-
rut Žemljic.
Ker je vettest, kakor se suhi
biokemijski analizator imenuje,
trenutno edini v Sloveniji, na-
mmmmmmmmmimmmmmm
meravajo nuditi usluge s tem
aparatom tudi drugim veterinar-
skim postajam, tako da bi bil v
najkrajšem času amortiziran.
Ormoški veterinarji, več ali
manj mlajši ljudje, se že sedaj
temeljito pripravljajo na novo
zakonodajo s svojega področja,
s katero se bo marsikaj spreme-
nilo. Vedo, da bodo preživeli sa-
mo tisti, ki bodo najbolje pri-
pravljeni tudi na strokovnem
področju. Zaradi tega vlagajo
veliko energije v dodatno stro-
kovno izobraževanje z željo, da
bi vsak izmed njih postal spe-
cialist na svojem področju.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Za vettest so morali odšteti 18.000 DEM. Ker pa je ta iz Ormoža edini pri-
merek v Sloveniji, so slovenski veterinarji povabili Ormožane na demon-
stracijo v Krajnsko Goro.
PTUaSKE AVTOBUSNE ZDBAHE
Bodo zapornice ostale?
v četrtek zjutraj, 1. aprila, je
prišlo do težav na ptujskem av-
tobusnem postajališču, ki je si-
cer last ptujskega podjetja Sta-
jerturs. Ker podjetje Certus '(s
sedežem v Mariboru) že več kot
leto dni ni plačevalo peronizaci-
je oziroma storitev avtobusnega
postajališča (kar sicer večina
avtobusnih prevozni^kov redno
plačuje), so delavci Štajertoursa
postavili zapornico. Ker pa voz-
niki Certusovih avtobusov o
tem niso bili obveščeni (vsaj ta-
ko so trdili), so okoli osme ure
svoje nezadovoljstvo izrazili s
fizično odstranitvijo zapornice.
Po posredovanju policije in
vodstva Certusa pa so se zadeve
kmalu umirile, saj so slednji za-
gotovili, da bodo odslej Štajer-
toursu storitve redno plačevali.
Ptujsko avtobusno postaja-
lišče, ki je bilo zgrajeno leta
1967, sodi med pomembnejša v
Sloveniji, saj ima dnevno več
kot 300 prihodov. Kot je pove-
dala Irena Vidovič, v. d. direk-
torija Štajertoursa, segajo
težave v začetek lanskega leta,
ko so nekateri uporabniki avto-
busnega postajališča enostavno
prenehali plačevati peronizacijo
(strošek za prihod posameznega
avtobusa je po dosednanjih ce-
nah 230 tolarjev). Med njimi je
plačevanje prekinil tudi mari-
borski Certus s ptujsko poslov-
no enoto, ki je sicer .55-odstotni
koristnik Štajertoursovih uslug.
Vsa plačila so pričeli terjati
po sodni poti. A ker tudi sodni
mlini meljejo počasi, so se v
Štajertoursu odločili, da po sko-
raj 15 mesecih čakanja na dolg
vsaj v bodoče izterjajo plačila
za peronizacijo od vsakega av-
tobusa sproti - in to preden za-
pusti ptujsko postajališče. Zato
so ob izhodu iz postajališča po-
stavili železno zapornico. O tem
so po pričevanju gospe Vidovič
pravočasno (s faksom in dan
vnaprej) obvestili vse avtobusne
prevoznike, tudi Certus v Mari-
boru. Vendar pa, kot kaže, ma-
tična firma v Mariboru obvesti-
la ni pravočasno poslala naprej
v Ptuj. Zato naj bi bili vozniki
ptujske enote Certusa nepravil-
no obveščeni.
Direktor ptujske delovne eno-
te Janez Cafuta je pokazal tele-
faks z omenjenim obvestilom,
na katerem je bil datum 1. 04 in
čas 8.30. Torej o tem verjetno
res niso bili pravočasno ob-
veščeni, zato so reagirali tako,
kot se je vse skupaj odvijalo.
Okoli pol osme ure je na avto-
busno postajališče pripeljalo 13
Certusovih avtobusov, ki so po-
skušali postajališče zablokirati.
Vendar pa je skoraj istočasno
klical iz Maribora direktor Cer-
tusa Majhcnič in poskušal za-
devo pomiriti z obljubo, da bo-
do odslej redno plačevali pero-
nizacijo, vendar pa se bodo o
vsem podrobneje pogovorili na
ponedeljkovem sestanku. Tačas
pa seje po pričevanju očividcev
zadeva okrog zapornice precej
zapletla, saj naj bi prišlo tudi do
medsebojnih osebnih obraču-
nov, Certusovi vozniki pa naj bi
zgornji del zapornice enostavno
odstranili (odvili so vijake na
podstavku).
V ponedeljek, 5. aprila, sta se
resnično sestali vodstvi Štajer-
toursa ter Certusa iz Ptuja in
Maribora. Po medsebojnem pre-
pričevanju so sprejeli le začasno
rešitev. Certus je namreč najprej
predlagal za plačilo peronizaci-
je le 45^ tolarjev, kar pa po
mnenju Štajertoursa ni niti za
pokritje osnovnih obratovalnih
stroškov. Zato so pristali na
začasno rešitev, da bi izenačili
ceno peronizacije z AP Ljublja-
na, ki znaša 105 tolarjev. Do-
končno pa se o ceni še vedno
niso dogovorili. To naj bi po
pričevanju Vidovičeve iz Štajer-
toursa dokončno določili šele
jutri, v petek, 9. aprila. Če pa se
o tem ne bodo mogli dokončno
dogovoriti, pa naj bi za ne-
plačnike zapornico ponovno za-
prli. Zato več o izidu dogovora
v prihodnjem Tedniku.      -OM
MEJAŠI
USTRAHUJEJO SOSEDE
Opravičilo
Podpisana    se    gospodu i
Mirko  Mlakarju   opraviču- 1
jem, ker nisem pri njem pre- |
verila podatkov, ki sem jih f
navedla v članku z naslovom
Mejaši ustrahujejo sosede. V
članku namreč navajam be-
sede domačinov, češ da je v
njegovem še nedokončanem |
objektu v Paradižu upora-
bljen tudi les iz bližnjih goz-
dov, ki naj bi ga ukradli Ci-
frovi iz Zalužja. S člankom
storjeno  škodo  obžalujem.
Moj namen ni bil oblatiti
njega in njegovega objekta,
temveč sem zgolj zapisala
besede domačinov, ki so me
s problemom seznanili.^
Darja Lukman-Žunec
ZANIMIVOSTi IZ OBMOŠKE OBČINE
ČAR PRLEKIJE
Univerzitetna knjižnica in Cankarjeva za-
ložba v Mariboru sta v skupni organizaciji z
Ljudsko knjižnico Ormož pripravili minuli to-
rek zvečer^v svojih prostorih v Gospejni ulici v
Mariboru predstavitev monografije Prlekija —
Med griči Slovenskih goric.
Prišli so nekateri "marpreški" Prleki, ki še
čutijo z rodno Prlekijo, in vsi so neznansko le-
po "gučali". Ves večer jc bilo čutiti ob pripove-
di Erne Meškove, prleške kmetice in pisatelji-
ce, ob fotografijah Cirila Ambroža in pesmih
dr. Stanka Janežica ter uvodnih besedah Toneta
Luskoviča tisto posebno valovanje gričev, po-
sutih z goricami in z žlahtno kapljico, in žitnih
polj, ki dajejo dober domači kruh. Obojega, vi-
na in domačega kruha z zabelo ter čebulo, je
bilo dovolj. Vse pa je požlahtnila še lepa in
ubrana- domača pesem mladih pevcev Bol-
fenškega okteta s Koga.
SAMO PET KADROVSKIH ŠTIPENDIJ!
V ormoški občini so podjetja za šolsko leto
1993/94 razpisala samo pet kadrovskih štipen-
dij. Po eno štipendijo za poklic višje medicin-
ske sestre — šesta stopnja izobrazbe — razpi-
suje Psihiatrična bolnica Ormož, za poklic
zdii-avnika -sedma stopnja izobrazbe - Zdrav-
stveni dom Ormož, za strojnega tehnika — pe-
ta stopnja izobrazbe - inženirja kemijske tehno-
logije in inženirja strojništva - oba šesta stop-
nja izobrazbe — pa razpisuje štipendijo Opti-
plast-Plasteks iz Ormoža.
RANLJIVA ZELENA MEJA
Glede na 42 km dolgo zeleno mejo v or-
moški občini je 9 policajev operativcev, koli-
kor jih na območju ormoške policijske postaje
pokriva to področje dela, odločno premalo, je
bilo ob obravnavi poročila Policijske postaje
Ormož za lansko leto slišati na seji ormoške
občinske vlade in občinske skupščine.
Samo od Središča ob Dravi pa vse do Bajze-
ka na Kogu je meja na šestih krajih prevozna s
tovornjaki, da o tem, kako gost je promet na
cesti in mostu, ki je speljan preko Drave pri
Veliki Nedelji, ne govorimo.
TOMAŽ PRI ORMOŽU — 35,15
METRA DOLG PRESMEC
Tomaževčani bi brez dvoma radi prišli v Gui-
nessovo knjigo rekordov. Že lansko leto je bil
njihov presmec, ki so ga naredili fantje to-
maževske fare, med največjimi daleč naokoli.
Letos je bil dolg 35,15 metrov, pri njegovem
delu je sodelovalo 20 fantov iz Mezgovcev,
Trnovcev in Rucmancev.
Ko so ga na cvetno nedeljo hoteli postaviti
pri tomaževski župni cerkvi so porabili kar de-
belo uro, vendar so morali odnehati. Nevarnost
je bila, da se bo prelomil, zato so ga položili na
pripravljene ležaje. Jože Voršič iz Trnovcev, ki
je bil tudi lansko leto med "glavnimi" je pove-
dal, da je segal od cerkve pa vse do župnišča,
kjer ga je tomaževski župnik Anton Fras tudi
blagoslovil.
Po maši so ga spravili nazaj v Trnovce, kjer
so ga nekoliko skrajšali in ga 15 metrov viso-
kega postavili pri križu v Trnovcih, kjer bodo v
soboto opravili blagoslov velikonočnih jedi.
Kar je od presmeca ostalo, .so spravili pri
bližnjih hišah, vse skupaj pa bodo razdrli na
belo nedeljo, razdelili ljudem, kolikor bodo kaj
hoteli, ostalo pa sežgali.
Ob tej priložnosti je Jože Voršič povedal, da
so za letošnji presmec porabili veliko raznega
materiala — samo oljčnih vej, ki so jih pripel-
jali iz Kopra, je bilo za majhen kamion. Sicer
pa so v ta velikanski presmec povezali 12 ra-
zličnih rastlin. Ob že omenjeni oljki so pre-
smec sestavljali še čremsa, dren, metrika,
fušpaj, sliva, smrekove veje, bršljan, španski
bezeg, vrba žalujka, forzicija in za okras še
narcise.
NA DAN 31. MARCA 10.678
DAVČNIH NAPOVEDI_
Lansko leto je na ormoški občinski upravi za
javne prihodke 11.077 davčnih zavezancev
vložilo davčne napovedi, letos. 31. marca, pa
10.678, od tega jih je 476 prispelo po pošti.
Po besedah Stanke Premuž, direktorice repu-
bliške uprave za javne prihodke — izpostave v
Ormožu, nekatere davčne napovedi še vedno pri-
hajajo. Vzroki, zakaj z njimi zamujajo, so ra-
zlični, od bolezni davčnih zavezancev, od tega, da
niso dobili pravočasno podatkov pa do pozablji-
vosti ljudi, kijih je prehitel datum 31. marec. Po
njenih ugotovitvah so letošnje leto davčni zave-
zanci zelo pozno dobivali podatke o lanskoletnem
zaslužku.
Na ormoški upravi za javne prihodke letos v ja-
nuarju niso prejeli nobene davčne napovedi, fe-
bruarja jih je bilo setlem. v prvih desetih dneh
marca 316, od 11. do 20. marca naslednjih 1.742
in do konca marca še 8.613.
Zanimivo je še to. da so jih v zadnjih treh dneh.
29., 30. in 31. marca prejeli 4.842 ali 45.43 od-
stotka od skupno vlečenih napovedi na dan 31.
marca. Največja gneča pa je bila ravno zadnjega
dne. ko so prejeli skoraj 2.000 davčnih napovedi
ali skoraj 20 odstotkov vseh.
PROGRAM CELOSTNEGA RAZVOJA
PODEŽELJA IN OBNOVA VASI NA
OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI
IVANJKOVCI_
Na predlog Ministrstva za kmetijstvo in gozdar-
stvo Republike Slovenije je ormoški izvršni svet
na eni izmed zadnjih sej imenoval projektni svet
za pripravo razvojnega programa celostnega raz-
voja podeželja in obnove vasi na območju krajev-
ne skupnosti Ivanjkovci. Člani projektnega sveta
sodelujejo z Ministrstvom za kmetijstvo in goz-
darstvo pri organizacijskih in vsebinskih nalogah
projekta. Vanj so vključeni Janez Zadravec, član
IS SO Ormož in vodja projektnega sveta. Silvo
Potočnik, predstavnik izvajalca. Miran Kline od
ormoške kmetijske svetovalne službe. Irena
Meško- Kukovec iz sekretariata za gospodarstvo.
Mirko Tramšek, ravnatelj osnovne šole Ivanjkov-
ci-Miklavž, Dragi Žižek-Bočko iz sekretariata za
urejanje prostora in Jakob Peršak, predsednik
sveta ivanjkovske krajevne skupnosti. Izvajanje
projekta je ormoški izvršni svet sklenil poverili
ljutomerskemu podjetju INPO, ki ga zastopa Sil-
vo Potočnik. Vida Topolovec
Igrali, peli in plesali kot
njihovi dedje in babice
Področno srečanje otroških
folklornih skupin, ki jc bilo
v petek pri Lenartu, je bilo
tudi letos zelo prijetno. Pred-
stavilo se je dvanajst najka-
kovostnejših skupin iz seve-
rovzhodne Slovenije in so-
sednje Madžarske. Skupine
iz Madžarske, Maribora,
Slovenske Bistrice, Lenarta,
Zgornje Velke, Ormoža in
Podlehnika so pri svojih na-
stopih pokazale že precejš-
njo mero profesionalnosti.
Prejšnja leta so skupine
predvsem plesale in posne-
male odrasle, letos pa so po-
skušali na oder postavili
šege in navade svojih pred-
nikov, kjer je ples drugotne-
ga pomena in zaostaja za go-
vornim delom. Mladi so pri-
nesli s seboj delček razpo-
loženja svojega kraja, saj so
predstavili točke v svojem
narečju. Na lakih prireditvah
je tudi priložnost, da se mla-
di seznimijo z narečnimi po-
sebnostmi.
Na odru se je pojavil pravi
otroški svet iz starih časov in
iger, ki se jih otroci še vedno
radi igrajo. Mnoge prešte-
vanke, uganke in igrice so še
danes med otroki zelo prilju-
bljene. Otroci so dokazali,
da jih radi sprejemajo. Ved-
no več je takih skupin. Dve
prekmurski in dve vzhod-
nošlajerski skupini se bosta
predstavili tudi 17. aprila na
republiškem srečanju fol-
klornih skupin v Ljubljani.
Strokovnjaki, ki so si .srečan-
je ogledali, so povedali, da
so nastopajoče skupine z na-
stopi presenetile, saj so po-
kazale kar veliko znanja in
spretnosti. Upajo, da bodo
mentorice in učiteljice še
dolgo vztrajale pri ohranjan-
ju tradicije.    Marija Slodnjak
TEDNIKjzi^iii?!51Li^
OD Ti; IN TAM — 7
__OB 30, OBtETm^^^ PTUJSKEOA RADIA
vedo o Plohlu sodelavci?
Zadnji dne\i leta 1971 in prvi v prihodnjem leiii so pretresali majhen radijski kolek-
tiv. Komaj so minili novoletni pra/niki, so se morali na Kadiu izreči o politični nepri-
mernosti svojej»a takratnega direktorja I ranča Plohla, a že so izvedeli, da je umrl v la-
stni garaži. Njegova smrt pa je zahtevala, potem ko so ga najprej formalno zavrnili kot
direktorja, tudi intimne odločitve vsakega sodelavca, prijatelja in znanca. Celo sprem-
ljanje direktorja na njegovi zadnji poti iz rojstnih /agojičev v (iorišnico je bilo takrat
dejanje, vredno temeljitega premisleka. Predvsem pa so bile pomembne besede, ki so
jih izrekali govorniki. Pojavilo se je vprašanje, kako ohraniti moralno držo, ki jo zavza-
memo do vsakega pokojnika, in hkrati ne ogroziti javnega mnenja, starega le dober te-
den? Obred je minil brez incidentov, v naslednjih dneh pa so se morali baje govorniki
za redke predobre besede celo zagovarjati. Čas je pač kazal svoje zobe ...
Sodelavci takratnega kolektiva Radia Ptuj v grajskem studiu: (z leve) humorist Selinšek, direktor Franc
Plohi, odgovorni urednik Franc Fideršek, humoristka Vervegova, napovedovalka Vida Kuhar, kasneje Vido-
vič, novinar Franci Golob, humorist Franc Krajnc, v ozadju tehnik Ciril Jurkovič. Od zaposlenih manjkajo še
Ivo Ciani, Martina KampI, Lojzka Podlesnik in Marjan Šneberger.
V prejšnji številki smo opisali
povod — času neprimerno go-
vorjenje v hotelski kleti tik pred
novoletnimi prazniki — za po-
polno politično in delovno iz-
ključitev Franca Plohla, prvega
direktorja Radia Ptuj. Kaj meni-
jo danes o takratnih dogodkih
sodelavci?
ZDRAVKO TURNŠEK,
PREDSEDNIK
OBČINSKE SZDL
Za Novo dobo, časnik, ki iz-
haja tedensko v Celju, je Zdrav-
ko Turnšek, takratni predsednik
ptujske SZDL, katere delovna
enota je bil tudi Radio, med
drugim izjavil, da sta s Plohlom
ves čas dobro sodelovala. Ne
spominja se nobene politične
gonje, morda le kakšne kritike
na račun Plohlovega osebnega
obnašanja. V spor z njim je
prišel le zaradi lastnega predlo-
ga o združitvi Radia in Tednika,
čemur so se radijski in časopi-
sni novinarji uprli. Zdravko
Turnšek je za Plohlov izgred v
hotelski kleti zvedel šele v
službi tisti dan, ko so našli Plo-
hla mrtvega, in sicer od Zvoneta
Maslena. Kmalu za tem pa jim
je anonimni moški glas po tele-
fonu sporočil: "Plohi vam je na-
redil samomor." Če je obstajala
kakšna gonja proti Plohlu, je
potekala s strani odgovornega
radijskega urednika Franca Fi-
derška. ki je bil tudi organiza-
cijski sekretar OK ZKS, in se-
kretarja ptujske partije Franca
Tetičkoviča. Turnšek je tudi
poudaril, da na imenovanje Mi-
haela Gobca za kasnejšega di-
rektorja Radia SZDL ni imela
nobenega vpliva, pač pa je vse
vodila partija.
FRANC FIDERŠEK,
ODGOVORNI UREDNIK
RADIA
"Bil sem le tehnični sekretar
na OK ZK Ptuj. hkrati pa hono-
rarno odgovorni urednik Radia.
Že tu Turnškova izjava ne drži.
Plohla sta zaradi izjav v hotel-
ski kleti prijavila policiji upo-
kojena oficirja. Sam nisem bil
tam. slišal pa sem. da je dajal
podporo nosilcem hrvaške pom-
ladi. Policija ga je odpeljala na
zaslišanje. To so naslednji dan
obravnavali na sekretariatu "ko-
miteja ZK. Takratni tožilec
Fridi je branil Plohla in mi re-
kel, naj mu povem, da naj se
pride pogovorit k njemu, da se
bosta dogovorila, kako se bo za-
govarjal, saj bi lahko izpodbijal
verodostojnost prič. Dobro se
spominjam, da sem ga nato
srečal pred magistratom. Rekel
je: 'Nič me ne zanima. Če sem
kaj napravil, me ustrelite!" In ni
prišel na sestanek.
27. decembra je bil partijski
sestanek radijcev. Rekli so. da
je na policiji vse priznal in da
se ga naj izključi iz ZK. Nasled-
nji dan so bili delavci poklicani
na SZDL, kjer so jih pričakali
predsednik Zdravko Turnšek,
podpredsednik Jože Stropnik in
sekretar Miha Kolarič. Takrat je
bil za vršilca dolžnosti direktor-
ja imenovan Miha Kolarič in
vsa radijska poročila, ki sem jih
kasneje napisal v zvezi s Ploh-
lom, sem pokazal njemu.
Prvi delovni dan po novem le-
tu so na redni delovni seji pred-
sedstva SZDL govorili tudi o
Plohlovi smrti. V imenu kraja-
nov je potem na pogrebu govo-
ril Dušan Čoki. sedaj že pokojni
ravnatelj OŠ Gorišnica. Jaz pa v
imenu kolektiva in občinskih
družbenopolitičnih organizacij.
Tetičkovič je rekel: "Ti povej
čim bolj pošteno, pa bo v redu."
Ne more biti govora, da bi jaz
vodil kakšno gonjo proti Plo-
hlu. saj sem bil tajnik Sindikata
družhenih dejavnosti, kije edini
podprl Plohla, ko je ta predla-
gal, da bi imel vsak kandidat za
volitve tudi protikandidata. To
je bilo v skladu z zakonom,
vendar družbene razmere pre-
dlogu niso bile naklonjene.
Pri radijcih in Plohlu so de-
jansko hoteli nekaj najti. Po fe-
stivalu tistega 1971. leta je
SZDL takoj naslednje jutro po-
slala na Radio nadzorni odbor,
ki je pregledal vse knjige. Od-
borniki so ugotovili, da je bilo
Plohlu protizakonito izplačanih
5.000 dinarjev, kar ni bilo res,
saj je kolektiv sklenil, da se mu
ta znesek izplača kot nagrada za
organizacijo festivala. Ugotovit-
ve te komisije je kasneje posre-
doval javnosti prav Turnšek. pri
čemer se je poslužil mladinske
organizacije."
MIHAEL GOBEC,
KASNEJŠI DIREKTOR
RADIA
"Ne izključujem možnosti, da
bi lahko bil politični umor. ven-
dar enostavno ne vidim motiva.
Ne vem. kdo in zakaj bi ga umo-
ril. Pri dogodkih v hotelu nisem
bil zraven, pač pa sem naslednji
dan na milici slišal, da seje Plohi
spri z oficirji. Če bi sredi noči iz-
vedel, kaj se je zgodilo, bi po
vsej verjetnosti lahko zadržal do-
kumentacijo na ptujski milici, ta-
ko pa so jo že poslali v Ljubljano
na Republiški sekretaiiat za no-
tranje zadeve.
Bila sva dobra prijatelja.
Franček je bil komunikativen in
prijeten. Že jeseni, ko so se
začeli zapleti in so mu dali tri-
mesečni rok za ureditev razmer,
sem mu predlagal, naj se popol-
noma umakne s Ptuja. Imel je
tudi družinske težave. Predvsem
pa je bil v nemilosti pri občin-
skih strukturah, zato sem mu
skupno z njim začel iskati
službo. Šla sva do generalnega
direktorja RTV, ki mu je službo
tudi obljubil. Prav tako je imel
možnosii na sedežih lokalnih
radijskih postaj v Velenju ali
Celju, česar pa se ne spominjam
natančno.
Mrtvega Plohla nisem videl,
pač pa sem bil s kriminalisti v
garaži. Spraševali so me isto kot
vi: 'Ali obstaja sum, kdo mu je
to napravil?' Še danes menim,
da naj tisti, ki kaj ve, to vendar
pove!
S Plohlom sva sodelovala, ker
sem bil kot predsednik radioa-
materjev pobudnik za ustanovi-
tev ptujskega radia in tako sem
bil na ta medij pač navezan.
Povsod, tudi v Ljubljani in dru-
god po Sloveniji, sem poznal
veliko ljudi, zato sem mu kot
direktorju lahko marsikaj poma-
gal pri radijskih zadevah. Sicer
pa je ogromno stvari tudi sam
uredil. Na primer nabavo poseb-
nih jeklenih vrvi za pritrditev
radijske antene. Ponje je šel v
Avstrijo, sam. in se ponoči
vračal čez mejo. S cariniki seje
dogovoril, da jih bo pripeljal
carinit naslednji dan. Tako je tu-
di napravil, le da je te jeklene
vrvi zamenjal za neke stare na
odpadu. Teh pa mu seveda niso
carinili. Plohla sem spoznal, ko
se je prijavil na prvi razpis za
direktorja. Tudi mene so vpra-
šali, kaj mislim o kandidatih.
Bil je še eden, vendar se mi je
zdel Plohi povsem v redu. Sam
nisem nikoli imel ambicije, da
bi postal direktor Radia^ To, kar
pravi Turnšek, ni res. Šele pri-
bližno pol leta po Plohlovi
smrti sem na izrecno željo ko-
lektiva sprejel to mesto. Pa tudi
iz osebnih razlogov, saj v svoji
dotedanji službi nisem imel
takšnih ugodnosti, kot so jih
imeli na primer občinski možje.
Tisto leto smo skoraj izgubili
festival, za katerega se je RTV
izredno zanimala. Speljali bi
nam ga Domžalčani. V zadnjem
hipu smo ga rešili in ga nato tu-
di naslednja leta organizirali."
TONE KMETEC
IZ ANSAMBLA
PTUJSKEGA RADIA
"Plohi je bil po mojem mnenju
zelo sposoben možak, ki pa so
mu občinski  funkcionarji "za-
tegnili ročno". Sodeloval sem z
njim kot direktorjem, saj je imel
Radio svoj ansambel, kjer nas
je bilo sedem. Prek Radia Ptuj
smo se uveljavili, tam smo vadi-
li, celo svojo blagajno smo ime-
li tam. Naš duhovni vodja je bil
Ivo Ciani. Vendar smo se, ko
smo snemali prvo ploščo pri Ju-
golonu, preimenovali v Ansam-
bel Toneta Kmetca.
Družila sva se tudi privatno,
pomagal sem mu pri počitniški
hišici in še denar sem mu poso-
dil. Leto dni po smrti sem ga
šele izterjal od žene. Ženo je
imel rad, vendar se nekako nista
razumela. Imel je tudi veliko
prijateljev. Ljudje so ga imeli
radi. Takrat je krožila šala, da
naj bi se ptujski festival imeno-
val "Festival ANNO 69". Plohi
je namreč vse znal urediti z bu-
teljkami. Te so odpirale vsa vra-
ta. Ko pa je zašel v politične
razprtije, smo se ga pričeli
znanci in prijatelji nekoliko izo-
gibati. Tako je pač hilo. V gara-
ži ga nisem videl, šele v mrtvaš-
nici, kamor sva šla skupaj z
Bombekom. Bilo je mračno,
vendar sem opazil, da je hil po
eni strani ves rdeč. Takrat je
krožilo o njem več govoric, tudi
ta. da so ga umorili in ga šele
nato dali v avto."
CIRIL JURKOVIČ,
TEHNIK RADIA PTUJ
"Mislim, da sem edini od so-
delavcev, ki sem videl našega
direktorja mrtvega v garaži. V
službo me je namreč popoldan
poklicala njegova žena. ker se
jim je pokvaril televizor. Prišel
sein šele čez dobro uro in pol,
ko sem končal s programom;
Odprl sem televizor, morda je
minilo deset minut, ko sem za-
slišal kričanje pred blokom. Tu-
di sam sem tekel pogledat. Naš
direktor je bil v garaži, mrtev,
delno slečen, ves pomodrel.
Strašno je bilo. Poslovil sem se
od njega tako. da sem ga prijel
za roko ... Čisto mrzel je bil.
Imel sem občutek, da so vedeli
za smrt že prej ... V imenu ko-
lektiva sem organiziral cvetje in
vence za pogreb. Iz Ljubljane
so prispeli kolegi na Ptuj s po-
sebnim avtobusom pod vod-
stvom Tomaža Tozona, toda po
nesporazumu, žal, šele dan po
pogrebu.
Rekel bi, daje bil Franc Plohi
petelin, kije prerano.pričel peti.
Takrat še ni bil čas za napade na
vojsko, na bratstvo in prijatel-
jstvo ali za podpiranje hrvaških
osamosvojitvenih želja. Če mu
je alkohol razvezal jezik, je po-
vedal več, kot bi smel. Vendar
je imel prav. Videl je nekoliko
'^^j^ Milena Zupanič
DiNACiaHAtfEACiaA V OHMOŠKi OBdlHII
Agrarna skupina iz Pušinec oalca na vrnitev odvzetili parcel
Na naslov občinske denacionalizacijske komisije v ormoški
občini je do 29. marca prispelo 402 zahtevkov za vračanje odv-
zetega premožanja. Povečalo se je tudi število ustnih obravnav,
ki so jih bolj ali manj uspešno opravili že preko 128. Med tisti-
mi, ki še čakajo na razplet vračanja razlaščenega premoženja,
so tudi člani pušenske agrarne skupine lastnikov parcel na ob-
močju ob reki Dravi, ki se imenuje (Jris, člani deležniške skup-
nosti iz Obreza in Grab, člani agrarne skupnosti iz Središča ob
Dravi in člani agrarne skupnosti iz Loperšic. Razrešili, vsaj de-
loma, so te reči že za agrarno skupnost Frankovci.
Po podatkih sodeč, so to zemljo
ob Dravi, ki so jo prebivalci
obravskih vasi od Ormoža do Sre-
dišča ob Dravi po vsej verjetnosti
dobili po letu 1848, kot prvem po-
skusu agrarne reforme v takratni
avstrijski državi, po letu 194.5
večkrat izgubili, zadnjič z odločbo
z dne 3. maja 1962. ki jo je izdal
takratni Občinski ljudski odbor
Ormož na predlog Kmetijskega
kombinata Jeruzalem — Ormož.
O tem so odločali na sejah občin-
skega zbora in zbora proizvajalcev
31. marca in 28. aprila 1962, na
podlagi takratne zakonodaje: po
201. členu Zakona o splošnem
upravnem postopku (Uradni list
FLRJ, številka 52-658/.56). 111.
členu Zakona o izkoriščanju kme-
tijskega zemljišča (Uradni list
li.RJ, št. 43-707/59) in 4. členu
Temeljnega zakona o gozdovih
(Uradni list FLRJ. št.^ 16 —
262/61) ter po za,slišanjih zbora
volilcev Krajevnih odborov Sre-
dišče. ObreŽTGrabe in LoperSice.
PAS PRODOV OB DRAVI
BI BILO POTREBNO
KULTIVIRATI
Prodnata zemlja ob Dravi, ki so
jo prebivalci obravskih vasi na ob-
močju sedanje ormoške občine do-
bili po prvem poskusu agrarne re-
forme po letu 1848. je bila razdel-
jena z namenom, da iz teh prodov
naredijo rodovitno zemljo. Tako
se gornji del te zemlje na območju
Pušinec imenuje Otok. drugi ima
ledinsko ime Mekič in tisti, naj-
spornejši. pa Oris.
Janko Masten iz Pušinec je po-
vedal, da je avstrijsko gozdarsko
društvo, to pa je bilo seveda diri-
girano iz cesarske pisarne, zemljo
razdelilo. "Takrat so v Pušencih to
zemljo razdeldi na 21 delov, par-
cele pa so bde začrtane pravokot-
no na Dravo. Čez pet let je prišel
gozdarski inženir, višji inšpektor
za gozdove, in pregledal, kako
ljudje skrbijo za tiste svoje dele in
če delajo, kot jim je bdo naroče-
no. Ker dva z gozdom nista ravna-
la tako, kot bi morala, so jima
zemljo vzeli in vse skupaj ponov-
no premerili in jo razdeldi med 19
lastnikov, ki so za svojo zemljo
zgledno skrbeli. Te gozdove so
čistUi s pašo, ki je bda zaželena
predvsem zato, ker je živina na-
vadno popasla slabšo kvaliteto
drevja. Ko so se ti lastniki potem
hoteli vknjižili v zemljiško knjigo,
je cesarska pisarna izdala 2. junija
1897. leta prepoved z obrazložit-
vijo, da se v zemljiško knjigo ne
morejo vknjižiti tako dolgo, do-
kler Drava ne bo dokončno reguli-
rana s kamnitim zidom. Zahtevek
cesarske pisarne je upoštevala tudi
stara Jugoslavija. 1921. leta je bila
ta zemlja ponovno izmerjena, po-
stavljeni so bili mejniki in za teh
19 lastnikov so naredili kataster.
To ni bUa agrarna skupnost, kot bi
sedaj radi prikazali, temveč skupi-
na 19 agrarnih lastnikov, ki so
skrbeli za to zemljo. Vsak je svoj
del gozda potem čistU in pogozdo-
val. To zemljo so ponovno preme-
rUi 11. decembra 1956. leta in za
vsakega lastnika so bile navedene
vse parcele, kar imamo potrjeno
od šefa katastrskega urada Ptuj. V
glavnem je bU Gris klasificiran
kot pašnik, v večini pa je že bd
gozd. Vse to pa je bilo odvzeto,
kot smo že omendi. z odločbo
OLO Ormož, z dne 3. maja 1962.
in 1964. leta potrjeno s sklepom
sodišča v Ormožu."
Tako je denimo posestnik Franc
Masten. Pušenci 15 posedoval ob
vaški cesti, na Otoku, Mekiču in
Grisu sedem parcel. Od tega so bi-
le v štirih primerih njive, v dveh
pašniki in v enem gozd. Največja
parcela je bila na Grisu. ki je bil
last splošnega ljudskega premo-
ženja.
ZEMLJIŠČA SO
ODVZELI ZARADI
SLABEGA
GOSPODARJENJA
Z obločbo številka 462 - 10/62.
z dne 3. maja 1962. so Kmetijske-
mu kombinatu Jeruzalem - Ormož
dodelili v uporabo in obdelovanje
zemljišča in gozdove, ki so biJa
last splošnega ljudskega pre-
možanja in jih je kombinat deloma
koristil že prej. deloma pa so bila
še vedno v uporabi vaških ali
bivših agrarnih skupnosti.
Vzrok odvzema, tako je zapisa-
no v omenjeni odločbi, je bila sla-
ba izkoriščenost zemljišč in ker se
niso izpolnjevali pogoji, določeni
v 30. členu Zakona o upravljanju
in gospodarjenju s premoženjem
bivših agrarnih skupnosti. Gospo-
darjenje s temi zemljišči ni bilo
urejeno s posebnimi pravUniki, ni-
so bUe določene obveznosti ude-
ležencev, niti se niso dobljena
sredstva iz gozdov uporabljala na-
mensko, kot to določa 26. člen
Uredbe za izvrševanje zakona o
upravljanju in gospodarjenju s
premoženjem bivših agrarnih
skupnosti, temveč so krajevni od-
bori pridobljeni denar uporabljali
za druge namene.
V že omenjeni odločbi je bilo
zapisano, daje med temi zemljišči
tudi okoli 78 ha zelo slabih goz-
dov, ki niso bili negovani. V glav-
nem so bili to panjski gozdovi, ki
niso dajali želene lesne mase,
skratka, z gozdovi ,se je gospodari-
lo nestrokovno. V odločbi še piše,
da je glede na sestav zemljišč nuj-
no, da se tod posadijo plantaže hi-
tro rastočih listavcev, topola in
iglavcev zelenega bora, ki dajejo v
kratkem času veliko lesne mase.
Kmetijski kombinat Jeruzalem -
Ormož je glede na kultiviranje
omenjenih zemljišč predložil
ustrezni elaborat, na njivskih po-
vršinah pa je nameraval v pretežni
meri pridobivati sladkorno peso za
potrebe bodoče tovarne sladkorja
v Ormožu.
NA ZBORIH VOLILCEV
V KO SREDIŠČE,
OBREZ - GRABE IN
LOPERSICE SO BILI
KRAJANI PROTI
ODVZEMU ZEMLJIŠČ
Krajani Sivdi^C-a. Ohiv^a. Cirab
in Loperšic se na zborih volilcev
niso strinjali z odvzemom zemlje,
vendar se "spričo gospodarskih
razlogov, ki govorijo, da se zem-
ljišča kultivirajo, kot je razvidno
iz elaborata Kmetijskega kombi-
nata Jeruzalem — Ormož ..."
OLO Ormož na ta mnenja ni ozi-
ral. V odločbi Ol,0 je še zapi.sa-
no: "Z dodelitvijo zemljišč v upo-
rabo Kmetijskemu kombinatu paš-
ni interesenti ne bodo prizadeti,
ker jim skupna paša kot dopolnilo
lastne krmne osnove gospodarsko
ni potrebna. Ravno tako jim ni po-
trebno pridobivanje lesa in stelje.
ker interesenti ob tem še posedu-
jejo lastne gozdove. Sicer pa pride
v primeru gozdov v poštev 4. člen
Temeljnega zakona o gozdovih, ki
določa, da se gozdovi, ki so
družbena lastnina, dajejo v upora-
bo gospodarskim organizacijam".
NI VSE TAKO, KOT JE
PISALO V ODLOČBI
Zanimalo meje. kakšno je stanje
v primeru Pušinec danes. Janko
Masten je povedal, da je danes
.stanje slabše, kot je bilo 1962. leta
in da ni res. kar je bilo zapisano v
odločbi. Tod so pred leti z^ičeli ko-
pati gramoz, zemlja je razrita. po-
drast raste tam, kjer to ne bi bilo
potrebno, in vse skupaj daje |-)ač vi-
dez neurejenosti in divje pokrajine.
Zahtevek za vračanje z vso po-
trebno dokumentacijo je vložilo
vseh 19 lastnikov in sedaj čakajo,
kdaj pridejo na vrsto.
Vida Topo lovec
8     ZANIMIVOSTI
8. APRIL 19«
mšez Viti PODGORŠiV
I AIVIHilKA (9)
GRAND^CANVON^
1\) nekajdnevnem potovanju, ko
sem se iisiavil tudi v l,as Vegasu,
sem prišel do naslednje, verjetno
najbolj poznane znamenitosti
ameriškega Zahoda, do (jRAND
CANYONA. kjer sem se tako po-
novno srečal z reko Kolorado. Če
bi si šel v ZDA ogledat samo to
znamenitost, mi ne bi bilo žal de-
narja za polne in druge stroške.
Kolorado, ki je videti v Utahu
Se skromen, saj v širino ne meri
več kot na primer .Sava pri Zagre-
bu, je nekaj 100 km nižje v teku
milijonov let izdolbel skoraj dva
tisoč metrov globok kanjon. Ž roba
kanjt)na reke skoraj ni videti in tu-
di ne slišati, saj se vije v najglo-
bljem delu. kjer še vedno iz dneva
v dan opravlja svoje delo. Z južne
strani je najboljši dostop do več
kot 200 metrov visokega roba pla-
toja, kjer se začne kanjon, iz kraja
FLACiSTAFf\ Turistični avtobus
nas je peljal skozi iglasti gozd.
voznik pa je med potjo razlagal na-
stanek in razne druge zanimivosti
o kanjonu. Ob koncu vožnje je še
vprašal vsakega, koliko dni se na-
merava tukaj zadržati, da bi tako
vedeli pripraviti število avtobusov
za povratek.
Ze med vožnjo je bilo čutiti
med potniki nestrpnost. Ko so iz-
stopUi. so vsi najprej pohiteli na
rob kanjona, kjer je zgrajena raz-
gledna ploščad, medtem ko vodi
naprej ob samem robu urejena pot.
Ko sem prišel na rob. sem se
strinjal z izjavo, ki jo je davnega
leta 1542 zapisal Lopez de Carde-
nas. Dejal je, da mu je pod noga-
mi zmanjkalo tal in da je pod se-
boj zagledal prepad. To je bdo tu-
di prvo poročilo o kanjonu, ki so
ga podrobno raziskali šele 300 let
kasneje, ko se je major John We-
sley Powel s svojo odpravo spustil
po deroči reki.
Glavni kanjon je dolg okrog 350
km. širok od 6 do 29 km. globok
pa do dva tisoč metrov. Vanj se
stekajo številne stranske doline.
Struga reke je široka do 90 me-
trov. Ob padavinah naraste voda v
njej za nekaj deset metrov in tedaj
pride do izraza njena erozijska
moč. O nastanku kanjoni je še
vedno več teorij. V muzeju Yava-
pai, ki se nahaja na robu kanjona,
sem zasledil dve razlagi o nastan-
ku. Po eni je bila tukaj še pred 90
milijoni let ravnina, po kateri je
tekla reka. nakar se je pred 65 mi-
lijoni let začela ravnina dvigati v
planoto Kaibab. kot se ta sedaj
imenuje, reka pa je začela z glo-
binsko erozijo. .Sloji, ki ležijo
vzporedno drug na drugem, so le-
po vidni, saj se razlikujejo tudi po
barvi in si lako sledijo v globino.
Najstarejši na dnu so ocenjeni, da
so stari kar 1.8 milijarde let. Po
drugi teoriji naj bi še pred 35 mili-
joni let iz tedaj že oblikovanega
platoja na vsako stran tekli reki, ki
sta si z zadenjsko erozijo podalj-
ševali strugi, dokler se nista zdru-
žQi. Pri tem je prišlo do pretoka
samo na zahodno stran, kamor
Kolorado še sedaj teče. Ta pove-
zava naj bi bila nastala šele pred
12 mdijoni let.
Posebnost muz.eja predstavlja
geološka ura. ki prikazuje razvoj
življenja na Zemlji, zraven pa je
predstavljen nastanek kameninskih
slojev v kanjonu. Na ogled je vrsta
fosilov. V okrog tri metre velikem
kosu rdečega peščenjaka so vidni
lepo ohranjeni odtisi plazilcev iz-
pred približno 200 milijonov let.
Zanimivi so tudi satelitski posnetki
kanjona z višine 920 kilometrov.
V kanjon se da spustiti po stari
indijanski poti peš ali pa z najeto
mulo. Ob Koloradu je tudi hotel v
obliki ranča, kjer se da za 20 do-
larjev prenočiti.
Na južni strani kanjona se naha-
ja indijanski rezervat Navajev in
Hopov, medtem ko je apaški re-
zervat bolj odmaknjen. Indijance
pa sem srečeval tudi po drugih na-
seljih, saj jih v rezervatih živi sa-
mo polovica. Oblečeni so pogosto
v kavbojke, pokriti s klobuki, ki
imajo široke krajnike. na sebi pa
še nosijo različen obeske. Pogovor
z njimi je težko navezati, saj slabo
poznajo angleški jezik, v glavnem
prosijo za denar, ki ga nato pora-
bijo za pijačo.
ODPUŠČAJO TUM PBIDIiE DELAVCE
Koti ostane le upanje..!
Zgodb, ki imajo podobno vsebino, je v Sloveniji najbrž vcli-j
ko. Srečko Verbanič in Danilo Kolarič, delavca iz sindikata v Ic-j
narškem TVT Lentherm, .sta na.s opozorila na eno od njih. Ko j
so v podjetju ugotavljali tehnološke viške, ni.so imeli po.sebne iz-;
bire. Iz mariborskega koncema Lentherm so dobili direktivo,'
da morajo odpustiti 720 delavcev. Pri tem niso bili izvzeti niti
invalidi, niti socialno ogroženi delavci. Tako so na primer izgu-j
bili delo in redne mesečne dohodeke trije iz trinajstčlanske
družine Vogrinovih in Judarjevih iz Močne 41 pri Lenartu.       1
V TVT Lentherm so nam poveda-
li, da jim jo zelo hudo, ker so ravno
ti izgubili službo, saj so bili pridni
delavci. Petindvajsetletni Darko Ju-
dar se je izučil za ključavničarja in
bi julija letos imel deset let dela v
TVT. Vendar ni imel sreče, saj je
pred pol leta prejel odločba, na ka-
teri piše, da je zaradi prenehanja po-
treb po delu postal začasni presežek.
Hnako se je zgodilo njegovemu bra-
tu, dvaindvajsetletnemu Tončku.
Darko se je prižx.'nil k Vogrinovim v
Močno in po požaru na domačiji je
tudi njegov brat Tonček pri Vogri-
novih našel edini dom. .Seveda so
prej. ko so imeli redni mesečni do-
hodek, lahko skromno, vendar nor-
malno preživeli iz meseca v mesec.
Začeli so si obnavljati dom in imeli
veliko načrtov.... saj so Še vsi mladi.
Trinajstčlanska družina živi sedaj v
slabih razmerah. .So brez kopalnice
in tudi ostali prostori so tesni. Seve-
da živita sedaj  v tem domu dve
družini. Mlada družina Judar in Vo-
grinovi. Boris Vogrin je izučen
električar. a žal je tudi on bil med
prvimi, ki je ostal doma. Nimajo
kmetije, da bi lahko kaj pridelali do-
ma. Prejemajo le nadomestilo oseb-
nega dohodka. Tako sedaj vsi trije
dobijo okrog 60 tisoč tolarjev. S tem
mora preživeti vsa družina in po-
vrhu bi morali Še graditi. Bila sem
presenečena, kako potrpežljivo spre-
jemajo Judarjevi in Vogrinovi vsa-
kodnevne tegol-)e. Doslej Še niso
prejeli nobenega denarja ali mate-
rialne podpore iz Centra /a socialno
delo ali od Rdečega križa. Poveck>,
da so se doslej Še nekako prebijali,
ampak sedaj ne gre več.
,S tem, ko so mladeniči izgubili
delo, so izgubili tudi luč, ki bi jim
osvetlila prihodnost. In kako jo spet
najti? Težko, saj je vedno več ljudi,
ki ostanejo brez službe in tako na-
stajajo podobne/godbe.
Tekst in foto: Marija Slodnjak
Srečko Verbanič je obiskal bivšega delavca in mu podaril skromen de-
narni prispevek. Kako je lepo, če lahko vsaj malo pomagamo in jim ta-
ko olajšamo trpljenje.
Vojašico sodstvo v Sloveniji med
NOB in taicoj po osvoboditvi (4)
Postavitev glavnega
javnega tožilca
Zaradi učinkovitejšega nadzorstva pri iz-
polnjevanju zakonov je predsedstvo SNOS
dne 12. 3. 1944 izdalo Odlok o postavitvi in
pristojnosti glavnega javnega tožilca, ki je
poleg drugih pristojnosti imel pravico po-
stavljati tožilce pri sodiščih, vključno pri
vojaških sodiščih.
Uredba o vojaškem
kazenskem sodstvu
Novi predpis na področju vojaškega sod-
stva je Uredba o vojaškem kazenskem sod-
stvu.' 20.4.1944 jo je izdal Glavni štab NOV
in POS. V to uredbo so bile vnesene vse po-
membnejše določbe dotedanjih pravilnikov.
Z njo pa so bila ustanovljena tudi višja so-
dišča pri štabih korupsov kot drugostopna
sodišča. Po tej uredbi je vojaško sodstvo
poslovalo le do avgusta 1944.
Kdaj Je za slovensko vojsko
začela veljati zvezna uredba
v vojaških sodiščih?
Zanimivo je, da so vojaška sodišča v Slove-
niji vse do septembra 1944 bila ustanovljena
in poslovala na podlagi slovenskih predpisov,
čeprav je Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavi-
je že decembra 1942 izdal nekatere predpise o
ureditvi sodstva, kar pa slovenskemu narod-
noosvobodilnemu vodstvu in slovenski vojski
ni bilo znano, kot to navaja Zoran Polič, ki je
bil prvi načelnik sodnega oddelka pri Glav-
nem štabu NOV in POS.
Šele uredba o vojaških sodiščih, ki jo je
izdal Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije,
24. 5. 1944 seje začela od septembra 1944
izvajati tudi v slovenskih vojaških enotah.
Ta uredba, imenujmo jo zvezna, je v celo-
ti potrjevala stanje, kakršno je bilo v tem
času na področju vojaškega kazenskega
sodstva na območju Slovenije oziroma v
slovenskih vojaških enotah. Tudi po tej
zvezni uredbi so obstajala prvostopenjska
vojaška sodišča in Višje vojaško sodišče kot
sodišče druge stopnje. Vojaška sodišča so
sodila v senatih, zapisnike je vodil sekretar
sodišča, obtožbo je zastopal tožilec, obtože-
nec je imel lahko branilca, kazenska dejanja
so bila določena v uredbi, predpisanih je bi-
lo več vrst kazni itd.
Razmejitev kompetenc med
vojaškimi In takrat
imenovanimi narodnimi sodišči
Šele, ko so nastala stalnejša osvobojena
ozemlja in ko je organizacija ljudske oblasti
že bila izpeljana z izvolitvijo in funkcioni-
ranjem okrajnih in okrožnih narodnoosvo-
bodilnih odborov, je nastala potreba po
ustanovitvi civilnih sodišč. To seje zgodilo
z Odlokom o začasni ureditvi narodnih so-
dišč in o narodnih sodnikih, ki ga je izdalo
Predsedstvo SNOS 3. septembra 1944
(Uradni list SNOS, št. 4, 11.9. 1944) glede
pristojnosti med vojaškimi in civilnimi so-
dišči je Odlok v 1. odstavku 1. člena do-
ločal: "Na ozemlju Slovenije izvršujejo na-
rodna sodišča sodno oblast v vseh civilnih
pravdnih in nepravdnih ter v kazenskih za-
devah razen v tistih, ki so s posebnimi do-
ločbami pridružene vojaškemu kazenskemu
sodstvu, kolikor tudi teh vojaška sodišča ne
odstopijo narodnim sodiščem."
Tudi po osvoboditvi so "velikim
grešnikom" Iz dobe okupacije
sodila vojaška sodišča
Nimam statističnih podatkov, koliko na-
rodnih izdajalcev in sodelavcev z okupator-
ji so v Sloveniji takoj po osvoboditvi obso-
dila vojaška sodišča na fK)dlagi zgoraj
omenjene zvezne uredbe. Ni moj namen, da
bi ocenjeval delo vajaških sodnikov in
omenjeno uredbo, ki jo obravnava odvetnik
Dušan Logar v svoji pobudi za njeno oceno
glede ustavnosti in zakonitosti, poslani
Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
Strinjam pa se z izjavo ene od prič v zadevi
Benko, ki je novinarju g. Branku Žuncu re-
kla: "Ljudje so kot vetrnice, leta 194.5 so o
prekmurskem tovarnarju govorili tako, ka-
sneje, po njegovi usmrtitvi, drugače, danes
pa vsak po svoje, kakor je v njihovem inte-
resu in kot pihajo vetrovi vladajočega poli-
tičnega režima." (Revija 7D z dne 3. 2.
1993. str. 12, 13.) Tudi za mnoge priče v
drugih kazenskih in civilnih zadevah, kjer
prihaja do obnove postopkov, velja isto, kot
je rekla zgoraj omenjena priča novinarju g.
Zuncu. Tako kot se pri posameznih pričah
spreminjajo izpovedi, tako se spreminjajo
tudi razpoloženje in želje množice. Znano
je, daje velikim sodnim procesom, ki so jih
uprizarjali takoj po osvoboditvi, prisostvo-
vala velika množica poslušalcev, ki so s
svojimi medklici, vpitjem in glasno izraže-
nimi zahtevami po izreku najostrejših kazni
manifestirali svoje želje. Danes, ko mnogi
di-ugače vrednotijo narodnoosvobodilno
borbo, ne bi bilo težko organizirati mno-
žice, ki bi sodnim oprostitvam narodnih iz-
dajalcev celo ploskala. Časi se spreminjajo
in ljudje z njimi. Mirko Kostanjevec
4AHEZ iilHilŽ, IIMETHOSTlil ZOODOViNAlt
Ptuj — ne muzej, temveč IfuitupnI spomenilc
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bdi nad
pričevalnostjo in ohranjanjem dediščine. Za vse materialne do-
kaze naše preteklosti, naše nacionalne in državne identitete. V
nekem smislu je vest sedanjosti, ki skrbi za to, da bi se vsaj tisti
del preteklosti, ki predstavlja neko vrednoto, lahko ohranil za
zanamce, pripoveduje Janez Mikuž, umetnostni zgodovinar in
direktor Zavoda, ki je že polnih dvajset let "zadolžen" za Ptuj,
predvsem za staro mestno jedro. Skupaj s sedanjo Skupščino
občine Ptuj so se odločili za prenovo mestnega jedra, ki naj bi
jo izvedli postopno v prihodnjih letih.
.Janez Mikuž: "Ptuj ne sme biti
mesto muzej, ker pOtem ne bo več
živ. Kot celota je kulturni spome-
nik, katerega sestavni deli so ma-
terial, iz katerega je zgrajen, način
gradnje in prebivalci, ki tu živijo.
Prebivalci ne smejo postati le sta-
tisti kot v nekaterih starih evrop-
skih mestih.
V mestno jedro dolga leta niso
vlagali ničesar. Vse staro je povoj-
na leta veljalo za nekaj slabega, za
nekaj, česar naj bi se sramovali.
Želja kulturnega segmenta naroda
ni bUa dovolj, vedno je bila potreb-
na politična odločhev. Prva ugodna
tovrstna odločitev je padla že pred
približno desetimi leti, vendar se je
moral spremeniti tudi način
mišljenja. Ptuj je ugotovU, da ni
njegova prihodnost le v krompirju
in koruzi, ampak na neki višji stop-
nji, da je ptujsko mestno jedro s
sledmi tisočletij ti.slo, na čemer je
potrebno graditi in da je kulturni,
tako imenovani mehki turizem ti.sti.
od katerega bi l^iij moral živeli v
naslednjem obdobju."
PTUJ JE BIL VEDNO
NA KRIŽIŠČU POTI
"Ptuj je nastal kot trgovska po-
staja ne poti sever —jug. Na pre-
hodu čez Dravo je zrasel Ptuj pred
približno 4000 leti. Kasneje se je
pridružila še pot z vzhoda na za-
hod. Tukaj so imeli trgovine neka-
teri najpomebnejši trgovci, kot so
bili Fuggerji iz Augsburga. Danes
tovrstne trgovine ni. Tujce, ki so
nekoč bivali tu, so zamenjali turi-
sti, skozenj vodijo danes te iste
poti, le da so turistične. Vendar
mora Ptuj turistom nekaj nuditi.
Ne gre za množični turizem, pač
pa za kulturni turizem. Turist mo-
ra postati gost Ptujčanov. To lah-
ko da Ptuju bodočnost, seveda
skupaj s Termami. Halozami. Slo-
venskimi goricami, gradovi ..."
POTREBE OBČINE —
ZAHTEVE ZAVODA
"Lahko bi prišlo do različnih
pogledov na prenovo Ptuja, ven-
dar smo delo zastavili tako. da se
ideje za prenovo p)orajajo vzpored-
no. Občina in mi skupaj poiščemo
najboljše možnosti, da bi ohranUi
identiteto Ptuja. Tako smo skupaj
ugotovdi, da je pošta tujek, da po-
trebuje samostan župno cerkev t
ker je pač sedež župnije in da ja
potrebno najti primeren prostor za
knjižnico. Začeli smo iskati in
našli smo Mali grad. V njem ne bi
mogli smiselno urediti stanovanj
in smo zato predlagali občini, da
bi ga uporabili za nove prostore
študijske knjižnice. Prav tako
odločitev, da je potrebno porušiti
pošto, ni bila niti samo naša nhi le
občinska ne cerkvena."
ALi JE PODVOZ
DOBRA REŠITEV?
"Menim, da podvoz ni najbolj
srečna rešitev, vendar, če ga Ptuj
potrebuje, da bo lahko preživel,
naj pač bo. Poglejte, napake se v
teh primerih ne seštevajo, pač pa
potencirajo. Prva napaka je bila,
vo so pred letom 1870 zgradUi
železnico in jo speljali preblizu JV
vogala mesta, zato je morala poz-
nejša cesta priti še bližje mestu,
napaka je bil tudi kraj postavitve
novega mostu. Na premajhnem
prostoru je koncentrirano preveč
prometnih poti. Podvoz pa bo ško-
dljiv tudi zaradi tresljajev, ki lah-
ko prizadenejo samostan. Ker pa
ni denarnih možnosti za komplek-
snejšo rešitev, ni Zavod posebej
nasprotoval temu projektu."
KAJ VAS VODI PRI
PRENOVI IVIESTA?
"Struktura mesta je plemenita.
Mesto je dragocenost, ki jc ne sme-
mo pokvariti s tem, da pripeljemo
poceni materiale. Asfalt je tuj. Ne-
koč je bilo mesto tlakovano, in sicer
so bili najstarejši tlakovei dravski
prodniki. To je izredno plemenit
material, ki so ga takrat uporabljali
neobdelanega. Ta pa ni danes prime-
ren ne za hojo ne za promet, zato
iščemo ustrezen nadoiuestek. .Našli
smo ga v kamnitih ploščah, ki pa ni-
so žagane ali celo polirane, ampak
klane. Položene bodo po pločnikih.
Cestišče pa bo asfaltno in kombini-
rano s kockami. -Sicer sta poleg
pošte, cerkve in knjižnice predvide-
na Še dva večja posega v mesto. Gre
za nekdanjo usnjarno ob Dravi in ti-
skarno, ki izrazito motita vizuro me-
sta. Prva je predvidena samo za
rušenje, namesto tiskarne pa naj bi
tukaj stale sodobne stavbe, ki pa se
bodo morale prilagoditi okolju. Si-
cer pa bodo odstranjevali pri
meščanskih stavbah dodatke, ki kva-
rijo videz stavb, pa šuix; in drvarni-
ce na dvoriščih ..."
Zapisala M. Zupanič
Janez Mikuž, umetnostni zgodovinar in direktor Zavoda za varstvo na-
rave in kulturne deMčine.. ^ _________._____________

Na zdravje, sosed!
Na zdravje, sosed! je naslov osme kasete an-
sambla Nika Zajca, kije izšla pri glasbenem za-
ložništvu Helidon z vižami vodje ansambla Nika
Zajca in besedili Ivana Sivca, ki že dolga leta te-
sno sodeluje z ansamblom. Predzadnja kaseta
Najlepše je tu pri nas, ki je izšla še pri RTB, je
kmalu pošla, zato jo je ponatisnila založba Zlati
zvoki. Niko Zaje velja za pravega ljudskega god-
ca, ki je že igral na številnih ohcetih. Preko 500
zakoncev je z veselo glasbo pospremil v zakon.
Ustvaril je preko 120 mehkih viž, ki jih črpa iz
svojega ponotranjenega čutenja. Viže so slogovno
povzete po očetovih prvinah, značilno vokalno pa
jih obarvata pevca Majda Korošec in Boris Kopi-
tar. Sestav, ki deluje 22 let, je izdal osem kaset,
pet plošč, eno kaseto na nemško govorečem po-
dročju in posnel pet samostojnih oddaj za sloven-
sko televizijo. Zajčeve viže so petkrat dobile Zla-
tega petelina na Lojlrci domačih, letos julija s
skladbo Naše praznovanje. Zajcev ansambel, kije
med najpriljubljenjšimi, je prvič nastopil leta
1989 v Pristavi pri Tržiču na Osini podoknici, le-
tos marca pa ponovno.
NEPOZABNE MELODIJE S CITRAI^Ii
Miran Kozole, citrar iz Senovega, je tudi v
širšem slovenskem prostoru že dokaj uveljavljen.
Za igranje na to priljubljeno glasbilo, ki izvira iz
ljudskega godčevstva, ga je navdušil Miha Dov-
žan s koncertom v Senovem. Tedaj je imel Miran
osem let, ded pa mu je kupil prve citre ... Na to
strunsko glasbilo sta igrala v njegovi družini že
ded in oče, Miran Kozole pa kot nadarjeni citrar
nadaljuje družinsko tradicijo. Igranje citer nekaj
let tudi poučuje in ima kar 36 učencev iz vse Slo-
venije. Nastopal je že na več pomembnejših
srečanjih slovenskih citrarjev, svojo prvo soli-
stično kaseto pa je uzrl aprila. Nanjo je uvrstil de-
set večno zelenih melodij zabavnejšega zvena ...
D. Papler
TEDNIK
8. APRIL m$
PREJELI SMO
Regijsko tekmovanje j
Mladi in kmetijstvo |
v petek, 26.3.1993, je svetovalna služba pri Kmetijskem
zavodu v Mariboru v sodelovanju z Aktivom mladih za-,
družnikov iz /g. Velke organizirala Ri:(;iJSKO TEK-
MOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO v Zgornji Velki.   j
Sodelovalo je sedem ekip, ki
so pred tem zmagale na občin-
skih tekmovanjih. Po 10 krogih
vprašanj iz sadjarstva, razvoja
podeželja, higienskega pridobi-
vanja mleka, varstva okopavin
pred škodljivci in vrtnarstva sta
imeli enako število točk ekipi iz
občine Slovenska Bistrica —
Branko Sajko, Marjan Mlakar
in Milan Pučnik — in občine
Pesnica, v kateri so bili člani
Aktiva mladih zadružnikov iz
/g. Velke Leon Oman, Irena
Maric in Irena Šuman. Po štirih
krogih dodatnih vprašanj je
prvo mesto zasedla ekipa iz /g.
Velke, občina Pesnica, ki bo za-
stopala Podravje na 2. držav-
nem tekmovanju MLADI IN
KMKTlJSTVOv soboto, 3. 4.
1993. v Kranju. Na drugo mesto
se je torej uvrstila ekipa s Pri-
hove. občina Slovenska Bistri-
ca, in nato občine Maribor. Or-
mož. Ptuj. Ruše in Lenart.
Tekmovalci so preživeli pri-
jetno popoldne med domačini iz
Zg. Velke in si ogledali tovarno
papirja PALOMA v Sladkem
Vrhu. kmetijo Martina Raduhe
v Zg. Velki in kmečki turizem
Perko v Zg. Gradišču. Tekmo-
vanje so popestrili s kulturnim
programom pevci iz Palome.
folklorna skupina osnovne šole
Velka in člani Aktiva mladih za-
družnikov. Priznanja so podelili
predstavnki občine Pesnica, pri-
spevali pa so jih: AGROOSKR-
BA MARIBOR. KMHTIJSKl
ZAVOD MARIBOR. PALOMA.
TOVARNA DUŠIKA RUŠH.
KMHTLISKA ZADRUGA SLO-
VHNSKA BISTICA m PINUS
RAČB. Mag. Martina Bavec
Kmetijski zavod Maribor
Nasmejani slavyenci
Kako nralo je treba, da koga
osrečimo! Včasih je dovolj že
drobna pozornost, ki se je ob
vsakodnevni naglaci niti ne
zavedamo.
Ob prvem rojstnem dnevu
smo želeli razveseliti dva
bratca in sestrico — naše
trojčke — v KS Rogoznica. O
veselem dogodku smo obve-
stili nekatera ptujska podjetja
in zasebnike, ki so se prisrčno
odzvali našemu vabilu in ob-
darovali naše male slavljcnce.
Zmotili smo jih po popoldan-
skem počitku. Čeprav so še
zelo majhni, so tudi oni
začutili, da je to poseben dan.
Zvedavo so sc ozirali in z
drobnimi ročicami segali po
skrbno zavitih darilih —
igračkah, brez katerih ne more
noben otrok.
Pričarati nam je uspelo prijet-
no vzdušje, saj se je našla med
darili tudi torta, brez katere ni
pravega slavja. S svojimi darili
pa so darovalci razveselili tudi
njihove starše, ki pridno skrbijo
za zdrav razvoj svojih malčkov.
Prvi rojstni dan je bil slove-
sen za vse. ki smo se ob tej pri-
ložnosti zbrali pri njih in ugoto-
vili, da bi moral biti ob roj-
stnem dnevu kdaj pa kdaj de-
ležen pozornosti sleherni izmed
nas. Posebno veliko pozornosti
pa bi morali nameniti ljudem, ki
so bolni in osamljeni. Ljudem,
ki imajo včasih opravičeno ob-
čutek, da smo pozabili nanje.
Večkrat bi morali koga osrečiti,
večkrat bi morali prisluhniti
drug drugemu, pa bi bilo živ-
ljenje veliko lepše.
Mali trojčki so bili pozornosti
nadvse veseli, zato se v njiho-
vem imenu zahvaljujemo tudi
vsem darovalcem daril: Trgov-
skemu podjetju Lipa, Trgovske-
mu podjetju Emona-Merkur,
Kmetijskemu kombinatu. Mle-
karni. Ptujski pekarni in slašči-
čarnam. Sladkemu buliku. Cve-
tličarni Roža. Otroškemu butiku
Miškolin in Mesninam Žerak.
A.Š.
Enoletni Tadej. Vesna in Primož (z leve)
Občni zbor združenja)
PCicev prašičev Ptui
v petek. 2. 4. 93, je imelo ZRP
Ptuj svoj drugi redni letni občni
zbor v gostilni Roškar v Haj-
došah. Zbralo se je 71 rejk in rej-
cev prašičev ter 16 gostov. Na
občnem zboru so člani združenja
ocenili dosedanje delo in si po-
stavili program dela za naprej.
Združenje rejcev prašičev Ptuj je
postalo v dveh letih delovanja
eno od najaktivnejšik interesnih
združenj kmetov v ptujski občini
in tudi v Sloveniji. V preteklem
letu je bil v celoti uresničen pro-
gram dela na področju preventiv-
nega zdravstvenega varstva živa-
li, vhlevljanja kvalitetnih plemen-
skih živali, tetoviranja pujskov,
organiziranja prodaje pujskov na
sejmišču in organiziranja nakupa
krmil. Poudarek dela je bil na
izobraževanju rejcev s predavanji
in strokovnimi ekskurzijami. Vse
našteto s predlogoin po spremem-
bi organizacije delovanja zdru-
ženja je tudi program za bodoče
delo. Devetčlanski upravni odbor
združenja bo še naprej vodil
Franc Požegar z Bišečkega Vrha.
Pohvale za delovanje in dobre
želje za bodoče udejstvovanje
so združenju zaželeli Franc
Bezjak, dipl. ing. agr. in sekre-
tar za kmetijstvo v občini, dr.
Jože Bešvir direktor OZVŽ
Ptuj, Tumpej Vlado, dipl. ing.
agr. in vodja svetovalne službe
v Podravju, ter drugi.
Prisotni so bili rejci iz Pomurja
in občine Maribor. Na občnem
zboru je nastala iniciativa za po-
vezavo pomurskih, podravskih in
posavskih rejcev za usklajeno de-
lovanje pri odpravljanju nenor-
malnih razmer, v kakršnih se je
znašla slovenska prašičereja. Rej-
ci so tudi podpisali peticijo z zah-
tevami po zaščitnih ukrepih, ki
jih bodo odposlali na ustrezna
ministrstva.
Občni zbor smo zaključili z
družabnim večerom in željo, da
bi slovenski potrošnik znal bolj
ceniti kvaliteto mesa domačega
kot meso uvoženega prašiča.
Tajnik ZRP Ptuj
Peter Pribožič, dipl.ing.agr
IZDELOVANJE
BETONSKIH ZIDAKOV
BRUNO ŠURBEK
POLJČANE -ffsas-aoa
Obveščamo, da imamo v po-
nudbi betonske zidake dimenzij
30, 25, 20, 12, tlakovce, robni-
ke in vrtne ograje.
10 — PREJELI SMO
8. APRIL 1993
TEDNIK
TEDNIii
8. APRIL ms
TEDNIK NA SLEDI ~~ \ h
Ni zlato, vendar se sveti
v ptujski občini imamo v primerjavi /. ostalimi občina-
mi daleč največ gramoznic. Podatki govorijo o tem, da jih
je okoli 180, občina, ki je po njihovem številu na drugem
mestu, pa jih ima le 73. Območje je bogato /, gramozom v
podtalju, seveda pa je tu še gramoz v strugi Drave. Oboje
že dolgo privlači tako gradbena, cestna in druga pojetja
kakor tudi zasebnike. V preteklosti je bilo črnokopov
gramoza ogromno, nadzora nad njegovim izkopom pa ni
bilo. Pravzaprav je vsakdo vedel, kje si lahko zastonj na-
koplje gramoz za svoje potrebe. In zato ni čudno, če ima-
mo toliko nekdanjih gramoznic, ki so poleg vsega prine-
sle v okolje še številna divja odlagališča smeti. Tudi ptuj-
sko osrednje odlagališče leži v nekdanji gramoznici.
V zadnjih letih so policisti sicer reagirali na marsikate-
ro prijavo o črnokopu gramoza, a veliko pomembnejše je,
da se je sedaj do ravnanja z gramozom prikopal cestni lo-.
bi, ki veže nase številne zasebne podjetnike in prevoznike.
Marsikak avto ali lepa hišica sta zrasla tudi na osnovi
trgovine z gramozom.
Tudi tu je mogoče ugotoviti, da je zakonodaja nepopol-
na in da omogoča ustvarjanje neupravičenih monopolov
in dobičkov, medtem ko je na drugi strani gramoz javna
dobrina. Za prenekateri kubik družba nikoli ne dobi
odškodnine ali vodarine, ki bi jo moral plačati vsak, ki
izrablja gramoz na kmetijski ali ob vodni površini. Pa tu-
di pretiranega nadzora nad tem ni. Občinski uradnik, ki
naj bi to nadzoroval, se počuti nemočen, odvisen je pač
od podatkov, ki mu jih dajejo podjetja sama. Z gramo-
zom se dogaja marsikaj - kar pri belem dnevu. Nekaj te-
ga smo poskušali tokrat tudi izbrskati. Vsekakor velja, da
se gramoz marsikomu sveti, čeprav je res, da ni zlato.
Gramoz samo za izbrane
Po podatkih občinskega referenta Kranja Palčiča, ki se
pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora
med drugim ukvarja tudi z rudarstvom, h kateremu pa v
ptujski občini štejemo predvsem izkop gramoza in gline,
znaša letna potreba po gramozu v ptujski občini 150 tisoč
kubičnih metrov. Po njegovih podatkih, ki jih je dobil na
osnovi zaračunavavanja 5-odstotne odškodnine, pa ga iz-
kopljejo podjetja od 110 do 130 tisoč kubičnih metrov.
Primankljaj je velik in vprašanje je, kje tisti, ki gramoz
potrebujejo, dobijo ostafe količine. ]
Kajti uradno ga smejo kupiti
le v gramoznici v Kungoti, ki jo
zaenkrat legalno uporablja le
Gradbeno podjetje Ptuj. Sporna
pa je še izraba gramoza, ki ga
pri občinskem organu neprijav-
ljeno izkorišča Tampon. Okoli-
ščine prenosa uporabe gramoz-
nice od Gradbenega podjetja k
Tamponu še niso povsem poja-
snjene in vse kaže, da je v to
pošteno zapleten tudi sekerata-
riat za vartsvo okolja in urejanje
prostora. Vendar o tem kdaj
drugič.
Vodnogospodarsko podjetje
Drava lahko prodaja le gramoz
iz Drave od Maribora do Ptuja
in od Borla do /avrča. Za tako
izrabo mora, kot nam je povedal
Mirko Veronek, imeti^ strokovno
preverjen načrt. V Šturmovcu,
takoj pod jezom v Markovcih.
pa naj bi izrabo gramoza dovol-
jevale Dravske elektrarne Mari-
bor. Tam je bilo večkrat zasledi-
ti stroje in vozila Cestnega pod-
jetja Ptuj, ki naj bi mu odkop
gramoza dovolile Dravske elek-
trarne. Vendar njihov tehnični
direktor o tem ničesar ne ve.
Potem je tu še večni problem
gramoznice v Tržcu, iz katere
Cestno podjetje s svojim vzpo-
rednim podjetjcrp Tampon (mi-
mogrede — postopek ustanovit-
ve tega podjetja je pri ptujski
podružnici SDK predlagan za
revizijo lastninjenja) in v pove-
zavi z zasebnimi prevozniki
črpa gramoz pod krinko sanaci-
je gramoznice. Ta traja nera-
zumljivo dolgo, čeprav za njeno
sanacijo dobivajo denar iz ob-
činskega proračuna. Četudi ver-
jamemo, da ta gramoz odpeljejo
na haloške in slovenjegoriške
ceste, jc jasno, da gramoz, ki ga
dobijo z dovoljenjem Milana
Pavlice z godpodarske infra-
strukture, drago prodajajo in si
pri tem ustvarjajo dobiček, ki je
posledica dobrih zvez. ne pa
kakšnega z zakonom dovoljene-
ga izkoriščanja gramoza.
Potem so tu še številne manj-
še gramoznice, iz katerih črpajo
gramoz na črno. in gramoznice,
iz katerih črpa gramoz za svoje
potrebe na svojih zemljiščih kar
Kmetijski kombinat in zanj ob-
čini plačuje 5-odstolno oškod-
nino. Vendar tudi v tem primeru
nihče ne kontrolira izkopanih
količin, tako da je višina davka,
ki ga dobi občina, vprašljiva. Po
tej logiki bi za svoje potrebe na
kmetijskih zemljiščih lahko čr-
pal tudi vsak lastnih zemljišča,
vendar to seveda ni dovoljeno.
Kombinat pa si je pri občinskih
službah to pravico pridobil.
Dejstvo je, da lahko do gra-
moza pridejo le določena, zaen-
krat še družbena podjetja in da
nadzora nad izkopanimi ko-
ličinami skoraj ni. saj podatke
občinski službi dajejo kar pod-
jetja sama. Vprašanje je. ali
družba od izkoriščanja gramoza
dobi listo, kar ji glede na to. da
je gramoz splošna last. pripada.
Ze osebne povezave med odgo-
vornimi v občini in med vodil-
nimi v Cestnem podjetju. Tam-
ponu ter Kmetijskem kombina-
tu, ki gramoz črpajo in prodaja-
jo ali uporabljajo za svoje po-
trebe, so namreč zagotovilo, da
posel cveti. Drugo pa je seveda,
da konkurenca pri tem ni dovol-
jena, pravnih aktov, ki bi v
občini vse to natančneje urejali,
pa ludi ni.
Zanimive so cene gra-
moza. y gradbenem
pcfdjetju Ptuj so izraču-
nali, da znaša cena ku-
bičnega tnetra v gra-
moznici Kungota 700
tolarjev, pri Tamponu,
ki črpa gramoz na so-
sednji lokaciji, pa 400
tolarjev za naloženi ku-
bični meter, vendar
načrtujejo, da ga bodo v
kratkem pocenili. Ko Je
Tampon izrabljal gra-
moz iz dravske strufie
pri liorlu, je za kubični
meter odštel 200 tolar-
jev in doda:no še 72 to-
larjev vodarine. Kmetij-
ski kombinat plača za
izrabo gramoza, ki f>a
jemlje z lastnih zem-
ljišč, le znesek za pla-
čilo odškodnine, ceno
pa si določi sam.
ormož —gramoza
m, gramoz je
Kdo bi si mislil, da bo našo
zgodbo zakuhal gramoz oziroma,
kakor nekateri trdijo, njegovo po-
manjkanje v ormoški občini in
"pretirano visoka cena", kar pa ne
drži. Gramoza je v ormoški občini
dovolj, pa ludi njegova cena 200
tolarjev za kubični meter ni ravno
pretirana, saj vemo, da se v neka-
terih sosednjih občinah giblje od
400 do 800 tolarjev za kubik. Re-
snica pa je, da ga zadnje čase za
večjo potrošnjo, kol je gramoziran-
je cest in podobno, zaradi raznih
vzrokov ni mogoče kupiti.
i^e skupaT^™™"^
se je pričelo z
asfaltiranjem ceste
ivanjkovci - cerovec
Na uredništvo Tednika je pred
približno desetimi dnevi klicala
občanka ormoške občine in pove-
dala, da podjetje Varaždin ceste
naklada gramoz na hrvaški strani,
ga nato vozi po mostu na otoku pri
Veliki Nedelji na slovensko stran
ter po magistralni cesti do Ormoža
in dalje po regionalni cesti Ormož
— Ivanjkovci, kjer je takrat
mešano podjetje Ceste Ptuj (se-
strska firma podjetja Varaždin ce-
ste iz Varaždina) asfaltiralo kra-
jevno cesto iz Ivanjkovcev proti
Cerovcu. Naročnik je bila krajev-
na skupnost Ivanjkovci. Po mnen-
ju mnogih Ormožanov. ki jim to-
vornjaki z VŽ registracijo niso
ravno najbolj pri srcu že zaradi le-
ga, ker ob tem domači prevozniki
nimajo dela. naj bi Varaždinčani
delo opravljali na črno. pa tudi
druge reči naj bi bde sporne. Se-
veda so bila to samo mnenja, v re-
snici pa so. takšna zagotovila smo
dobdi od predsednika ormoškega
izvršnega sveta Vilija Trofenika in
republiškega inšpektorja za pro-
met Rudija Zupana, vsi prevozi
potekali povsem legalno. Obmejni
sektor policije iz Maribora, ki je
dal dovoljenje za vožnjo gramoza
s hrvaškimi tovornjaki, je zahteval
tudi njihov točen popis in imena
šoferjev, ki so ga vozdi na že
omenjeno ivanjkovsko cesto.
vse je povsem
legalno
Ker trenutno gramoza na sloven-
ski strani, bolje povedano v or-
moški občini, ni mogoče kupili, ga
je krajevna skupnost Ivanjkovci, da
bi asfaltirala cesto proti Cerovcu,
naročda pač tam. kjer je in kjer je
po njihovem tudi cenejši. Hrvatje,
ki preko mešane firme Ceste Ptuj.
asfaltirajo omenjeno cesto, ga ko-
pljejo na svoji — hrvaški strani (to
je na drugi strani kanala pri Veliki
Nedelji) in ga v Slovenijo vozijo
povsem legalno. Za prevoz po
občinskih cestah, ta podatek smo
dobUi od predsednika ormoškega
izvršnega sveta, plačujejo predpisa-
no odškodnino, prav lako plačujejo
vse carinske dajatve, s tem da pre-
vozi ne potekajo preko mejnega
prehoda v Ormožu, kar bi po-
daljšalo vožnjo, temveč preko mo-
stu, kije speljan čez Dravo pri ve-
likonedeljskem otoku.
Do mnenja republiškega inšpek-
torja za promet Rudija Zupana v tej
zvezi pa je bilo nekoliko težje priti.
O omenjeni problematiki smo se
najprej pogovarjali s predstavniki
Obrtne zbornice Ormož, predvsem
pa s predsednikom sekcije aviopre-
voznikov pri Obrtni zbornici Or-
mož Stankom Pe.serlom. ki je imel
z Rudijein Zupanom dogovorjeno,
da ta pride v Ormož, kjer bi se naj
pogovorda o problemu prevoza
gramoza s hrvaškimi prevozniki in
še mogoče o čem drugem. Dogo-
vorjenega 31. marca ob 10. uri re-
publiškega inšpektorja za promet v
Ormož ni bilo. ker je tam bd pač
dan poprej. 30. marca, ne da bi se
javil, kot je bilo dogovorjeno, na
Obrtni zlx)rnici. Ob tej priložnosti
je pregledal vse "sporne" Zxideve
in ugotovd. da ima hrvaška firma
Varaždin ceste svojo sestrsko —
mešano firmo v Ptuju, ki je za
omenjena dela dobda vsa dovol-
jenja pristojnega ministrstva iz
Ljubljane. Po telefonu je tako izja-
vil, da potekajo vsa dela "v do-
bro" Slovenije.
cesto ivanjkovci-
cerovec
Po pogovoru s tajnikom krajevne
skupnosti Ivanjkovci Mdanom Lif-
njem izvemo, da s j>jdjetjem Ceste
Ptuj dobro sodelujejo že nekaj časa.
Ko so lansko leto asfahirali eno iz-
med krajevnih cest. so prav tako
sklenili pogodbo z omenjenim pod-
jetjem. Ker pa naj bi vozdi gramoz
hrvaški prevozniJki in so ormoški
obrtniki zagrozdi. da bodo zato za-
prli cesto, so bdi pri podjetju Ceste
Ptuj mnenja, da naj pač vozijo gra-
moz oziroma opravijo pripravljalna
dela na cesti Ormožani. Tako so
sklenili kooperantsko pogodbo s
Komunalnim pi.xljetjem Ormož, lo
pa je za prevoze najelo ormoške za-
sebne avioprevoznike. Cena vseh
del na omenjeni cesti se je po za-
trjevanju tajnika ivanjkovske kra-
jevne skupnosti s lem načinom dela
zvišala za 350.000 tolarjev, kar mo-
goče na prvi pogled ni veliko, zii
krajevno skupnost, ki s samopri-
spevkom, ta jim je ludi osnovni vir
finansiranja krajevnih cest. zbere
manj denarja, pa brez dvoma je.
Dela na cesti Ivanjkovci - Cerovec,
dolgi 900 metrov, so sklenili že
prejšnji teden, in kol je Milan Fif-
nja še posebej poudard. celo daleč
pred dogovorjenim rokom. Od taj-
nika krajevne skupnosti izvemo še.
da so pred pričelkom del pri asfalti-
ranju omenjene ceste Ivanjkovčani
dali ponudbo ludi cestnemu podjet-
ju iz Murske Sobote, vendar je bda
v ponudbi njihova cena v primerja-
vi z izvajalčevo, za okoli 600 tolar-
jev po kvadratnem metrii asfalta
višja.
nekaj krivde za vse
skupaj ima tudi
reka drava........................................
Ce danes natančno pt)gledamt)
mejo med Slovenijo in Hrvaško,
ki je bila že leta 1860. ko je
prišlo do deželne meje med .Šta-
jersko in Hrvaško oziroma
Ogrsko, potegnjena |X) reki Dravi,
je meja danes precej vijugasta. Me-
andiiranje Drave v minulih 1(X) le-
tih je to, nckott [X)vsem naravno
mejo, [»tiskalo sem in tja. Nastali
so žepi, kar ix)meni. da je delček
hrvaškega ozemlja na slovenski in
slovenskega na hrvaški strani. Z
mejo seje "selil" ludi gramoz, ki ga
je ob Dravi od Ormož^i (k) Središča
resnično veliko, samo gospcxlarilo
se ni z njim v preteklosti najbolje.
Vsak ga je kopal, kjer ga je hotel.
Zxi izkopi so ostajale neinejene gra-
mozne jame. vse skupaj je sčasoma
preraslo grmičevje, lako daje danes
ta ix:)krajina p(xlobna divjini.
Martin Torič. predsednik vaš-
kega sveta Prankovci. pove. da
so gramoz kopali in prodajali še
letos po 200 tolarjev za kubik.
kol je bilo v občini dogovorjeno.
Ko "je 23. novembra 1991 začel
veljati Zakon o denacionalizaciji,
se je pričel neke vrste moratorij
ludi za kopanje gramoza, kajti po
tem zakonu se morata o ko-
riščenju dogovoriti oba. bivši in
sedanji la.stnik. V primeru I-ran-
kovcev, tako zatrjuje Mailin To-
rič, so se dogovorili z ormoško
tovarno sladkorja, ki jim je vse
lansko leto pri koriščenju gramo-
za pomagala čistiti gornjo plast,
nato pa je po končanem kopanju
ponovno zavozda izkope. Sedaj
bo, ko postane frankovska dena-
cionalizacijska odločba polno-
močna, potreben dogovor med 32
lastniki lega območja. Gramoz
bodo prodajali, o lem so se že
odločdi. po tisti dnevni ceni. ki
bo lo dogovorjena na občinski
ravni. Po v.sej verjetnosti bodo z
izkopom pričeli najprej na
hrvaški strani svojega ozemlja.
"Največja škoda je. da se v or-
moški občini okoli gramoza ne
moremo dogovoriti in smo okoli
teh reči precej nerodni, saj nain
te dobrine ob Dravi ne manjka,"
meni tajnik ormoške krajevne
skupnosti I-ranci Trstenjak. ki
dodaja, da bi lahko s koriščenjem
gramoza prispel marsikateri tolar
v občinsko blagajno. Ob tem po-
ve, da ga ljudje še vedno vozijo s
tega območja, vendar bolj za
svoje, lastne potrebe, o kraji ali
čem podobnem, kar se je dogaja-
lo prejšnja leta, sedaj ni mogoče
govoriti.
mnenja ljudi o
vsem tem pa so
razučna
Zanimivo je prisluhniti, kaj o
vsem tem govorijo ljudje. Njihova
mnenja so različna. Večina meni,
da bi naj vozili gramoz oziroma
opravljali pripravljalna dela na
vseh krajevnih cestah v ormoški
občini domači avloprevozniki in
domače komunalno ptxljetje.
Predvsem tako imenovani kiperaši
imajo manjše možnosti pridobi-
vanja dela. plačevali pa morajo
precejšnje dajatve. Od domačih
prevoznikov bi se gotovo nekaj
denarja nateklo v blagajne krajev-
nih skupnosti v obliki samopri-
spevka, kakšen tolar pa bi kanil
tudi v občinsko blagajno.
Drugi pa zopet menijo, da bi
se morali avtoprezovniki ob-
našati drugače, kot se. Res je. da
je v občini dela malo. vendar ka-
dar ga že dobijo, hočejo zaslužili
za nazaj in naprej, pa ludi razlika
v ceni med posameznimi prevoz-
niki je občutna, ludi do 6.000 to-
larjev pri prevozu. Menda pa je
ludi nekaj resnice v lem. da je
konec s starim načinom dela in
da se bo za delo potrebno boriti
povsem drugače kol nekoč, ludi s
kvaliteto in mogt)če nekoliko
konkurenčnimi con.imi.
PRIPRAVILI:
VIDA TOPOLOVEC
IN DARJA
LUKMAN-ŽUNEC
Most čez dravski kar^al nasproti Velike Nedelje. Dobrih sto metrov navzdol kopljejo Hrvatje gramoz za or-
moške ceste in mejni prehod pri Zavrču.
12
NASVETI
8. APRIL 1993 — TEDNIK

Svetovni dan zdravja bi moral prispevati k osveščanju
javnosti o dramatičnem vplivu, ki ga imajo lahko nezgo-
de in nasilje na zdravje, je med drugim zapisal generalni
direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Letos poteka
svetovni dan pod geslom:. "Pazljivo ravnajmo z življen-
jem — preprečujmo nasilje in brezbrižnost."
V svetovni zdravstveni orga-
nizaciji ugotavljajo, da v prete-
klosti javno menje ni bilo mobi-
lizirano zaradi pomanjkljivo
identificiranih nevarnosti, ki
prežijo na ljudi na njihovih do-
movih. Toda pojavil se je nov
epidemiološki vzorec, ki je raz-
kril pogosto katastrofalne posle-
dice nezgod in dejanj fizičnega
nasilja za posamezne žrtve in
njihove družine. Podatki so re-
snično katastrofalni in zaskrb-
ljujoči. Zaradi poškodb v indu-
striji, nevarnosti v vsakdanjem
življenju ter posamičnega in
skupnega nasilja uinre vsako le-
to v svetu približno 3..S milijona
ljudi. Od sto- do petslokrat več
jih je poškodovanih, ki potrebu-
jejo medicinsko pomoč in os-
krbo, skoraj dva milijona po-
škodovanih pa ostane trajno in-
validnih. Med njimi je veliko
mladih. Vsaj dva ali trije od
vsakih štirih umrlih, starih od
15 do 24 let, umre zaradi na-
mernih in nenamernih nezgod,
ki so vodilni vzrok izgubljenih
potencialnih let življenja.
Dr. Jože Udovič (Foto: OM)
Tveganje, ki je povezano s
katastrofami, vskodnevnimi ne-
srečami in nasiljem, je mogoče
zmanjšati. To pa lahko doseže-
mo z večjo posamično in kolek-
tivno odgovornostjo ljudi. Var-
nost naj bi postala integralni del
politike promocije zdravja.
POŠKODBE MED
MLADIMrTUDIVPTUJU
STRMO naraščajo
Podatki, ki o nezgodah velja-
jo za svet, bolj ali manj veljajo
tudi za Slovenijo. Zadnja leta se
je število poškodb med mladimi
izredno povečalo. V šolskem di-
spanzerju ptujskega zdravstvne-
ga doma smo se o tem pogovar-
jali z dr. .ložetom Udovičem,
specialistom šolske medicine.
"Pred 20 leti je bilo v ptujski
občini 12.000 osnovnošolcev,
poškodb pa je bilo na leto oki'og
600. Danes je osnovnošolcev
manj kot 8.000 ali za 4.000
manj, poškodb pa je na leto
okrog 1300. Pri mlajših otrocih
prevladujejo rane, vreznine,
vsekanine, opekline, vbodnine,
različni zlomi in zvini, predv-
sem koželjnice in gležnja. Pri
večjih otrocih, nad 15 let, pa žal
prevladujejo poškodbe zaradi
prometnih nesreč. Z lepim vre-
menom se povečujejo tudi ope-
kline zaradi izpušnih cevi. Po
dve do tri dnevno. Zal pa tudi
pri nas ugotavljamo, da vse več
mladih v starosti od 16 do 26
let izgubi življenje v prometnih
nesrečah. Mesečno umre na
naših cestah več dvajsetletni-
kov. Ugotavljamo, da predvsem
zaradi divjanja in nespoštovanja
prometnih predpisov. Pogosto
se dogaja, da mladi vozijo čela-
de na krmilih, namesto da bi jih
imeli na glavah. Nekatere nale-
zljive bolezni, ki so nekoč mori-
le naše otroke, nam je uspelo
premagati, žal pa pri prepre-
čevanju nezgod nismo najbolj
uspešni. Okrog 40 odstotkov
smrti med otroki je posledica
bolezni, 60 pa nezgod. Preventi-
va v prometu še ni naredila ti-
stega, kar bi morala, in to kljub
temu, da se prometna vzgoja
pričenja že v vrtcih. V preteklo-
sti smo veliko otrok izgubili za-
radi tega, ker niso znali plavati.
Plavalno opismenjevanje pa je
danes že tako uspešno, da je
utopitev zelo malo. Ob tej pri-
ložnosti bi rad opozoril tudi na
druge nezgode, s katerimi se
zdravniki v šolskem dispanzerju
pogosto srečujemo. Gre za po-
sledice divjanja. Zdi se, kot da
otroci danes ničesar več ne zna-
jo narediti počasi, povsod samo
tečejo. Veliko naših otrok pa se
žal poškoduje tudi z delovnimi
in kmetijskimi stroji. V boju
proti poškodbam bomo uspešni
le, če bomo preventivno delova-
li povsod, ne samo doma, v šoli,
v zdravstvu..., preventiva je na-
ša posamična in skupna naloga."
MG
Mladi in zdravo življenje
v okviru programa obveznih izbirnih vsebin so učenci prvih in drugih letnikov ptujske ekonomske in trgovske šole spoz-
nali projekt SLOVENIJA 2000 IN RAK ter zdi avstveno preventivo * llredili vitrino z zdravo in varovalno prehrano *
Vitrina z zdravo in varovalno prehrano.
Obvezne izbirne vsebine so sestavni del izobraževanja v sred-
njih šolah že drugo leto. Teme so predpisane. V prvih letnikih
ekonomske in trgovske šole so v tednu od 29. marca do 2. aprila
spoznali ekološko problematiko Ptuja ter onesnaženost zraka in
vode. V okviru projekta Slovenija 2000 in rak pa dejavnike tve-
ganja, s po-sebnim poudarkom na zdravi prehrani.
Teden so končali s strokovni-
mi ekskurzijami, ogledali so si
čistilno napravo ptujskega ko-
munalnega podjetja, v petek pa
predstavili obvezne izbirne vse-
bine. Njihovo uspešnost bodo
profesorji ocenili opisno — z
"opravil" in "ni opravil". Če
predstavitev ne bo uspela, uče-
nec ne bo mogel v naslednji let-
nik. Izpolnili so tudi anketo o
tem, kako se prehranjujejo. V
drugih letnikih ekonomske in
trgovske šole so v okviru prve-
ga tedna obveznih izbirnih vse-
bin dali prednost zdravstvenim
temam. Dr. Tatjana Kolar -
Kop, specialistka ginekologin-
ja, jim je govorila o spolni
vzgoji, dr. Nlilivoj Kadin, spe-
cialist pulmolog, o škodljivosti
kajenja, prav tako višja medi-
cinska sestra Tea Pulko. Dr.
Jože Udovič, specialist šolske
medicine, in višja medicinska
sestra Anica Kozoderc sta
predstavila prvo pomoč, Pavla
Veler, višja medicinska sestra,
se je ustavila pri aidsu in škod-
ljivih vplivih alkohola na zdrav-
je. Polega tega so v okviru
umetnostne vzgoje spoznali
Ptuj, Ptujsko Goro, Maribor,
ogledali pa so si tudi Plečniko-
vo Ljubljano.
Junija bodo v okviru rednega
delovnega programa opravili še
program drugega tedna izbirnih
vsebin. Zadnji dan marca so
učenci prvih letnikov v okviru
programa Slovenija 2000 in rak,
ki ima za cilj za 15 odstotkov
zmanjšati obolevnost in umrlji-
vost za rakom, spoznali zdravo
prehrano ob drugih dejavnikih
tveganfa. kot so kajenje, nepra-
vilna prehrana, neznanje in
zdravstvena nevzgojenost. Te-
mo sta preds^tavili učenki 3.b
EŠ Kenata Cucek in Alenka
Lovrec. Pri tem sta posebej iz-
postavili znano resnico, da si
obrambo proti raku lahko "sku-
hamo" v domači kuhinji. Zelo
pomembno je. da upoštevamo
sedem dobrih nasvetov, saj se
lahko tako izognrmo nekaterim
vrstam raka. Opustiti je treba
kajenje, zmanjšati preveliko te-
lesno težo. izogibati se pretira-
nemu sončenju — že Paracelsus
je zapisal, "da doza naredi
strup", spoštovati je potrebno
predpise o varstvu pri delu. pri-
sluhniti je potrebno svojemu te-
lesu, vsaj enkrat mesečno si
pregledali dojke in se odločiti
za redne ginekološke preglede.
Odgovornost do zdravja je na
nas samih. Biti zdrav je člove-
kova osnova pravica, ostati
zdrav pa njegova dolžnost.
VELIKO MLADIH SE
NEPRAVILNO
PREHRANJUJE
Učenki čeirlega letnika gim-
nazije Klementina Anžel in
Nuša Vrabl sta v okviru semi-
narske naloge izvedli anketo
med več kot sto dijaki o tem.
kako se mladi prehranjujejo.
Ugotovili sta, da se veliko mla-
dih nepravilno prehranjuje. Na
dan pojedo le do dva obroka,
veliko jih tudi ne zajtrkuje. Ce-
lotna zastopanost hranilnih sno-
vi pa je zadovoljiva. Iz ankete
sta tudi razbrali, da jih veliko
kadi, pa tudi pije. predvsem vi-
no. Zelo malo pa se jih aktivno
ukvarja s športom. Po predsta-
vitvi rezultatov ankete sta Kle-
mentina in Nuša anketirali tudi
učence prvih letnikov ekonom-
ske in trgovske šole. Klementi-
na Anžel pa je tudi predstavila
rezultate Domusovega januar-
skega ocenjevavanja nekaterih
živil, ki .so prejela prav dobro in
odlično oceno. Nekatera so na
ogled v stekleni vitrini ob vsto-
pu v center, kjer so razstavljena
tudi varovalna živila. Razstava
bo na ogled do konca leta. kot
je povedala profesorica kemije
in poznavanja blaga Jelka Ko-
stajnšek. ki nas je tudi povabi-
la, da se seznanimo z delom pri
programu obveznih izbirnih
vsebin.
V okviru razstave je še po-
sebej zanimiva piramida o
tem, kako naj bi .se zdravo
prehranjevali, česa naj bi na
dan pojedli največ, ee.sa naj-
manj. Pove nam, da bi morali
na dan pojesti največ žitaric,
zatem sadja in zelenjave, sle-
dijo meso in ribe, najmanj pa
sladkorja in maščob. Piramido
je izdelal Drago Šestan-Perič.
Za postavitev razstave^ so za-
služne dijakinje 3. b EŠ. pose-
bej pa še^ Simona Habjanič,
KJavdija Štalcer. Mojca Bra-
tuša in Katarina Tušek. Klav-
dija Štalcer je razstavo tudi
opremila z vsemi napisi. 3. b
velja omeniti tudi zaradi tega.
ker med 32 dijakinjami nobena
ne kadi in so tudi zagovornice
zdravega načina življenja, v ka-
terega sodi opuščanje škodljivih
razvad.
PRIDELOVANJE
NARAVNE PREHRANE
ŠELE NA ZAČETKU
Predstavitev zdrave prehrane
so kj^nčali s predavanjem Gora-
na Sostcrja iz Ljutomera o pri-
delovanju naravne prehrane v
svetu in v Sloveniji. Pov-
praševanje po naravni prehrani
je leta 1980 znašalo le 0,3 od-
stotka od celotnega povpraše-
vanja po hrani v svetu, deset let
pozneje je povpraševanje nara-
slo na skromen en odstotek, leta
2000 pa naj bi doseglo že 20
odstotkov. Povpraševanje je po-
vezano z načinom in zavestjo o
tem, kako se kdo želi prehranje-
vati. Slovenija je pri pridelovan-
ju naravne hrane šele na začet-
ku, saj se s tem ukvarja le deset
kmetij. Prvi pogoj za takšno
pridelavo je relativno neopo-
rečna zemlja, drugo pa je načrt,
kakšen naj bo videti prehod na
pridelovanje naravne prehrane.
Osnovno načelo takšnega kme-
tovanja je zdrava rastlina na
zdravi zemlji in zdrava živina
ter harmoničnost med rastlinsko
proizvodnjo in živinorejo. Tre-
nutno je tako, da Slovenci pri-
čenjamo povpraševati po narav-
ni prehrani šele. ko zbolimo, ko
smo prisiljeni spremeniti način
življenja. Prvi teden obveznih
izbirnih vsebin je pokazal, daje
med mladimi vse več zagovor-
nikov zdravega načina življenja,
le približati jim ga je treba.
Zgledi pa so najpomembnejši,
prvega dobijo že v družini. ^/\q
Piramida o zdravem načinu prehranjevanja. (Foto: Kosi)
V vrtu
V SADNEM VRTU je po
biokoledarju od 17. do 19.
aprila najprimernejši čas za
cepljenje sadnega drevja. V
drugi polovici aprila, ko se
prično pretakali rastlinski so-
kovi iz korenin v brste, sadna
rastlina preide v mužcvno
stanje, ko se lubje s kanibijal-
nim celičjeni z lahkoto loči od
lesnega dela veje ali poganjka.
To stanje izrabimo pri rastlini,
če jo nameravamo cepiti. Z
žlahtno sorto cepimo lahko le
drevnine enake botanične vr-
ste in družine.
Na cepiče, ki snio jih narc-
zali z odbranih selekcionira-
nih dreves januarja ali febru-
arja v času zimskega mirovan-
ja in hranili na dovolj hlad-
nem in temnem prostoru, bo-
do, če jih vcepimo na bujno
prebujajočo se podlago, priti-
snili rastlinski .sokovi in žlaht-
ni del sadne rastline — cepič
— se bo že po nekaj dneh vra-
stcl vanjo.
Znanih je ninogo načinov
cepljenja starejšega sadnega
drevja: v razkol, z dolago, ko-
pulacija, sedlanje, žlebičkanje
in za lub. Za vse pa je pomem-
bno, da se priloženi ali zatak-
njeni cepič mora podlagi te-
sno prilegati in da se povežeta
kambijalna dela celic podlage
in cepiča, da se po njima omo-
goči pretok rastlinskih sokov
iz korenin v liste in obratno.
Kambij je plast celic med
lesom in luhom ter tvori pri
rastlini na notranjo stran les,
na zunanjo pa lub. Kambij je
svetlozelene barve in ga tvori
pretežno cevasto celičje, po
katerem se pretakajo v obe
smeri rastlinski sokovi. Da se
bo cepilno mesto hitro in do-
bro zarastlo, je potrebno upo-
števati naslednje: mužcvno
stanje podlage in stanje cepiča
v fazi ziiTiskega mirovanja,
uporabo ostrega orodja, ki
omogoča gladke rezi; delati je
treba hitro — v oblačnem in
mirnem vremenu, da se rezne
ploskve ne osuše, pri tem ce-
pič s 3 do 4 očesi dobro utrdi-
mo z vezavo in zamažemo s
cepilno smolo — kambisa-
nom. Način cepljenja ni po-
inemben, zraščanje podlage in
cepiča bo uspešno le, če bosta
njuna kambija čim bolj tesno
spojena.
Najbolje se obneseta načina
cepljenja za lub in žlebičkanje,
če cepimo na debelejšo podla-
go, ker je pri tem načinu rana
najmanjša. Za cepljenje enako
debele podlage in cepiča pa je
najprimernješi način kopulacija.
Uspešno pridelovanje vrtnin v
/KLKNJAVNKM VRTU je od
visno od mnogih naravnih de-
javnikov, kot so toplota, vlaga,
zemlja, botanična vrsta in iz-
vedba agrotehničnih ukrepov,
kjer je pri slednjih treba upošte-
vati načine obdelave tal, pripra-
vo semena ali sadik, varstvo
pred boleznimi in škodljivci in
drugo. Med najodločilnejšimi
dejavniki je rodovitnost zemlje.
Gojene rastline enostransko
izčrpavajo tla, če jih več let za-
povrstjo gojimo na istem mestu.
Pravimo, da se tla utrudijo. Za
pridelovalca vrtnin ima to za
posledico manjši pridelek, za
tla pa prekomerno in enostran-
sko izčrpavanje hranilnih snovi
ter neke vrste zastrupljanje. Ra-
stlinske korenine namreč ob ra-
sti izločajo v tla določene ra-
stlinske sokove za hitrejšo preo-
snovo rastlinske hrane, kar jih
delno zastruplja.
Zelenjavni vrt ho ostal toliko
bolj zdrav in ohranjena bo rodo-
vitnost tal, kolikor bolj pisana
bo mešanica rastlin v njem in
koliko bolj premišljeno se bodo
vrstile rastline. To vrstenje lah-
ko poteka v dveh oblikah: v ča-
sovnem vr.stenju, ko vrtnine
glede na različno rabo tal kolo-
barimo po določenem biolo-
škem zaporedju na daljšo dobo
več let, in v prostorninskem
vrstenju, ko posevke zvrstimo
kot mešane posevke v rastlin-
skih združbah v istem časov-
nem obdobju in istem prostoru.
V^c kapusnice. kumare, ki-om-
pir, por. zelena in buče .so skupi-
na vrtnin, ki tla močno izčrpava,
zato jih sejemo oz. sadimo na
grede, ki smo jih v pretekli jeseni
obilno pognojili z organskimi
gnojili in dobro pripravili za
spomladanski posevek.
Čebula, česen, korenje, rdeča
pesa. solata, špinača. redkvica
in paprika so vrtnine, ki tla
srednje izčrpavajo. Sejemo jih
na grede, ki so bile gnojene
pred letom dni. in jih gnojimo
le dodatno s kompostom ali z
enim od tovariniško izdelanih
organskih in mineralnih gnojil.
Skupina vrtnin, ki blago izčr-
pava tla. pa so fižol, grah in raz-
lična zelišča. Ne zahtevajo gno-
jenja in se po kolobarju zvrste
na grede, ki so bile gnojene z
organskimi gnojili že pred dve-
ma letoma. Pri tem ne smemo
pozabiti, da fižol in ostale stroč-
nice osvajajo zračni dušik in ga
tlom vračajo tako, da ga nako-
pičijo v koreninah.
Če vrtnine, ki jih v zelenjav-
nem vrtu pridelujemo, razpore-
dimo v tri skupine, govorimo o
tropoljnem ali triletnem zelen-
javnem kolobarju, v katerem
vsako leto dobro pognojiino z
organskimi gnojili po eno tretji-
no gredic.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, H. in 17. aprila, rastline,
kijih pridelujemo zaradi plo-
dov, 4., 7. in od 12. do 14.
aprila, zaradi korenin, 6. in
8. ter od 14. do 16. aprila. Za
cvetnice in zdravilna zelišča
je priporočljiv S., 16. in 17.
april. Na veliki petek in veli-
ko soboto, 9. in 10. aprila, v
tleh in z rastlinami ne opra-
vljamo nohene}>a dela.
Miran Glušič, ing. agr.
SIOVENSKA LJUDSKA STRANKA - PODRUŽNICA PTUJ
želi vsem občanom VESELE VELIK^
Člane in simpatizerje stranke pa vabi na občni zbor, ki bo
v ponedeljek, 12. aprila 1993, ob 18. uri v Donnu krajanov
v Trnovski vasi. VLdUDNO VABLdENI!
TEDNIKA
8. APRIL 1993
ŠPORT — l|
III. SLOVENSKA
NOGOMETNA UGA VZHOD
NAMIZNI TENIS
Dvezmagi
v Krizah pri Tržiču so z za-
ključnim lekmovanjem skleni-
li ciklus prvenstev šolskih
športnih društev v namiznem
tenisu, na katerih je nastopilo
400 učencev in učenk iz vse
Slovenije. Tudi ptujski učenci
in učenke so osvojili nekaj
najboljših mest. Tako je osvo-
jil prvo mesto Strašck iz Mla-
dike v kategoriji učencev A
skupine, prav tako je zmagal
pri učencih skupine B od pete-
ga do osmega razreda Za-
fošnik iz osnovne šole Olge
Meglic, Janžckovič iz iste
osnovne šole pa je bil v skupi-
ni B od prvega do četrtega, ra-
zreda drugi. McZ
Zmaga na prvi
v pričakovanju napada Andorja Jadrana. Od leve: vratar Pintarič,
Hrnjadovič, Alan Potočnjak, Sagadin, Sabo, Terbuc in Novak.
Na prvi tekmi končnice pr-
venstva v prvi državni moški
rokometni ligi so igralci Dra-
ve v soboto v Ptuju z 21:18
premagali tretjeuvrščenega
Andorja Jadrana iz Kozine.
Odlično tekmo si je v dvorani
Center ogledalo blizu 500 gle-
dalcev, ki so ustvarili vzdušje,
kakršnega na Ptuju še ni bilo.
Gostje, pri katerih igrajo trije
slovenski reprezentanti (Lika-
vec. Stojnic in Valenčič), so v
začetku izenačili na 1:1 in
2:2, ves ostali del tekme pa so
vodili domači, v 48. minuti že
s 17:11. Junak srečanja jc bil
doftiači vratar Pintarič, ki je
goste z odličnimi obrambami
spravljal v obup, pohvalo pa
zaslužijo tudi drugi igralci, saj
so to prednost znali dobro iz-
koristiti. Drava je prvi del do-
bila z 10:8, sredi drugega pol-
časa je imela že omenjenih
šest zadetkov prednosti, ven-
dar je gostom v zadnjih minu-
tah uspelo poraz ublažiti, ko
so domači močno želeli na-
sprotnike poraziti z večjo ra-
zliko ter pri tem naredili pre-
več napak v napadu in obram-
bi. Povratna tekma bo prihod-
njo soboto, 17. aprila, v Kozi-
ni, boljši z obeh srečanj pa bo
polfinalist končnice. Pred tem,
v sredo, 14. aprila, bo Drava v
Celju odigrala prvo polfinalno
tekmo pokalnega tekmovanja
z najbolj.šo slovensko ekipo
— Pivovarno Laško.
Zadetke so v soboto dosegli:
Hrnjadovič 6, Neno Potočnjak
5, Novak in Sabo po 3, Terbuc
2 ter Sagadin in Alan Po-
točnjak po enega, nastopili pa
so še vatarja Pintarič in Ga-
berc ter Mikulič, Mešl in
Belšak.
VELIKA NEDELJA
V POLFINALU_
V končnici vzhodne skupine
druge lige so igralci Velike
Nedelje zmagali tudi na po-
vratni tekmi v Celju (23:16), v
polfinalu pa se bodo pomerili
z zmagovalcem tretje tekme
TKI Hrastnik — Radgona.
ZAČELI TUDI
V TRETJI LIGI
V prvem kolu nadalje-
vanja prvenstva vzhodni
skupini tretje lige je druga
ekipa Drave v Ptuju po
boljši igri v drugem polča-
su z 29:17 (13:10) prema-
gala drugo ekipo Radgone.
1.kotar
Trener Drave Ivan Hrupič napoveduje menjavo vratarja. Gaberc bo za-
menjal Pintariča in ubranil sedemmetrovko.(Foto: I. kotar)

Lisca - Dihava i5:ti(8gi
Ptujčankc niso zdržale priti-
ska derbija v vzhodni skupini
druge lige. Gostovale so pri
drugouvrščeni Lisci v Sevnici
ter v napeti in nervozni igri
zamudile priložnost, da se od
zasledovalk odmaknejo za
večje število točk. Do 40. mi-
nute je bil rezultat neprestano
tesen, nato je nastopila obdob-
je, ko so bile Ptujčankc v
igrišču vedno z igralko ali ce-
lo dvema manj, kar so do-
mačinke izkoristile in povedle
za šest golov. Kljub porazu pa
so Dravašice še naprej na
prvem mestu.
DRAVA: Lašič, Horvat,
Šoba 1, Malek 1, Žalar 1, Far-
kaš 2, Topolovec 4, Mlakar 1,
Munda 1, Kaučevič, Jurkovič,
Karnekar.
V petek, 9. april a bo ob
20.uri v športni dvorani Cen-
ter tekma DRAVA —
BREŽICE. M.B
ŠPORT SERVIS
DAVORIN MUNDA
PTUJ - SLOVENSKI TRG 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS \
• servis in popravila dvokoles
• napenjanje loparjev za squash
tenis m badminton
• popravilo ribiške opreme
Branik li — Ptuj 3:2
Športna dvorana I. gimnazi-
je, gledalcev 100, sodnika
Jarc (Maribor), Masten (Ptuj).
Ptuj: Zrnič, Gojkošek, Mar-
ta in Marjeta Emeršič, Godec,
Lipovec, Zenunovič in Ules.
Poldrugo uro dolg odbojkar-
ski boj izjemno borbenih in
enakovrednih ekip se jc
končal uspešno za domačo
ekipo, čeprav jc že kazalo, da
bo zmaga Ptujčank gladka, saj
so hitro povedle z 2:0 v nizih.
Mimogrede naj omenimo, da
so tokrat za Branik zaigrale tri
igralke prve ekipe. V nasled-
njem kolu se bo ekipa Ptuja v
športni dvorani Center pome-
rila z ekipo Mislinje, ki je že
štiri kola pred koncem osvoji-
la naslov prvaka II. državne li-
ge. Srečanje bo v soboto, 10.
aprila, ob 14 uri. I. Z.
V Mladiki bo 340 najboljšilt
$loven$Mh strelcev
v soboto in nedeljo bo v
športni dvorani Mladika držav-
no prvenstvo v streljanju z
zračno pištolo in puško, ki se ga
bo udeležilo kar 340 članov in
članic, mladincev in mladink iz
vse Slovenije. Otvoritev tekmo-
vanja, ki se ga bo udeležil tudi
poveljnik TO in predsednik
Strelske zveze Slovenije Janez
Slapar, bo v soboto ob 8.30, za-
ključek pa v nedeljo ob 17. uri.
Pri sami organizaciji tekmovan-
ja je SD Jožeta Lacka veliko
pomagal ptujski učni center TO
in glavna pokrovitelja, sloven-
sko Ministrstvo za notranje za-
deve in SO Ptuj. Med tekmoval-
ci bo olimpijec Rajmond De-
bevc, po medaljah pa bodo po
vsej verjetnosti posegli tudi do-
mači strelci Janez Štuhec in
Alojz Trstenjak pri članih, Go-
razd Selinšek pri mladincih in
Majda Raušl pri mladinkah.
McZ
mmmm
Liiijana Vogrinec druga
KK POETOVIO je v Ptuju
organiziral PRVO l^RŽAVNO
KARATE PRVENSTVO za
člane m članice, ki je bilo v
sabolo, 3.aprila, v športni
dvorani Mladika. Za naslove
državnih prvakov se je pome-
rilo 76 karateistov iz 24 klu-
bov. Generalni sponzor je bila
skupščina občine Ptuj, ki je
vsestransko podprla ta izredno
pomembni dogodek v karate-
ju. Otvoritveni govor je imel
predsednik občine g. Vojteh
Rajher, domači klub pa je iz-
vedel ekipno demonstracijo
karateja, kakršne v Sloveniji
še niso videli.
Od Ptujčanov je najboljši
rezultat dosegla Liiijana Vo-
grinec, ki je osvojila 2. mesto
v športnih borbah srednje ka-
tegorije. V I. kolu je z rezulta-
tom 6:1 premagala Simono
Šemcn iz Murske Sobote, v 11.
kolu pa s 4:2 Vando Omejc iz
Šiške. Finalno borbo je s 3:6
izgubila z Darjo Kramar iz
Ljubljane. Po mnenju .sodni-
kov je bila to najboljša borba
med ženskami, za katero je or-
ganizator podelil tudi nagra-
do. Liiijana je s tem postala
viceprvakinja Slovenije in se
uvrstila v ožji izbor za repre-
zentanco, ki bo 15. maja sode-
lovala na evropskem prven-
stvu v Pragi.
Med člani, ki so imeli borbe
v absolutni kategoriji (30 tek-
movalcev), je za KK Poctovio
nastopil Andrej Cafuta, a ga je
v I. kolu z 1:2 ustavil Roman
Špitalar iz Kranja. Prvak te di-
scipline jc postal Andrej Ko-
derman iz Ljubljane. Po oce-
nah sodnikov sta najlepšo bor-
bo prikazala Bojan Porš iz
Maribora in Jaka Šarabon iz
Kranja. V absolutni kategoriji
še vedno prevladujejo starejši
tekmovalci, saj jim je ta disci-
plina pisana na kožo.
V katah posamezno za člane
(16 tekmovalcev) sta iz Ptuja
nastopila Andrej Cafuta in Al-
joša Horvat. Andrej je s kata-
ma Enpi in Sochin osvojil 6.,
Aljoša pa 9. mesto. Zmagova-
lec je Arnold Skuhala iz Ruš
pred Kristoferjem Štemberger-
jcm iz Ilirske Bistrice.
Organizator je za najboljše
sojenje nagradil Rajka Saba, ki
jc na začetku prvenstva, kot
predsednik sodniške komisije,
podelil priznanja secbnim čla-
nom KK Poctovio za uspešen
nastop na svetovnem prvenstvu
v Miskolcu decembra lani.
V. S.
14 — LITERARNA STRAN
8. APRIL 1993
TEDNIK
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
VOJNA —MIR
(Razmišljanje)
i Nedeljsko jutro je. Sonce sije ^
.^ikozi okno in me s svojimi žar-.
Ki boža. dokler se ne prebudim. \
l^eno mežikam v novo jutro. \
Vključim radio. Iz njega se sliši j
fireščeč glas novinarja: "Boji v j
felH se nadaljujejo že od zgod-j
pjili jutranjih ur. Območje Sara-^
^•va je že tretji dan brez elektri-j
,J^e in vode ... Četniki so zausta-j
{vili konvoj humanitarne pomo-1
ti. namenjene okupiranim ob-]
moč j cm. Vedno več žrtev med ^
civilnim prebivalstvom ..."        j
Ne! Ne bom poslušal! Izklju-1
čim radio. Nedeljsko jutro. I,e-';
žim v topli postelji, medtem ko
marsikateri otrok tam doli spij
na tleh ali pa celo trepeta zaj
svoje življenje, življenje svoje'
matere, očeta ...
Lačen sem. Stopim v kuhinjo,;
kjer že čaka pogrnjena miza z ]
zajtrkom. Na tisoče otrok že več:
dni ni zaužilo ne zajtrka ne ko-;
sila in ne večerje. Mnogo,^
premnogo jih je že umrlo od la^;
kote. In zakaj? Zaradi vojne! Vi
kuhinjo stopi mama. Nasmehne:
se ini in me poboža s pogledom.;
Toplo me pozdravi. Za njo pride i
oče, čeprav mi samo pokima v i
pozdrav, me vendar pozdravi. 1
Marsikateri otrok že dolgo ni i
videl ne očeta ne matere. Nihče i
mu ne pokima v pozdrav, nihče j
ga ne poboža, pa čeprav samo si
pogledom. Čeprav sem bil še-
pred nekaj trenutki lačen, lakotej
na občutim več. Oče mi reče:;
"Najej se. Mi smo že jedli. Da-'
nes bomo obiskali babico." V
kuhinjo stopi še starejša sestra:'
"Gotovo bo spekla potico. Joj,:
kako se že veselim." Ja. Ba-;
bičina potica je zares okusna.]
Nihče ne speče tako dobre poti-]
ce kot naša babica. Usedem se,
za mizo in počasi pijem ka-'
vo.Če bi lahko, bi nesel cel kosi
potice, ki jo bom dobil od babi--
ce, nekomu, ki svoje babice ne;
more obiskati zaradi vojne. Mo--
ja babica bi zanj zagotovo spe-:
kla celo potico. A koliko je ta-j
kih otrok, ki bi potrebovali šel
mnoge druge stvari. A babičine
potice bi bili zagotovo veseli, še
posebej, če bi jo spekla njihova
draga babica.
Simona Puhar, 8.a OŠ Mladika
MOJ NAJLJUBŠI
KOTIČEK
Ura je odbila devet in ugasnila
sem luč ter utišala radio. Legla
sem v posteljo, a ker .sem že po-
poldne eno uro spala, nikakor ni-
sem mogla zaspati. V sobo se je
prikradel inrak. Tedaj pa sem za-
čela opazovati svoj mračni ko-
tiček.
Ob severni steni stoji velika
omara s steklenimi vrati. Zagle-
dain dvoje živoi;dečih oči. Kaj
neki bi to bilo? Še bolj napnem
oči. Oddahnem si. Seveda, tp je
moj pajacek iz cunj. Šele
prejšnji dan sem ga položila v
omaro. Lesena miza ob omari
se mi zdi nekam pusta, čisto
drugačna kot takrat, ko sedim
ob njej in sanjarim, namesto da
bi se učila. Kaj pa se svetlika na
steni?
Aha, okvir stenskega ogleda-
la. Vse se mi nenadoma zazdi
temno, žalostno in skrivnostno.
Tudi vrata, velika vrata, pol me-
tra oddaljena od mize, so nekam
tuja. Spomnijo me na predor, ki
vodi v nenavaden svet, skrivno-
stno deželo, kjer živijo popol-
noma drugačni ljudje od nas.
Svoj pogled usmerim proti veli-
kim vgrajenim oknom. Spreleti
me nenevaden občutek. Zazdi
se mi, da izza zaves škilijo veli-
ke zlovešče oči. "Dekle, spet si
nekaj domišljaš," potolažim sa-
mo sebe. Spremenim svoj po-
ložaj v postelji. Omara, ki stoji
ob južni steni, postaja čedalje
manjša. Zazdi se mi, da je soba
mnogo večja kakor podnevi.
Stenska ura začne tiktakati gla-
sneje, vedno glasneje ji utripa
njeno železno srce. Kakor da v
tem trenutko potekajo njene
zadnje minute, zadnje sekunde.
Stol sredi sobe seje spremenil v
pošast,  ki  me  bo  zdaj  zdaj
požrla. Moj pogled postaja če-
dalje bolj moten in niti ne vem,
kdaj zaplujem v deželo sanj.
Ko sem se naslednje jutro pre-
budila, se mi je soba spet zazdela
prijetna, vabljiva, lepa, samo mo-
ja. Vesela sem, da imam v hiši
svoj lastni kotiček, kamor se lah-
ko zatečem v prijetnih in nepri-
jetnih trenutkih. Seveda, podnevi
je mnogo lepša in prijaznejša ka-
kor ponoči.
Petra Fosnarič, 7.b
OŠ Gorišnica
TRIGLAV —
SIMBOL
SLOVENSTVA
Triglav je zaprisežen cilj vseh
Slovencev, zato se je tudi naša
družina odločila, da ga obišče.
Poiskali smo nahrbtnike, jih na-
polnili s hrano in pijačo ter
počakali, da se prehudi nasled-
nje jutro. Rano zjutraj, še pre-
den se je sonce pošteno prebu-
dilo, smo vstali, se oblekli, od-
nesli nahrbtnike v avtomobil in
že smo drveli, kolikor je pač po
naših cestah mogoče, proti Po-
kljuki.
Najprej smo se ustavdi na plani-
ni Konjščici v bližini prelepe
kmetije, nato pa smo nadaljevali
pot mimo Slemena in Zagona pro-
ti Vodnikovemu domu. Tam smo
si privoščili daljši počitek in mali-
co. Steklenice smo napoindi s kri-
stalno čisto vodo, si osveždi noge,
nato pa nadaljevali pot proti Kre-
darici. Šele tedaj smo spoznali, da
nismo posebej vzdržljivi, zato
smo morali večkrat počivali. Mi-
moidoče smo spraševali, koliko
hoje je še pred nami. Pogled na
črede ovac nas je razvedril. Poti-
hem smo že vsi vzdihovali: "Tri-
glav, se boš pokazal ali ne?"
Končno smo zagledali streho do-
ma na Kredarici. Vzkliknila sem:
"Smo že tul Še malo, le še nekaj
korakov!" Z močmi smo bdi že
čisto pri koncu. Ali je šel rezervi-
ral sobo, mi pa smo posedali in si
privoščUi enolončnico. Doma bi
se verjetno nad njo zmrdovala, a
ta se mi je zdela božansko dobra.
Po večerji smo legli k počitku in
zaspali kol polhi.
Zjutraj smo zgodaj vstali. Poču-
tili smo se dovolj močne za vzpon.
Prvi se je začel vzpenjati brat Mit-
ja, nato ali. sleddi pa sva midve z
mamico. Z nenadkriljivim |x:)nosom
v srcu smo se vzj^^njali po zavaro-
vani stezi. Ali nas je sproti opozar-
jal na prežeče nevarnosti. Že smo
se znašli na malem Triglavu.
Občudovali smo prelepi sončni
vzhod. A naš cdj še ni bil dosežen.
Torej, pogumno naprej. Tu in lam
smo se morali prijeli za jekleno vrv
ali klin. Ne morem opisati, kako
srečna sem bUa. ko smo prispeli na
vrh. Ali me je pocukal za rokav in
rekel: "Poglej, od tu je razgled na-
jlepši. V jasnem vremenu lahko vi-
dimo Trst. italijanske in avstrijske
vrhove, naš prelepi alpski svet.
Blejsko in Bohinjsko jezero." Sle-
dd je planinski krst, fotografiranje
in pot po Dolini Triglavskih jezer.
OdločUi smo se, da bomo v bližini
jezer tudi prenočili. Našlo se je ne-
kaj pogumnih mož. ki so se v lede-
rio hladnem jezeru tudi okopali.
Čisto nepričakovano smo naleteli
na prijatelje in izmenjali čudovite
vtise s pohoda.
Naslednji dan smo obiskali še
Komno. zavili pa smo tudi proti
Slapu Savica. Res je tako veliča-
sten, kol ga opeva poet 1 "ranče
Prešeren. Ob neokrnjenem Bohin-
jskem jezeru smo preživeli Se dva
nepozabna dneva. Res je lepa ta
naša Slovenija.
Nataša Šcgula. 7.b
OŠ Gorišnica
OGLED
TISKARNE
V MARIBORU
v ponedeljek, dne 25. 1. 1993.
smo se odpravili na ogled mari-
borske tiskarne, kjer je zapo.selnih
600 ljudi. V mariborski tiskarni
izdelujejo in tiskajo časopi,se.
zvezke, revije, prospekte, čestitke,
mape. različne knjige in učbenike.
Za tisk so zelo pomembni stroji,
ki tiskajo na pole papirja ali karto-
na posamezne barve, obrezujejo,
lepijo in tudi šivajo knjige. Ti-
skarno smo si ogledali pod vod-
stvom vodiča.
Marsikaj smo izvedeli. Ker mi je
bil v tiskarni najbolj všeč nastanek
knjige, vam ga bom tudi opisala.
Najprej mora tiskarna imeti roko-
pis, da lahko lektor besedilo pregle-
da. Nato v meternici opravijo pre-
lom strani, določijo iornial in
dolžino vrste. Rokopis postavijo po
straneh na polo in ga prenesejo na
filme tako, da dobijo končno obli-
ko. Montažo — milimetrski papir
in kopije dajo v strojni tisk. V
knjižnem bloku so določene barve
in stroji. Ko je knjiga natiskana, jo
dajo v knjigoveznico. Tam vse zgi-
bajo in nalagajo na pole. Nato knji-
go šivajo ali lepijo in jo pritrdijo na
platnice. Na koncu še knjigo samo
obrežejo. Takšen je postopek pri
nastanku knjige.
V tiskarni sem se naučila marsi-
kaj novega in tudi zanimivega. Za
nastanek knjige so potrebni spo-
sobni in spretni ljudje. Imeti mo-
rajo spretne roke, zelo dober vid,
občutek za obliko in barvo. V svo-
je delo vlagajo ti ljudje mnogo
truda, ki ga morami) spoštovali tu-
di mi in s knjigo primerno ravnati,
saj je del našega življenja.
Nina Prigl, 6.a
OŠ Boris Kidrič. Kidričevo
Foto Martin Ozmec;
IVAH OiMEilMAN:^ DVODOMCI
Na kratko O avtorju
Zbirka črtic in novel Ivana Cimermana DVODOMCI
ubeseduje življenjsko in bivanjsko i/kušnjo njegovih pre-
prostih, v vsakdanje težave in skrbi, veselja in žalosti za-,
predenih junakov, večinoma zdomcev, ki se pehajo po;
svetu za večjim kosom kruha, razpetih med staro jn novo
domovino, med klicem rodne grude in željami ter potre-^
bami iskanja nečesa novega.
Pisatelja sta pri pisanju
vzpodbujali resnična in nepot-
vorjena stvarnost ljudi, ki jih je
srečeval in spremljal njihovo živ-
Ijensko usodo, in notranja nuja
lastne ustvaijalne domišljije.
Tudi v vsebinsko-motivnem
pogledu se v Dvodomcih kaže
nekakšna dvojna optika, kljub
temu pa zbirka izpričuje sklen-
jeno, harmonično celoto.
Pisatelj, ki se loteva opiso-
vanja zdomskega sveta in nje-
govih dilem, je zmeraj v nevar-
nosti, da ga navezanost teh ljudi
na doiTiači kraj in domovino ne
zanese v nevarno bližino preti-
rane sentimentalnosti in slad-
kobnosli. Ivan Cimerman se je
tem čerem znal spretno izogniti.
Njegove novele in črtice v
Dvodomcih so pristne, nepona-
rejene, iz njih izžareva prvinska
moč, ki potrjuje pisateljevo iz-
povedno izrazitost in pravo me-
ro okusa.
Ivan Cimerman. naš ptujski
rojak iz Budine. rojen 23. marca
1938, je o sebi zapisal, da ga je
oblikovalo njegovo rodno okol-
je, iz katerega je zrasel silno ve-
lik in močan, oplemeniten z ge-
ni svojih staršev, o katerih go-
vori nadvse spoštljivo. Svoj
prvi literarni honorar je dobil
po zakrpanih hlačah in shujašni
ritki, ker je na tablo zapisal
smešno pesem o svoji učiteljici.
Njegovo ime se je prvič poja-
vilo 1967. leta. ko je skupaj s
štirinajstimi soavtorji sodeloval
pri zbirki ŠTIRINAJSTI, ki je
izšla v študentski samozaložbi.
Drugo njegovo delo je zbirka
pesmi VISOKI OGNJI, ki je
izšla leta 1971 pri Državni za-
ložbi Slovenije. 1982. leta izi-
de pri Pomurski založbi zbirka
pesmi SLAMNATA VDOVA.
Leta 1984 je sodeloval pri zbir-
ki aforizmov jugoslovanskih av-
torjev, ki je izšla pri Cankarjevi
založbi z naslovom TA^ PA-
MHTNH. zbral pa jih je Žarko
Petan. Leto dni kasneje je pri
Založbi Obzorja iz Maribora
izšla njegova zbirka novel in
črtic ZHLHNl GRHBENI. 1986.
leta pa pri Delavski enotnosti
zbirka za otroke NHUGNAN-
KH. ki je še istega leta doživela
ponatis. Zanimiv je znanstveno-
lantastični roman SISTHMCl
IN ROBOTRONCl. kije izhajal
kot podlistek v Večeru pomladi
1991. Maja 1991. leta pa je pri
Prešernovi družbi izšla knjiga o
slovenskih izseljencih v Hvropi
in Avstraliji. Tik pred izidom je
njegovo delo — zbirka aforiz-
mov z naslovom LKT SVO-
BODNIH BUMHRANGOV.
Ima tudi napisan roman, ki pa
še ni zagledal "luč sveta" —
VAŠKA LEPOTICA. VT
Mo/ mali velikan
Kaj je dom? Je dom narod, jezik, tvoja vas, tvoja do-
mačija, tvoja država? Ima vsak človek svoj notranji in zu-
nanji dom?
V času znanstvene fantastike
ni zame nič bolj fantastičnega,
kot so usode malih ljudi iz
Slovenskih goric, Haloz, Prek-
murja, s Ptujskega in Drav-
skega polja v surovem soočen-
ju z življenjem. Pri delu z iz-
seljenci, ki vsak dan kri zorijo
po svetu, sem postal čuječ so-
potnik teh garaških, vztrajnih
in dohrovoljnih, do neha vzne-
senih veseljakov in do pekla
razžaloščenih kljubovalcev, ki
se spoprijemajo s svetom. Za-
kaj so odSli?
Najprej bi se radi znebili
svoje revščine in si sklesali
svojo podobo. Moji mali ljud-
je niso "tretja univerza", pač
pa "tretja osemletka", saj jih
je večina odšla v svet brez
znanja in poklicev, a tudi
"tretja univerza" se je morala
z novimi diplomami drugič
dokazati v tuji deželi. Usode
teh ljudi pa so mnogo pri-
vlačnejše, pn'obitnejše in bolj
temeljne kot one, druge, reci-
mo jim - intelektualne.
Moji "junaki", mali velika-
ni, govorijo več jezikov v
okrilju materinega: jezik kre-
tenj, jezik "delovnega medbe-
sedja", jezik, ki ga razume za
glasbo uglašeno uho, skrit v
melodijah posameznih zasel-
kov in vasi. Ravnine rojevajo
drugačne govorice kot hribi.
saj zavisi človekov glas od
kraja nastanka. Hribovci so
redkobesednejši, ravninci sko-
raj klepetavi. Ljudje, ki so
zrasli z zemljo, ogovarjajo
živali, celo rastline in reči v
tesnem sožitju z njimi. Z-ato
moraš najprej poklekniti na
Zemljo, njihov temelj in tem-
pelj, da se ti odpre tudi onkraj
zaznavnega in jim prisluhneš,
da postaneš bližji Velikemu
odmevu.
Če nosiš v sebi prostor za
velik glas tvojega plemena, se
ta odmev postoteri, ko govori-
jo. Iz njega izkristaliziraš
najčistejše odtenke.
Vsi ti moji mali velikani!
Samo prisluhnil sem jim lah-
ko, s spoštovanjem zapisal,
kar so mi pripovedovali, rahlo
prepesnil prerobato besedo ali
izraz, a ostal zvest, čimbolj
zvest izvirniku ali izvirnici.
Potem sem tiho odšel s "ple-
nom", z željo, da bi v ljudeh,
ki bodo prisluhnili temu žive-
mu utripu zgodb, zadoneli po-
odmevi usod naših DVODOM-
CEV. Po svetu blodijo kot
"grešne duše", v svoje veselje
ali korist ali zaradi grehov
domovine. Dvodomci navzven
in navznoter, ki najbolje
slišijo le en zven, zven domače
govorice.
Nova vas, Gorišnica, Ptuj,
Ljubljana, Coober Pedv, Av-
stralija, Ptujska Gora, Mur-
ska Sobota, 3. 5. 1991.
V ŠVABLANDIJO PO
MARKE, PA ŽEMLJICO
NAZAJ
Kako je 61-letni Jakob Po-
točnik iz Nove vasi oženil
vdovo z dvema nezakonskima
otrokoma, ji zaslepljen prepi-
sal polovico svojega posestva
in ji ga iztrgal nazaj?
Obronki vinorodnih gričev,
na katerih stoji Nova vas, se
spuščajo k najstarejšemu me-
stu na Slovenskem, Ptuju. Ob-
jemajo ga z zelenimi vejami
mladih jablan, s skuštrano
grivo akacij, ki so v maju kot
neveste. Objemajo ga z ra-
zredčenimi, majhnimi gozdovi
hrastja, borovcev in gabra.
Lapor rodi domači pijači i za-
belo in šmarnico in mehča
zgovorne, dobrosrčne značaje
ljudi. Zadnja s slamo krita ko-
čica se vojskuje z novoba-
ročnimi gradnjami, ki so jih
prinesli zdomci iz osrčja Švice
ali Nemčije, ne da segli v stro-
ko domačemu arhitektu. Tako
vsajajo nekaj tujerodnega v
domačo prst. Na desnem bre-
gu Drave sklepa temnozeleni
prstan nad polji veriga zele-
nih grebenov Haloz.
Dandanes se že spušča do
pr\'ih nežno cvetočih trat asfal-
tna cesta, ki zavije pred stoletno
opekarno v močvirnem Žabjaku
na tri konce. Iz te prsti si še ne-
kateri kmečki dvoživka rji slu-
žijo svoj tanki kos kruha, zidajo
in pokrivajo strehe graditeljem.
Mogočna, na novo zidana
hiša, ki se dviga zadaj za braj-
dami, je odsekala polovico
skromne kočice, v kateri še pre-
bivajo oče. Sin ga je zazidal, a
izpod slamnate strehe ga ne mo-
re privabiti. Pod njo prebiva v
kočici sam samcat kot pradavni
branilec pravic in posestnišl<e
moči.
Kočice se drži s slamo krit
prizidek, pod katerim stojijo
traktor, kosilnica, puhalnik, ob-
račalni stroj in cisterna tipa
creina. To izumetničeno ime
ima trebušasti kotliček iz Kran-
ja kot zgodovinsko sled tujega
gospostva. Napolnijo ga za
škropljenje drevja in prevažanje
raztopin zahrbtne, strupene ke-
mije, ki se useda na travnike in
pronika v talnico, da omamlje-
ne čebele ne vedo več, ali naj še
nabirajo med ali ne, kmetje pa
se vode bojijo.
Ščene, križanec med bemar-
dincem in nemškim volčjakom, se
s peno na gobcu nemočno vzpen-
ja, a zarjavela veriga ga suva na-
zaj, v priklenjeno ponižnost. Ko
se sredi hrahmsti prestraši
zažuganega kamna, se potuhne v
uto iz surovo zbitih desak.
Rejene, vase zaverovane ko-
koši kljujejo bogato pičo. Z gre-
de razmajanega voza naznanja
mogočni petelin, da je vse, kar
kljuva, pod njegovim budnim
očesom, samo njegovo, da piitke
kokodasajo zanj in da ga mi,
hranodajalci, motimo. Z.ato
vznemirjeno obkroža najlepše
nesnice, ki vdano počepajo, ko
pridejo na vrsto.
V vrata butnem scela, po do-
mače. V lanski zimi nam je go-
spodar spravil pujske iz kože in
v skrinjo in botroval dvema ve-
selima dnevoma in eni nori,
candrasti noči.
SE NADALJUJE
TEDNIK
H. APRIL 19iil
ZA RAZVEDRILO

18 — OGLASI IN OBJAVil
8. APRIL 1993 ^ TEDMIR
TEDNIICjz±..^!!£iLi22i
OGLASI IN OBJAVE ~~ 19
Ormož - zlata poroka
v soboto, 27. marca, sta v Ormožu praznovala /lato poroko Hedvika in Ciril Meško s
Hajndla. Svečanost, ki so jo opravili v o/jem družinskem kro^u, je bila najprej v or-
moški poročni dvorani, nato pa v velikonedeljski cerkvi, kjer soju s priložnostnim kon-
certom počastili pevci Komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja.
Hedvika in Ciril Meško v ormoški poročni dvorani.
Zlati par je zakonsko zvezo
sklenil 23. marca 1943. leta pri
Veliki  Nedelji.  Zlata  nevesta
Hedvika. ki se je pred poroko
pisala Anderlič, je rojena 8. ok-
tobra 1923. leta. zlati ženin Ci-
ril pa 4. julija 1919. oba pa sta
rojena na Hajndlu. ♦
Mama Hedvika je doma go-
spodinjila in skrbela za družino,
oče Ciril, ki se je izučil za mi-
zarja, pa je vse do upokojitve
delal v gradbeništvu pri mari-
borskem Gradisu. V zakonu so
se jima rodili štirje otroci, trije
sinovi, Fric. Darko in Kmil, ter
hčerka Avrelija. Dva sinova
imata v neposredni bližini
družinske domačije hišo, tretji
je v Ormožu, hčerka Avrelija pa
živi v Laškem. Njuno jesen
življenja razveseljuje še osem
vnukov in en pravnuk.
Kljub temu, daje njuno zdrav-
je že načeto, še vedno skrbita za
dom in se veselita vseh obiskov
svojih otrok ter vnukov in pra-
vnuka. Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Zlatoporočenca Potočnik
Pred matičarjem v poročni dvorani — Foto: Langerholc
V soboto, 27. marca, jc bila v
poročni dvorani v mestni hiši v
Ptuju slovesnot zlate poroke.
Zlatoporočenca sta Emil in Sta-
nislava Potočnik iz Zgornje
Hajdine 112.
Emil Potočnik je bil rojen 12.
12. 1919 v Poljčanah. Stanisla-
va, rojena Furek. pa 3.4.1922 v
Staršah. Poročila sta se 28. mar-
ca 1943 v Staršah. Oba sta po
poklicu trgovca in sta v tej stro-
ki delala do upokojitve. V zako-
nu sta imela in vzgojila tri otro-
ke, ob zlatem jubileju pa se ve-
selita tudi ob šestih vnukih. Zla-
toporočencema tudi naše čestit-
ke in dobre želje! FF
Zlati par Sternad
v soboto. 3. aprila sta bila v
Ptuju slovesno razglašena za zla-
toporočenca Franc in Marija Ster-
nad iz Stražgojnce 24 v KS Cir-
kovce. Franc je bil rojen 27. 2.
1913 v Duisburgu v Nemčiji.
Marija pa 26.5.1913 v družini
Male v Pongercah. Poročila sta se
4. aprila 1943 v Cirkovcah. Po
vojni se jc Franc vozil na delo v
Maiibor, Marija pa je delala do-
ma, skrbela za dom in družino.
Imela sta 3 otroke, najmalajšega
jima je iztrgala kruta bolezen,
česar še danes ne moreta prebole-
ti. Ponosna sta na 6 vnukov in tu-
di že pravnuka. Vse življenje sta
živela skromno in sla si vedno
znala drug drugemu pomagati.
Zlatemu paru tudi naše čestitke in
dobre želje. F.F.
Po 50 letih znova pred matičarjem — Foto: Langerholc
Zlatoporočenca Hernji
Slovesno in prisrčno, ko sta babica in vnukinja sočasno nevesti — Fo-
to: Langerholc
V poročni dvorani v mestni hi-
ši na Ptuju je bila v soboto, 3.
aprila prisrčna slovesnot. Pred
pooblaščenega predstavnika ob-
činske skupščine in matičarko sta
stopila Andrej in Marija Hernja iz
Spolenjakove 18 v Ptuju, skupaj s
svojo vnukinjo in njenim ženi-
nom. Tako so združili zlato in
"zeleno" poroko.
Andrej seje rodil 7.10.1919 v
Pavlovcih pri Ormožu in se je
izučil za lončarja. Samostojno
obrt je opravljal v Ptuju, ljudje
ga poznajo kot izkušenega in
delovenga lončarksega mojstra.
Marija z dekliškim priimkom
Tetičkovič je bila rojena 3. 3.
1924 v Gradišču pri Cirkulanah
in se je izučila za šiviljo. V za-
konu sta se jima rodili dve hčer-
ki. Ob zlatem jubileju se veseli-
ta oh petih vnukih in pravnukih.
Čestitkam in dobrim željam se
pridružuje tudi uredništvo. F.F.
Črna kronika
Oba voznika ranjena
v čelnem trčenju
Po regionalni cesti od Lovrenca na
Dravskem polju proti Apačam je v
ponedeljek, 29. marca, okoli 15. ure
vozil osebni avto Bcno Belca iz Se-
sterž 71, KS Majšperk. Pred Apačami
je zaiieljal na nasprotni vozni pas, po
katerem je prav tedaj prii^djala z
osebnim avtomobilom Darja (irahel
iz Koritnega 5. tudi KS MajŠ|XTk. V
čelnem trčenju sta se voznik golfa in
voznica juga hudo ranila.
Deklica umria
pod plugom
V torek, 30. marca, popol-
dne se je 2-lctna A, F. ij^rala
na dvorišču stanovanjske hiše
v Novincih, KS Vitomarci.
Med igro se je deklica obesila
na ojjrodje dvobrazdnega plu-
ga, zato se je plug prevrnil.
Deklica je padla na hrbet,
plug pa je stisnil njen prsni
koš. Zaradi hudih poškodb je
umrla na kraju nesreče.
Z motornim kolesom
pred avto
Po cesti od Vidma proti Lanco\i
vasi se je v petek. 2. aprila, okoli
10. ure peljal z motornim kolesom
79-letni Simon Cafuta iz Zgornje
Pristave 43. KS Dolena. Pri Lancovi
vasi je v križišču s prednostno magi-
stralno cesto zapeljal nanjo, ne da bi
se prepričal če lahko to varno stori.
Zaradi tega je trčil z osebnim a\io-
mobilom, s katerim je prav tedaj po
magistralni cesti pripeljal Adjko
Ptič iz Zagreba. V trčenju se je .Si-
mon Cafuta hudo ranil.
Voznik umri, sopotnica
iiudo ranjena
v soboto, 3. aprilu, ob 11,45 jc
po magistralni cesti proti Ptuju
vozil osebni avto 38-ietiii Stani-
slav Hojžar iz Scncšcev 30, KS
Velika Nedelja. V (Jorišnici mu
jc nasproti pripeljal tovornjak s
polpriklopnikom, ki ga jc vozil
madžarski državljan Mihaly Ro-
naszcki iz Budimpešte. Tovor-
njak je prehiteval vozilo avto-
šole z vidno oznako L in tako za-
peljal na levi vozni pas. Hojžar
sc jc s svojo zastavo 128 umikal
skrajno desno, vendar jc tovor-
njak s prednjim levim delom si-
lovito trčil v levo stran osebnega
avta in ga odbil na bankino. Sta-
nislav Hojžar in njegova sopot-
nica Marija Hojžar, prav tako iz
Scncšccv 30, sta bila hudo ranje-
na. Prepeljali so ju v ptujsko
bolnišnico, kjer je Stanislav za-
radi hudih poškodb čez nekaj ur
umrl. F. F.
^aiebna kronika
Rodile so - čestitamo: Matilda
Furjan. Hrastt)vcc 54. Zavrč - Patri-
cijo: .Silva Zoreč. Čučkova }<, Ki-
dričevo - Mojco; Nataša ,^tumlx:r-
ger, Zg. Hai<lina 157. Hajdina - Ro-
ka; Darja Grandl. .^eronova 6. Ptuj -
dečka; .Silva Pravdič. (iajevci 27/a.
Cuirišnica - dečka; Ri)mana (ialun.
Sto|X"rce 55 - .\astii>; Marjeta Ve-
ber. Trnovski Vrh 16. Trnovska vas
- dečka; Nada Petek, TrgoviSče 24.
Velika Nedelja - deklico; Anica
.'^alamija, l'l. 25. Maja 7^. Ptuj - Ale-
na; Klavdija Komet. Pestike 5/a.
Zavrč - Urško; Branka Kaučič, Se-
nešci 33. Velika Nedelja - dečka:
Silva .lauSovec, Runeč 75. Ivajnkov-
ci - dečka; Milena Pintarič. .^trelelo-
va 28. Ptuj - Luka; Silva Pecuh. Za-
gorci 79. Juršinci - dečka; Majda
Zorko. Zabovci 94, Markovci - de-
klico.
Poroke - Ptuj: Alojz Topolovec,
Ciradišče 23 in .Milica .lagarincc,
Jazbina Cvellinska 80; Boris Prelog
in Mojca Masten, Spolenakova ul.
18. Ptuj.
Umrli so: Ana BiŠkup. Sp. Velo-
vlek 53, *1924 - +28. marca 1993;
Alojzija Kovačec, Slojkova ul. 7.
Ptuj. *1913 - +27. marca 1993;
1'ranc Polajžar. ČermožiŠe 27,
*1926 - +26. marca 1993; Daleo
/latnik. .MoiJkanici 97. *I971 - +27.
marca 1993; Martina Ostroško. Lan-
gusova ul. 23. Ptuj, *1923 - +27.
marca 1993; Albin Planine, Scstrže
68, *1919 - +28. marca 1993; Justi-
na Mohorko, Muretinci 45, *1910 -
+ 29. marca 1993; Hliz^ibeta Kuhar.
Kraigherjeva ul. 16, Ptuj. *1911 -
+ 30. marca 1993; Matilda RepiČ.
Ormoška c. 1, Ptuj *1917 - +30.
marca 1993; Ivanka Čatorič, Zabjak
17, Ptuj, * 1920 - +30. marca 1993;
Marija Tirš. Placar 29. * 1923 - +31.
marca 1993; Ana Erjavec. Pestike
33. *1930 - +30. marca 1993; Ru-
dolf Majcen, Nova cesta 10, Ptuj.
* 1910 - +1. aprila 1993.
POPRAVEK
v Tedniku 1. aprila 1993
smo v Črni kroniki pod naslo-
vom "Zgorela kuhinja in
Gozd", navedli napačno gasil-
sko društvo. Pravilno jc: "Na
pogorišču so ponoči ostali
dežurni gasdci iz Cirajcne in bi-
li pripravljeni ukrepati, čc bi se
ogenj znova razplamtel." Priza-
detim se za napako opravičuje-
mo. Uredništvo.