LETO 1 emona proizvodnja trgovina turizem engineering k informator ŠTEV.: Ljubljana december 1971 glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana Predstavljamo vam: Direkcija za zunanjo trgovino Branko Bregar, direktor direkcije za zunanjo trgovino To pot smo se namenili Predstaviti bralcem Informatorja direkcijo za zuna-nio trgovino. Obrnili smo Se na direktorja direkcije ^a zunanjo trgovino tovariša Branka Bregarja, ki je alan našega kolektiva že anaindvajseto leto, da bi Pam odgovoril na nekaj vprašanj. Povejte prosim, tovariš direktor, ali zunanjetrgovinska dejavnost v podjetju °bstaja že od vsega začetka, ali se je vključila kas-Peje in kako? če posežem v zgodovino Pašega podjetja, bivša Prebrana v začetku svojega Poslovanja ni imela zuna-Pjetrgovinske registracije, aPipak jo je dobila šele le- 1953 in še to v zelo ome-ionem obsegu. Zaradi razila trgovinske dejavnosti Se je kasneje povečal tudi °bseg zunanjetrgovinskega Prometa. Posebej povečan obseg je dosegla zunanja tr9ovina v letu 1968, ko sPio se vključili v državne jmnanjetrgovinske posle, razumljivo je, da se je ta-. rat promet znatno povečal 'P ves čas raste v poprečju ža 20 % letno. Naše podjetje se je v Več kot 20 letih razvijalo, sPreminjalo, Kaj v njego-Vem sestavu predstavlja Vnanja trgovina danes? Ker je zunanjetrgovinska Pojavnost rasla in se spreminjala vzporedno s potre-bami notranje trgovine Podjetja, je obseg njene Pojavnosti danes za Emono loko velik, da predstavlja celotnega bruto pro-^ota podjetja. Pred nedavnim ste reor-?0nizirali direkcijo. Kaj vas 16 navedlo k temu in kakš-Pa je zdaj organizacijska sbema direkcije? S kakšni-posli se ukvarjajo posamezne enote? Pred zadnjo reorganizacijo direkcije za zunanjo trgovino smo občutili razbitost in nepovezanost posameznih poslovnih operacij ter konfrontacij v posameznih službah. Zato smo skušali — upam, da uspešno — postaviti takšno organizacijsko shemo, da bi bila zagotovljena enotnost zu- Otvoritveni nagovor pa je imel predsednik delavskega sveta Miran Blaha: Po dolgih desetih letih bo končno ta objekt, ki ga danes odpiramo, služil namenu, za katerega se je začel graditi. V okviru sprejetega zazidalnega načrta Trga revolucije je bila namreč predvidena tudi velika blagovnica, operativno imenovana objekt »D«. Izgradnjo tega objekta je pričelo posebno podjetje, ki ga je leta 1961 ustanovila občina Ljubljana-Center. Tako kot na celotnem kompleksu Trga revolucije so tudi na blagovnici potekala dela nemoteno do leta 1965. V nanjetrgovinskega poslovanja v podjetju in enotno nastopanje podjetja v tujini. Zaradi koncentracije zunanje trgovine se je delo znotraj direkcije strnilo v štiri sektorje: sektor A — izvoz poljedelskih in gozdnih produktov, živine, mesa, mesnih tem letu reforme pa so bila vsa dela ustavljena. Tako je delo počivalo skoraj tri leta tj. do leta 1968. Med tem časom je občina Ljubljana-Center iskala novega investitorja, za kar se je odločil bivši Agrokombinat »Emona« in izgradnja se je nadaljevala. V začetku leta 1970 pa se je Agrokombinat pripojil k bivši »Prehrani« in tako je investi-torstvo prevzelo podjetje »EMONA«. Do takrat je bilo v prvo fazo izgradnje vloženih že 4 milijarde S dinarjev. Zopet je zmanjkalo sredstev za nadaljnjo izgradnjo. Vodstvo in kolektiv »EMONE« (Nadaljevanje na 3. strani) izdelkov ter uvoz južnega sadja; sektor B — uvoz krme, zaščitnih sredstev za poljedelstvo in živinorejo, uvoz kave, čaja in ostalega kolonialnega blaga; sektor C — uvoz opreme vseh vrst, uvoz blaga za konsignacijska skladišča in zastopanje tujih firm; sektor D — uvoz in izvoz alkoholnih in brezalkoholnih pijač, raznega reprodukcijskega materiala za industrijo, izvoz blaga za diplomatska predstavništva ter izvajanje zunanjetrgovinskih poslov, ki so pod posebnim zunanjetrgovinskim režimom, kot so na primer sejmi, maloobmejni promet itd. Poleg sektorjev se del dejavnosti zunanje trgovine opravlja v konsignaciji Koper, ki se ukvarja z oskrbo ladij in drugih sredstev v mednarodnem prometu, s prodajo blaga iz konsig-nacije v duty free trgovine in z oskrbovanjem jaht. Dejavnost posameznih sektorjev predstavlja dejavnost cele direkcije. Ti posli se opravljajo različno. V enakem obsegu, kot uvoz vseh vrst blaga za potrebe podjetja in ostalih dejavnikov v gospodarstvu, opravljamo izvozne, re-eksportne- kompenzacijske zastopniške posle. Področje dela je torej raznoliko. Z ozirom na posamezne zunanjetrgovinske sisteme v državah, s katerimi delamo, pa so ti posli izredno zahtevni in terjajo od izvajalcev veliko znanja. Pri vsakem delu naletimo na prepreke, probleme. S kakšnimi težavami se srečujete vi pri izvajanju poslov? Če ne govorim o problemu zunanjetrgovinskega sistema, ki se stalno spreminja, je največji problem pomanjkanje dinarskih sredstev, razen tega pa še nelikvidnost nekaterih bank. Brez teh faktorjev pa je zelo težko opravljati zunanjetrgovinske posle, ker ta problematika omejuje (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik mestne skupščine ing. Miha Košak je s prerezanjem traku Maximarket predal potrošnikom. Maximarket že obiskujejo potrošniki Slovesna otvoritev Maximarketa, največje blagovne hiše v Jugoslaviji, je bila 23. novembra 1971 ob 17. uri. Goste, med katerimi so bili najvidnejši predstavniki gospodarskega in družbeno-političnega življenja v Sloveniji, je pozdravil generalni direktor Emone Franc Nebec. (Nadaljevanje z 1. strani) Direkcija za zunanjo trgovino ekspanzijo zahtevnejših poslov, ki terjajo večja finančna sredstva. Ste zadovoljni s poslovanjem v letu 1971? Če upoštevam odgovor na vaše prejšnje vprašanje in vse težave, ki so nas spremljale v letu 1971, sem s poslovanjem direkcije za zunanjo trgovino zelo zadovoljen, saj smo se v glavnem približali realizaciji po zastavljenem programu, katerega, upam, bomo do konca leta izpolnili v celoti. Žal mi je le, da direkciji niso bile dane večje možnosti — govorim o denarju — kajti v tem primeru sem trdno prepričan, da bi letošnji plan znatno presegli. Kakšni so odnosi direkcije zunanje trgovine z ostalimi direkcijami v podjetju? Kar se tiče dela direkcije z ostalimi organizacijskimi enotami menim, da bi na to vprašanje bolje odgovorili direktorji drugih delov podjetja. No, vendar sem prepričan, da so odnosi v redu in to je tudi naša želja. Tovariš direktor, člani kolektiva Emone zelo malo vedo o naših zunanjih predstavništvih. Povejte nam, kaj je njihov namen in kako delujejo? Emona je v zadnjih dveh letih doživela močno ekspanzijo na inozemskem trgu s tem, da smo ustanovili več podjetij in predstavništev v inozemstvu. Te organizacijske enote spadajo v našo direkcijo, nahajajo se v različnih delih Evrope in Afrike. Predstavništva imamo sedaj v Pragi, Budimpešti in v Vzhodnem Berlinu. Podjetja, ki smo jih ustanovili s svojim kapitalom, so Glob- trade Frankfurt s filijalo v Miinchnu, Emona Bau und Handelsgeselschaft GmbH s sedežem v Zahodnem Berlinu, Globmarket v Stockholmu, Aprimex v Nairobiju, mešana družba Socomer v Conakriju. Dogovarjamo se za ustanovitev mešanih družb v Španiji in Avstriji. Vse te enote podjetja v tujini so podaljšana roka naše direkcije, razen tega pa opravljajo še ostale posle na svojem področju. Če upoštevamo vse subjektivne in objektivne težave, ki nas spremljajo od ustanovitve podjetij in predstavništev pa do danes, lahko ugotovimo, da so ta uspešno predstavljala naše podjetje v inozemstvu in nam s tem ustvarila ugled v državah, kjer delujejo. Ker je njihovo poslovanje vezano s področnimi bankami, se je preko teh Emona vključila v njihovo poslovanje, kar je za nas izredno važno. V domovini si je Emona ustvarila ugledno mesto, kaj pa pomeni v zunanjem poslovnem svetu? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Z ozirom na poslovanje Emone s tujimi firmami, bankami in drugimi institucijami, imamo vedno več ponudb iz tujine za sodelovanje z našim podjetjem. Ob tem torej lahko ugotavljam, da je ugled Emone v tujini na zelo zadovoljivi ravni. Doslej zastopamo v raznih oblikah na jugoslovanskem področju naslednje tuje firme: ANKER, Bielefeld, BDR: registrirne blagajne, stroji za knjiženje, mali compu-terji za moderno zajemanje in obdelavo podatkov v trgovini in gostinstvu: MIELE, Salzburg, Avstrija: pralnice za potrebe gostinstva, bolnic in drugih javnih ustanov, stroji za molžo, stroji za pomivanje laboratorijske posode, gospodinjski stroji; GAGGIA, Milano, Italija: express aparati za kavo z mlini, stroji za pripravo napitkov, ledomati, stroji za pripravo smetane, stroji za pomivanje posode, drobni stroji za pomoč v gostinstvu, ESKIMO ekspres aparati za pripravo sladoleda; GUSTAVSBERG, Stockholm, Švedska: kotli in oprema za centralno ogrevanje, sanitarna keramika, okrasna keramika; LILIJA & SONS, Stockholm, švedska: avtomati za zabavo; NORPE, Porvoo, Finska: saune; MELITA, Wien, Avstrija: aparati za filter kavo; BRUNSVVICK, Chicago, ZDA: biljardi, oprema za ribolov, oprema za golf MAC GREGOR, oprema za tenis MAC GREGOR; CHICAGO COIN, Chicago, ZDA: igralni avtomati; VVITTENBORG, Odense, Danska: avtomati za prodajo napitkov, steklenic in ostalega drobnega blaga; SPEA, Trst, Italija: oprema za kopalnice, sanitarije, keramika; KAUTEXWERKE, Bonn, BDR: plastični rezervoarji za tekoče gorivo; HARTING, Stuttgart, BDR: juke box; BALLANTINE, Dumbar-ton, Škotska: whisky; CUTY SARK, Škotska: whisky; TUBORG, Kopenhagen, Danska: pivo, soft, drinks; HINE, Jarnac, Francija: konjak; REMY MARTIN, Cognac, Francija: konjak; PERNOD, Maisons-AI-fort, Francija: pernod; OSBORNE, Puerto de Santa Maria, Španija: bran-dy, cherry, porto; POIT, Flensburg, BDR: rum; HENNINGER, Frankfurt, BDR: pivo; JENSEN, Kopenhagen, Danska: specialitete; FEYEL, Strassbourg, Francija: specialitete; TOTAL, Milano, Italija: goriva in maziva. Nelikvidnost gotovo ne zaobide zunanjetrgovinske dejavnosti. Kako vpliva nanjo? V prejšnjih odgovorih sem že omenil ta problem. Če bo nelikvidnost trajala še nekaj časa, potem kaj več v zunanji trgovini ne bomo mogli narediti. Kaj bi, po vašem mnenju, tovariš direktor, morali spremeniti v zunanji trgovini? Verjetno bi morali vzporedno z ostalimi dejavniki Pomudili smo se za hip ob pultu s spominki. To je oddelek v Supermarketu, ki je letos že 19. oktobra dosegel plan 105 milijonov S dinarjev. Oddelkovodja Marica Kobalova je povedala, da se takega uspeha ni nadejala, toda trud in vestno delo je obrodilo sadove. »S kolegico sva bili sami na oddelku,« je pripovedovala Marica. »Vsaka je delala v eni izmeni. Bili sva prodajalki, vajenki, skladiščnika, vse v eni osebi. Bilo je naporno, a nisva obupavali. Z dobro voljo, ki nama je nikoli ni manjkalo (ali vsaj skoraj nikoli), s prijateljstvom in tovarištvom sva premagali vse težave.« Do konca leta boste verjetno še veliko prodali, v gospodarstvu stabilizirati zunanjetrgovinski sistem, omejiti nerealno tekmovanje na tujem trgu in s tem zmanjšati število zunanjetrgovinskih organizacij, utrditi vrednost dinarja, v večji meri kreditirati pripravo blaga za izvoz ter sprostiti koriščenje sredstev v korist organizacij, ki jih ustvarjajo. Leto se izteka, obračunom sledijo načrti. Kaj pripravljajo za leto 1972? Prognoziral bi težko. Če pa bi odpravili nekaj problemov, ki sem jih omenil v razgovoru, lahko smelo trdim, da bi direkcija za zunanjo trgovino svoj program povečala od letošnje realizacije najmanj za 20 smo bili radovedni. »Seveda, v prazničnih dneh je velik promet. Uspeh in priznanje za uspeh pa je še spodbuda za nadaljnje delo,« je z nasmehom dejala Marica Kobalova. V isti etaži je oddelek z igračami in športno opremo dosegel plan drugi. »Zelo smo se trudili in ni prvič, da smo uspeli,« je dejala vodja oddelka Tončka Pirmanova. »V sedmih letih smo že trikrat zasedli eno od prvih treh mest. Vsekakor pa nam to letos ne bi uspelo brez naporov vseh šestih na oddelku in brez šefa etaže. Skupne skrbi pa so nam prinesle tudi skupno veselje.« »Ali mislite, da bi lahko katerikoli oddelek dosegel plan tako kmalu?« smo vprašali oddelkovodjo. »Precej je odvisno od vrste blaga, vendar pa kakršnokoli blago le prodajajo prodajalci,« je odgovorila. »Res pa je, da so kupci vedno bolj zahtevni, izbirčni, vedno več želijo uvoženih predmetov. Ampak pred nami so še »nakupo- ^Domcmini za Po vsej naši domovini pesem radostna doni, saj svobodna domovina danes rojstni dan slavi. Že stoletja hrepeneli so po tebi tisoči, upati so in trpeli, vendar stisnjenih pesti. Ko so vojske te sovražne razdelile si kot plen, narod tvoj pa ni obupal, dvignil se v upor jeklen. Oživeli so gozdovi bil se boj je neenak, odstotkov. Zavedamo se, da se bomo morali prilagoditi novemu zunanjetrgovinskemu sistemu, zahtevam našega gospodarstva in se zavzemati za povečanje izvoza. Seveda pa bomo potrebovali nova sredstva — investicijska — za pripravljanje blaga za izvoz, kar smo doslej zanemarjali. O aranžmajih, ki so v toku in imajo ključni značaj, bomo po sklenitvi le-teh poročali v našem internem glasilu. Na koncu bi rad izkoristil to priliko in zaželel vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem v Emoni srečno, zadovoljno io uspešno novo leto! valni« meseci v novoletnih dneh in v zimski športni sezoni!« je zadovoljno pfi' stavila Tončka Pirmanova- Ivka Istenič vodi oddelek s tapetami in dekorativnim blagom, ki je v Supermarketu tretji dosegel pla1] za letošnje leto. Največ prometa imajo s prodajo tapet, kar nam potrdi p°' datek, da so od 489 milij0' nov planiranih dinarjev kar 350 milijonov dobili s prodajo tapet. »Zelo zadovoljni sm0 zaradi uspeha,« je rekla ivka Isteničeva. »In veste, prav prijetno je prodajati tapete. Zavest, da kupcem ustrežeš, daje človeku voljo in polet. Velikokrat s® stranke vrnejo v trgovin0 po dveh, treh tednih in p°' vedo, da so že lepo uredil® stanovanje in nas povabijo na ogled.« Vsem trem tovarišicam, ki vodijo tako uspešne oddelke v ljubljanskem Supermarketu, tudi uredništvo Informatorja iskren0 čestita in želi njim in njihovim sodelavcem tudi v prihodnjem letu uspešno delo! tortni dan za pravico in svobodo mnogi padel je junak. Končno je sovrag premaga11 ves oddahnil si je svet, domovina prerojena svobodna je, srečna spet. Nove šole, ceste, farme in še vse kar se gradi, vse to je za našo srečo, vse last delovnih ljudi. Prejmi zdaj čestitke naše! Vzemi naša srca v dar/ Tvojo čast in pa svobodo bomo hranili vsekdar.. France Vezeni Zmagovalci v boju za dosego plana (Nadaljevanje z 1. strani) Maximarket že obiskujejo potrošniki je zato pred letom dni sprejel edino pravilno in gospodarsko odločitev: čimprej dokončati to tr-govsko-gostinsko veleblagovnico, da bo čimprej pričela služiti svojemu namenu in pričela vračati vložena sredstva. V nasprotnem bi najbrž nastajala še večja gospodarska in družbena škoda. V dokončno izgradnjo MAXIMARKETA je »EMONA« vložila ogromno truda 'n sredstev. Za dosego te-9a cilja smo se morali odpovedati vrsti drugih potrebnih investicij in nujnih rekonstrukcij obstoječih objektov v proizvodnji in trgovini. Svoj občuten de-lož je doprinesel tudi sam 5.000-članski kolektiv “EMONE«, včasih tudi na račun boljših osebnih dohodkov. prostore pa 4.000 m2. Ostalo so skladišča, hladilnice, pisarne, garderobe, strojnice, delavnice, stranski prostori in prostori za oddih in prehrano zaposlenih delavcev. Po sedanjih obračunih je kljub visokim celotnim stroškom preko 10 milijard S dinarjev ta investicija sorazmerno poceni, saj stane m2, vključno z opremo 400.000 S dinarjev. Celoten objekt ima pet etaž — dve pod in tri nad nivojem. V drugi kleti so predvsem skladiščni prostori, grosistična samopostrežba in prostori za pripravo živil in gostinski del. Poleg so tu še klimatske naprave, kompresorska postaja in trafopostaja. V prvi kieti tj. v etaži »A« je velika živilska samopostrežba, prodaja pri- stori za rekreacijo z avtomati. V pasaži pa bosta kasneje odprta še bife in bistro. V pritličju objekta tj. v etaži »B« je prodaja vseh vrst galanterije, kozmetike, fotomateriala, ur in zlatnine, igrač in spominkov, tobaka, časopisov in revij. V tej etaži bo tudi poseben pult za informacije in našo hranilno-kreditno službo, ki bo hkrati opravljal vse posle prodaje blaga za devize. Prvo nadstropje, etaža »C«, zavzema prodajo tekstila, konfekcije, krzna, perila, pletenin, čevljev, usnjenih izdelkov ipd. Tu bodo v vzhodnem delu etaže tudi redne modne revije izdelkov naših proizvajalcev. V drugem nadstropju, v etaži »D«, bo prodaja tehničnega blaga, pohištva, športnih potrebščin, stekla, porcelana, svetlobnih te- Otvoritveni nagovor je imel predsednik delavskega sveta tovariš Miran Blaha. Zaradi dolgoletne izgrad-nja in s tem vsakoletnih Podražitev gradbenih in °stalih del, materialov in pPreme, zaradi sprememb 'n dopolnitev, ki jih je na-rekovala razvijajoča se teh-Pologija v trgovini in gostinstvu, so investicijski stfoški izgradnje narasli na milijard S din. Tako je Pilo potrebno zagotoviti v arX\XXVXXXXX\XX\\X\XX\\\XV\X\XX>X\\X>X\\XXXXVVXX\VSXXX>XSX\\XXVXVXX\\XXXV\XVX\XV\^^ (Nadaljevanje s 6. strani) KATERE SO TE SPREMEMBE? 1. Ni več mogoče izplačevati nočnine v znesku 20,00 dinarjev brez predložitve računa za prenočišče. Stroški za prenočevanje ned službenim potovanjem v domovini se torej priznavajo le ob predložitvi računa. 2. Stroški za prenočevanje med službenim potovanjem v tujini se ne plačujejo več. Za čas službene poti v tujini dobi delavec samo dnevnico. 3. Izplačevanje povračila za porabo lastnega vozila ni več dovoljeno v obliki pavšala, temveč le ob predloženem obračunu prevozov z zasebnim avtomobilom (obrazec 101), kjer se točno navede prevožene relacije ter ostali podatki. Pri trgovskih potnikih se na podlagi obračuna prevozov z zasebnim avtomobilom ugotavlja, kolikšen del provizije odpade na kilometrino in kolikšen del na osebni dohodek in ostale dele provizije. 4. Za ločeno življenje se delavcu prizna največ 500 dinarjev mesečno. Glede na določbe sporazuma lahko znaša od 15. novembra 1971 dalje v podjetju najvišji poprečni mesečni osebni dohodek za polni delovni čas 6.000 dinarjev neto. To velja tudi za osebni dohodek, ki ga dosežejo trgovski potniki s provizijo. OSMRTNICA Ob smrti naše drage mami se iskreno zahvaljujemo sindikalni podružnici Supermarketa in tovarišicam na odd. B-24 za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Še enkrat hvala! Maruška Gartner z družino MIELE — zanimiv partner za Emono Že štiri leta ima ta firma v Ljubljani svoj lasten servis, ki je hkrati tudi MIELE centrala za Jugoslavijo. Vodja servisa, dve uslužbenki in skladiščnik se trudijo skupaj z dvema tehnikoma — serviserjema in še z enim v Splitu in drugim v Beogradu ustreči željam kupcev. Beseda servis se predvsem piše z veliko, kajti, velikopotezno urejeno konsignacijsko skladišče rezervnih delov omogoča hitro popravilo okvar. Da bi lahko dobili boljšo sliko o firmi MIELE, je treba več vedeti o tem rodbinskem podjetju. Transport blaga je popolnoma avtomatiziran. Delov, ki jih emajlirajo (kapaciteta 1600 na izmeno), ohišja pralnih strojev, strojev za pomivanje posode, sušilcev, se niti enkrat ne dotakne človeška roka. Emajl se v peči osuši in vžge v ohišje pri 820° C v 56 m dolgi peči iz jeklenih cevi, kurjeni s plinom. Moderne naprave Proizvodnja, transport in skladišče se vodajo elektronsko. S pritiskom na gumb se lahko vključi 200 kretnic v več kot 15 km dolgem transportnem in napajalnem sistemu. Te poleg ročnih pralnih strojev izdelovali tudi take s pogonom na elektromotor ali na vodni motor. Nadaljnji razvoj pa je prekinila prva svetovna vojna. V Bie-lefeldu je nastal nov obrat za proizvodnjo sesalcev za prah, motornih koles in motorjev. 1924. leta so nastale družbe v Švici, Angliji in Holandiji, ki so se bavile s prodajo izdelkov. V Nemčiji nastane zelo razpredeno omrežje podružnic z modernimi poslovnimi, razstavnimi in skladiščnimi prostori. Leta 1926 je tovarna MIELE izdelala prvo napravo za molzenje. Tudi konstrukcije Pralni stroji v hotelu »Golf«, Bled. Rodbinsko podjetje polno tradicij Leta 1899 sta začela ustanovitelja Carl Miele in Reinhard Zinkann v Gii-terslohu — Nemčija (Vestfalija) z izdelovanjem centrifug za mleko. Takratna proizvodnja je bila skromna, vsak del so morali z rokami in z muko izdelati, tekočega traku pa še niso iznašli. Danes zapusti vsakih 30 sekund moderne tekoče trakove v Giiterslohu in Bielefeldu en avtomatski stroj za pranje perila ali pomivanje posode. Na drugih tekočih trakovih pa izdelujejo stroje za likanje, centrifuge in sesalce za prah, v obratu Lehrte pa industrijske stroje za pranje in poljedelske stroje. Lastni obrat za izdelavo motorjev v Enskirchenu izdeluje pogonske motorje za vse gospodinjske stroje. Velika emajlirnica emajlira ohišja pralnih strojev in strojev za pomivanje posode po postopku, ki so ga prav za to razvili v sami tovarni MIELE. Ta emajlirnica je enkratna na svetu. kretnice pa skrbe za pravilno potovanje delov. Tako so besedi avtomatizacija dane vse možnosti. Moderne naprave v Giiters-lohu in Bielefeldu so porok za času primerno proizvodnjo pralnih strojev, sušilnih avtomatov, strojev za pomivanje posode. V teh halah ogromnih dimenzij so po najnovejših spoznanjih organizirali popolnoma integrirano proizvodnjo, ki za električne gospodinjske stroje nikjer na svetu na tak način ni bila uresničena. MIELE pa ne izdeluje samo stroje, ampak tudi druge (denimo točno: skoraj vse) posamezne in montažne dele v lastnih tovarnah. Začenja se z vlivanjem delov iz sive in rdeče litine v novi, večinoma avtomatizirani »izumitvi« orodnih strojev. Še enkrat pojdimo nazaj v dobo pionirjev. 1902. leta so začeli s proizvodnjo pralnih strojev. Zgodovina pralnega stroja je zgodovina firme MIELE. Leta 1913, število delavcev se je medtem povečalo na 500, so pralnih strojev so se tekoče izboljševale. V tem času so zgradili preko 24 različnih modelov. 1926. leta so v tovarni MIELE skonstruirali prvi stroj za pomivanje posode. Za takratni čas je bila to revolucionarna novost. Nekaj let kasneje so bili zgrajeni že 3 različni modeli. Tako je bila že pred okoli 40 leti dana osnova današnjim modernim strojem za pomivanje posode. Danes v Evropi prodajo največ MIELE strojev za pomivanje posode. Tako je šlo uspešno naprej. Leta 1930 je nastal prvi pralni stroj MIELE, ki je bil povsem kovinski. Leta 1951 je zapustil tekoči trak v Euskirchenu petsto-tisoči elektromotor. Gospodinjske stroje pa so vedno bolj izboljševali, dokler končno niso prišli s tekočega traku popolnoma avtomatski stroji. Leta 1960 zgradijo v obratu Bielefeld prvi popolnoma avtomatski stroj za pomivanje posode. V tem času nastane nov obrat tudi v Zehmemoosu pri Salz- Od Severnega rta do Messine običajna slika: burgu v Avstriji. 200 delavcev izdeluje danes v prav tako modernih proizvodnih halah avtomatske pralne stroje, centrifuge, likalnike in posebne nastavke za stroj za pomivanje laboratorijske posode. Doseženi načrti prihodnosti V MIELE centrali za Avstrijo v Salzburgu je sedež »izvoznega biroja« za Jugoslavijo. Ta uslužbenec vzdržuje zvezo z Emono kot tudi z drugimi uvozniki in končnimi koristniki. Dosedanji uspehi so dobro vidni. Naraščajoče zanimanje in povpraševanje za MIELE stroje in aparate bosta v bližnji prihodnosti to poslovno vez še bolj okrepila. Emona, ki ima generalno zastopstvo MIELE že 2 leti, pa je k temu uspehu bistveno pripomogla. MIELE Avstrija je ena izmed 15 sestrskih družb MIELE-skupine. Od Severnega rta do Messine so na poti »VW-kombiji« in skrbe za »najboljše servisiranje«, ki je znano že kot pregovor. To je zaupanje, ki ga je dosegla firma MIELE v 70 deželah sveta. Gospodinja v Stockholmu ceni MIELE stroje prav tako kot njena kolegica v Rimu, Ate- nah, Beogradu ali Bruslju. Ob otvoritvi poslovnih prostorov MIELE na Dunaju je senator gospod K. Ch. Zinkann, ki je osebno odgovoren družabnik in solastnik MIELE tovarn v Gii-terslohu, med drugim dejal: »Pred kratkim so me vprašali, od kod pravzaprav firmi MIELE, kljub združitvi sil velikih podjetij za električne stroje in naprave, kljub kooperacijam velikih firm in vdoru cenenega uvoznega blaga toliko poguma, da kljub temu obstaja. MIELE servis. Pogum in moč črpamo iz skoraj 75-letne zgodovine naše hiše, ob kateri smo spoznali, da ni moči sedeti na razvpitih enkratnih su-peruspehih, ampak je treba pravilno postavljati kamen na kamen. Treba je ostati zvest enemu, na poti, ki smo jo spoznali kot pravil- Mnogi faktojri in točno določena pot so garancija za firmo MIELE, njeno priznano ime in kvaliteto. MIELE ne izdeluje posebno cenene, ampak posebno kvalitetne avtomate. no.« RAZPISUJEMO delovno mesto blagajnika Hranilno kreditne službe v Supermarketu na Ajdovščini. Kandidat mora biti vešč dela v blagajni in manipulacij z gotovino. Razen na sejmu v KRANJU (na sliki) razstavlja firma MIELE še v Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu. Svetovno tržišče koruze in Jugoslavija Nenavadno skromna lanska letina koruze v ZDA je Pustila vidno praznino v svetovnem prometu, kate-re druge izvoznice niso s^ogle zapolniti, kajti povpraševanje iz leta v leto narašča. Po najnovejših ocenah pa bo letošnji pridelek v ZDA boljši od vseh doslej, že napoved take Proizvodnje je razgibala svetovni trg. Tudi vse dru-9e izvoznice koruze računajo z večjim pridelkom. Jugoslavija prav tako spada med večje svetovne Proizvajalce koruze, a med rolativno skromne izvoznike. Ugotavljamo lahko, da oodo svetovne uvoznice koruze letos kupovale večjo količine koruze kot lani. To potrjuje tezo, da bodo ^orale uvoznice kljub težavam — predvsem zaradi Nižanja cen — zagotovo Povečati izvoz. Vse dosedanje študije v svetu in v Jugoslaviji izražajo povečano povpraševanje po ko-rozi. Medtem ko so se cene koruze lansko leto razvijale v korist prodajalcev, Pa bodo letošnje cene skromnejše. Razloga za to smemo iskati le v rekordni ameriški proizvodnji. temveč tudi v povečani konkurenci ostalih žit na Mednarodnem tržišču. Ne sniemo pozabiti, da je le-ešnji dober pridelek pšenice privedel v svetu do 2niževanja cen, ki so se 9ibale pod nivojem cen za koruzo. V takih razmerah s° živinorejci za krmo po-rabi|j več pšenice. Torej se ne moremo čuditi enake-Mu pojavu v Jugoslaviji. udi dober pridelek ječme-na je razlog, da je ta pro-'2vod postal konkurenčen Koruzi. Vendar pa ni izgledov, da 1 obdobje nizkih cen ko-I"U2e trajalo dlje časa. Že °nec zime oziroma zgodiš Pomladi lahko pričaku-eMo ceno 65 do 70 dolar-ev za tono. To je cena, ki Ucii proizvajalcem goto-?st in določeno stopnjo Urnulacije, po drugi stra-1 to pomeni zaupanje kup-®v, |