ftl 48.
...............M'«1......""i"......................¦¦¦¦¦!
hbftj& trlkrit nt tedei, in sicer ? torek, Četrtek itt teleti ob 4. ari popoldne ter itane po poŠt pr«j»»iaa »Ji v Gorici nt dom poSiljena:
vse leto     ........15 K
%...........10 .
V...........5  •
Posnmiflno Številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu „Katlpot po Goriškem in GradtiCanskem" in .Eatipot po IJobljani In kr&Bjstin tneitlb";daljW«& krat v letu „Totat red leleiaic, paratkov in poltntl »m".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici itev. 7 I, nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSbeli Na naročila brei doposlane naročnine se ne osiramo Oglasi Ie poslanice se raSnnijo pu Ptttit-juay& 6> tiskano J-krat iS v, 2-krat 14 v, 3-krat I* v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi ? urednifikem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v torek dne 21. aprila 1908.
Tedaj XXXVIII.
»Vse i« narod, svobodo in napredek I«   Dr. K Lafrtč.
Uredništvo
se nabaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorioi v I. nai<ti Z urednikom je mogo8-> govoriti -vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 8. dO 5. popoldne; ob nedeljab. in prazniiihod 9.do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadsjr. na levo v tiskarni.
Naročnino Iti oglase je plaCatl loco Gorica
Boplsl naj se polivajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n« »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le opravnlltvu.
»PRIMOREC" izbaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnaht Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekaliSča Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču ulici, I. Jtfatiussi v ulici Formica, I. HovafisM v Korenski ulici St.22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
T«l«foa it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gsbršček (odgov. J. Paboič) tiska in zal.
Naša organizacija.
Novo življenje je zavelo po deželi. Sveže gibanje je prišlo v ljudstvo. Sedaj je Čas, da se izvede naša organizacija do zadnje točke.
Z veseljem beležimo, da se naši krajni odbori na raznih krajih pridno gibljejo. Preosnujajo se, osvežajo, na novo delo gredo.
Jzvrševalni odbor naiodno-napredne ! stranke je dobil v zadnjem času že mnogo pisem z dežele, iz katerih odseva jasno novo gibanje, sveže življenje. Tako naj bo povsodi, tudi tam, kjer do letos ni bilo mogoče začeti z našo organizacijo ali pa je bila le nekako tajna. Le na dan! Le pogumno kvišku! Nič se bati več klerikalnega terorizma, brez strahu na delo!
Več naših krajnih odborov je predložilo izvrševalnemu odboru mnogo lepih predlogov, ki zadevajo živo naše ljudstvo. Taki predlogi se študirajo v izvrše-valnem odboru, in nalo se stori, kar treba storiti. Po tej poti pride v roke poslancem, kar jim tiče, po tej poti se dela uspešno za ljudstvo.
Kakšno je to delo, kako redno se vrši, to .redno dobro zlasti oni, ki imajo zveze z izvrševalnim odborom in našim državnim poslancem Štrekljem. Tu vidijo delo za ljudstvo.
Narodno-napredna stranka pa ne bobna takih rečij okoli, ampak dela tiho pa uspešno. V tem je velika razlika med nami in klerikalci. Ti kričijo, kakor obsedeni, kadar se le gane kak njihov poslanec, in kadar naš kaj doseže, lažejo, da so oni dosegli.
Toda naj le delajo tako — mi vemo, da se naše delo pozna v ljudstvu, in ljudstvo ve ceniti to delo. To nam zadostuje. Bliža se deželnozborsko zasedanje. Ni dvoma, da hočejo novi poslanci nastopiti pot dela v deželni zbornici.
Za to pa treba tudi, da se zbere ves materija! za delo. To pa je naloga naših krajnih odborov.
Nekateri so poslali, kakor rečeno, že mnogo gr liva. Naj ga dopošljejo še drugi —¦ potem bo mogoče napraviti načrt dela za celo deželo.
Radi tega naj gredo še ostali krajni odbori pridno na delo, in zasnujejo naj se novi.
Odbori zborujejo, se pomenijo o raznih svojih lokalnih potrebah in težnjah, sestavijo lepo zapisnik ter ga pošljejo izvrševalnemu odboru.
To je najlepša pot, in tako se zbere vse gradivo pisano ter je izvrševalnemu odboru in poslancem na razpolago.
Tako naj se vrši redno in vedno naše delo za ljudstvo.
Zatorej na noge, še ostali krajni odbori; kjer ni krajnega odbora, naj se zasnuje, da se spopolni naše ljudsko delo.
Obrniti se je na izvrševalni odbor v Gorici.
DOPISI. Iz komenskega okraja.
Komen, in. aprila. — V 47. št. »Soče" z dne 16. aprila t. 1. se nahaja dopis iz Komna, kojega je si. uredništvu doposlal odbor .Bralnega društva Lira". -* Ta odbor javlja, da je »Lira" po dolgem spanju vstalo od mrtvih, da je »Lira" najstarejše društvo na Krasu in da je bilo pričakovati, da bode zaspalo za zmiraj. Ko-nečno omeni, da se je konstituiral novi odbor, ki bode v »kratkem" naroČil več časopisov in da je že ustanovil svoj novi pevski zbor, ki bode s časoma napravil svojo društveno knjižnico. Poleti pa da napravi »Lira" veselico. — To je kratko jedro omenjenega dopisa. Usojam se k omenjenemu dopisu podati nekaj ojjazk in nasvetov. Evo: »Lira" ni umrla, tedaj tudi ni od mrtvih vstala, ker je bila še živa. Živ* pa je bila le v toliko, da ni umrla; vegetirala je in bila društvo skoraj le na papirju, kajti udov je imeia še nekaj, pa malo   plačujočih;   zbog   tega   ni   mogla
uspgšno delovati. Tudi ni res, da je „Ura" najslarejše bralno društvo na Krasu, zakaj še pred »Liro« se je rodilo komensko .Bralno društvo0. »Lira« je zagledala* beli dan nekaj časa za »Bralnim društvom". Sežanska čitalnica je pa še starejše društvo od komenskega »Bralnega društva". Ne govorim o drugih čitalnicah, ki se nahajajo po Krasu, a že iz omenjenega je razvidno, da »Lira" ni najstarejše bralno društvo na Krasu.
Vesel pojav je, da se je odbor »Lire« konstituiral in da bode „v kratkem" naročil liste. Nasvetujemo odboru, da to obečano »kratko" ne vleče na »dolg ott, ampak da liste naroči čim prej. Stara navada je, da se listi naroče od novega leta naprej. Tedaj na delo! — Vesela vest je tudi ta, da se je ustanovil »novi pevski zbor" in da se »sčasoma" napravi društveno knjižnico. Vzamemo to vest ad notam in upamo, da se ta »sčasoma" ne bode vlekel na ~ večnost.— Da bode »Lira" napravila poleti veselico, je hvale vredno; pa saj je skoraj vsako poletje dala »Lira" duška od sebe s tem, da je napravljala javno tombolo združeno s plesom, kar je značilo, da »Lira" še živi, da ne umira, ampak da vsaj vegilera.
Obstanek vsakega društva je odvisen od plačujočih udov. Novemu blagajniku nasvetujemo, naj točno in redno vrši svoje dolžnosti. Ako bodo udi točno in sproti plačevali udnine, bode društvo uspevalo, v nasprotnem slučaju pa mora društvo poginiti. To je deviza vsakega društva. Na odboru je ležeče, da društvo brilira. Veselili se bodemo, ako se bo slišaio. da »Lira" brilira. Da se pa to doseže, treba je mnogo redno plačujočih udov, red v društvu in resno in marljivo delovanje. — Pesnik Goethe je pisal: »Števila sve-dočijo, kako se svet vlada". Tedaj števila naj govorč, to se pravi po domače: naj govori število udov, število časopisov, število denara v blagajnici. število veselic, število knjig v knjižnici in tako še število ad infinitum. — Vse to brez zamere.
Stat nominis umbra.
Iz tolminskega okraja;
Z erinOVIgi. — V Hudijužni so imeli zadnji čas najbrže kak cerkveni praznik. Kakor se mi vidi, zbralo se je bilo nekaj nun* cev, seveda pri takih slavnoatih mora biti tudi Mežnarjev Ivane ter po dokončani »Javnosti pri obedu kelner »Tonin"; Sment najbrže k obedn povabili so tudi visokošmolca. Ta klerikalni Štab zgornje polovice naše občine je pri tej prUiki sklobasaril dopis ter ga priobčil v »Primorskem liscu" z dne 9. aprila 1908. St. 15. V tem dopisu imenuje dopisnik liberalce: hinavce, obrekovalce, laž-nike in vse drugo, kar mora le grdo, kar čisto kaže, da so sami klerikalci to, kar nasprotnike imenujo, namreč: hinavci, obre-kovalci, lažniki iu vse kar je hudobnega. Poglej, dragi čitateljl Komaj smo imeli par tednov mir, a hudoba jih ni pustila v miru, začela jih je goniti, da dražijo in delajo med sosedi sovraštvo. Ali niso morda to hinavci, zdražbarji in lažniki? AH so to le krSčanski možje in verni kristjani, kakor se sami imenujejo, ti znajo dajati zglede in nauke mladini, ali ni res? Varujte se jih kot zmaja.
Nadalje klobasah dopisnik, da upa, da bode tudi Grahovce pamet srečala in da naj jemljemo zgled po sosedih Korituiianih. Seveda. — Grahovce in naše vrle fante na Koritnici in Knezi, izvzemši par malnarjev, žnidarjev iu palirjev, je pamet že davno ne le srečala, ampak se jih prijela, a ubogi VaSi sivi, stari revčki pod Črno prstjo in pod Hobkoglnom, ne vemo kedaj jih pamet sreča, žali Bog, jim Se ne dopusti tega pri-žnica in spovednica.
Kar zadene o zmagi, povem le toliko in kratko, da naša je zmaga, potrli smo so-vraga in ne le za sedaj, ampak za vekomaj. Če se klerikalčki tudi na ghvo postavite, Vam nobedns žavba ne pomaga, zmaga je naša. Saj dobro vemo, da Vas. to peče, a za Vas povemo Vam, da ni tako lahko pomoči več, padli ste in ta padec je hud.
Na Korit aičane ia KneŽaae dopisnik preveč zaupa, ker se gotovo vara. Pomislimo le 2. in 9. marca t. 1. — Kako lepo se je te dnove zbrala truma KoritniSkih fantov že
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
=— „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   AUEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Pomagajte, pomagajte! na pomoč gospodu Brousselu, ki ga hočejo ukleniti, ker je branil ljudstvo ; na pomoč !
Comminges je zgrabil služkinjo Čez roke ter jo hotel odtrgati cd okna; toda v tem trenutku je začel vpiti drug tenek glas skozi spodnje okno:
—  Upor! Ogenj! Morilci! Gospoda Broussela hočejo umoriti! Zadaviti hočejo gospoda Broussela!
Bil je Friquet. Kaneta je čutila, da ni sama, in začela je zopet še glasneje vpiti.
Že so se začele prikazovati pri cknjh radovedne glave. Ljudstvo, ki je bilo v bližini, j< , r Viitelo; najprej posamezni možje, potem gruče, muadnje cela množica: culi so vpitje, videli kočijo, toda razumeli niso ničesar. Friquet je skočil skozi okno na streho kočije ter začel vpiti:
—  Gospoda Broussela hočejo ukleniti! V kočiji so stražniki, in častnik je gori.
MnoHca je začela godrnjati ter se približala konjem. Dva stražnika, ki sta bila ostala v drevoredu, sta prihitela Gommingesu na pomoč; oni, ki so bili v kočiji, so odprli vrata ter pokazali svoje sulice.
—  Ali jih vidite ? zavpije Friquet; ali jih vidite ? i Tu so!                                                                         |
KoČijaž se je obrnil ter švignil Friqueta z bičems da je ta zatulil od bolečine.
—  A, ti vražji kočijaž! le Čakaj 1 zakliče Friquet ter odide nazaj na okno, kjer je bil poprej in začne metati na kočijaža vse različne stvari, ki bo mu le prišle v roko.
Vkljub temu, da so se držali stražniki sovražno, da, morda ravno vsled tega, je začela množica še glasneje godrnjati ter se bližati konjem. Straža je od-podila najdrznejše s sulicami.
Toda trušč je naraščal, na ulici ni bilo več prostora za vse gledalce, ki so prihajali trumoma od vseh strani; nastala je velika gnječs in kmalu je izginil še tisti prostor, ki so ga vzdrževale praznega med ljudstvom in stražo ostre sulice. Vojaki eo se umikali kakor pred živimi stenami in bili so v nevarnosti, da jih množica ne potisne in pomečka ob kolesih in močnih straneh kočije. Klici »V imenu kralja«, ki jih je neumorno ponavljal podčastnik, niso zmogli nič proti iej silni množici; nasprotno, zdelo se je, da jo še bolj razvnemajo. Toda pri klicih »V imenu kralja« je pri hitel neki jezdec, In ko je videl v kaki stiski so vojaki, je planil z mečem v roki med množico ter donesel tako straži nepričakovano pomoč.
Ta jezdec je bil še mlad, k večjemu petnajst ali Šestnajst let; od jeze je bil ves bled. Skočil je a ko: nja, se postavil med njo in med konja, potegnil iz žepa pištole, jih vtaknil za pas ter začel mahati z mečem kakor Človek, ki je dobro vajen vihteti orožje.
Kakih deset minut se je mladi jezdec sam držal proti navalu cele množice.
Tedaj se je prikazal Comminges, ki je potiskal Broussela pred seboj.
—  Razbijmo kočijo! je vpila množica.
—  Pomagajte! je kričala starka.
—  Morilci! je klical Friquet ter lučal še vedno na stražnike vse, kar je le mogel dobiti.
—  V imenu kralja! zakliče Comminges.
— Prvi, ki se premakne, je mrtev! zavpije Raoul, in videč, da ga še tišče proti kočiji, pregne s koncem svojega meča nekega velikana, ki ga je hotel pobiti na tla ter se umaknil sedaj z glasnim tuljenjem.
Bil je Rauol, ki se je po petih dneh odsotnosti vrnil iz Bloisa, kakor je bil obljubil grofu La Fere-ju; hotel je videti na lastne oči današnje ceremonije ter krenil preko ulic, ki so ga vodile po krajši poti do cerkve Notre-Dame. Ko je prišel v bližino ulice Oo-catrix, je ostal med gostimi vrstami ljudstva in pri klicu >V imenu kralja !< se je spomnil Athosovih besed: >Služite kralju!« ter prihitel, da se bojuje za kralja, čegar stražo je videl v stiski.
Comminges je takorekoč vrgel Broussela v kočijo ter skočil sam za .njim. V tem trenutku je počil strel puške, krogi j a je prevrtala Commingesu klobuk ter zdrobila onemu izmed stražnikov roko. Comminges je dvignil glavo ter zagledal sredi dima preteči obraz Louvieresov, ki se je pokazal na oknu drugega nadstropja.
—  Je že prav, gospod, pravi Comminges, culi boste še govoriti o meni.
v  (Dalje pride)
ob 8. uri zjutraj ter idoc k volitvam zapela: »Naprej, Slovan, podaj se v bran«. — Kako to razumete g. klerikalčki, komu v bran? Onih par že spred omenjenih klerikalčkov iz Korituice in Kneze Vam iz srca privoščimo, saj dobro vemo, kako so revčki do tega prišli.
Agitacija je bila pri nas res huda za časa volitev, že pozno ponoči je en g. nune z neke nemške vasi tako dajal, da ko smo zvedeli, se nam je vsem smilil, v tistih urah ponoči, po temi zunaj in potem mislim Se tako daljno pot domov proti jutru: to je preveč za tako postaranega možička. Nam ni bilo treba toliko agitirati, le malo, ker naši volilci so stopili prostovoljno v boj za napredek. Poglejmo le naSega g. J. 5 on je priSel oddaleč v Hudojužno in oddal svoj napreden glas j slava takim možem! Nadalje vsa čast onim našim gospodinjam katere so se vse volitve vdeležile in oddale svoj glas našim naprednim kandidatom, le tako naprej, naše vrle gospodinje!
Velikonočni listki, kakor pravi dopisnik, da jih je narodna tiskarna poslala, so se zgubili. Čudno, ako to res, kar skoro ni mogoče, odjemalec bi bil moral paš reklamirati to na kaki način, Seveda, najbrže ni upal, misleč si »kakor so se maše izgubile, teko so šli lahko tudi listki in , ti ležs vsi v kakem kotu; — in to je vse krivda liberalčka, če se listki in Knežka maša zgubi. In če bolnik po več urah čakanja nunca, kateri je na agitaciji brez spovedi in drugih sv. sakra-mentov umrje, je tudi krivda liberalcev? Ne črnite sami sebe.
Na Grahovem je bila pred kratkim velika velikonočna spoved. Eo so naši farani zvedeli, kake g. spovednike je najel še mirni g. vikar, šlo jih • je mnogo v Gorico in drugam k spovedi, ker niso marali, da bi jih radi naprednih časnikov podili od spovednice brez odveze, kar se je tukajšnjima 2 osebama dogodilo. Da ne opisujom veliko o spovedi, ker če sem prav ..liberalec", ne maram te zlorabljati, kakor jo naši nunci sami po večjem, povem naj le ta dogodek: . Drugi dan po veliki spovedi vprašam nekega fanta iz okolice „ali si bil pri spovedi"; ne, Je rekel, zakaj pa ne, saj nimam grehov, mi odgovori, jaz muporečem: grehe ima vsaki človek, a on pravi, ne. Rekel je »lansko leto sem bil naročen na»Primorca". Kosem k spovedi prišel, povedati sem hotel grehe, a gospod spovednik Se zmenil se ni zato, ampak le po »Primo~?i8 je udrihal. Ker pa letos sem »Primorca" pustil, si štejem, da nimam grehov, radi tega nisem šel še k spovedi. Torej vsi drugi grehi niso nič, le napredni Časniki so »smrten greh".
Najlepši prizor je pa ta: Ko pridejo sedaj nekateri klerikalci s hribov k nam, hočejo biti vsi »liberalci", po večjem vsi se silijo z besedami »samo da smo zmagali, pa je dobro, zdaj bo že boljši". Ali jih vidite.?
Za danes končam z opombo, ako zahtevate, imamo še mnogo gradiva na razpolago. Naprednjak.
iz ajdovskega okraja.
KMkllfll fitjafcl. — Na Preserjih pri Ri-hembergu so včeraj zvečer klerikalni mladeniči in možje napadli napredne fante,, ranili jih in jim porezali klobuke Vso zadevo ima sedaj orožništvo v rokah. Ko bo stvar končana, se vrnemo k tej točki in bomo podrobneje poročali.
Iz bouškega okraja.
Sse| n BoiiKSH. — Bovec, 20. april*: Na Veliki ponedeljek' 20. aprila smo se iz Bovca v Čezsočo  veljali s sanmi.   Snega je
Domače vesti.
Shod I St KrlŽU na Vipavskem včeraj je vspel prav lepo. Dvorana v FerjančiCevi gostilni je bila polna; udeležencev je bilo največ iz občine Sv. Križ, nekaj iz sosednih. Shod je otvoril deželni poslanec Gabršček, ki se je zahvalil za zaupanje, izkazano pri volitvi, ter zagotovil vse, ki so ga volili ali ne volili, da imajo v njem poslanca, do katerega se vedno lahko obračajo. Predsedoval je župan g. Mrevlje. G a brž ček je na-čnal položaj v deželi, kakoršen se kaže po deželuo-zborskih volitvah, govoril o razmerju strank v deželnem zbora itd. Poslanec Št rekel j je govoril o dveletni vojaški službi ter
interpeliran pojasnil zadevo o zaprtju in odprtju mej ter glede" draženja živil. — Unela se je širša razprava o potrebah križke občine. Posl. Gabrščku so izročili spomenico, kjer so naštete vse želje: glavno vodovod. Posl. K 0-vač je podal več nasvetov glede" vodovoda iz lastne prakse. Govoril je na to g. Med-vešček, ki je zahvalil poslance, da so prišli ter govoril o vodovodu. Breščak iz Do-bravelj je naštel več želj iu potreb ljudstva, pred vsem potrebo večje doklade na pivo, glede" dež. hipotečne banke, da se ne dajejo posojila po cenilci vrednosti, ampak po klasifikaciji čistega dohodka. Uneli so se še drugi razgovori, in shod je trajal do 6. Shod je bil lep in je pustil v navzočih ugodne utise.
»Kranjski hranilnici t Ljubljani", ki je mogočen steber nemštva na Kranjskem in ki je obogatela s slovenskimi denarji in to vsled naše nezavednosti, ki je, žal, Se dandanes velika, je pri zadnji razdelitvi svojega dobička zopet pomnožila z ogromnimi svotami različne nemške zaloge, ki naj služijo v ponemčevanje.l — Slovenskim kulturnim zavodom pa je vrgla par neznatnih   drobtinic.
Na primer: Nemški deški ljudski šoli v Ljubljani 700 K (slovenske so dobile po 200 K) šulferajnski Soli v Ljubljani 200 K, nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani 500 K, podpornemu društvu nemških visokošolcev kranjskih 2000 K (slovenskim podpornim društvom — nič), »Studentenheimu" v Kočevju 300 K. Glasbeni šoli filhamioničnega društva 3200 K, istemu društvu za vzdrževanje komorne glasbe 500 K, glasbeni šoli v Kočevju 500 K, Glasbeni Matici 400 K, nemškim otroškim vrtcem v Ljubljani 400 K, Tržiču 200 K, Zagorju 200 K, Kočevju 200 K, privatni šoli Ane Sorre v Novemmestu 100 K. Šolskemu kuratoriju v Ljubljani (nemškemu) 59.000 K (za jeseniško šolo 15.000), učiteljem šulferajnske šole 1800 K doklade, društvu »Narodna šola 400 K. Nemškemu gledališkemu društvu v Ljubljani 3000, siidmarkovski pevski zvezi 200, nemškemu planinskemu |društvu 2000 K (slovenskemu — nič) ženski podružnici nemškega šulferajna 500 K, šulferajnski podružnici v Tržiču 200 K. Izdalo seje torej nad polovico v podpore določene svote v nemško-nacionalne namene.
Da pa pokaže še v lepši meri svoji ljubezen do Slovencev, je vrgla iz svoje hiše nenadoma slovensko, lepo ys-pevajočo obrtno šolo.             .•'.";„
Šola-bi se morala za nekaj let zapreti, da se sezida nova. Da bi bila to skoraj gotova uničitev takega krasnega zavoda, je jasno. Da se to ne zgodi, morala bo mestua občina ljubljanska šteti lepe tisočake, ki bi jih lahko porabila za druge človekoljubne namene, da sezida provizorično poslopje, ki bo potem brez vrednosti. Kranjska hranilnica je torej povzročila mestni občiui ljubljanski nad 30.000 kron nepotrebnih izdatkov.
Omenjamo ta dejstva radi tega, ker namje znano da je še mnogo goriškega denarja, posebno IZ gor, naloženega v tem zavodu.
Rotimo vse, da se držijo gesla: Svoji k svojim! Domači denarni zavodi dajejo večje obresti, s katerim denarjem lahko koristimo domačinom, kranjska hranilnica pa spleta s slovenskim denarjem vrv, na katero nas misli obesiti.
Pameten naštet zi Jubilejno leto. — Letos obhajamo 60 letni vladarski jubilej našega cesarja. V »Notranjcu" čitimo na to:           i
„Naš vladar je sam odklonil, da bi} se njegova oseba kot taka proslavljala, izprosil si je vsako pompozno proslavljanje, ki stane le mnogo denarja in nima nobenega pomena za splošni blagor avstrijskih narodov. Tej modri želji vladarjevi moramo na vsak način ustreči. Jubilejni darovi naj bodo tedaj taki, da bodo od njih imeli korist najširši sloji našega ljudstva. Jubilejno leto je leto odprtih rok, odprimo jih tudi Slovenci, zlasti mi Notranje! in darujmo v svojo korist za povzdjg-njenje ljudske izobrazbe. Naj ne bo notranjske občine, denarnega zavoda, društva itd., ki bi ob tej priliki ne prispevalo po svojih močeh na ta način na narodni žrtvenik. Vse občine, vsi denarni zavodi in društva po Notranjskem naj sklenijo: V proslavo 60 letnega vladarskega jubileja našega presv. cesarja Fran Josipa I. sklene občinski odbor občine... (odbor.... društva), da prispeva svoto... kron 1 ta namen, da se osnuje oziroma izpopolni ljudska javna knjižnica v...B
Pameten nasveti Priporočamo ga tudi županstvom, društvom itd. v naši deželi.
Kavar.16 V Gorici po novi odredbi namest-ništva ne smejo biti odprte čez drugo uro po polnoči. Govori se, da se hoče omejiti s to naredbo potovanje; ali y kolikor bi se utegnilo to goditi, je pa po drugi strani ta odredba prišla jako neprav potujočemu občinstvu. V Gorico prihajajo in iz Gorice odhajajo nočni vlaki in s temi tujci, posebno trgovski potniki. Ptuice se ne splača za pa; uric plačevati posteljo v hotelu. Tisti čas lahko prebije pri^kavi v kavarni in potem odidfr z vlakom. Ako odpotuje goriški meščan z jutranjim vlakom, morajo mu kuhati kavo doma, s praznim, želodcem ni dobro potovati, kavarne pa so zaprte.
Od srede maja do jeseni prihaja mnogo ljudij z dežele, ki nosijo svoje pridelke na trg. Teh je več v Gorici že kmalu po polnoči, pa* se nima kam zateči, da bi se okrepčal. Ta čas je polno tujcev v Gorici. Čez poletje jih vidimo dan na dan. Če pride ponoči in je potreben, da kaj užije, kam naj gre, ko so kavarne zaprte?
Kavarnurji se potegujejo za to, da bi bile v Gorici vsaj nekatere kavarne odprte celo noč, in sicer da bi kavarnarji za to plačevali kakor poprej, ker taksa, katero se sedaj zahteva, je previsoka, Po stari tarifi je prišlo od kavarnarjev veliko tisoč kron v občinsko blagajno, ali sedaj ne pride nič.
Potreba, da bi bile kavarne odprte po noči, se je pokazala posebao sedaj ob praznikih. Videvalo so je tujce, ki bi bili radi počakali v kavarni na vlake; ker se te zapro, je vržen človek na cesto. Kam? Pravijo, da smukne marsikateri v »hišo", kamor bi drugače ne Šel!
Kar se tiče omejitve pijančevanja, torej nismo pravzaprav nič na boljšem. Patentirani krokarji si že znajo pomagati, za druge pa je koncem konca tudi boljše, če prebije svoj čas v kavarni kakor pa da nese svoje zdravje v še večjo nevarnost. Kaj hočemo reči, razume vsak.
Baje se utegne rešiti to vprašanje tako, da se bode nekatere glavnejše kavarne vrstile ter bodo imele" odprto celo noč jedne en teden, druge drugi teden, in to glede" na tujce.
Narodna delavski organizacija tnaši deželi.
Včeraj se je vršil v Biljah shod „N. D. O." Udeležencev  je   bilo   okoli   300. Jaklič iz ' Trsta je raztolmačil pravila N. D. O. Skle- ' nilo se  je  na   shodu,  ustanoviti v Biljah podružnico N. D. O.
Slabo weme smo imeli Velikonočne praznike v Gorici. Dež, veter, mraz. Vendar smo videli v Gorici že Veliki teden in v praznike mnogo tujcev, katerih bi bilo najbrže še mnogo več, ako bi bilo vreme lepo. — Po gorah je zapadel sneg. Vlaki so prihajali v Gorico sneženi.
Padel je s tovornega tlaka blizu Solkanskega mosta 311etni žel. uslužbenec Ivan Ivančič. Težko ranjenega so prenesli v goriško bolnišnico.
V goriški bolnišnici leži 26 let stari A Bo- | sednjak iz Orehovelj,   ki je dobil v pretepu v Mirnu za spomin na Velikonočne praznike I precejšnje   rano   na g'avi. —   21. letni Fr. Marinič pa si je v „'.injenostitt prerezal žile ' na roki ob nekih oštarijskih vratih; leži tudi v bolnišnici   ter   si   ne   želr  več tako lepih ' praznikov.                                                        j
Dober riiot in pečem keksi! sta hotela jesti za Velikonočne praznike „regnicolow Pre- ' stento in neki Kogoj, oba delavca v Pod- ¦ gori. Uradniku Weickertu v podgorski papirnici sta ukradla 11 kokošij pa 1 petelina ter jih pobasala lepo v vrečo; v nedeljo zjutraj, ko so naznanjali zvonovi s Kostanjevice čez goriško ravnino vstajenje, sta jo mahala »moža" iz Podgore v Gorico * vrečo kokošij. Oko postave pa je že bdelo tam okoli gledališča, in ko je zagledalo »moža" z vrečo, se je stemnilo, češ, nekaj bo. Redar je prijel »moža«, radoveden, kaj imata v vreči. Tako sta prišla Prestento in Kogoj v »pržon", kjer se jima še sedaj cedijo sline po rižotu in pečenih kokoših.
O Kogoju pravijo, da je katoliški mož ter je vpisan-v novo »izobraževalno" društvo na katoliški podlagi v Podgori! No, kamor tiče, tam pa je!
Kupujte vžigalice družba sv. Cirila In Metodi! —. To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi flkato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampa« v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za
to, da bi se Škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Naznanite nam imena onih, ki bi se drznili prodajati klerikalne protislovenske vžigalice!
VtŽIIO. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
Zveza narodnih društev.
DruStvo Jldl" f Sovodnjlilje moralo odložiti svojo veselico, ki se je imela vršiti včeraj, na 3. maja. Podrobnosti se naznanijo pravočasno.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
DrllVBl flOZdl V AfStrfJI. — Državni gozdi so prideljeni šestim ravnateljstvom, in sicer na Dunaju, Gmundenu, Solnogradu, Gorici, Inomostu in Lvovu. — Država ima gozdov vsega skupaj 718.397 ha> njiv, travnikov in vrtov 8227 ha, planin in pašnikov 52.462 ha, druzega sveta 2605 ha, skupaj 781.691 ha sveta. Skupni stroški za leto 1908. se pro-računavajo na 12,302.290 K, dohodki pa na 16,757.820 K, torej utegne iznašati prebitek 4,255.530 K.
Na Kranjskem je državnega gozda 10.654 ha, njiv 75 ha, planin 187 ha, skupaj 10.917 ha sveta; dohodki se proračuna-vajo na 395.540 K, stroški na 263.390 K, prebitek na 132. J 20 K.
Na Štajerskem ima država vsega sveta 41,712 ha; dohodki 813.450 kron, troški 637.110 K, prebitek 176.340 K.
Na Koroškem je državnega sveta 15.556 ha; dohodki 226.680 K, stroški 174.890 K, prebitek 51.790 K.
Na Primorskem ima država 14078 ha; dohodki 412.230 K, stroški 336.920 K, prebitek 75,310 K.
V Dalmaciji je brez Vrane državnega sveta 6401 ha; dohodki se proračunavajo samo na 5090 K, stroški pa na 85.360 K, terej doplača država nad 80.000 K. Poleg tega ima drŽava posestvo Vrana ob jezeru istega imena. Posestvo meri 7015 ha ; dohodki za leto 1908. so proračnnjeni na 200.150 K, stroški pa na 212.560 K, torej bo primanjkljaj 13.410 K.
Razglas. — r/. ozirom na določbo § 58. zakona o osebnem davku od 25. oktobra 1896. 1. drž. z št. 220. se naznani, da bodo postavljeni v upogled davčnim zavezancem izkazi odmerjenih davčnih postavkov za privedbeno dobo — 1908/1909. onim, ki so podvrženi občni pridobnini v priredbenih okrajih: „okraj trgovinske zbornice Gorica-Gradiška" (11. razred). »Gorica-mesto" in »Gorica dežela" (III. iu IV. razred), skozi 14 dnij začenši s 25. t. m. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini št. 16., I. nadstropje, soba št 5. med uradnimi urami. — Od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici.
Razne vesti.
Ali se Je mogoče v sanosiovensklb srednjih šolah
naučiti dobro nemški ? — Novembra 1907. se je vršil v Lvovu, popolnoma poljskem glavnem mestu Galicije, shod zr ,e vseh avstrijskih srednješolskih društev. Na tem shodu so nastopali poljski profesorji, ki so govorili krasno in pravilno nemščino. A tudi srednješolski dijaki, gimnazijci in reaici znajo dobro nemški, čeravno so šole popolnoma poljske, se nemščina uči samo kot predmet in čeravno v Galiciji po vseh uradih, na železnicah i tu gospoduje skoro izključno poljščina. Da znajo poljski dijaki kljub vsemu temu dobro nemški, to spričevalo jim daje nemško profesorsko glasilo „Mittelschuiea, ki izhaja na Dunaju. V 1. številki 22. letnika tega lista (1908) na str. 93, piše nemški profesor na koncu sledeče: »Prav zauiraiva je v galiških mestih prikazen dijaških uniform. Gimnazijci nosijo na kapah črko G. reaici pa li V njih smo našli nemški udeleženci shoda dobre kažipote, ki so na nemška vprašanja dajali prav spretne odgovore (reeht gevvandte Antworten.) — To sodbo nemškega profesorja dajemo v pomislek našim politikom, katere bi sicer prosili, da v šolskih vprašanjih vpoštevajo tudi mnenje naših šolnikov. Ali so že pozabljenje resolucije slovenskih profesorjev ?
Prof830r VVariilund začne predavati na vse-učitelišču v Inomostu koncem meseca maja, ko mu poteče dopust. — Warmundova brošura se preloži na slovenski jezik.
Kazenska razpravi proti Miroslavu Slfilnskemu in
njegovi materi se bo vrSila meseca maja naj« brže pred poroto v Lvovu. — Na Siftinskega prihajajo dan za dnevom pisma, v katerih se mu častita na njegovem činu, Preiskovalni sodnik pleni t" častitke.
Ruska Vladi (ll ZloMttl, — Ruska vlada je zaukazala, da se imajo razpustiti vse organizacije Zionistov.
Oster spor med Italijo Ib Mljo radlpaVta, — Med Italijo in Turčijo je nastal oster spor radi pošte. Italija je sklenila ustanoviti v Turčiji štiri poStne urade ; porta pa je odgovorila, da noče tega dopustiti in se jim namerava ubraniti tudi z oboroženo silorTtalija pošlje za to v turške vode divizijo eskadre, da ustraši Turčijo. — Spor je poravnan.
Poroka ta Oim. —. V Novemgradu v Dalmaciji se je hotel poročiti neki mladi odvetnik s hčerko nekega trgovca. Stariši njeni so se protivili. Zviia buča advokatova pa si je znala pomagati. On in ona sta bila dana društva, ki je dajalo predstave. Ad« vokat napiše komedijo v dveh aktih; v drugem se ljubček in ljubica poročita. Igrala sta ljubčka advokat, ljubico trgovčeva hči. V drugem aktu sta se poročila. Hvala Bogu, da le v igri, je rekel trgovec, ali poroka je bila prava, ker poročil ju je p 'a v i duhovnik. Očetu je ta zvijača tako dopadla, da je še on požegnal mladi par.
Prisile za ženite* sodnih deklet jo v Panami. V Nevjork je došel agent, ki išče dekleta za delavce, ki kopljejo prekop med Severno in Južno Ameriko, Vlada ponuja ože-njenim delavcem brezplačna stanovanja.
Sprejme se
spretnega poslovodjo
za kleparsko obrt.
Ponudbe je pošiljati na
g. ANO ČUFER,
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7.
ITlilo goriške touarne
A. Gabršček
je naprodaj v sledečih trgovinah
>»Loj h-
kupujemo po najvišji dnevni ceni
Opozarjamo zlasti našti mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Blokar Josip
De Blas Luc»j*»
Bratnž Alojttj
CalHgaria Iv.
Cappella Viktor
Cleri Al. " KuStrin Anton Kutin Josip Marega Jakob Maraž Ja'cob Batistič Hektcr, Solkan FornazariC Marija.   ,, Jug Josip,                 „
Jug Anton,                „
Komel Franc — Solkan
Marega Alojzij
Modic Prane
Podgornik M.
Supansig Lavra
Toffoli Viktor v Gledališki
in SemeniSki ulici
Vodopiirec vd. Alojrija
Vnga Rafael
Vallorio Petrina.
Pecile Peter
Komel Fran. Solkan
Stabile M.,
Vuga Valentin,      „
na Goriškem:
Bamlaž Josip --- Kanal
BriSko Angel •- St. AndreŽ
Bonc-ta A.       Opatjeselo
Brunint K. — St. Peter
Božif Ignac — Klaužc
Dorida Ivan       Morar
Drekonja Jernej. Podnielec
Fcrman Krni. — (iradiSčc"
(Jregorich Ivan       Pudgora
(ir/elj Anton. Rihfinberk
Godni? Jožefa, (Jorjonsko
Jakil Fr. — Hupa
JcrkiC Jofccfa --   Ilobravlje
Kendn Iv. -    Kneta
Koren Šimcn — Livek
Kosmač Fran. Slap on Idriji
KnSir Terezija -- Kanal
KoMr HlftJ.       Kanal Komel Alojzij
Lebun Josip -
Maraž .lakob
Mara?, lianijel -¦
Mntcli? Ivan. I.ivj-k./evSfek
Makuc Josip       ČeinpuH
Moruiolja Aloj/. —   Batnje'
Mlekuft A. A         Bovee
Marega Alojzij — I/Ofnik
Malik Mihael. AjdovWino
Močnik I.uka    - Kneza
Nemcu- ,I.-s.       Bilje
Nein«.'c  .Jožef        Podgnra
Nesnei'   Franjo. Nabre?.ina
Komen Vol.V Vrtojba Vrtojba
Nanut Jožef ~ Kanal   .
Pergif Andr. — Crnlce'
PirjDvec J. -   Seiana
Pipa Ivan -- RaJa
1'erStf Andrej  - CrutEe
RaSen Marija -   Opčina
Robert Mih. • : Štanjel
Kutar Ant. — (irahovo
Repi? Frane — Ajdov5?ina
RakniCek Marija,   Kobarid
Smrekar Iv. — Kneza Sakhida  Ter. --  Pornborg Spaeapan Fran - ,Ozcljan iSavelH Julija   •    *" Spaeapan Albin
Stihi! Kat.
SmrekarJožpf ¦
Skert Janko
Sturm Fran
, Stolfa Fran
Sirca Alojaj -• Dutovljo HellaSchiaval.SvetoKoinen Terpin Anton - Podgora Torkar Matevž •-  Podbrdo
Tnnetti A.    - (iradiika TrampuS K.. Kostanjevica Fkmur Ivan       Dutovijt Vrtiivce A. * .1.      Tolmin Vr?on Ant-m  - Skrilju.
MMIipftS
Miren
¦ Sturje
-  Kazar&fu
Batnje
—  Livek Sežana
Na Kranjskem:
(5obec Dragotin. Trnovo-RiB. | OHvfif Friderik. Boh.-Bela
Pogačnik Filip       Pobrava. Bau?ar Fr., Sturje.   Kunatl
Janez  --   Boh. Bela.
V T	pstu:
Antouint Fab.	i            Millosig Fran
Bertos Klemeni	Millonig Ivan
Brundoliu Ivan	Mfnzi Melany
Bertogna Prag.	Mazen Alojzij
Brnt»adin Peter	Morpurgo Viktor
furet M.	i              Maccari Ant.
('eglar Emilja	Magris Aniigel
Cellia Ivan	,       Nagelsehmid Ludovik
Cassutti Ricc.	Norbcdo Vikt
t crgolj fvnn	Nicifar Jos.
kooperativa operaia	Petcrnel P««ter
1'uniar Frid.	Pirih Andrej
„<>k Anton	Prclog Ivan
(Jehovin Ivan	PlesntCar Vckoal.
Cernc Anton	j             Petrone Josip
Pubrilla Fran	Prat de Katarina
Polneb Albert	Pen ko Alojzij
Porololo Fr.	•Sacclii Fr.
Pntbr Iv.	StepanCiC Alojzij
Fferfoglia Fran	Silvestri Anton
Furlan Ant.	Silvestri Vikt.
(lerin Anton	Snman Fran
(iregori? Josip	Suc Andrej
Uomisei Anton	Alnku Iv
Ciodina .Stanko	Tomaiie Ivan
C.mm Karol	Tamaro Jurij
Uodmg Iv.	l'dinu Ant.
(ilivMck Fr.	Frdic Andr.
liaspcrši? Ana. vq.	Umek Josip
Jakseti? Karmela	Volk Fran
Klnn Ivan	Vatovec Ivan
KaSmerij Ivan Kravos Kristjan	Viegele Tomaž
	Versolatti David
Kobal Andr.	V7;'ga Kater.
Krasna Anton	Veanar Iv.
Kosak Josip	Zorč Ivan
Legat Alojzij	Z\vitter Valentin
Lttin Josip	Zgor Leopold
Leaassi R,	Zgnr & Popatnik.
Miirtl Valentin	Zernitz Hckt.
Machne Alojzij	Zudenigo Ugo.
Maren Alojzij	Žr-leznik Ivan
v Pulju in drugod:	
Antonelli Alf.	Maraspin Fr.lli
Femglio Isid.	Pierobon Marija
Fabbretto Dorn.	Rocco .4inad  — Pazin
Konsnmno družt.OIedolina(	Rabfeld E. - Pazin
Konsumno društvo (Pola)	tSponza Enfemija — Rovinj
Monai Jos.	Stocovae Bort. — Kanfanar
MarinkoviC Jak.	8etko iSime  —   Kanfanar.
Marchese Santo	Bole L Reka.
»Goriška ljudska posojilnica"
ˇpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Oosposkf ulica it. 7, I. nadstr.) - Talaffon it. 78.
RaCan poitne hranilnice Ste?. 837.315.
. ^,^cu3?ni 8eJ! na^elstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: "••*-"*- —
Hranilna vloga se obrestujejo po 4»/,%. Stalne večje vloee z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plaguje posojO-niča sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6$, na varščino ah zastave in na menjice po 6'/, % ; za čas denarne draginje Vs% višje. Glavni dttloži se obrestujejo koncem leta 1907. b 6%. — nja 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z   deleži v znesku
104.790 kron. - Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Resevvni zaklad: 82.38263. ~ Vrednost hiš: 112.328-—
Cdino pristni THIBRRY-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 aH 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje z.i K 5—. THOSBBT-IEVO centifolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo  se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kušlju, zasliženjii, vnetju; za rane ild. '
Naročila in nakaznice je nasloviti:  A. Tbierryf lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri Hogaški-Slatini. — Zaloga skoro po v^eh lekarnah.
tfčmMtetm&rst^r^mm
Tr^oVsko-obrt^a zadruga V Gorici
reglstro-; ana sadruara ¦ neomejenim Jamstvom.
NačelBtvo in nadaorstvo »TrgovPko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premen jena in dne 29. decembra 1905. v zadružni rcgiBter vpiBftna pravila, pri Bkupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje Bvoiim članom poaojita na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na meseo za vsakih 100 ' on; na menice pa proti 0% obreBtovaoju.
Doba za odplačilo pri pnuoj! na 10 aH več let.
i na obroke se po želji izposojevalca določi tudi
Vsak izpoBojevalac plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/,% prtBpevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po Vl,%, večjo, stalno naložene pa pO dogovoru.
Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila bo bo razposlala VBem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbtt, naj ae oglasi v zadružnom uradu v »TrgovsKera domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu.
Stroji za žveplo 3 vrst: leseni, železni in iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z polegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem.
Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti peronosperi raznovrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Gene konkurenčne.
Kupuje staro kotlouino po najuišji dnevni ceni.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
PETER MORETTI, kotlar GORICA.
44----se imenuje reklamni čevelj =
rCfS^ft*^     tvrdke J. MEDVED - Gorica ll^^J^r    _____ CENA KBON tO9-* ——-
-....................-    čevelj je razpostavljen v vseh izložbah omenjene tvrdke in vzbuja pozornost.    -----------—=i
Hib delavnica Motili wtom in hgil Ml
laloga neobdelano Mlovine in v plasteh.
Cenj. dame in gospodje ~ pozor!
Ima to  e šivalni stroj V Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktorla« in najboljšega . Izdolkn,
Po dolgoletnih skušnjah ova se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Ori8inai*ctoriastPO)ipd0eatn1
uporabi brezšumno.
OriBinal-Victoria stroji »&Z*
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Victorla stroji ptS
za umetno vezenje  (rekamiranjo). Tvrdka stavi na razpolago strankam ' učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Original-Victoria stroji ^"fe
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« tr ojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles »Puch«, orolja, muntctjo in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KERŠEVAN1 & CUK - GORICA
Stolni trg- št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica KIVA CASTELLO fit. 4.
Oglarji
i Up P VnlHPv Novem mestu
IJJ1. h TlIlulU (BndolfOTO :: Kranjiko)
kateri razumejo žgati oglje v ogelnicah
(kopah), dobijo Irnjen zaslužek.
Ponudbe je poslali   na   gozdno oskrb-
ništvo giajščine barona kanna, Grflnau,
flimtal Gorenje flusfrijsho.
IPlIDICTflCI CftPie namizno orodje in posodje ILnmillUlLL&liE             usehurst.
friznano težko posrebrnjer.o najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. G. kr. dvorni založniki
Uustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po  prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chrutoflo.
Christofle & C* Dunaj
L Opernring 5 (Heinrichshof).
Denar prihrani; kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri
Največji dsbftekf
Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
Za dobitke garan" tira država
Vabilo k udeležbi ===== dobitnih šans ==========
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je
9 milijonou 841.476 ITIark dobitkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarno loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark.
1 premija h 300.000 Mk.
> 2f)0.00>    •
»   (iO.000   »
.   50.000   »
»  45.000   »
»   40.000   »
»   35.000   »
.   30.000   »
» 100.000   »
»   60.000   »
»   50.000   »
1 dobitek Ji 40.000 Mk.
1     »       »30.000   »
7     »       »20.000   »
l     »      » 15.000   »
11»       » 10.000    »
46     »      »  5.000   »
.03     »       .   3.000   »
,08     »       -   3.000    •
»38     »       »   1.000    »
300    »
200    »
181
1 1
V celem obsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaSa v srečnem sluCaju 50.000 Mark ter so zviša v 3. razredu na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v «. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
Srcčkanje je postavno določeno. Cene srečkam I. razreda so sledcl«: cela orig, sreCka M. 6*— ali K 7  -pol      „        „    „   3*     „   „ 350 Četrt    „        „    „   150   „   „ 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnilv listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženee loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral šc-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti pavzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se jo torej v s vrh o naročil prodsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
30. aprila.
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschilft v HAMBURGU.
Je uredil in izdal:
1.    Civilno praTdni rej in sodni p« s=s
Jen zbornik pravil označene vrste; koncem tva-
rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iti
hrvatskem jeziku. - Obseg XII. in 909 strani;
cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2. OMnla tarifa <?L
skem jeziku pred sodišči;   sodne   pristojbine.
Obse.' 7j strani (20 tabel); cena i K 80 v.-
Knjigi se dobivate v ».Slovanski knjigarni"
A. Gabriček v Gorici.
Žene!
Ako trpite na Jtrjenja krvi in m po-dobnih boleznin, tedaj pilite na P. Ziervai-a KaJk 244 pri Kolina ob Beat
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.Gospa B. iz W. pile: L*pi. hv»b! Vala sredstvo je učinkovalo i« 5. dan".
Go«pa L v M. pile t ^Priporočala bom »šaloma VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom »»sna nikoli brm njega*.
Arhitekt S. v M. pi«e: »Za Uborno pottreibo •e zahvaljujem. Pri moji Leni je V&Ae »redit« «» p„ 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti poiiljatvi 1 marke namike te!j»*e .tudi v znamkah) polljem knjigo: ^Motenje perjode* tpštai dr. Med. Levu. — P.~jasaila brezplačno.
Za odgovor naj se prituii tnasiko.
Z znamko
M
aršner
zaznamovan} šumeči limonadni bonboni
malinov-.  jajfosluv-,   fivAnjev- iu prvon<w   »lu*
so najboljši. Prva CeSka delnJSka družba za ori-jent. sladkorno blago prej A. Maršncr
Kraljevi Vinogradi.
Dobi se v Gorici pri h P, Glessig.  * S«ppe&
hofer ta 6. Furlan-.
Potnikom v Ameriko
priporoča                    ¦bmmm«-^i
generafna agentura MAmerikansks in White Star Linije*4
najhitrejšo vožnjo preko Basla-1'arisa Cherbonrg-Nevv-Vork.
2 odhoda na teden. Prosta hrana že v Baselu. Z velikanskimi parnikl  teh  lin'j traja prevoz od Cher-
bour-New-York v resnici ie 3 in pol do 6 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevolje in zastonj: »Generalna Agentura'* lin Obersieg & C.o Bascl Aesehen-graben 28 (Švica)
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčetfali tujcem.
Slovenj gospoduje! Poskušajte ilo iz te domače Mame! MM in i7Mp.ii. Hrtih oliainp,'
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solnceni.
Poskusite in sodite !
Svoji k svojim!
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
Ant.Breščak-u;
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši)             I
kateri ima v zalogi najbogatejšo J izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- 1
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. I
i    Gene brez konkurence.