kulturno - politično glasilo
m

s vej-o \/ ni h in domačih dogodkov
7, $eio/številka 28
V Cešovcu, <Sne 14. Julija 1955
Cena 1 šiling
0 čem bedo govorili v Ženevi
To je vprašanje, ki ga imajo vsi na jeziku. Toda odgovora nanj ne more dati nihče, tudi nobeden izmed „štirih velikih”. Kajti novost te konference je v tem, da se niso vnaprej nič dogovorili o predmetu pogajanj ali, kot pravijo, o dnevnem redu. Tako bo lahko vsak izmed štirih udeležencev predlagal svoja vprašanja in, če bodo ostali trije tudi mto, se bodo o njih razgovarjali.
Pred konferenco seveda vsaka stran poskuša ojačiti svoje položaje. Tako je ameriško časopisje zadnje čase obširno pisalo o notranjih težavah v Sovjetski zvezi, o krizi v poljedelstvu, o težavah z rdečo Kitajsko, ki ji zadnje čase bolj greben raste, kot je to Sovjetom všeč. Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da se Sovjetska zveza zato pogaja, ker potrebuje mir, da prebrede svoje notranje težave.
Hruščev, na drugi strani, pa si je izbral ameriški narodni praznik 4. julij in je na obisku v ameriškem poslaništvu v Moskvi izjavil, da Sovjeti „ne pojdejo v Ženevo po kolenih”, ampak z dvignjeno glavo, ker Sovjetski zvezi gre le za očuvanje miru na svetu. Da pa mir na svetu sedaj najbolje služi 'udi njenim lastnim interesom, ni dodal.
Velika Britanija je danes še vedno pomembna sila v svetovni politiki, a ne igra več „prve violine” kot včasih in vsled tega nima potrebe po prestižnih izjavah. Zato je angleški ministrski predsednik Eden položaj gotovo bolj stvarno označil v svojem govoru v spodnji zbornici. Rekel je v bistvu, da za neke Papirnate sporazume o miroljubnem sožitju, o nevtralizaciji večjega dela Evrope ali pa za kake pogodbe o evropski kolektivni varnosti, po kateri bi "a lep način spravili Amerikance iz Evrope nazaj preko Atlantskega oceana, dočim bi Sovjeti ostali 'e! ali manj tam, kjer so, Zapad ne namerava žrt-vovati Atlantskega pakta, čigar obstoj je preprečil sovjetsko napredovanje v Evropi. Po drugi strani pa razume, da je treba nuditi Sovjetski zvezi neke re-alne garancije, da se ne bo čutila ogrožena.
Zato izgleda, da je angleški koncept, na katerega 50 v bistvu pristali tudi Amcrikanci in Francozi ter S£ z njim strinja tudi bonnska vlada, da predlagajo Sovjetski zvezi izvedbo svobodnih volitev v celi Nemčiji, kar pomeni praktično združitev obeh Nem-/i P<xl eno vlado, obenem pa s posebno pogodbo določijo, da bo oborožitev Nemčije omejena ter da l>o sedanja sovjetska cona ostala demilitarizirana. Tako bi nemški oborožitvi bila odbita protisovjetska ost, obenem pa bi bili pomirjeni tudi francoski strahovi, da ne postane zedinjena Nemčija premočna.
Druga točka zapadnega programa je razorožitev. Ižanes je vsem jasno, tako Amerikancem, kot Sovje-t0|n, da je atomska vojna nevarnost ne le za \oj-skujoče se države, ampak za obstoj človeštva sploh, knterikanci zato polagajo posebno važnost na ome-jitev in kontrolo oboroževanja. V tej točki so do-sk‘j naleteli vedno na odločen „Ne!” Sovjetske zve-Jc> ki ni hotela nikoli pristati na to, da bi mednarodni kontrolni organi imeli dostop tudi na ves 'eritorij Sovjetske zveze pri izvrševanju te naloge, tžčividno se bojijo, da bi pri tem videli marsikaj, kar Sovjeti raje prikrivajo.
tretja točka na ameriškem programu pa je »Osvoboditev” sovjetskih satelitov. Dulles je pred kratkim izjavil, da nova sovjetska politika naproti Jugoslaviji da misliti, da ic Sovjetska zveza priprav-'iena nekoliko popustiti svoj železni prijem med 'dtounoevropskimi sateliti. O tej točki pa vlada pri "'kalili dveh zapadnih velesilah velik pesimizem.
četrto vprašanje, ki bo v eni ali drugi obliki 1'rišlo na konferenčno mizo, je Daljni vzhod, kjer l,orita Formoza in Indokina še vedno ognjišči ne-•Utra. Zaenkrat ogenj tli pod žerjavico, a lahko vsak txs izbruhne. Nekateri znaki kažejo, da vladajo *natna nasprotja med sovjetsko in kitajsko vlado o P°litiki v tem delu sveta.
^red »velikimi štirimi” bodo torej razgrnjene vse '•oleče rane današnjega sveta. Kot pri vseh poga-janjih, bo moral vsakdo nekaj popustiti, da se na-sprotna stališča srečajo. In vsakdo bo pripravljen Izpustiti le, v kolikor l>o dobil za protiushigo ne-kar bo v njegovih očeh poplačalo njegovo žr-tCv- Izgleda, da danes obstoja več takih točk, v ka-terih se srečujejo sicer nasprotujoči si interesi ve-les'l> kajti drugače do konference vobče ne bi Prišlo. In na teh vse prej kot trdnih stičnih točkah slo,>> danes mir na svetu. Ali bo ženevska konfe-u«ca te stične točke spremenila v trdne osnove traj 11 s1 miru na svetu, bo pa pokazala bodočnost.
Za avstrijsko državno pogodbo
Tudi Francija bo kmalu ratificirala
Iz Pariza poročajo, da je v torek francoska poslanska zbornica po kratki debati ratificirala avstrijsko državno pogodbo. Za pogodbo je bilo oddanih 613 glasov in noben glas proti.
Sedaj je treba, da pogodbo odobri še senat in jo podpiše državni predsednik Coty, nakar jo bodo .poslali v Moskvo in položili v sovjetski državni arhiv. Sovjeti so to že pred kratkim storili, Amerikanci so pogodbo deponirali pred nekaj dnevi, angleške ratifikacijske listine ,pa je v torek poseben kurir nesel v Moskvo.
Glasovanje v francoski poslanski zbornici je imelo zgolj formalen značaj, ker v tem pogledu ni bilo nobenih nasprotij med strankami. Debati je prisostvovalo le 50 poslancev in je veliko število glasov, ki so ga •našteli po glasovanju, nastalo le tako, da so voditelji! parlamentarnih skupin oddali že izpolnjene listke zase in za odsotne poslance svoje skupine.
Zunanji minister Pinay, ki je v imenu vlade predložil pogodbo parlamentu, je med druiginr dejal:
».Ustvaritev močne avstrijske vojske in odhod sovjetskih čet iz Avstrije bosta v ve-
Kot poročamo na drugem mestni, so bila zaključena pogajanja o dobavah, ki jih bo morala Avstrija izvršiti Sovjetski zvezi na podlagi državne pogodbe in v torek je bil v Moskvi podpisan tozadevni sporazum.
V	imenu sovjetske vlade je podpisal minister za zunanjo trgovino Kabanov, a za Avstrijo pa posebni pooblaščenec VVilfried Platizer.
V	smislu tega sporazuma bo Avstrija kot odškodnino za prevzeta podjetja US1A dobavila v' teku šestih let razno blago v vrednosti 25 milijonov dolarjev letno, tako da bo v tem razdobju dosežena vsota 150 milijonov dolarjev, ki je predvidena v državni pogodbi.
Seznam blaga, ki ga bo Avstrija dobavila, obsega med drugim različne izdelke jeklarske industrije, stroje za izdelovanje papirja, za obdelavo in predelavo lesa, kemične aparate, specialne avtomobile, merilne aparate, razne pločevine, valjani baker, kable, nitrolake, umetno svilo in čevlje.
Kot odškodnino za petrolejska polja in
Te dni se vrši v Celovcu zborovanje delegatov Združenja katoliškega učiteljstva Avstrije. Je to najmočnejša stanovska organizacija, ki jo sestavljajo posamezne deželne skupine in ima svoj centralni sedež na Dunaju.
Kot nejjolitična stanovska organizacija si je postavila za nalogo, da zbere v svojem krogu vse učiteljstvo, ki izpoveduje katoliški svetovni nazor, in da v vseh deželah usmerja pouk po katoliških načelih ter pospešuje resnično domovinsko ljubezen. Svojo skrb posveča tudi narodnostnim zadevam na Koroškem v duhu istih načel.
V svetovno nazornem in verskem pogledu se naslanja na nauk Sv. stolice ter avstrijskih škofov; zavzema se tudi za resnično demokracijo v javnem življenju. Zato je proti politizaciji šole in učiteljstva.
Iz bogatega programa tega učiteljskega zborovanja je razvidno, da se bodo vzgojitelji ljudstva bavili z vsemi pereči n d problemi sedanjosti in imena predavateljev pa s svojim strokovnim znanjem in ideološko jasnostjo jamčijo za visoko ravan razprav-Ijanja.
Višek bo prireditev dosegla dne 16. ju-
liki meri izenačili škotlijive posledice, ki jih povzroča odhod zapadnih zasedbenih čet na dispozitiv sil Atlantskega pakta.
Nadalje je važen tudi psihološki faktor te pogodbe, kajti Avstrija, ki je bila doslej le objekt mednarodne politike, bo odslej lahko igrala aktivno vlogo v Evropi. Nevarnost priključitve, ki je obremenjevala politiko med obema vojnama, je treba sedaj smatrati za dokončno odstranjeno.”
Seja zvezne vlade na Dunaju
Na seji vlade v torek je zvezni kancler predložil besedilo zakona o vojaščini, ki ga je ministrski svet sprejel in ,pooblastil poseben pododbor ministrov, katerega sestavljajo zvezni kancler, podkancler Scharf, notranji minister Helmer in državni tajnik Graf, da izdela dokončni tekst in ga predloži Narodnemu svetu.
Na isti sej| je zvezni 'kancler obvestil člane vlade o resoluciji, ki je bila sprejeta na velikem zborovanju na Dunaju 1. julija. Ta resolucija zahteva natančno izpolnitev pariških tlogovorov o avtonomiji Južne Tirolske.
rafinerije pa bo Avstrija poleg tega še dobavila Sovjetski izvezi po en milijon ton surovega 'mineralnega olja letno v teku prihodnjih desetih let.
Ob priliki teh pogajanj so tudi govorili o sklepu redne trgovinske pogodbe med obema državama. Razgovori se bodo še nadaljevali in se predvideva, da bi naj. nova trgovinska pogodba veljala za pet let.
Vročina v severni Evropi in Ameriki
Med tem ko ipri nas od časa do časa dežuje, pa je Anglijo, Nizozemsko, Francijo in severnoevropske dišave zajeli* vroči val. Tako poročajo, da je velika vročina v Londonu, istotako v Kopenihagenu (Danska), kjer je vročina dosegla 33 stopinj Celzija. Zelo vroče je tudi v Belgiji in Zapadni Nemčiji.
še hujša vročina pa je v Ameriki, kjer so izmerili do 39 stopinj Celzija; vročino pa imajo tudi na Japonskem, kjer so v ponedeljek imeli v Tokiu 32 stopinj Celzija.
lija, ko bodo na slavnostnem zborovanju v Trgovski zbornici spregovorili tudi pre-vzvišeni škof dr. Jožef Kostncr, zvezni minister za prosveto dr. Drimmel in univerzitetni prof. dr. Gabriel z Dunaja.
Zborovanju želimo veliko uspeha.
Trije ameriški vojaki so se vrnili iz Kitajske
Trije ameriški vojaki, ki so v korejski vojni prišli v kitajsko vojno ujetništvo in so jpo premirju na lastno željo ostali na Kitajskem, so si sedaj premislili in zaprosili. da jih pošljejo nazaj v Ameriko. V ponedeljek so prispeli v Honkong, odkoder jih bodo poslali naprej v domovino.
Novinarjem, ki so jih vprašali, zakaj so ostali v komunistični Kitajski, je eden odgovoril: „Bil' sem norec”. Drugi pa je rekel: ,,Bolje smrt, kot komunizem”. Eden izmed njirh je izjavil, da so ga komunistične oblasti izpustile šele, ko je zagrozil, da si bo vzel 'življenje, če ga ne puste domov.
Pripovedovali so še o dveh Belgijcih, ki si tudi želita nazaj, v domovino, pa doslej še nista dobila dovoljenja.
K 8 H T K E VESTI
Južnotirolska ljudska stranka je izdala posebno spomenico, ki obsega 30 strani in se zavzema za podelitev deželne avtonomije. To spomenico so poslali vsem članom pokrajinskega sveta za Južno Tirolsko in Tridentsko. Spomenica nosi podpis predsednika južnotirolske ljudske stranke, poslanca Tinzla.
Neki hamburški trgovec je razpisal nagrado v znesku 10.000 nemških mark, za
najboljlše tlelo o združenju Evrope. Nagrado bo podeljeval poseben odbor pri Evropskem svetu.
Pretekli teden je 81 »ljudskih policajev” iz Vzhodne Nemčije pobegnilo v zapadni del Berlina.
Enake poštne pristojbine kot v notranjosti Zapadnc Nemčije bodo veljale tudi za Posarje, je odredilo poštno ministrstvo v Bonnu.
Vojvoda edinburški, soprog angleške kraljice Elizabete je prispel v Linneburg v
Nemčiji, da pregleda angleške čete, ki so v tem mestu.
V Sueškem kanalu je 67 tujskih legionarjev poskakalo v morje z neke francoske ladje in odplavalo k egiptovskem (bregu. Policija jdlh je začasno zaprla in bodo postavljeni pred sodišče zaradi »vstopa” na egiptovski teritorij brez vizuma. Vendar ji!, po obsodbi ne bodo izročili Francozom, temveč jih bodo odpremili nazaj v njihove rojstne države.
Kanadski zunanji minister Lester Pear-son bo prihodnjo pomlad verjetno šel v Moskvo, kamor ga je povabil Molotov ob priliki proslave desetletnice Združenih narodov v San Franciscu prejšnji mesec.
Avtobusne zveze med Avstrijo in jugoslovanskimi letovišči na Jadranu bodo začele kmalu delovati, ker je jugoslovanska vlada že dala načelno privoljenje, da te proge oskrbujejo avstrijske prevozne firme in se ta teden sestane posebna mešana komisija v Gradcu, da določi še tehnične podrobnosti.
Na otoku Cipru v vzhodnem delu Sredozemskega morja še vedno ni miru. Tudi prejšnji teden so grški patrioti izvršili nekaj napadov na Angleže, ki imajo otok zaseden. Da napravi konec nevzdržnemu stanju na tem otoku, je angleška vlada povabila grško in turško vlado na .posebno konferenco. Prebivalci otoka so v veliki večini Grki in zahtevajo priključitev h Grčiji.
Davčni uradniki na Japonskem so nastopili stavko prejšnjo soboto in zahtevajo zvišanje plač. Davkarije po celi državi ne delajo, na veliko veselje davkoplačevalcev, posebno tistih, ki so v zamudi s plačilom, ker so gotovi, da dokler traja stavka, ne bo rubežev.
Na svetu je 480 milijonov katoličanov po uradni statistiki Svete stolice. Od tega števila odpade 230 milijonov na Evropo, (99 milijonov na Severno in Južno Ameriko, 31 milijonov na Azijo, ostanek pa na A tri ko in Oceanijo. Med posameznimi državami ima največ katoličanov Brazilija z 48 milijoni, sledi Italija s 47 in pol milijona in Francija s 35 milijoni.
Odbor za notranje zadeve v parlamentu v Bonnu je razpravo o zakonu o pridobitvi nemškega državljanstva Avstrijcev, ki stalno živijo na teritoriju zapadnonemške republike, odložil na jesen.
Demonstracije proti Peronu so zopet izbruhnile v Buenos Airesu kljub temu, da je nadškof kardinal Copello pozval desettisočglavo množico, ki se je v soboto zbrala v cerkvi na dan argentinskega državnega praznika, da se naj vzdrži slehernih političnih manifestacij. Množica se je podala na Plaza de Mayo ter položila venec pred cerkvijo sv. Frančiška, ki je bila za časa revolucije zažgana.
Sporazum o dobavah Sovjetski zvezi podpisan
Zborovanje katoliških učiteljev v Celovcu
Politični teden
nadalnjega vzeli ..vozniško izkaznico”, ,pi-janeem pa tudi kadar bodo samo poskušali v pijanosti voziti avtomobil.
Po svet«...
Prejšnji teden je stal v znamenju priprav za
konferenco ..štirih velikih” v Ženevi,
kamor so že 'prispeli prvi funkcionarji štirih vlad, da pripravijo vse potrebno v sporazumu s švicarskimi oblastmi, o čemer pa poročamo na drugem mestu. Zunanji ministri Amerike, Anglije in Francije se bodo kratko sestali 15. julija v Parizu, da se dogovorijo za skupni nastop v Ženevi.
Sovjetska vlada je položila v moškovskem državnem arhivu
ratifikacijske listine avstrijske državne pogodbe,
s čimer je za sovjetslko vlado ratifikacijski postopek zaključen. Tudi Amerika je pogodbo že ratificirala in ibo v kratkem poslala v Moskvo tozadevne listine. Te dni je angleška kraljica Elizabeta podpisala ratifikacijsko listino, ki bo s .posebnim kurirjem poslana v Moskvo. Zaenkrat se le Francozom ne mudi preveč ter še parlament o avstrijski državni pogodbi niti ni razpravljal. Računajo pa, da bo v prihodnjih ted-nih tudi Francija ratificirala državno pogodbo. Avstrijska vlada in posebno socialistična stranka je napravila tozadevne korake v Parizu.
Vladna kriza v Italiji,
ki je izbruhnila po odstopu dosedanje vlade Siciljanca Scelbe, je bila v razmeroma kratkem času rešena. Novo vlado je sestavil Antonio Segni, ki tudi pripada krSčansko-demokratski stranki. V glavnem sodelujejo v njej iste stranke, kot v prejšnji vladi, zato se ne more reči, da bi stala na trdnejših nogah. V parlamentu ima le nekaj glasov večine. Predsednik vlade pripada sicer levemu krilu svoje stranke in se je v preteklosti izkazal po svojem načrtu za izvedbo agrarne reforme v Italiji, kjer še danes vladajo v mnogih pokrajinah na pol fevdalne razmere. Vendar je vprašanje, koliko bo mogel spričo sedanjega .položaja v parlamentu svojo voljo uveljaviti, ker je vlada med drugim odvisna od glasov liberalne stranke, ki na področju agrarne 'politike vztrajno ščiti interese veleposestnikov proti kmetom. V razliko od Scelbove vlade pripadata dva ministra sedanje vlade desnemu krilu krščansko-demokratske stranke in upajo, da bo zaradi tega vsaj' večinska stranka bolj kompaktna kot doslej, kajti vlade, ki so sledile po volitvah 7. junija 1954, niso padle zaradi nezaupnice v parlamentu, temveč zaradi nesoglasij v krščansko-deinokrat-ski stranki sami.
Indijski ministrski predsednik Jaharawal Nehru
je po enotedenskem obisku v Jugoslaviji odpotoval naprej
v Rim, kjer je bil sprejet pri sv. očetu
v polurni avdienci. Rilo je to prvič, da je Nehru obiskal Vatikan, čeprav se je že prej večkrat mudil v Rimu. Po razgovorih s predstavniki italijanske vlade je odletel v London. Tam je imel
razgovor z angleškim predsednikom vlade Edenom
v njegovem letnem bivališču v Chequers. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Me Miilan. Kot se izve iiz londonskih diplomatskih krogov, je baje Nehru sporočil Edenu, da namerava Sovjetska zveza vztrajati pri svojih zahtevah in da ni pričakovati posebne '.popustljivosti v Evropi.
Na Daljnem vzhodu že zopet poka.
Prejšnji teden so trije bataljoni oboroženih komunistov vdrli v državo Laos, ki je po določbah premirja v Indokimi ostala izven komunističnega območja. Poveljstvo laoskih oboroženih sil je takoj nudilo odpor napadalcem. Kontrolna komisija Združenih narodov je pozvala obe stranki, da takoj ustavita sovražnosti. Je to vsekakor najtežja kršitev pogodbe o premirju v In-dokini, ki je bilo pred letom dni sklenjeno baš v Ženevi.
... in pri nas v Avstriji
Zadnje čase so se pri nas, posebno na koroški in štajerski meji proti Jugoslaviji, dogajale čudne stvari. Naenkrat so začele prihajati preko meje gruče beguncev v Avstrijo. Na splošno začudenje niso 'bili to — kot doslej —- Jugoslovani, marveč Madžari, Romuni in Bolgari. So to ljudje, ki so bili do sedaj v taboriščih v Jugoslaviji, v katere so
se zatekli v času spora med Titom in Ko-minformom. Trdijo, da se Jugoslavija sedaj hoče teh ljudi, ko se odnosi s kom inf or-movskimi deželami izboljšujejo in je bil baje sklenjen dogovor o repatriaciji, na ta enostaven način znebiti.
Dunajska vlada je uradno
protestirala v Beogradu
in prosila tudi angleško zasedbeno oblast za posredovanje. Zgleda, da bodo prepustili to stvar komisarju Združenih narodov za begunce. Seveda ima stvar neprijetno lice za Zapad in za komisarja UNO. Begunci so sicer „titoisti”, a vsekakor komunisti in takih se vse dežele, ki sprejemajo begunce, branijo, Amerika jih n. pr. ne mara tudi potem ne, ko so se res spreobrnili, ker sumi, da si utegnejo pozneje zopet premisliti.
Iz Moskve
je prispela vest, da je avstrijska gospodarska delegacija zaključila pogajanja za ureditev avstrijskega odplačila za nemško premoženje. Pogajanja so bila dogotrajna. Medtem je zavladalo v Avstriji veliko razburjenje, ker Sovjeti še pred odhodom temeljito praznijo USIA podjetja, tako da jih bo Avstrija dobila prazna in gola. Vendar bodo tudi to stvar nekako uredili.
Na Dunaju sta se OeVP in SPOe zedinili
glede zakona o državni obrambi in vlada je tudi pristala na ta osnutek, ki bo kinalu predložen parlamentu. Edino vprašanje, ki je ostalo še odprto, je vojaški rok, ki bi naj znašal na podlagi kompromisa med 6-timi in 12-timi meseci — 9 mesecev. Ustanovljen bo poseben državni obrambni svet pod predsedstvom zveznega kanclerja, čigar člani bodo podkancler, šef vojaške sekcije v uradu zveznega kanclerja, poveljnik vojske, nekateri ministri in dva poslanca. Vodstvo vojaške sekcije bo prevzel general dr. Libitzki, ki izhaja iz stare avstrijske oficirske šole. V tej zvezi bo treba izdati seveda še nekaj drugih zakonov, ki bodo urejevali disciplinski postopek, plače in socialno oskrbo vojakov in častnikov. Računajo s tem, da bodo prihodnje leto že lahko vpoklicali letnik 1935 ali 1936, ker so vse osnovne priprave že izvršene. Spominjamo se še, da so spomladi Sovjeti protestiral, češ da se Avstrija militarizmi in vadi v žandarmerijsikih šolah kadre za vojaščino. 'T edaj so vsi, od avstrijske vlade do zapadnih zasedbenih sil z ogorčenjem trdili, da to nikakor ni res. Sedaj pa je vendarle res, da je kader za vojaščino že izšolan v žandarmerijiskih šolah in tudi Sovjeti se ne razburjajo več.
Sprejet je bil tudi novi
zakon o prometu z motornimi vozili (Kraftfahrgesetz)
Ta /akifh vsebuje mnogo strožje predpise kot stara postava, ker je potrebno, da prisilijo avtomobiliste in motoriste k večji disciplini. Prometne nesreče iz dneva v dan strahovito rastejo in motorizacija se l>o še dvignila. Nova postava predvideva posebno stroge kazni za one, ki v (pijanosti vozijo motorna vozila, in potem, ko so (povzročili nesrečo, zbežijo. V bodoče bodo takim brez
Nova postava o socialnem zavarovanju še vedno ni gotova, ker so zastopniki zdravnikov odklonili predloge institutov za socialno zavarovanje. Tudi škofje so protestirali in zahtevali, da je treba spremeniti določbe o privatnih bolnicah cerkvenih redov. Po sedanjem osnutku bi tem plačevali znatno manj kot deželnim, splošnim bolnicam, škofje zahtevajo, da dobijo bolnice iste prispevke kot druge bolnice, da bodo mogle vobče naprej delovati v prid bolnikom in v duhu slavne tradicije, ki je te bolnice napravila tako priljubljene med ljudstvom.
Novi državni tajnik Bock
je previzel minuli teden svojo novo službo v finančnem ministrstvu. Upravljal bo premoženje, ki ga bodo Sovjeti po državni pogodbi predali Avstriji. Drž. tajnik Bock je s tem postal član vlade in bo poleg socialista ministra VValdbrunnerja imel v rokah drugo najvažnejšo gospodarsko pozicijo v državi. Znano je, da je ,nemško premoženje’ ogromno. Ker je dr. Bock član OeVP, je s tem ugodeno želji te stranke, da tudi ona dobi v enem delu državnega premoženja izključni vpliv, kajti v podržavljenih podjetjih gospodari socialist VValdbrunner. Vsekakor je imenovanje dr. Bocka uspeh oVP.
Na gospoda i škem področju smo letos dosegli višek konjunkture. Vlada je mnenja, da je to že nezdrava konjunktura in je zato sklenila storiti protiukrepe. Kancler inž. Raab je v nekem govoru izrecno poudaril, da je to potrebno, če hočemo obdržati gospodarsko ravnotežje. Pravijo, da so ti ukrepi, predvsem /nižanje stavbenih kreditov, potrebni tudi zato, ker bo treba denar v znatni meri prihraniti za potrebe nove vojaške sile.
bujski promet kljub slabemu vremenu do zdaj ni bil slab. Predvsem so prihajali gostje iz Zapadne Nemčije, in se niso uresničile napovedi, da bo Nemčija izvajala represalije proti Avstriji zaradi »pora za »nemško premoženje”.
Koroški deželni zbor
je zasedal in med drugim obravnaval v prav ostri debati sekanje in izvoz lesa. OeVP je zahtevala, da je treba izvoz povečati, SPo pa je trdila, da se že itak preveč seka in bodo naše gore, če bo šlo tako naprej, v kratkem času gole. Zdi se nam, da je ta trditev pretirana, ker kmet seka les le, kadar potrebuje denar za izboljšanje hiše in gospodarstva, kajti gozd je njegova glavna štedilnica.
Pri volitvah v zbornico kmečkih delavcev so socialisti zmagali. Vsekakor je to udarec /a OeVP, ker ima ta zbornica marsikje svoj vpliv. Najprej, se bo to čutilo n. pr. pri Kmetijski bolniški blagajni, kjer gre zbornici po zakonu odločilna beseda in se utegne zgoditi, da se prelevi na legalen način ta, do sedaj trdno OeVP-jevska blagajna v SPOe-jevsko, kot se je to zgodilo pri splošni bolniški blagajni za obrtne in industrijske delavce in nameščence.
SPOe je dobila 5.668 glasov, OeVP 3.971, VDU 578. Od 28 mandatov odpade zato na SPOe 16, na OeVP 11, a VDU dobi 1 mandat.
Ženevska konferenca dela skrbi Švicarjem
S konferenco »štirih velikih”, Eisenho-werja, Edena, Bulganina in Faureja v Ženevi bo Švica veliko zaslužila, ampak ne na preveč lahek način, švicarske oblasti bodo morale skrbeti za osebno varnost štirih mogotcev tega sveta. Že setlaj so se začeli pripravljati. Mesto Ženeva leži na kraku ozemlja, ki ga od vseh treh strani obdaja francoski teritorij. Zato so švicarska policija, žendarmerija in vojska v stalnih stikih s svojimi francoskimi kolegi. Meje so na obeh straneh že sedaj zastražene, }xi cestah krožijo žandarji in policaji, a na mejah pa so pojačene vojaške straže s čeladami in bajoneti na puškah, tako da niti en pedenj zemlje ne 'bo ušel paznemu očesu straž.
Iz cele Švice so sklicali tajne agente, ki bodo morali skrbeti za osebno varnost štirih velikih in njihovih sodelavcev. Policijski šef Knechtl v Ženevi se že sedaj pogaja z zastopniki ameriškega FBI (tajna policija) in s podobnimi uradi ostalih treh velesil, da s skupnimi močmi zaščitijo dragocena življenja državnih poglavarjev.
Bilo je mobilizirano tudi švicarsko letalstvo, ki je po številu sicer majhno, a dobro izvežbano. Nad cono okoli Ženeve bodo za
čas 'konference stalno krožila lovska letala, da preprečijo vdor slehernega nezaželenega tujca po zraku.
Policija pa v Ženevi sami že sedaj strogo kontrolira vse sumljive moške in ženske, ki jih bodo še pred konferenco odstranili.
Pod kontrolo bodo tudi restavracije in drugi lokali, 'kjer se bodo zadrževali člani tujih delegacij. Pa tudi po cestah bo gibanje ljudi omejeno. Prepovedano bo približati se »velikim štirim”, prav tako 'bo tudi prepovedano metanje cvetja, kajti pod cvetjem bi se lahko skrivala — bomba.
Tudi stanovanjski problem dela hude preglavice. Že sedaj ženevski hotelirji ne vedo 'kaj storiti. Vse sobe z eno ali dvema posteljama so že davno rezervirane, kajti poleg članov komisij se bo nabralo v Ženevi stotine novinarjev, radio-reporterjev, fotografov in drugih potrebnih in nepotrebnih ljudi, ki vedno spremljajo medtiarodhe konference.
Ameriška delegacija je zase rezervirala štiri nadstropja najmodernejšega hotela v mestu. Angleški ministrski predsednik bo stanoval v gradiču bivšega belgijskega kralja, dočinr -e bo Bulganin nastanil v luk-
suzni privatni vili, ki jo je že pred časom kupila sovjetska vlada. Ostali člani sovjetske delegacije pa bodo stanovali v hotelu »Metropole”, ki že sedaj ne oddaja drugim gostom sob za čas konference, kajti Sovjeti hočejo biti sami v hiši, čeprav bi pravzaprav ne potrebovali vseh sob. Nižji člani angleške delegacije bodo nastanjeni v nekoliko staromodnem hotelu »Reau Rivage”, a Francozi so si pa izbrali elegantni hotel »Des Bergues”. Se pač vidi, da so Angleži praktični ljudje, ki gledajo vedno na bistvo stvari, a Francozi pa dajo več na prestiž.
Tudi trgovci si obetajo dobre zaslužke in sladoledarji so že dali v prodajo »Sladoled Bulganin”, ki pa ne gre .preveč dobro v promet. Več uspeha jc baje doslej imel sla-1 ščičar, ki je začel prodajati posebno torto, na kateri je bila slika Eisenhovverja in Mo* lotova iz smetane.
SLOVENCI
_______d&ma ut po sae.tu__________
PROF. IVAN GRAFENAUER -75-letnik
V	Ljubljani je praznoval 75-letnico roj' stva koroški rojak prof. dr. Ivan Grafenauer. Znan je predvsem po svoji kratki zgo* , dovini slovenskega slovstva ter po svojih delih o »Lepi Vidi” in o »Narodnem pesni-' ; štvu.” V zadnjih letih pa je izdal knjigo »Slovenske pripovedke o kralju Matjažu”, Sodeluje pri Slovenski'znanstveni akademiji in je zanjo izdelal smernice za narodopisno raziskovanje ter ustanovil poseben institut za to. Obenem je tudi tajnik iste Akademije za filološke in literarne vede ter Ureja revijo »Razprave".
DESETLETNICA »SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA” V TRSTI i
V	začetku tega meseca je .zaključilo svojo • deseto sezono »Slovensko narodno gledaliŠ- ‘ če v Trstu”. Kot slavnostno predstavo so predvajali Goldonijeve »Primorske zdrahe” na prostem, v stadionu „1. maj.” Predstava j je bila skrbno naštudirana in je doživela velik uspeh. Doslej še gledališče ni imelo svojih prostorov, a z gradnjo novega 'kulturnega doma bo dobilo lastno streho, čeprav je program v preteklih letih včasih preveč kazal enostransko usmerjenost po navodilih političnega vodstva je vendar na splošno Slov. narodno gledališče v desetih j letih svojega obstoja opravilo veliko kul- j turno nalogo med tržaškimi Slovenci in je dostojno predstavljalo slovensko dramatsko umetnost tudi pred italijansko publiko.
PROF. MILAN VIDMAR -ČASTNI DOKTOR
Univ. prof. dr. Milanu Vidmarju je ljub ■' Ijanska univerza ob sedemdesetletnici roj- ’ stva podelila častni doktorat. Slavljenec je evropsko priznan strokovnjak na polju električnih ved ter je izdal več svojih de! j tudi v nemščini. Rektor univerze prof. Kuhelj je v svojem govoru orisal Vidmarjevo veliko znanstveno delo.
IZ LJUBLJANE NA REKO PO ASFALTIRANI CESTI
Kot .poročajo iz Ljubljane, je bilo končano asfaltiranje zadnjega trakta ceste Kal- j ce-Planina, tako da je sedaj cesta od Ljubljane do Reke v celoti asfaltirana. Je velike važnosti za tujski promet, pa tudi domači j kmetje ob cestah si bodo oddahnili, ker jim ne bo več treba požirati prahu številnih inozemskih avtomobilov.
MARGOT FONTEVN JE GOSTOVALA V LJUBLJANI
V okviru prireditev tretjega glasbenega , festivala v Ljubljani, je gostovala v Ljubljani angleška plesalka Margot Fontevn, ki je danes poleg Rusinje Ulanove najbolj slo-: vita predstavnica plesne umetnosti.
Morskega psa je ujel na — trnek
Dva ribiča v Barkovljah pri Trstu sta prejšnji teden ujela res »težko ribo.” Namesto da bi potegnila i/ vode nedolžnega brancina, (ki je najbolj znana poslastica tržaške ribiške kuhinje), sta vlekla in vlekla, a naizadnje se je iz vode prikazala glava skoraj doraslega morskega psa. Bil je dolg 2 in in ko sta si ga ribiča dobro ogledala, sta vi- j dela, da spada v najnevarnejšo vrsto teh morskih pošasti. Z velikim trudom sta gf ; odpeljala v pristanišče. Čeprav ga nc bosta j mogla prodati, pa sta vendar imela dober lov, ker jima bo pristaniška oblast izplača-J la posebno nagrado.
Slepa žena - častni doktor
Junija mesteca jte ameriška visoka šola ,,Harward” .podelila častni doktorat nemškemu zveznemu kancler j u Adenauerju in gospej Heleni Keller, ki je prav v tistih dneh praznovala svoj 75. rojstni dan. V vseh tristo letih svojega obstoja je hanvard-■ska univerza, ki je ena najslavnejših in naj-starejših v Ameriki, sedaj prvič podelila častni doktorat ženski, ki je poleg tega še — slepa in gluha.
S počastitvijo te res edinstvene ženske je dolbila zasluženo priznanje s svojo vtraj-nostjo, voljo do življenja in duhovno silo,
dom, njegove stene, pohištvo, dvorišče in cvetice na vrtu. Zaradi svoje nesreče je zbujala pomilovanje staršev ter bratcev 'in ste-stric, kar je kljub slepoti kmalu doumela, in ker je hala 'bistrega duha, je to znala spretno izkoriščati ter je postala nekak otroški tiran, ki je ,,gospodaril” v hiši.
Na srečo pa je že v nežni dekliški dobi debila. vzgojiteljico, ki je iz nje napravila to, kar danes Helen Keller pomeni v svetu. Njena vzgojiteljica Ana Sullivan je s finim občutkom spoznala izredne darove svoje varovanke in, 'kter je bila sama do svojega
s katero je presenetila ves svet in osramotila vse tiste, ki pri prvi težavi kolnejo. Sovražna usoda ji je v rani mladosti zadela strahovit udarec, toda ona je junaško ‘sprejela neenaki boj in je z svojega življenja ustvarila nekaj res velikega. Danes je ena izmed najpomembnejših pisateljic naše dobe in predsednica združenj slepcev v tridesetih ameriških državah. Pred kratkim je naredila potovanje okoli ‘sveta in v mestih Vseh petih kontinentov je imela predavanja za 'slepce in tiste, ki vidijo. Obojim je govorila enako: da je treba hiti Bogu hva-iežjen za dar življenja in da je treba ustva-titi iv sebi ipolnega. človeka, ki stremi k bolj-■Aenui, na kar je - kot izigleda - pozabila ne te večina slepcev, ampak tudi tistih, ki dobro vidijo.
Helen Keller je zapisala: „Bog je veliko svojih del spisal v pisavi za slepce. Le ma-1° jih je, ki vedo, kak .užitek je, se nežno dotikati cvetic, jih božati in kako je pri-.jtetmo 'slediti; pozibavanju lilij v rahlem
vetriču.”
Helen Keller se je rodila'leta 1880 v dru-bni premožnega ameriškega častnika kot zdrav in normalen otrok. Ko je imela 19 mesecev, je pa huda bolezen, vnetje možganov, uničila vidni in slušni živec otroka, bi je po prestani bolezni ostal slep in gluh. Rasla je kot divjak, tipaje je odkrivala
14. leta slepa, je otroka bolje razumela kot drugi in 'si znala pridobiti njegovo zaupanje in ljubezen.
Z lahkoto je naučila tnalo Heleno abecede za 'slepce. Obstaja namreč posebna abeceda za slepce, kjer črke niso napisane na papir, temveč sestavljene iz majhnih luknjic v papirju, tako da slepec, ki tipa list, te luknjice s prstom čuti in bere, s prsti in ne z očmi. Sčasoma dobi veliko spretnost in tako so v tej pisavi pisane cele knjige za slepce.
Na ta način je vzgojiteljica polagoma posredovala svoji učenki spoznanje predmetov in pojmov zunanjega sveta. Tako jte Helen brala v slepčevski pisavi 'besedo ,,voda”, a obenem ji je vzgojiteljica potisnila drugo roko v skodelico hladne vode. Heleni se je počasi odpiral svet in kot je pozneje zapisala, „se mi je razjasnila skrivnost govora, kajti ta živa beseda je odprla mojo dušo.” Postala je zadovoljen otrok. Razigrano je skakala po domačem vrtu, postala je izvrstna plavalka, naučila se je voziti kolo in bila je spretna jahalkn, kot da bi bila na konju zrastla.
Vedno iveč jte čitala in naučila se je tudi pisati na stroj. Leta 1896 je šla v žensko gimnazijo. Pri pouku je sedela poleg nje vedno zvesta 'Ana Sullivan, ki ji je tolmačila s pomočjo .znakov na prste (posebna go-
vorica s pomočjo znakov za slepce) to, kar je profesor razlagal. Nadarjenemu dtekletu je vse šlo zlahka v glavo, le pri računanju je naletela na težave. Posebno težko ji je šlo pri zapletenih geometričnih likih, katere ji je morala Ana potem doma sestaviti iz žice, da jih je potem Helen s prsti otipala.
Nekoč je slišala, da se je neka slepa in gluha Norvezanka naučila govoriti.'Tako dolgo ni dala miru, dokler ni znala tudi ona gladko govoriti. Z roko jte tipala ustnice svoje vzgojiteljice pri govorjenju, morala ji je kazati izgovorjavo glasov, zlogov in besed.
Končno je bila pripuščena k maturi in pri izpitih ji zaradi njene slepote niso prav nič prizanašali. Vendar je izpit napravila in se naslednje leto vsa ponosna vpisala na univerzo. Tudi tukaj jo je povsod spremljala zvesta Ana in z. njo sedela pri predavanjih in ji tolmačila zgodovino, francoščino, nemščino, angleški jezik in literaturo, a poleg tega še grščino in latinščino. Izkazalo se je, da ima Helen izreden talent
za jezike in tako je doktorat napravila z odliko.
Tako trdni volji se tudi življenje ni moglo zopersltaviti. Ob svoji 75-letnici lahko Helen Keller s ponosom gleda nazaj. V njtenem domu blizu New Yorka, kjer si je postavila lično hišico, je na knjižni polici vrsta knjig, ki jih je sama pisala. Potuje iz kraja v kraj in Ibodri slepce ter uči vse. Spoznala je vse velike osebnosti našega časa. Predsedniki držav, škofje, ministri, učenjaki jo radi sprejemajo. Sprejel jo je japonski cesar Hirohito, predsednik Fili-pinov, indijski ministrski predsed. Nehru, burmanski ministrski predsednik U Nu in vrsta drugih. Vsakdo izmed njih pusti, da ga stara slepa gospa otipa z. neizrekljivo nežnostjo, ki jo imajo samo slepci, s svojo fino drobno roko po obrazu, ga tako „opa-zuje” in spoznava njegov značaj. Brez pretiravanja lahko rečemo, da slepa in gluha starka več vidi in sliši kot marsikateri zdrav človek in da je kljub svoji nesreči bolj zadovoljna v življenju kot večina zdravih ljudi.
Atosnske ekspi&ziie in stafo ueettte?
Muhasto vreme je že skazilo dobršen del letne sezone. Ko so si kmetje pomladi želeli dež, je bila suša, sedaj ko bi pa lepo vreme prav prišlo, pa je oblačno in dežuje. Julija meseca moramo hoditi okoli z dežnikom, kot da bi bili v aprilu! Res narobe svet.
Zelo se je razširilo mnenje, da so atomski poskusi krivi teh nenadnih vremenskih sprememb. Tudi v Ameriki je vreme prav muhasto, zato jc ameriški parlamentarni odbor za atomsko energijo posvetil posebno zasedanje temu vprašanju in je zaslišal vodilne atomske in vremenske strokovnjake. Atomski znanstvenik dr. John von Neumann je izjavil, da atomske eksplozije razvijajo sicer veliko energijo, ki pa je še oddaleč premajhna, da bi vplivala na vreme.”
Večji vpliv na vreme kot energija, ki se sprošča pri atomskih eksplozijah, pa ima prah, ki ga dvigne eksplozija v zrak. Za primer navajajo izbruh ognjenika Krakatau v prejšnjem stoletju, ki je dvignil v zrak ogromne množine prahu, tako da se je jačina sončnih žarkov, ki obsevajo zemljo, zmanjšala za pet do 10 odstotkov za dobo treh let, kar je imelo po domnevah strokovnjakov vpliv na vreme. Izračunali so, da če bi imeli vsako leto tako eksplozijo, bi na naši zemlji kmalu zopet nastala ledena doba. To pa zato, ker bi zaradi prahu v atmosferi sončni žarki ne mogli prodreti do zemeljske površine in bi sc temperatura postopo ma nižala. Vendar menijo, da je množina prahu, ki jo je eksplozija ognjenika Krakatau vrgla v zrak, bila stokrat večja od učinka doslej največje vodikove bombe. „Male” poizkusne bombe, ki so jih doslej uporabljali, so brez vpliva na vreme.
Dokaj razumljivo razlago za govorice, ki so nastale v zvezi z atomskimi bombami in slabim vremenom, pa je podal strokovnjak ameriškega vreme-noslovnega urada dr. Harry Wexler: „žc od pamti-veka”, pravi dr. Wcxler „je človeštvo izpostavljeno muhavostim vremena in je vedno poskušalo razlagati si vremenske pojave s kakimi .vzroki’. Najprej so zvezdam pripisovali vpliv na vreme, potem so iz posebnega obnašanja živali in rastlin prerokovali vreme; v zadnjem času pa pripisujejo slabo vreme tehničnemu napredku. Tako je najprej nosil krivdo smodnik; potem so govorili, da parni stroji povzročajo slabo vreme, drugič so zopet valili krivdo za sušo radijskim valovom in sedaj je
na vrsti atomska energija. Raznoličnosti vremenskih pojavov doslej ni bilo mogoče natančno razložiti, zato jih skušajo s fantazijo razlagati in, kot znano, je človeška fantazija neizčrpna. Tako so atomske eksplozije istočasno krive suše ali neurja, vročine in mraza, viharja in soparnega brezvetrja.”
Isti strokovnjak pravi, da so anomalije pri vremenu odvisne od struj v zraku, na katere atomske eksplozije nimajo nobenega pravega vpliva, ker so še vedno prešibke. Celo vodikove bombe z vso njihovo ogromno razdiralno močjo nimajo niti stotino sile, ki jo ima veter v atmosferi.”
Rekel je tudi, da so podobno čudno vreme že imeli večkrat v zgodovini, tudi v zadnjih petdesetih letih, kot n. pr. okrog leta 1903 in 1925.
ALARM!
Bilo je poleti 1944, ko so čete ameriškega generala Pattona gnale nemške vojske proti Remu. Nekje sredi Francije se je v mali vasi ustavil štab generala samega in ker je bilo premalo hiš, so za vojne poročevalce, ki so armado spremljali, postavili šatore kar na bližnjem travniku. Ob zori me je zbudil nenaden ropot. Vojaška policija je razburjena raziskovala taborišče in policaji so zaskrbljeno vihali nosove. V taborišču j,e bilo čutiti neki skrivnosten, oster vonj, ki ga nihče ni poznal in ne znal razldžiti. Morda pa je Hitler v svoji blaznosti, videč da je vse izgubljeno, začel ‘uporabljati strupene pline? Takoj so odredili alarmno stanje in telefonirali po specialni oddelek za pokončevanje strupenih plinov.
Ko se je zdanilo, je prišel velik tovorni avtomobil, raz katerega so zložili skladovnice plinskih mask, cevi in specialnih aparatov. Toda petem, ko je strokovnjak za pline na hitro obhodil travnik, povohal malo tu, malo tam, je začel robantiti: ,,Pri vseh strelah, ali je treba metati poštenega človeka navsezgodaj iz postelje, zato ker nekaj mestnih bedakov še ni nikoli vohalo sveže pokošenega sena!”
(„Readers Digesl”)
fRAN ERJAVEC. PARIZ.
koroški Slovenci
II. DEL
(46. nadaljevanje)
II.
Novi kmečki upori
Podobna usoda je doletela kmalu potem še štajerske Jn kranjske kmete in proti koncu poletja 1. 1515. je na-s-tapi 1 zopet mir. Oholo .plemstvo si je bilo svesto svoje znuige, kmečka zveza je ‘bila razbita, a puntarje so dole-^le hude kazni. Na Koroškem je moral plačevati odslej vsak podložnik 8 fenigov letno novega davka, drugod pa še vteč. Glede na to tudi veliki slazburški kmečki upor ^ 1525. ni našel med slovenskimi koroškimi kmeti men-nobenega odmeva, a o njihovih nemšlkih sodeželanih So poročali tedaj stanovi na Dunaj', da so takoj: napravili red med njimi in jim obljubili ugoditi upravičenim Pritožbam. Prav resna nevarnost upora pa je ibiila nasl-ed-nje leto grozila v beljaškem okolišu. Razburjenje je povzročila neka trgovska družba v Beljaku, ki je preskrbo-v'ala čete v Italiji in rudarske kraje z mesom 'ter silno obogatela na račun kmetov in rudarjev. Vendar .se jc tu-di tu stanovom posrečilo pomiriti nezadovoljneže..
Za kmečko socialno osvobojenje tedaj seveda še dav-
no ni bilo potrebnih pogojev, zato je moral ostati tudi ta napor koroških in vobče slovenskih kmetov še zaman. Toda prikazuje nam vendarle nekaj dragocenih naukov. Prvi je ta, da habsburški cesarji nikoli niso imeli čuta za stiske slovenskega kmeta. — Drugič nas tudi ta upor uči, da se slovenski kmet nikoli, niti v čisto stanovskih stiskah, ni mogel zanašati na primerno podporo svojih nemških tovarišev, čeprav je ječal tedaj tudi nemški kmet pod prav enakimi bremeni. V uporu 1. 1478. so nemški kmetje svoje slovenske sotrpine kratko in malo izdali, a v tem uporu so sodelovali le v območju Grob-niškega polja (KrappfekL). — Tretjič se je maščevala nad slovenskimi kmeti 'tista šibkost, ki jo kažejo v mnogih pogledih še danes, to je njihova preslaba organizacija, združena pogosto še z needinostjo (ta je bila n. pr. v tem uporu eden glavnih vvrokov njihovega poraza v Rožu). Puntarsko gibanje je zajelo resda skoro vse koroške Slovence, toda bili so še med seboj premalo povezani, kaj šele s svojimi rojaki preko Karavank in na Štajerskem, zato jih je neznatna plemiška vojska .posamič tudi z lahkoto potolkla.
Navzlic tem neuspehom pa puntarski duh slovenskega kmeta vendarle ni bil zadušen. Nezadovoljstvo je tlelo dalje in je po ostalih slovenskih pokrajinah prihajalo v naslednjih desetletjih še ponovno do manjših krajev n ih izbruhov, dokler se ni razvilo 1. 1573. v znani veliki slovcnsko-lu vatski kmečki upor pod vodstvom Matije
Gubca. Kakšno notranje odtujen j e med slovenskimi in nemlškimi kmeti je pa vladalo ves čas, nam lepo dokazuje ravno dejstvo, da so pri ponovnih kmečkih uporih, ki so divjali v drugi polovici XV. in v XVI. stol. po srednji Evropi, slovenski in nemški kmetje le redko in slabo sodelovali. To dobro vidimo n. pr. ipri velikem alpsko-nemškem kmečkem uporu 1. 1525., ki je imel svoje središče na SalzburSkem in j,e zajel tudi nekatere predele nemške severne Koroške, toda slovenski kmetje se zanj sploh niso zmenili, pač ga je pa seveda krepko pomagalo zadušiti koroško, kranjsko in štajersko nemško plemstvo. Končno ibi bilo vredno še pripomniti, da so naši, kakor tudi nemški protestanti kmečke upore vedno močno obsojali.
Res je, da ni dosegel naš slovenski kmet z, vsemi svojimi tedanjimi napori še nobenih vidnih zunanjih uspehov., še več, njegov položaj se je ,,7.a kazen” začasno celo poslabšal, vendar bi bila čisto napačna misel, da so bile njegove žrtve lahkomiselne in zaman. Obratno: navzlic vsej svoji slabi organizaciji se je vendarle utrjevala neka zavest slovenske kmečke skupnosti v boju proti tuji nemški gospodi, dokler ni ta žilava odpornost v ugodnejših zunanjih okoliščinah končno vendarle zmagala: S l o -v en: s ki. kjfmet, zakoreninjen v svoji zemlja, je ostal, a večina g r a d o v n j ego vili n e m š k i h zatiralcev leži £ e davno v £ a zvali n a h.
(Dalje prihodnjič)

CELOVEC
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov „Kolping” v Celovcu praznuje dne 16. in 17. julija 100-letnico obstoja.
Obeta se velika udeležba iz vseh krajev sveta. Svojo navzočnost je napovedal tudi generalni praeses imgr. dr. Rieder iz Kolina na Nemškem, kjer je glavni sedež te družine. Pred sto leti je oče Adolf Kolping sam prisostvoval ustanovitvi društva v Celovcu in tudi isto leto v Zagrebu. Katoliško društvo rok. pomočnikov je postalo že mednarodno in je njegovo delovanje predvsem v Švici precej razvito.
GORENCE
Strašno neurje s točo. V ponedeljek, dne 4. julija t. 1., popoldne med četrto in peto uro se je nebo nad Gorenčami nenadoma stemnilo. Težjki 'črni oblaki so se pripodili od Svinškc planine preko Šmarjete v ruški fari in naznanjali strah in grozo. In res! Kakor bi se utrgal oblak, jie začelo liti z neba in hudi nalivi s'o razdirali in zasipali naša pota. Dežju pa je ikmalu sledila gosta in debela toča, ki je padala dobre četrt ure in je tako pobelila vse njive in travnike.
Neurje je ra*sgjalo najhuje nad Sv. Ra-digundo, Sredhjo vasjo, Ledom in Šmiklav-žem. Grozna toča je uničila skoraj ves letni pridelek, kakor sadno drevje, vse žito, sončnice, fižol, zelje in podobno. Celo peso je precej oklestila. Veliko škodo je naredila toča tudi na krompirju.
Kmetje in posestniki gledajo z veliko zaskrbljenostjo svoje opustošene njive in vrtove. Ni dovolj, da nam je letos silno deževje napravilo toliko nepotrebnega dela, da smo seno z največjo težavo komaj na pol suho spravili pod streho, sedaj' pa nas je zadela še ta nesreča.
Najstarejši ljudje v fari pripovedujejo, da je bilo zadnje tako strašno neurje s točo pred 62 leti, torej leta 1893, 'ko je stala toča po njivah in travnikih skoro pol metra visoko.
Obrnili smo se za pomoč že na več državnih in privatnih ustanov, da nam v tej stiski pomagajo. Posebno pa bomo prisiljeni prositi davčne oblasti, da nam za letos odpišejo davke.
Seveda pa moramo v tej veliki nesreči in preizkušnji gledati kaznujoči prst božji, ko premnogim izmed nas govori neskončno modri Bog: „Pomni moj sin, moja hči! Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji!” —
BISTRICA
Emil Valentar, učenec glavne šole v Pliberku se je rlanil na nogji. Rana je bila čisto majhna, nihče ji ni pripisoval posebne važnosti. Ta rana pa je bila vzrok, da je fant težko zbolel na tetanusu. Prepeljali so ga v bolnico v Celovec, pa tudi tam mu zdravniki niso mogli več pomagati. Dne 24. julija jte umrl v bolnici v Celovcu. Prepeljali so ga k Mertu na dom in v nedeljo popoldne ob 4. uči so ga položili k zadn jemu počitku na 'pokopališču v Šmihelu pri Pliberku. Pogreba se je udeležila poleg sorodnikov, znancev in faranov tudi glavna šola iz Pliberka pod vodstvom gospoda ravnatelja dr. Theodorja NieBner-ja in treh drugih strokovnih učiteljev. Pogrebne obrede so opravili preč. g. kaplan Alojziji Nemec ob asistenci gospoda veroučitelja glavne šole v Pliberku gospoda Jožefa Drobiv-nika. Emilu v slovo so zapeli učenci glavne .šole iz Pliberka pod vodstvom učiteljice Ani Paier in domači mešani cerkveni zbor pod vodstvom Mihe Sadjaka. Emil naj uži-
n nas m
Tibmkem
va večni mir v družbi rajnih staršev, ki so umrli v juniju 1943! Tončku Valentarju in Mertovim naše iskreno sožalje!
DOLINCICE
Marija Wutei je nia praznik Obiskovanja Marijinega nenadoma odšla iz tega sveta. Marija je prišla po svojo zvesto častilko v soboto, ki je posvečena njenemu Srcu. Rajna Butejeva mati je bila rojena v Dvoru pri Uranu 3. aprila 1876. Sina je izgubila v drugi svetovni vojni. V ponedeljek 4. julija smo .položili rajno mater k zadnjemu počitku. Rajna je bila dolgoletna članica Tretjega reda in se je v duhu svetega Frančiška pripravljala na smrt z molitvijo, prejemala je sv. .obhajila in bodila k sv. maši; kljub staroslti, slabi poti in bolnim nogam se je z največjo težavo privlekla v farno cerkev ali v Dvor k božji službi. Raj-
na mati naj počiva v miru. Hčerki in Bu-tejevim naše iskreno sožalje.
VELIKOVEC
V nedeljo 3. julija sta se v mestni farni cerkvi poročila Ignacij Domej pd. Zgonc iz Rinkol in Doroteja, Ana, Antonija Mi-lač pd. Prenarjeva Rotija iz Blata. Poročne obrede so opravili preč. g. žup. Jožef Picej iz Šmihela. Za priči sta bila g. Tomaž Dumpelmik pd. Dumpelnik iz štebna in Karel Krištof, pd. Stogart iz Dolnje vasi pri Žvabeku. Pri poročni maši je pel moški zbor pod vodstvom Folteja Hartmana. Veselo svatbo so obhajali pri „Krone”. Med smehom, petjem in šalo je čas hitro potekel. Za telesne potrebe jte v obilnosti poskrbela kuhinja in klet gostilne „Krone”. Mlademu paru Ubilo sreče in blagoslova na mnoga leta!
Srebrna maša v Skocijanu
V nedeljo, 3. julija, kot napovedano, smo obhajali slovesno 25-letnico mašništva preč. g. župnika Jožefa K o g 1 e k a.
Že dober mesec dni prej so se začele tihe priprave v fari. Strelci so pobirali za smodnik, pevci so bolj pogosto in v večjem številu prihajali na vaje, dekleta so pletla vence in otroci so se učili deklamacije. V soboto, 2. julija pa je prišlo ntekaj' mož in fantov, ki so postavili mlaje, pritrdili napise na slavoloke, postavili oder za oltar.
Ob 8. uri so se oglasili 'strelci s svojimi salvami na Gurah in zbranim faranom naznanili, da je g. slavljenec v spremstvu mil. g. prošta Benetka iz Tinj: prišel pred cerkev, kjer so ga tu čakali farani. Pred cerkvijo je stal napis: Srebrnomašnik ,bod’ pozdravljen! Pevci so mu takoj zapeli v pozdrav, nakar ga je Kosova Zofka iz Zamožne vasi pozdravila v lepi deklamaciji in mu izročila šopek. V imenu farnega odbora ga je pozdravil g. čičko. Kot nekoč pred 17 leti kot novega dušnega pastirja ga tudi sedaj kot srebrnomašnik a pozdravlja vesela vsa fara. Erjavčeva Renka je gospoda pozdravila v imenu otrok in mu s šopkom izročila vsa čustva mladih src kot njihovemu duhovnemu očetu. Nato je otroški zbor zapel voščiIno pesem. Pevci so zaključili s pesmijo zunaj, sprejem, nakar smo se podali v eerkev, kjer so bile pete litanije Matere božje in blagoslov. Po blagoslovu je bila kratka 'podoknica z ubranimi domačimi pesmimi.
Strelci so nadaljevali s svojimi salvami, tako da so gostje, ki niso še nikdar kaj takega slišali, že začeli nositi svojo kramo skupaj, misleč, da se je začela prava vojna. Pa so se kmalu pomirili. Na Gurah pa je svetil križ, zjnak Kristusovega namestnika in oznanjal daleč naokrog, da škocijanska fara praznuje jubilej svojega dušnega pastir-
j‘a-
Prišla je nedelja. Iz goste megle se je naredil lep dan. Za senco so preskrbeli oblaki, ki so bili tako visoko, da se ni bilo treba bati dežja.
Malo po 9. uri je prišel srebrnomašnik pred župnišče v spremstvu proštov mil. g. Benetka iz Tinj in mil. g. Zechnerja iz Dobrič vesi. Postavili so se pod slavolok, na katerem je stal napis: Naj Bog ohrani dolgo Vas med nami! Sledile so pesmi, deklamacije in zborna deklamacija ministrantov ter izročitev križa, ki je simbol duhovnikovega življenja.
Ob pol 10. uri se je začela maša pri oltarju na prostem. Nabralo se je veliko ljudi iz domače fare in iz soseščine.
Ves prostor pred župniščem in cerkvijo je bil poln. Pevci pod vodstvom dr. Cigana so ubrano zapeli. Poleg tega je pa pelo še vse ljudstvo ob spremi javi godbe iz št. Vida. Po evangeliju je spregovoril mil. gospod prošt Zechner iz Dobrle vesi. V lepi in izklesani besedi je razložil, kaj je duhovnik za ljudi, kaj 'župnik za faro.
Po maši so kar na prostem izpred oltarja g. jubilantu čestitali mil. g. prošt Benetek v imenu sobratov in duhovščine, v imenu občine župan g. Andrej Serajnik, v imenu šole g. ravnatelj Rebernik, v imenu gasilcev g. H obel. Vmes so bile deklamacije, pesmi in poživili vse veseli godci. Slavnost je (zaključil g. jubilant sam. V kratkih besedah se je zahvalil vsem za voščila in prosil, naj bi še nadalje stali ob strani njemu in mu pomagali nositi kri/ in odgovornost, ki mu je naložena za zveličanje neumrljivih duš. Zaključil je svoj nagovor z željo, da bi se izpolnilo geslo, ki je napisano na spominskih podobicah^: Upodobi naša srca po svojem Šroti!
Vse je slavje močno prevzelo in z zadovoljnim srcem so se ljudje vračali na svoje domove z eno samo željo, da naj ljubi Bog ohrani gospoda slavljenca še do zlate maše zdravega in zadovoljnega v naši sredi.
Gospod jubilant je potem s svojimi duhovnimi sobrati in najbližnimi sorodniki ter zastopnika oblasti 'še v domačem krogu z njimi obnovil spomin na prvo sveto daritev pred 25 leti. Na mnoga leta!
■f Miha Švegei
V nedeljo, dne 10. julija je na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri nesreči pri delu, umrl gospod Miha Švegei iz Lobnika pri Železni Kapli.
Njegova smrt je težka izguba ne le za družino, ampak za vse koroške Slovence. Pokojnik je sodeloval v vseh slovenskih političnih, stanovskih in kulturnih akcijah ter ustanovah, ter je njegova prerana smrt za nas vse nenadomestljiva izguba. Njegovo požrtvovalno delo za slovensko koroško ljudstvo bomo opisali v prihodnji številki.
Bog daj pokoj njegovi duši in bodi mu lahka domača slovenska zemlja!
Težko prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. * I
BOROVLJE
Umrl je pri nas rentnik Filip Kulterer v starosti 77 let. Bil je dolga leta predsednik tukajšnjega {prej še samostojnega) konizum- i nega društva. Kot Nemec je vedno rad de- J lal s Slovenci in so tako skupno spravili j konzum na visoko stopnjo.
Ko je prišel Hitlerjev režim, so dobili j kot prvo nalogo, da so morali prevzeti prazni ,,Wirtschaftsverei:n”, da so se ga na ta : način nacisti lahko znebili. Ko je bilo to j urejeno, so morali zapustiti konzumno zadrugo s polnimi skladišči blaga, katerih so : se nacisti polastili, nato pa so potisnili kon- | /um kot podružnico k celovški centrali. In : vendar je to ena najboljših trgovin v Borovljah. Pri vsem tem ima precej zaslug g. Kulterer iz njegovimi prijatelji in slovenskimi sodelavci. Naj 'počiva v miru!
ŠT. JAKOB V ROŽU
V soboto, 2. 7. t. 1., je Jesenikovega očeta zadela huda nesreča. Ko je krmil živino, ga je vol nepričakovano zadel z rogom v še ■ zdravo oko (na drugo je že prej slabo vi j del), tako da mu je izteklo. Prepeljali so ga v celovško bolnico.
ŠT. ILJ
Zaradi preobilnega dela v zadnjem času nismo utegnili pisati o naših domačih dogodkih. Največ se seveda ženimo. Takoj po Veliki noči se je poročil g. Erich Ur-schitz. Svojo nevesto je pripeljal iz Bilčovsa.
Drugi par je Joži Resaj, pd. šlosarjev na Rovah. Svojo družico si je izbral v škotičah pri Walosu, kjer je bila tudi poroka, vesela svatba pa v gostilni Schiitz, kjer so vsem številnim svatom prav lepo postregli. Tudi ženin je bil kot mnogi drugi zavedni Slovenci izseljen s starši vred. Sedaj bo gotovo še bolj cenil svoj mirni dom.
I retji par pa je g. Miro Kernjak, čigar glas vsi poznamo iz radia in drugih prireditev. Njegova izvoljenka je Cilka Koncilija, tudi pridna pevka. Kaj bodo šele otro ' d! Poroka je bila z mašo. Želimo njima, da bi bilo njuno skupno življenje res sama pesem!
Marnov Fridi si je postavil lično hišico in ko jo je dovršil, se je spomnil tiste pesmi „Kaj mi nuca, k’ notri prebivam koj sam... pa je vprašali Trezijo Reiclnnann, pd. Lo-rencovo za roko, in tako sta si obljubila v nedeljo preti poročnim oltarjem zakonsko zvestobo do smrti. Svatba je bila na nevestinem domu. Vsem parom mnogo sreče!
Ker je že poVsod tako, tla poleg veselja tudi žalost nc manjka, smo imeli zadnji čas dva smrtna slučaja: umrla sta Peter Sum-per na Klopicah in Johan Stroj, daleč naokrog zmami čevljar v št. liju. Bog jima daj večni pokoj!
t
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
sporoča žalostno vest, da je na posledicah tragične nesreče, previden s tolažili svete vere, umrl gospod
v
Miha Svegel
Pokojnik je bil vzgled vzornega družinskega očeta. Krščanska kulturna zveza pa izgubi z. njim nadvse vnetega in zavednega kulturnega sodelavca ter uglednega krajevnega prosvetnega zastopnika.
Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spominu!
Odbor KZK
Vsem Slovencem sporočamo pretresljivo vest, da je naš sotrudnik in član ožjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev, gospod
Miha Švegei
pd. Ižep v Lobniku pri Železni Kapli v 42. letu svoje starosti postal žrtev dela za dom in svojce.
Pokojnega smo dne 13. julija položili na pokopališču pri Mariji Devici v Trnju k večnemu počitku.
Vsem Slovencem ga priporočamo v molitev in spomin.
Narodni svet koroških Slovencev
I
t
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA iskreno žaluje, ker je nenadoma umrl njen ožji sodelavec
Miha Švegei
v nedeljo, dne 10. julija 1955. Neusmiljena usoda ga je odtrgala, starega šele 42 let, iz njegovega neumornega delovanja v blagor trpečega naroda in slovenskega gospodarstva.	>
Slovo od pokojnik;) smo vzeli v sredo, dne 13. julija, dopoldne na pokopališču pri Devici Mariji v Trnju v železni Kapli.
Odbor KGZ
Mašim gospodinjam
Važnost solate
V poletni vročini se nam izmed vseh jedil najbolj prileže solata. Vsak dan je na mizi, včasih celo dvakrat. V jeseni in pozimi pa je že bolj težko zanjo, vendar si skrbne gospodinje pripravijo zalogo, in ko zelena solata poide, si pomagajo z drugo.
Vse gospodinje bi se morale izavedati, da je vsaka solata tako važno živilo, da jo moramo uživati redno, tudi v jeseni in pozimi.
OGLEJTE SI, PROSIMO, NASA IZLOŽBENA i OKNA V BELJAKU - VILLACH, KAISER-1 J OSEF-PLATZ.
Veleproizvodnja amlaSkih pijač 1
Solata iz surove zelenjave ima v sebi mnogo surove staničnine. Ta se ne prebavi popolnoma, ampak kot nekako dražilo pospešuje prebavljanje in tako skrbi za redno odvajanje.
Olje, s katerim solato zabelimo, znatno poveča njeno redilnost. Kis ali citronov sok pa ima to dobro lastnost, da pospešuje prebavljanje beljakovine. Ni samo navada, da prinesemo solato na mizo z mesenimi in jajčnimi jedmi. Ta 'živila imajo namreč v sebi obilo beljakovine in jih laže prebavimo, če jih zaužijemo skupno s solato. Jajca v kakršnikoli obliki, ki bi jih sicer težko prebavili, nam ne delajo težav, če uživamo poleg njih solato.
Zelo važna sestavina solate so soli, ki so neobhodno potrebne našemu organizmu, ako hočemo ostati zdravi. Med temi je v zeleni solati precej železa.
Ker je v solati dosti vode, ima solata lastnost, da hladi in osvežuje, kar se nam v poletni vročini posebno prileže. Voda v solati pa ni navadna voda, ampak ima v sebi obilo ze omenjenih dragocenih rudninskih snovi ter je brez bakterij.
Glede na redilnost, solate ne smatramo kot samostojno jed, zato je pa bolj važen dodatek drugi, redilnejši hrani. Zelo zdra-vo je tudi, če jo uživamo k težjim močnatim jedem, kakor so cmoki, štruklji itd.
Ko nam poidejo zelene solatne vrste, sezimo takoj po drugi zelenjavi, ki nam daje prav tako izvrstno solato. Tu je na prvem mestu zelje in sicer sveže in kislo. Solata iz svežega zelja je ena najboljših solat, ki ima tudi precejšnjo vrednost. Da ni pretrda, jo malo potolčemo in naredimo malo prej, preden jo damo na mizo. Nikoli pa je ne
smemo popariti.
Naravnost zdravilna je solata iz surovega kislega zelja in to posebno zaradi mlečno-kislinskih bakterij, rudninskih soli in vitaminov. Malo narahljan|o kislo zelje z zelnico vred zabelimo z oljem ter pridienemo 'še sesekljano čebulo in česen po okusu in nekaj stlačenih brinjevih jagod, pa imamo izvrstno solato po okusu in zdravilnosti.
Dobro solato pa nam dajo tudi: korenček, zelena, redkvica, ki jih lahko uživamo vso zimo, dokler ne pričakamo motovilca, ki je najvažnejša pomladanska solata. Za spremembo si lahko napravimo tudi solato i/. rdečega zelja, pora in čebule. Sedaj pa pridno jejmo paradižnike, ki nam dajejo le krajšo dobo okusno in osvežujočo solato.
| ZAHTEVAJTE NA BELJASKEM ŽEGNANJU
„Amlacher Getranke“!|
GNANJU I
nke“!|
KUHINJA
Borovničev kompot. Pripravi v kozico 15 dkg sladkorja, J4 1 vode in košček cimeta. Ko zavre, stresi vanjo 1 liter zbranih borovnic. Pretresi, da se enakomerno zmehčajo; ko nekaj časa počasi vro, shladi in serviraj.
Češnjeva juha. 1 j/2 J svežih ali 1 1 suhih češenj;, 3 klinčki, skorja cimeta, limonov olupek, 1/2 1 vina, 2Vi; 1 vode, 10 do 15 dikg sladkorja, 2 žlici masla, 3 žlice moke, sol. Suhe češnje stolčemo, sveže izkoščičimo in koščice stolčenvo. Vse, razen izkoščičenih, kuhamo z dišavami in sladkorjem. Nekaj sladkorja pa spenimo na masti, zamešamo
MLATILNICE vseh vrst
Epple-Supper, Krobatli-Dreschf, S|cliicht-nila-tilnice, Schmallegger-Bergler, ki delajo vse sami. Nadalje elektromotorje, parilnike, posnemalnike, kmetijske in gospodinjske stroje vseh vrst.
vrst p r i
JOHAN LOMŠEK
ŠT. LIPŠ P. EBERNDGRF
moko in ko zarumeni, zalivamo s precejeno juho. Pridenemo izkoščičene češnje, vino in sol. Ko so češnje kuhane, damo z opečenimi žemljami na mizo.
Občinsko zastopstvo Bela - Vellach globoko presunjeno sporoča žalostno vest, da je gospod
Mihael Schwegel
član občinskega odbora in načelnik krajevnega kmeokega odbora
v nedeljo dne 10. julija 1955 v rešilni postaji v C e lo veti -K 1 agenf u r t na posledicah tragične nesreče, 42 let star, nas za vedno zapustil.
Pokojnik je mnogo let deloval kot občinski svetnik in krajevni kmečki voditelj.
Zaradi svojega nesebičnega dela si je pridobil simpatije vsega krajevnega prebivalstva. Občina izgubi z njim enega svojih najboljših sodelavcev in ga bo 'obranila v zvestem spominu.
Za občinski svet:
Zupan
'V&eeJiL kupi,
kd&p kvaliteta kupi !
rPaceni kupi, kdor PiME-JHabel kupi !
A V E - M O B E L je kvalitetno pohištvo iz največje avstrijske specialne tovame za spalnice. Tovarna in zaloga: Steinfeld/ Hran. — Podružnici: Celovec—Klagenfurt, Getrcidegasse 1, Beljak—Villach, Moritschgasse, nasproti Parkhotcla.
^ sak teden nove pošiljke raznih avto vozov iz Nemčije; najugod-"eic samo Autozentrale Potuznik pelovec-Klagenfurr, St. Ruprechter Mrasse 4. Velika razstavna dvorana: oabelsbcrgerstr. 7 (Autohof).
1 Ujske sobe od šil. 600,— naprej P1* V O L K S M O B E L H A U S
M ATSCHEDULN IG, Klagenfurt, Paulitschgasse 14.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec Adler gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
Črke za portal pri Jenoch, Klagcn furt, Hcrengasse 14.
OČALA OD SEKERKA drž. izpr. optik. Dobavitelj vseh bolniških blagajn. Celovec-Klagen furt, St.-Ruprechter-Strasse 18
Damski puliji od	25.60
Otroški puliji od	15.60
Kopalne obleke	
za dekleta od	19.90
Kopalne obleke	
za fante od	od 8.90
pri Tekstihvaren	
FERTALA
tekstilna roba ŠMOHOR
Šest milijonov litrov sadnih sokov smo popili lani
Predsednik mednarodne unije za sadne sokove Eggenberger je izjavil, da so lansko leto v Avstriji popili šest milijonov litrov raziličnMi sadnih sokov, ki so jih pridobili iz jabolk, hrušk in drugega sadja ter različnih vrst jagod. Kljub povečani potrošnji sadnih sokov pa potrošnja drugih pijač zaradi tega in nič nazadovala.
Povečana motorizacija in razvoj športa sta pripomogla k temu, da se je proizvodnja sadnih sokov v Avstriji v zadnjih letih podvojila. Kljub temu pa pride v Avstriji le po I liter sadnih sokov letno na prebivalca, dočim znaša potrošnja v Švici 12 litrov, a v Združenih državah Amerike' pa 24 do 28 litrov letno na osebo.
Nič ni bolj, osvežujočega v vročih poletnih dneh kot kozarec naravnega in neprevretega sadnega soka. Ni le dober, ampak tudi hranilen. Tako ima en liter jabolčnega soka hranilno vrednost 450 kalorij in vsebuje 126 gr sadnega sladkorja.
Da povečajo tudi v naši deželi potrošnjo ..tekočega sadja” in nanj privzgojijo okus občinstva, bodo poljedelstvo, industrija, trgovina in gostinski obrati izvedli skupno akcijo v tem smislu.
VSAKDO PIJE AMLAŠKE PIJAČE
NA BELJASKI LJUDSKI VESELICI. * V
‘ |
OBČNI ZBOR DRUŠTVA „KaRNTNER HEIMATVV ERK”
V začetku julija se je vršil letni občni zbor društva „Karntner Heimatrverk” v njegovih lepih novih prostorih, ki so bili marca meseca izročeni svojemu namenu. Predsedoval je občnemu zboru referent deželne vlade za kulturne zadeve dvorni svetnik dr. Otmar R u d a n , ki se je v uvodnem nagovoru spomnil tudi umrlih društvenih članov v preteklem letu, posebno pa pokojnega blagajnika Jose la Scharka.
Nato so društveni funkcionarji podali svoja poslovna poročila o delu v preteklem letu. V okviru akcije za obnovitev narodnih noš je bilo prirejeno več šivalnih tečajev in okrog 100 predavanj. Posebno pozornost je društvo posvečalo oživitvi domače umetne obrti, kot so: tkanje, vezenje in pletenje. Pevski tedni ljudskih napevov pod vodstvom prof. A n deri uh a so doživeli lep uspeh. Društvo je nudilo nasvete'občinstvu in vzgajalo ljudski okus v smislu deželne tradicije ter je na tem področju sodelovalo z deželno vlado in drugimi ustanovami.
Občili zbor je izrekel ob zaključku pohvalo vsem Sodelavcem, posebej pa poslevodečemu predsedniku ravnatelju deželnega muzeja dvor. svetniku dr. Gotbertu Morit.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 1/. 7.: 07.20—27.25 Duhovni nagovor. 07.25-08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. -Ponedeljek, 18. 7.: 13,55—14.25 Poročila, objave. -Zvoki z Vrbskega jezera. Prenos iz hotela ..Korotan” v Sekiri. 18.45—19.00 Za našo vas. — Torek, 19. 7.: 13.55—14.25 Poročila, objave. — Zdravniški vedež. — Slovenske pesmi. — Sreda, 20. 7.: 13.55—14.25 Poročila, objave. - Za našo ženo in družino. 18.45-19.00 Iz tehnike in znanosti. — četrtek, 21. 7.: 13.55—14.25 Poročila. — Niko Kuret: Kisle gobe. (Zvočna igra) Ponovitev z dne 27. 11. 54. - Petek, 22. 7.: 13.55-14.25 Poročila, objave. — Od pravljice do pravljice. 18.45 —19.00 športni obzornik. — Sobota, 23. 7.: 09.00— 10.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. 18.30 —19.00 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. Nedelja, 24.7.: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. 07.25 —08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Pa tudi za naše kmete se s povečano potriošnjo sadnih sokov odpira nov vir dohodkov, ki ga bo treba pri njegovem začetku pravdno zajeti. Podnebje in sestava nase zemlje sta zelo pripravni za povečanje sadjereje, posebno za nasade jabolk in hiusk. Vehke možnosti se pa odpirajo tudi iza predelavo raznih jagod, kot ribizllja, cime, malin in ibimsinic.
Zanimivosti z beljaškega žegnanja
Letošnja beljaška ljudska veselica je postala naj-pnljubljenejši ljudski praznik na Koroškem. Od blizu m daleč prihajajo ljudje na te prireditve, ki trajajo I« dni i„ združujejo prijetno s koristnim. Na obsežnem razstavišču vzbuja letos posebno po-zornost veščo prikazano umno kmečko gospodarstvo, velika nemška razstava praktičnih elektro-industrij-skih izdelkov, razstava najnovejših motornih vozil itd. Seveda razstavljajo tudi vse pomembnejše belja-ške tvrdke kakor \Varmuth - manufakturo in tekstilije ali Wiegele - traktorje in poljedelske stroje
v svojih velikih in lepo opremljenih kojah.
V okviru beljaškega tedna bodo tudi pomembne kulturne prireditve. Razstava koroškega slikarstva, grafike m plastike velja vsem, ki se zanimajo za umetnost, „Wiener Siingerknaben” bodo s svojim koncertom dali poseben pomen kultunemu sporedu beljaškega tedna, poleg tega pojejo tudi razni domači zbori in igrajo domače godbe na pihala.
Velika privlačnost so tudi nastopi raznih folklornih skupin iz tu- in inozemstva. Posebno pozornost vzbuja svetovnoznana beograjska plesna skupina v narodnih nošah.
Velikanski ognjemet bo dal znak za začetek be-fjaških prazničnih dni in jih tudi zaključil. Vse polno zabavnih vložkov izpopolnjuje spored. Oti kolodvora pa do razstavišča in nazaj pa se vsak lahko pelje v miniaturnem vlaku: mala lokomotiva na motorni pogon z zamorskim vlakovodjo in d verna odprtima vozovoma, ki je močno podoben priljubljenemu celovškemu tramvaju, ki je do nedavnega vozil k jezeru. - Obisk v Beljaku te dni je res za vsakogar užitek.
Proizvodnja urana se je štirikrat povečala. Kot poroča ameriška komisija za atomsko energijo, se je svetovna proizvodnja urana od leta 1950 do danes štirikrat povečala. Do leta 1956 nameravajio proizvodnjo podesetoriti. Uran je ruda, iz katere pridobivajo material za atomske bombe.
— URADNE OBJAVE^
DRŽAVNO PRIZNANA ŠOLA ZA BOLNIŠKE STREŽNICE V CELOVCU
Na državno priznani šoli za bolniške strežnice v deželni bolnici v Celovcu se začne v oktobru 1955 triletno šolanje za izobrazbo diplomiranih bolniških sester in dipl. bolniških strežnic ter dipl. bolniških strežnikov.
Interesentke naj najkasneje do 15. avgusta 1955 osebno oddajo prošnjo, kolkovano s 6,- šilingi, pri deželni prednici bolniških sester v deželni bolnici v Celovcu (glavno poslopje). Prošnji jc treba priložiti: kistni list, izkaz o državljanstvu, policijsko izpričevalo o vedenju, zdravniško izpričevalo, končno izpričevalo glavne šole ali kakšne druge enakovredne šole, potrdilo o cepljenju in lastnoročno napisan življenjepis.
Glavni pogoj za sprejem je dopolnjeno 18. leto, dopustna pa je starost do 30. leta. Dalje avstrijsko državljanstvo in telesna ter duševna usposobljenost. Podrobnejša pojasnila daje vodstvo državno priznane šole za bolniške strežnice v deželni bolnici v Celovcu.
Vodstvo šole za bolniške strežnice
20 GOZDNIH DELAVCEV
iščemo za pogozdovanje v Beli (belski dolini). Predstaviti se je treba v soboto od 8. do 12. ure pri Osterr. Durchforstungsholzgeselschaft
Ing. NOVAK
ŽELEZNA KAPLA - GOSTILNA KOLLER
Iz tajništva Kršč. kulturne zveze:
Knjige, naše prijateljice
\JzcUt6- napeti!
Slavnega danskega kiparja Thorvvaldse-ma so vprašali:
„Katero svoje delo smatrate za najboljše?”
..Naslednje”, je odgovoril.
Ljudje se le preradi ustavljajo s samodo-padenjem nad tem, kar so 'že naredili, a pri tem pa pozabljajo na naloge, ki jih še čakajo.
Po namenu uašega Stvarnika bi pa moralo naše življenje biti od zibeli do groba pot naprej, priprava na popolnost v večnosti.
Življenje je pot naprej, ne le v duhovnem, ampak tudi v snovnem življenju. Na tem področju so ravno najbolj nadarjeni duhovi človeškega rodlu sipoznali svojo nalogo in tako so naravne (znanosti, tehnika, v zadnjih stoletjih neizmerno napredovale. Člo-vdk, ki je bil določen, da postane gospodar zemlje in njenih sil, dandanes bo,lj kot kadarkoli prej to nalogo izpolnjuje.
Časopisi veliko pišejo o atomskih znanstvenikih, ki so vse svoje življenje posvetili študiju te strašne, Skrivnostne sile, o zdravnikih, ki celo svoje zdravje postavijo v nevarnost, zato da pomagajo bolnikom. Ravno te dni poročajo iz italijanskega mesta Turina, da so morali slavnemu ražisko-valou radijskih žarkov (profesorju Ponziu odrezati roko, ki so jo radijski žarki v teku let tako poškodovali, da je bila sedaj potrebna amputacija, da (požrtvovalnega profesorja ohranijo pri življenju.
Ti možje, ki veliko vedo in so veliko žrtvovali, se tudi zavedajo, da je pred njimi še neizmerno polje znanja, ki še čaka na svoje odkritelje.
Toda poleg velikega tehničnega napredka pa opažamo zastoj na duhovnem področju. Človeštvo se je poplitvilo. Ljudje se poslužujejo sredstev modernega napredka v zabavo, razvedrilo, pri tem pa pozabljajo končni namen svojega življenja. Ravno vizgled velikih mož znanosti nas naj vzpodbuja k temu, da tudi mi izvršimo svojo dolžnost, predvsem da skrbimo za našo duhovno rast.
Tudi če je kdo končal šolo, napravil izpite, si ustvaril zadovoljivo 'življenjsko eksistenco, pozidal hišo, zanj izgrajevanje značaja s tem še ni (zaključeno.
Ravno kadar smo dosegli nekatere zunanje uspehe, se nam približa hudobni duh v obliki samO(Zadovoljnos|ti in nam prišepeta-va. Glej, kaj vse si napravil, tega onega, tretjega si prekosil...
Kdor se ustavi, in začne samozadovoljno gledati nazaj, je že v njegovih krempljih. Začne precenjevati sebe, svoje delo in podcenjevati druge. In v brezdelju, diuhovni praznoti se začne njegova življenjska pot navzdol.
Večkrat smo že v prosvetnem kotičku našega lista naglasili važnost slovenske knjige in branja. Vdliko število naše mladine si je vzelo naše opomine k srcu in so pridno zagrabili'po dobrem slovenskem čtivu; to smo opazili predvsem v knjižnicah naših krajevnih prosvetnih društev.
Večji del mladine pa je šel preko tega klica in išče razvedrila v slabih romanih, ki-nodvoranih itd.
Vsem tistim, ki so ,v minuli prosvetni sezoni prav radi obiskovali naše društvene knjižnice, Ibi položili na srce opomin, da tudi v poletnih mesecih ne pozabijo velikega pomena dobre knjige, kajti v poletnem času smo branja še bolj potrebni, ker se nam radi polet, dela ni mogoče izobraževati na odrskih nastopih in na prosvetnih večerih. Ta klic pa velja tudi vsem onim, ki ga do sedaj niso upoštevali. Tudi prijatelje prat iskreno vabimo.
Šolska vrata so se že zaprla in naša šolska mladina je svobodna za dva meseca. Tudi
MLADINA PIŠE:
Kratek pogovor s Teboj mi ne gre iz glave, emeraj in spet Te slišim, kako pripoveduješ o uspehih pri mladih, komaj iz šole odraslih dekletih.
Pametno odraslo dekle Te morda ni uslišalo, zato jo imaš za neumno in njeni ideali se Ti zdijo zastareli.
Greš med cvetje, ki sploh še ni občutilo sončnih žarkov, utrgano, zdaj zvene, poveša glavo. Namesto veselja in cvetenja obdajajo mlado dušo viharji, boj in nemir.
Fant, a ne velja tudi zate pesnikova beseda: „Srce človeško sveta stvar, ne šali z njim se mi nikdar!” Praviš, da spada uživanje k mlademu človeku kakor vsakdanja hrana, toda motiš se!
Ti, ki si zdrav, imaš moči, da lahko prestaviš hiše, imaš uspeh pri vsakem delu, zakaj bi ne postal še vladar čez svoje slabosti?
Vem, da bi želel ti, kot pač vsak fant, dobiti enkrat dobro in pošteno dekle za
tem malim bi priporočali, da .v počitnicah ne pozabijo na poučno in šolsko knjigo, kajti kakor daje dobra hrana telesu moč, tako si človek pridobiva iz dobrih knjig nauke, ki mu jačijo voljo in ga vzpodbujajo k napredku.
Že v zgodnji (mladosti se nam navadno vcepi veselje do knjig. Poglejmo malega otroka! četudi še ne zna čitati, ga vendarle zanimajo knjige. Kako rad brska po njih! Ko n>a nekoliko odraste, rad čita šolske knjige ter si pridobiva .iz njih znanja in vede. Saj nam pravi že stari izrek, da je knjiga človeku najzvestejši prijatelj.
Kakor .pa slaba tovarišija pokvari mladega človeka, tako so tudi slabe knjige strup za mladino, ki jo Lahko zapeljejo v nesrečo.
čitajmo torej dobre knjige z veseljem, saj nas one razvedrujejo, nas tolažijo, nas poučujejo. Dobre knjige imajo veljavo za vedno, ne samo za en čas. One naj nam bo do dobre prijateljice vse naše življenje! ’
svojo življenjsko družico.
Če znaš ljubiti in ceniti svojo mater, Ti spoštovanja do deklet tudi ne sme manjkati.
Na Boga in mater božjo ne pozabi, lažje ti bo vsako premagovanje!
Vesela Tvojega zaupanja, Te pozdravlja in upa, da ne boš zameril, Tvoja nekdanja
sošolka.
dca^a fefi!
Zahvaljujem se Ti za pozdrave, ki si nam jih poslala po časopisu. Dolgo, kajne, Ti nismo dale odgovora. Gotovo smo vse enako čakale druga na drugo, faz že. In ker pa že drugi teden nič ni odgovora, sem se le ojunačila.
Lepo od Tebe, da si se oglasila in se še enkrat zahvalila sestram in vsem, ki so nam omogočili šolanje v gospodinjski šoli v St. Rupertu. To je res bila za nas zadnja šola,
bližal, je eden od njih vstal, stopil k njemu in mu dejal: „Sanjalo se mi je, da ti moram vzeti uro.” Segel je po Matjaževi uri in jo vtaknil v žep. Takoj nato je vstal drugi in se zadrl: „Sanjalo se mi je, da ti moram vzeti plašč.” Potegnil je kralju plašč z ramen in ga ogrnil. Skočil je pokonci tretji in strgal Matjažu mošnjo z denarjem, ki mu je visela okrog vratu in vzkliknil: „Sanjalo sc mi je, da je ta mošnja z denarjem moja.” In vstal je četrti in pobral kralju iz žepov vse, kar je imel v njih, češ: „Sanjalo se mi je, da je vse to moja last.”
Kralj Matjaž je mirno stal in čakal, da so roparji končali svoje delo. Nato je smeje omenil: „Imam še neko zelo koristno stvar, katero vas bom naučil uporabljati. Pazite, v nekaj minutah se boste naučili. Komaj je izrekel te besede, je pritisnil na usta piščalko, ki mu je visela okrog vratu, in zabrlizgal na vratih. Takoj so se začuli brlizgi drugih piščalk. Kmalu nato so obstopili kočo kraljevi lovski tovariši. Ko jih je Matjaž ugledal, jim je dejal: „Ti štirje dobrodušni možje so mi pripovedovali svoje sanje. Tudi jaz jim hočem razodeti svoje. Sanjalo se mi je, da bodo vsi štiri takoj viseli na vislicah.” Nekaj trenutkov je poteklo — in vsi štirje roparji so končali svoje zločinsko življenje.
POGLED NAZAJ * *
V Vzhodni Indiji so lovci po nesreči ranili mladega slona v glavo. Hoteli so mu obvezati rano, a slonček se je z vso silo upiral temu. Že so se lovci bali, da izkrvavi, kar se približa slončkova mati trmoglavemu sinčku, ga objame s svojim mogočnim rilcem in ga toliko časa drži, da se lovcem posreči obvezati rano. To delo je pozneje opravljala slehei-ni dan, dokler ni slonček ozdravel.
*
Dunajčani so leta 1552 prvič videli slona. Pripeljal ga je s seboj Maksimilijan Avstrijski, ko se je vračal v domovino iz tujine. Ogromno ljudstvo se jc nabralo na vseh ulicah in trgih ob knezovem prihodu. Knez je sedel s kneginjo v pozlačenem vozu, preti katerim je bilo vpreženih osem krasnih konj. Za vozom pa je stopal mogočni slon.
Ko ga je ljudstvo zagledalo, se je tako prestrašilo, da je začelo bežati na vse strani. Nastala je strašna
o lamlju Jlial^azit
KRALJ MATJAŽEVA DAREŽLJIVOST
Kralj Matjaž sc jc mudil s svojimi prijatelji na lovskem gradiču. Nekega dne je jezdil na svojem čilem rjavcu po lepi pokrajini in ugledal kmeta, ki je nabiral breskve v cajno. Ker mu je lepo sadje ugajalo, je stopil s konja in vprašal kmeta, ali bi mu prodal nabrane breskve. Kmet jc veselo pritrdil, nakar mu je kralj naročil, naj prinese opoldne košaro sadja v grad.
Ko je odbila ura dvanajst, je kmet prispel v grad in sporočil vratarju svojo željo. Vratar je dobro poznal Matjaževo darcžljivost, katere bo kmečki očanec gotovo deležen. Zato je omenil: „Naročilo so mi dali, da ne smem nikogar pustiti v grad. Toda če mi daš polovico tega, kar ti bo daroval kralj, pojdeš k njemu.” Ker se kmet ni hotel prepirati s sitnim vratarjem, je pritrdil in s košaro odšel k Matjažu. Le-ta je sprejel rumene breskve z veseljem in izročil kmetu pet zlatnikov. Ves zavzet jc kmet gledal nekaj časa kralja, nekaj časa zlatnike. Matjaž ga jc vprašal: „Ali so tvoje breskve več vredne kot pet zlatnikov? Povej mi prostodušno! Jaz ne poznam cene.” „Zelo dobro so plačane. Vredne niso niti petino tega, kar ste mi zanje dali.” „Dobro”, je odvrnil kralj Matjaž, „obdrži ostanek za dar.” Ker je pa kmet obstal zamišljen, ga je vprašal, — ali ima do njega še kako željo. „Da, imam željo, Veličanstvo”, jc dejal kmet. „Prosim nekoliko tepenic.” Kralj ga je začudeno pogledal in vprašal: „Zakaj imaš tako željo?” Kmet jc odvrnil: „Ko sem prišel v grad, sem moral obljubiti vratarju, da mu odstopim polovico vašega darila. Zlatnike bi rad obdržal jaz, tcpcnicc pa odstopim vratarju.” Kralj jc pokazal kmetu šibo, ki jc slonela v kotu in dejal: „Vzemi tole in jih na-štej vratarju dvajset!”
Ko jc prišel kmet k vratarju, ga je ta smeje vprašal: „Ali si dobil lepo darilo? Daj mi polovico!” „Ta-koj”, je odvrnil kmet, spustil košaro na tla, zgrabil z levico vratarja za vrat in ga dal čez kolena ter mu z desnico, v kateri je držal šibo, našteval udarce. Vratar se ni mogel oprostiti in je klical na pomoč. Ko so prihiteli kraljevi služabniki, da rešijo tovariša, jim je zaklical Matjaž, ki jc z okna opazoval prizor: „Pustite kmeta, da izvrši moj ukaz!”
GNJAT IN VINO
Kralj Matjaž je potoval po svojem kraljestvu. Nekega jutra sc je ustavil pred svojim gradom v lepi štajerski deželi in govoril s stražo, ki je stala
pred vrati. Tedaj jc stopil k njemu prileten kmet in vprašal, če je kralj v gradu. „Scveda jc”, je odgovoril kralj. „Kaj hočete od njega?” — „Rad bi ga videl”, je odvrnil kmet. — „šel je nekoliko počivat. Če mi plačate napitnino in ostanete nekaj časa tu, ga boste gotovo kmalu videli.” — ,,1’rav rad dam napitnino. Saj sem mu ravno prinesel nekaj dobrega: steklenico jeruzaleinca in svinjsko gnjat.” — Kmet je izročil Matjažu vino in gnjat. Kralj pa je dal stražniku nekaj zlatnikov in naročil, naj jih odda kmetu in mu pove, da je ravnokar govoril s kraljem.
KRALJ MATJAŽEVA SODRA
Kralj Matjaž se je vselej razveselil, če mu je njegov podanik zaupal svoje težave in bridkosti. Nekoč je prišel k njemu trgovec in mu potožil, da je dal spraviti čez noč gostilničarju v sosednji ulici veliko mošnjo denarja, katere mu le-ta ni hotel zjutraj vrniti, — češ da je ni nikdar prejel. Prosil je kralja, naj mu pomaga do pravice in denarja.
Matjaž jc poklical k sebi gostilničarja, trgovca pa poslal v sosednjo sobo, kjer naj ostane, dokler ga ne pokliče. Z gostilničarjem se je razgovarjal zelo prijazno, se zanimal za njegove družinske in obrtne razmere. Nato je omenil: „Vi imate prav lep klobuk. Ali bi hoteli menjati z mojim?” Gostilničar je vesel pritrdil kraljevi ponudbi. Matjaž je vzel zamenjani klobuk, se oprostil in odšel. V predsobi je stopil k nekemu meščanu, ki je čakal na sprejem, in mu dejal: »Pojdite h gostilničarjevi ženi in ji recite, da vas pošilja njen mož. Izroči naj vam mošnjo denarja, katero mu je včeraj zaupal v shrambo trgovec. Kot resnično znamenje naročila ji pošilja svoj klobuk.”
Gostilničarjeva žena je brez vsake zle slutnje izročila mošnjo denarja, katero je meščan ponesel kralju. Le-ta jo ie vtaknil v žep, se vrnil v dvorano in poklical trgovca, ki je ponovil tožijo vpričo gostilničarja. Ko je ta tajil in tajil, da bi bil poneveril denar, je kralj potegnil iz žepa mošnjo in jo izročil trgovcu, gostilničarja je pa izročil straži, da ga odpelje v ječo in prejme zasluženo kazen.
KRALJ MATJAŽ NA LOVU
Kralj Matjaž sc je zgubil na lovu in prišel v samotno kočo. Bil jc žejen in hotel zaprositi kozarec vode. V koči so ležali štirje možje — roparji, ki so smrčali in dozdevno spali. Ko se jim je kralj pri-
IdU, deacji ioni, v pctmišifa/aHiz!
kjer smo brezskrbno sedele in samo sprejemale in si zapisovale, kar smo koristnega slišale, ter se tako pripravljale za te/ike naloge, ki nam jih bo (življenje stavilo.
Fefi, dela pa imaš tudi Ti gotovo polne roke, kot gotovo vsaka v tem času. Kako smo lahko vesele, da pomagamo staršem, da jim izkažemo saj malo hvaležnosti, ker toliko s'krbe in žrtvujejo za nas. Skušajmo jim hiti v veselje in oporo, posebno še sedaj, ko jim je trdo življenje že morda vipo-gnilo hrbet in skrb za nas zarezala 'brazde v njihova lica.
Kako drugače, ali pogrešaš družbe svojih sošolk? Ah, jaz se tolikokrat, kljub delu mudim z mislimi 'pri vas vseh. Kje ste? Kaj delate? Kako vam je? Odkrito Ti povem, da mi je še večkrat dolgčas. Zaželim si še urice veselega in brezskrbnega življenja, ki smo ga imele onih 6 mesecev. No pa vse mine in je tudi prav, da mine, saj smo se vendar pripravljale za drugo življenje.
Veš, tako rada Ibi še druge pridobila, da bi imele kaj lepega prijateljstva in pravega veselja. Toda tako vsaka po svojem smo zamišljene v delu ali pa v svoji družbi, da se nič ne »vzamemo skupaj”. Zdaj pa že vem, kaj bom naredila, oziroma sem že. Povabila sem jih in priporočila sem jim, naj hi šle one v gospodinjsko šolo in potem, o Feli, ali veš, da 'bomo potem, ko bomo iz iste šole, kjer smo se za isto navdušile, vse laže skupno delale in si druga drugi pomagale. Z združenimi močmi bomo močnejše in tudi stanovitne j še. Tako se že veselim! V nedeljo se peljemo v št. Rupert s kolesi in jim pokažem, kje sem bila lansko zimo in obe, ki se peljeta z menoj, se nameravata tudi vpisati za tečaj v jeseni. Kdaj prideš Ti kaj pogledat? Gotovo na tečaj /a vkuhavanjle sadja in zelenjave. Takrat se zopet vidimo! To si bomo imele mnogo povedati, Do tedaj pa, draga Fefi in vse1 letošnje tečajnice naj lepše pozdrave!
Vaša sošolka.
Čudna slika
Slavni slikar Hogarth v Londonu je bil nekoč poklican k bogatemu, a skopemu plemenitašu. Tu je prejel naročilo naslikati na steno Izraelce, ki gredo skazi Rdeče morje, zasledovani od Faraona.
Slikar je zahteval za to delo sto guinej (angl. denar), a plemenitaš mu ponudi samo dvajset.
»Prav,” pravi slikar, »ker potrebujem denar, bom naslikal tudi za dvajset! A prosim, da mi izplačate to vsoto, še ipredno /ač-nlem slikati.”
Plemenitaš imi vesel izplača dvajset guinej: ter mu obenem izroči ključe dvorane, kjer bi naj bila naslikana domenjena svetopisemska zgodba.
Takoj drugega dne je začel slikar slikati. Pripeljal je s sel>oj pomagača in 'skupno / njim prebarval steno dvorane s temnordečo barvo. Nato je šel k plemenitašu in mu dejal: »Slika je gotova!”
Plemenitaš hiti v dvorano in se začudi:
»Kaj je gotovo? Kaj; pomeni to?”
»To je Rdeče morje!” odgovori Hogarth.
»Rdeče morje!” se prestraši skopuh.
»Kje pa je Faraon s svojimi vojščaki?”
»Je utonil z vojščaki vred!”
»Ali zaboga, (kje pa je izraelsko ljudstvo!”
»Izraelci so pa že prišli na nasprotni breg,” se odreže slikar in odide.
ZA BISTRE GLAVE
Postavi zrcalo navpično predse na mizo. Pred zrcalo pa položi na mizo polo belega papirja. V desno roko vzemi svinčnik, v levo pa Lepenko ali kos navadnega papirja. Lepenko • ali papir v levi roki drži tako predse, da zakriješ papir na mizi, ki ga vidiš samo v zrcalu. Sedaj glej v zrcalo in poizkusi narisati na bel papir kvadrat z obema diagonalama.
zmešnjava. Rediteljem se je komaj posrečilo vzpostaviti spet red v sprevodu. Polagoma so sc ljudje vendarle pomirili. Drug za drugim so se bližali in vedno bliže občudovali ogromno žival. Kar sc začuje obupno kričanje. Bil jc krik matere, ki se ji je v gneči izmuznit otrok iz naročja in padel pred slonove noge. Nobeden se ni upal po otroka in vsi so z grozo čakali, da ga žival pohodi. Slon pa pogleda s svojimi razumnimi očmi najprej po razburjeni množici, nato pa iztegne svoj rilec do otroka, ga na-lahko objame, dvigne in položi v naročje jokajoče matere.
Ko je ljudstvo to videlo, je začelo mahati z robci, metati klobuke v zrak in so slona gledali čisto v drugi luči kot prve trenutke. Kako vse drugo gledanje na slona imamo dandanes in stike do njega!
P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
umrl!
glasil „Haalooo”. Ko je poslušal, je njegov obraz pordel, roka, ki je držala slušalko, se je zač e1! a tresti; ko je odložil slušalko, se je zopet zbral in se poskusil nasmehniti. ,,Oprosti, če sem iprej bil nekoliko nestrpen,” je milobno dejal.
Glavni urednik je nekajkrat odmajal z glavo, kot da ibi si svoje prejšnje nasilnosti ne mogel oprostiti, potem pa je nadaljeval: „1 zgleda, da si bolje poučen kot jaz. V resnici obstojijo težke obdolžit ve proti tovarišu Martvigu. Pravkar sem izvedel, da ga sedaj kontrolna komisija partije 'temeljito zaslišuje in da je v duhu samokritike vse priznal.”
Pisatelj si je oddahnil. »Potem je odveč ..
Glavni urednik je odmajal z. glavo. »Nikakor ne, tovariš. Ti boš napisal članek, kot je bilo predvideno, obenem pa boš pripravil še drugega za primer, da kontrolna komisija pride dokončno do zaključka, da je tovariš Martvig zares...”
,,Jaz vendar ne morem ...” se je branil pisatelj.
„Ti moraš!” je odločil glavni uradnik, odklenil predal svoje pisalne mize in potegnil iz njega drugo mapo. „Tu imaš obremenilni material o tovarišu Martvigu, s Stalinovo izjavo. Rodi stvaren, a ne bodi
Ernest Claes:
Reveži v
Župna cerkev v Sichemu, kjer je župnikova! blago pokojni gospod Campens, je bila potrebna popravila. Gospod župnik je zato oznanil s prižnice, da bo odslej naprej nekaj nedelj hodil po cerkvi s krožnikom in da naj takrat farani globoko sežejo v mošnje. Ljudje so nemo in strmo gledali, nihče ni trenil z očesom, kot da bi bil gospod župnik govoril o sitvareh, ki so veliko pretežke za njihove majhne možgane. Kajti čim je govor prišel na denar, se jim je obraz zategnil. Ko je prišel gospod župnik s krožnikom, so spustili nekaj vanj iz ozko sklenjene pesti, tako da se ni videlo, kako malo so dali. Župnik je po končani zbirci sicer naštel nekaj grošev več kot običajno, vendar bi to komaj zadostovalo za nakup ene vreče cementa. Gospod župnik je bi! zelo presenečen. Sklenil je, da osebno obišče svoje farane, da jim tako odpre srce in — mošnjo.
malenkosten in ne štedi z izrazi obsodbe kot: izdajalec partije, razredni sovražnik, agent monopolističnega kapitala, neizprosni sovražnik velike Sovjetske zveze in podobno”.
Pisatelj je del pod pazduho tudi drugo mapo. Ni mu bilo baš lahko pri srcu. „Kaj pa”, je vprašal boječe, „če obtožbe proti tovarišu Martvigu le niso tako težke? AH naj za ta primer pripravim še tretji članek, v katerem bo pol pohvale in pol graje?”
Glavni urednik se je globoko zamislil. „To je hud precep, moram priznati!”
Tedaj je znova zapel telefon. Glavni urednik je dvignil slušalko, poslušal, in ko je odložil slušalko, se mu je izvil iz prsi vzdih olajšanja. »Imava srečo. Tovariš Martvig je pravkar umrl na srčni kapi.”
Pisatelj se je dvignil. V rokah je še držal obe debeli, tčžki mapi, vendar se je čutil neizmerno olajšanega. »Tedaj ti jih lahko vrnem?”
»Seveda,” je odgovoril glavni urednik. »Napisal boš pa kljub temu članek, kot je bilo prvotno predvideno. Posmrtnico seveda, kot se spodobi . .. Delavstvo ljudske republike in celega ostalega sveta žaluje ... Nenadomestljiva izguba ... Zvesti sin delavskega razreda ... Do poslednjega zdihljaja ... Pa boš že ti znal prav napraviti.”
Pisatelj je pritrdilno prikimal, pri tem pa mu je pogled padel na čevlje tovariša glavnega urednika. Glej, tudi tovariš glavni urednik je imel čevlje z debelimi podplati!	(Iz revije »Simplicissimus”.)
Sichemu
»Dober dan, Jan”, je pozdravil Jana Bal-sama, ki je bil eden izmed najbolj bogatih kmetov v fari. Stal je za plotom in opazoval jato kokoši.
»Dober dan, gospod župnik!” je odvrnil kmet, pogled pa se mu je nekoliko pobesil, ker je domneval, kam meri župnikov obisk. »Res lepo vreme, danes”, je menil.
»Da, to je že res... ampak povej mi, Jan, saj veš, ljudje toliko opravljajo, slišal sem, da si ti zadnjo nedeljo dal samo pet grošev”.
»Kdor je to rekel, gospod župnik, laže, grelo laže... jaz sem dal celih deset grošev”.
»jan, dajva se enkrat resno pogovoriti; to vendar ni noben denar za tako premožnega moža, kot si ti... Dragi moj Jan, če bi ti povedal, koliko so darovali drugi, ki denar gotovo teže pogrešijo kot ti, bi mi tega sploh ne verjel.”
H e i n z R e i n :
fpili ali -
Glavni urednik je premeril pisatelja od glave do pete, mu pokazal stol in velel:
„še nekaj minut, tovariš, takoj sem gotov.” Pisatelj se je usedel in položil eno nogo čez drugo, tako da mu je bingljala v zraku, a se je takoj popravil in potegnil obe nogi pod stol ter kradoma pogledal glavnega urednika. Kako je mogel kaj takega spregledati! Zgodaj zjutraj se je skrbno oblekel v proletarsko žametno obleko, pri tem pa je obul čevlje z debelimi podplati, po zapadni modi. S takimi čevlji se vendar ne gre v dom komunistične partije.
Z mešanimi občutki je prestopil prag velikega, slovesnega .poslopja partije. Vedno ga prevzame strah, kadar mora kje izpolniti prijavnico in oddati svojo osebno legitimacijo. Branil se j'e sicer z vsemi močmi proti strahu, toda nič ni pomagalo, vedno je pač imel občutek, kot da se utegnejo vrata prijavnega urada vsak trenutek za njim zapreti — kot vrata zapora. Vendar, bil je pa v njem tudi ponos, da je bil poklican na razgovor k samemu glavnemu uredniku glavnega glasila komunistične stranke.
Glavni urednik je položil na stran mapo aktov', snel očala in dejal: »Dal sem te poklicati, tovariš, ker imam zate zelo častno nalogo. Napisal boš članek k šestdesetemu rojstnemu dnevu tovariša Martv.iga.”
Pisatelj se je zelo prestrašil. Martvig je bil eden izmed najbolj mogočnih članov centralnega komiteja partije, čigar položaj pa je bil zadnje čase nekoliko ogrožen. »Ne vem,” je odgovoril pisatelj previdno, »ali sem jaz najbolj primerna oseba zato?”
Glavni urednik je energično odkimal. »Ti boš to nalogo prevzeli” je odsekal in mu porinil mapo aktov, ki jo je iprej prebiral, čez mizo. »Tukaj je zbran najvažnejši material o tovarišu Martvigu, tu so njegovi govori in to, kar je o njem rekel tovariš Stalin.”
Pisatelj jie vzel mapo, jo odprl in začel površno listati. »Slišal sem namreč...” je obotavljaje začel.
»Kaj si slišali?” je nejevoljno vprašal glavni urednik.
Pisatelj je globoko zadihal. »Baje je tovariš Martvig ... govori se o nekih zmotnih -"►.stranpoteh in o ustvarjanju frakcij.”
Glavni urednik se je vzravnal »Nezaslišano!” je zasikal „1/. tebe govori razredni sovražnik, tovariš! Prisiljen bom ...”
V	tem je zazvonil telefon, glavni urednik je dvignil slušalko in se naveličano o-
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(24. nadaljevanje)
»Diego, pojdite s temi možmi domov in glejte, da bo vse v .redu,” je dejal Francisco. »Jaz ostanem še nekoliko časa tukaj, toda ne streljajte, dokler ne pridem.”
Diego in možje so odšli, Francisco pa je 0!>tal na obrežju.
V	naslednji minuti je bilo že razločno slišati udarjanje vCsel in Francisco je obrnil ušesa .proti oni strani, da bi razločeval glasove. „Da,” si je mislil, »sedaj prihajate ' namenom, da zopet plenite in morite, toda to pot vam ne bo šlo gladko!” Ko so se čolni približali, je zaslišal Harvkhurstov glas. Streli iz mušket so oznanili razbojnikom, da so jih spoznali in da jim je vsekakor pričakovati odpora; zaraditega je bil niolk nepotreben.
»Veslajte, možje, veslajte!” je zaklričal Harvkburst.
En čoln je kmalu prenehal veslati in za njim tudi ostala dva. Francisco jih je mogel sedaj razločevati in v tihi jasni noči so se razlegali njih glasovi nad vodo.
»Tukaj je reka,” je rekel Hawkhurst, »ki ('rŽi tja k poslopjem. Ali bi ne bilo bolje, ll<i stepimo tukaj na suho? Poslopja, ako n»so zasedena, nam bodo v Varstvo, če se ko mo morali bojevati.”
»Prav res, HawkhuTst”, je odgovoril glas, ki ga je Francisco takoj spoznal za Kajno-vega.
»Torej še živi,” si je mislil Francisco, »in moje roke niso omadeževane z njegovo krvjo.”
»Naredite prostor, fantje!” je zakričal Havvkhurst.
čolni so pluli po zalivu navzgor, Francisco pa je odhitel nazaj, k hiši.
»Sedaj, fantje,” je dejal, ko je skočil z lestve, »morate biti hrabri in pogumni, zakaj opraviti imamo z obupnimi ljudmi. Slišal sem kapitana in prvega krmarja. Sedaj ni nobenega dvoma več, da so to morski razbojniki. Čolni so sedaj v zalivu in izkrcajo sc za zunanjimi poslopji. Potegnite to lestvo gor ter jo položite po dolgem na vrhu, ne streljajte pa, dokler niste dobro pomerili. Tiho! Možje — tiho! Sedaj prihajajo!”
Videlo se je, kako so prihajali razbojniki i/za postranskih poslopij z veliko močjo. Bližali so se oni strani verande, kjer se je moglo le kakih osem do deset mož postaviti zoper sovražnika. Francisco je zaraditega ukazal, naj se prvi, kakor hitro ustrele, takoj umaknejo, da bodo imeli prostora drugi.
Ko so prišli razbojniki do pol pota proti hiši, je ukazal Francisco streljati. Za eno salvo je prišla druga in glasno se je razlegalo vpitje razbojnikov, ki so sedaj s Kajnom in Hawkhurstom na čelu hitro prodirali dalje, streljajoč na drugo salvo Spancev. Ker niso mogli izstreliti več kakor dvanajst mušket obenem, so napadalci mislili, da je braniteljev mnogo manj, kakor jih j.e bilo v resnici. Zaraditega so ukrenili drugače. Razpostavili so se v polkrogu spredaj pred verando in streljali neprenehoma. Franciscova stran je odgovarjala s streljanjem kake pol ure, in ker so sedaj rabili vse muškete, so razbojniki spoznali, da imajo pred seboj mnogo številnejšega in močnejšega sovražnika, kakor so bili mislili iz-
početka.
Bila je popolna tema in prav ničesar ni bilo videti kakor bliskanja mušket. Kajn in Havkhurst sta velela svojim 'ljudem, naj napadajo dalje, sama pa sta dospela do hiše in se postavila pod verando. Preiskala sta vrata in okna in našla, da je malo upanja priti v poslopje. V istem hipu pa sta tudi spoznala, da bi njih ljudje pod verando ne bili izpostavljeni kroglam, pač pa da bi mogli uspešno streljati na one zgoraj. Hawikhiurst se je napotil hitro nazaj: in se vrnil s polovico mož, ostale pa je pustil, da nadaljujejo napad kakor dosedaj. In uspehi so se kmalu pokazali. Krogle razbojnikov so predrle deske in težko ranile mnogo Spancev, tako da je moral naposled Francisco ukazati svojim ljudem, da se umaknejo v hišo in streljajo skozi okna.
Toda ta boj ni trajal dolgo, zakaj stebri verande so bili leseni in zelo suhi, razbojniki so jih zažgali. Polagoma je ogenj objel vse in plamen je švigal kakor goreči jeziki do ograje. Naposled je bila vsa veranda v ognju. To je bilo za napadalce zelo ugodno, ker so sedaj mogli razločevati Špance, ne da bi jih bili ti videli bolj točno. Mnogo jih je bilo ubitih in ranjenih. Vročina in dim sta bila tako neznosna, da možje niso mogli več ostati vi gornjem nadstropju; zato so ste na Fran cisto v nasvet umaknili iv pritličje.
»Kaj naj storimo sedaji, senor?” je vprašal Diego resnega obraza.
»Storimo?” je odgovoril Francisco. »Požgali so verando, to je vse. Hiša pa se ne bo vnela, ker je iz kamenja; streha kvečjemu še gori, toda mi smo tudi še tukaj. Ne vidim, da bi oni kaj napredovali. Ka-
lu Jan je segel v mošnjo, globoko je segel. Pa saj drugače ni mogel.
Naslednjo nedeljo se je gospod župnik / ganjenim glasom zahvalil s prižnice za mile darove, ki jih je prejel, in to predvsem od ljudi, od katerih ne bi tega nikoli pričakoval, ker ve, v kako skromnih razmerah živijo.
S posebno ginjenostjo pa je omenil, da so mu nekateri prav revni ljudje svoje darove prinesli naskrivaj, v župnišče. Nekaterim spodaj v klopeh so se obrazi pordečili kot rakom in so strmo gledali predse. Toda ko je župnik opravil svoj obhod s krožnikom po cerkvi, je zbral desetkrat več kot ob prejšnjih nedeljah. Da, pokojni gospod župnik Campens j,e svoje farane dobro poznal.
KDOR ZNA, PA ZNA
Neki kmet je peljal voz sena. Sredi ceste se mu je voz nenadoma prevrnil.
»Pomagajte, pod vozom je moj sin!” je začel 'kričati kmet.
Ljudje so prihiteli od vseh strani in pomagali možu dvigniti voz in znova naložiti nanji seno. Ko je bilo vse v redu, je nekdo vprašal kmeta:
»Kje pa je sin?”
»Doma,” mu jie odvrnil kmet.
»Čemu si potem klical, da je pod vozom?”
»Ker bi mi sicer nihče ne hotel pomagati!” se je odrezal zviti kmet.
NA POČITNICAH
Neki bankir iz velikega mesta je pregovoril kmeta, da je vzel njegovega sina čez počitnice na kmetijo, da fant malo spozna kmečko delo in si utrdi mišice. Ko je oče čez nekaj časa prišel na deželo, da vidi kako se sinu godi, je vprašal kmeta kako je kaj zadovoljen s fantom.
»Veste, gospod1, jaz rad vse kar po pravici 'povem. Če bi vaš fant imel še eno roko več, bi mu morali na hlačah napraviti še tretji žep.”
Naš novi zvon
Glasno zapoj naš novi zvon, slavljen bodi tvoj patron. močno zadoni zvonki bron in nesi prošnje naše pred večni tron.
Živim kliči v veselje, dušam v vicah lajšaj njih trpljenje, razženi in razbij bliska, strele, groma moč, prikliči Vsemogočnega na pomoč.
Ko dete se rodi,
izprosi naj glas tvoj mu svete milosti, ko pa mladi par stopil pred poročni bo oltar, srečo vošči iz stolpa lin mu božji ti klicar. Ko mrtvega k pokopu zaneso, zrahlja naj glas tvoj težko mu zemljo. Končno srce moje vroče ti naroča, prošnje svoje rahlo priporoča.
E.
kor hitro pogori veranda, se moramo vrniti navzgor in zopet začeti streljati nanje ško-zi okna.”
»Ali slišite, sedaji poizkušajo pri vratih?”
»Lahko poskušajo precej: dolgo. To 'bi bili morali storiti, ko jih je še veranda zakrivala našim očem. Kakor hitro pa pogori veranda, jih pač lahko preženemo od vrat. Pojdem zopet gor, da vidim, kako in kaj,”
»Ne, senor, ni potreba. Čemu bi se spuščali v nevarnost, ko gori ogenj tako svetlo.”
»Iti moram, da vidim, ali je res tako, Diego. Prenesite vse 'ranjence v severno sobo, ki je najbolj, varna in najbolj daleč.”
Francisco je odšel po kamenitih stopnicah navzgor ter dospel v gornje nadstropje. Sobe so bile polne dima in ničesar ni mogel razločevati in videti. Slučajno izstreljena krogla je prižvižgala mimo njega. Stopil je k oknom in se postavil za zid med njimi.
Ogenj ni bil več tako velik in vročina je bila manj neznosna. V kratkem času je slišal pokanje in potem zopet kmalu drugo, ki mu je oznanjalo, da se je veranda zrušila. Pogledal je skozi okno. Kup svetlega, 'žarečega pepela je padel na prednji strani hiše in je za nekoliko časa prepodil napadalce. Od verande ni preostalo nič drugega kakor goreči konci povprečnih brun, ki so bila pritrjena v zidovju nad spodnjimi okni, in pa še vedno tleči ostanki stebrov, ki so jih nosili.
Dim pa se je 'bil spodaj, že razkadil in streli iz ene ali dveh mušket so poučili Francisca, da ga je sovražnik opazil.
(Dalje prihodnjič)
KAROSERIJE IN IZDELAVA VOZOV
Hubert Mati K. G.
K.LAGENFURT, HERRERTSTRASSE NR. 4
Popravila avtomobilov vseh vrst prompt. — Tudi novoizdelava in predelava. (Spritzlakierung).
KOPALNE OBLEKE, KOPALNE HLAČE IN KOPALNE PLAŠČE PRIPOROČA POCENI
WALCHER
CELOVEC-KLAGENFURT, lO.-Okt. Str.
Največja izbira vseh vrst čevljev za vsak poklic pri

BELJAK - VILLACH Widnianngasse 43, Italiencr Strasse 17
BELJAŠKO ŽEGNANJE IN LJUDSKA VESELICA
NAJVEČJI LJUDSKI PRAZNIK na koroškem
od 13. do 24. JULIJA 1955
GOSPODARSKA RAZSTAVA
Tujski promet, industrija, trgovina, obrt, kmečko gospodarstvo, energetika Posebna deželno-kmetijska razstava. — I. Nemška gospodarska razstava
Oblazinjeno pohištvo, žimnice, zavese, roleji, sončne plahte, blazinjenje avtomobilov JOHANN ORTNER, ViUach, VVidmanngasse 31, delavnica: Ringmauergassc 11.
Osi za priklopnike, železna platišča
(Felgen), vzmeti, enoosni priklopniki, rabljeno, poceni pri:
Nakup rabljenih avtomobilov.
Schrottvcrtrieb Rumwolf, Klagcn-furt, Elatschachcr Strasse 18, telefon 37-78.
ŠIVALNI STitOil KOLESA
Celovec Wienerg. 10
GRUNDNER
Malo zna, kdor Schleppe ne pozna
NAJNOVEJŠE! AKUMED očalni aparat za naglušne samo pri optiku KARL SE (CERKA KLAGENFURT, ST. RUPRECHTER STR. 18
Predvajanja neobvezno! Dobavitelj vseh bolniških blagajn.
fflttttt frfff/frtfcff
Vnm nudi
^7"

” PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ŽA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA-PERILA' ■
Onamamta
0
■	‘ a_* m
' t-V. "•

BEUAK-VILLACH - ROSTGASSE 3 - TEL 47-67
Župni uradi in gostinski obrati imajo posebne popuste!
In dec
WARMUTH-KAUFHALLE
beti* \JiiiacUec
Knaben-Zephir-Hemden, bunt karieri, kurze Armel, allc Grossen von 27 bis 35	20.-
110,-
\Jolksfest dMnali^e \JeckaufoscUtatyec <zu Moikupseiscn!
Kindertaschentucber, fiirbig und mit Kindermustem Frotte-VVaschhandschuhe, fiirbig Damcntaschcntucher, weiss und farbig Herrentaschentiicher, vveiss, farbig und Arbcitstaschcntitcher
1.50
2.-
2.50
Fazoletti, hunte moderne Dessins
Kinder-Charmcuse-Hoserl, rosa, blau alle Grossen von 2 bis 10 Jahten .
Herren- u. Damensocketts, alle Grossen, farbig
Blauhandtucher und VVirtschaftshand-tiicher, fertig genaht, mit Aufhanger
Damen-Kleidcrstoffe, farbige Dessins (Res te)
Vorhangstoffc, bunt gemustert (Reste) per m
Damen-Ripp-Striimpfe lang, braun, grau
Damen-Charmeuse-Hoserl, glatt u. gemustert, iprima Oualitat, rosa, blau, alle Grossen
Frottierhandtiicher mit farbiger Bordiire reine Baumvzolle
Damenschiirzen, bunt kariert und gestreift
3.50
14.-
5.-
6.-
Plastic-Tischtiicher, naturgem. 100x135 cm 10,— PoLsterbeziige kariert 60x80 cm 1.50 m Schiirzenstoff (Blau-, Schwarz-, und Buntdruck) reine Baumwolle, kompl. Frauen-Achsekchlusshemden, reine Baum-wolle, Interlock
Tischtiicher bunt gestreift. durchgewebt 120x120 cm
Herren-Charmcuse-Unterhosen, kurz Damen-Blusem kurze Armel, alle Grossen einfach und gemustert Damen-VVaschegarnituren in Charmeuse rosa, blau, weiss Damen-Charmeuse-Unterkleider rosa, blau, mit Spitze Kinderkleider bis 10 Jahte alle Grossen Perlonstrumpfe mit verschiedenen
modischen Zierfersen, Stilfersen und Netz-Perlon
Herrcn-Hemden, bunt kariert, kurze Armel 2-f.-Damen-Mode-Pulli aus Mako in vielen Pastellfarben, alle Grossen 3.50 m Damcn-Kleidersloff, bunt gem., kompl.
3.50 m VVasche-Stoff, zait gemustert,
kompl.	25.-
Herren-Polo-Hemden aus Seiden-Trikot mehrere Farben, alle Halssveiten Damen-Sommerkleider, gemst., in allen Gr. 80,-Tischdecken, zrveiseitig bunt bedruckt
130x140 cm	35.-
Leintiicher, aus la Molino 146x230 cm Tischdecken, zweiseitig bunt bedruckt
130x160 cm	40,-
130.
150.
Steppdcckcn, bunt geblumt mehrere Dessins
Cloth-Steppdecken, einfarbig griin. rot, fraise
Cloth-Steppdecken, bunt geblumt mehrere Dessins
Brokat-Steppdeoken, gemustert in griin,, blau, rot
Herren- Doppelcord-Modehosen, lang neue Farben
Herren-Schniirisamt-Hosen, lang
Herren-Sportsakkos, alle Grossen, mehrere Dessins, ganz auf Seide gefiittert	150.
Herrenanziige, mit langer Hose	270.
160.-
130-
130.-
'l uchcndboziige, geblumt	120x180 cm	55.-
Steppdecken, normal gross, einfarbig, in
mehreren Farben	90,-
Doppelbettdecken, bunt geblumt
200x300 cm	100,-
PELZMANTEL - VERKAUFSAKTION
zu besonders ermassigteu Sommer.preiseti.
250 PELZMaNTEL!
Jeder Mantcl wird auf \Vunsch sofort aus-gefolgt! Bequemste Ratcnzahlung!

18,-
Beginnen Sie Ihren Rundgan,g beim Villacher Volksfest in der
7.-
8,-
Tischtucher, ikar., durchgetvobt, 120x120 cm Damen-Schossen, hunte Dessins Damen-Blusen, b. kar. kurze Armel, alle Grossen Knaben-Steirer-Anziige, handgestrickt,
Hoserl und Jackerl fiir 1 bis 4 Jahrc
WARMUTH-KAUFHALLE
GLEICH BEIM HAUPTEINGANG
cin Anruf, der wichtig ist
Prospekte slnd sehr aufschluBreich. Doch die Probefahrt Ist vvlchtiger, um slch dl« vielen Vorziige des OPEL KAPITAN restlos vor Augen fuhren zu konnen. Rufen Sle uns an - wir bolen Sie ab im
OPEL CA RAVAN
Oberall wlrd der
OPEL REKORD
OPEL KAPITAN

hochgeschafzt. So elegant seln AuBeres, so ungewfihnllch selne Leistung, seine Wlrtschaftlichkeit.
Er wlrd auch Sla begeistern I
-Hr
it
OPELCaravan
svirtschaftlich ■ elegant • zweckm6Big
Werktags
hilft der C A R AVA N mit-verdienen im Geschaft. Das Ladegut - maximale Zula-dung 480 kg - wird durch die gut abgestimmte Fede-rung schonend befordert.
Sonntags
dient der CAR AVA N der ganzen Famllie. Mit vvenigen Handgriffen wlrd aus dem vvirtschafflichen Liefervva-gen ein beguemer und eleganter Personenvvagen.
Eine Probefahrt wird den B e w e i s liefern!
OPELHANDLER F U R KARNTEN
!
Ausstellung und Verkauf
Service-Station - ErsatzteiHager
KLAGENFURT
Priesterhausgasse 6, Telephon 94-88
KLAGENFURT
Villacher StraBe 181, Telaphon 26-60
J
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik—Kronika", Celovec. Viktringer Ring 26 Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje ietno Odpoved za .-n mesec iiaprc) - Lastni! In izdajatelj Narodni svet kotoških Slovencev - Odgovorni snednik Janko Janežič. LeAe pri š< Jakobu t isva^ua Družbe sv. Mohorja. Celovec. Vikrrioger Ring 26 — I el tiči uiedništva in uprave 43 5H