Z-enski s v -e t Materinstvo. (Nadaljevanje) Mati mora posvetiti precej skrbi dojenekovemu perilu. To mora biti v prvi vrsti snažno, vedno čisto oprano ter toplo. Braniti mcra otroka p_red mrazom, a vendar ne »me biiii tesno, da bi ga oviraLo, temveč ohlapno, da ee lahko svobodno giblje v njem. Gibanje povzroča, da je krvna obtok močnejši ter se kosti in mišice krapkeje razvijajo. Z veekratno menjavo perila obdržimo otrokov. telesce v suhem, kar je izredne važnosti za njegovo zdravje in doforo voljo. Marsikateri maniici so še danes najbolj ppi srcu ¦— povoji. Ne more si misliti sv.jega 1'jubčka z r&vnimi udi, ne da bi ga mesece in messce mučiila s povijanii.jn- A to je precejšnja zmota. Narava sama skrbi, da ee otrckovo telesce zravna. Saj ljudje, ki žfivijo povsem prirodno življ-mje, taJco cigani, zamoTci, divjaJci, ne upora-bljajo nobenih takšnih pripomSkov, a imajo kljub temu bolj ravne ude, kakor mansikakšen oti*ok civiliziranega sveta. .- Če ima otroSiček krive nožice, je temu vzrok naipačna prehrana, pomanjkainje sonca in evetlobe, ffcve so teimu preslabe koščice (rahitis ali angl.ška botl&zen), morda pa je tudj podedovano. Povijanje temu prav niŁ ne odpomore, temveč še -akadi. Ali se ti ne rsmili tvoj nebogljenček, mamica, ko ležri trdo povezan v svoji posteljliei, da se niti ga_iiti ne more? Gleda so-i.ne žarke nad seiboj. Male ročice bi ee rade poigravale z njimi, pa so neusmiljeno povezane, kakor roke hudodelca. Ne jemljimo malčku zJate svobode, ki je je bolj potr&ben kakor vsi drugi. Poleg tega pa tnpi tudi otrokovo zdravje. Udje ee mu ne morejo okre^Mi, če so vediio povezani, prsni ko_ je stisnjen in pljuča ee ne razvijejo, koit bi se morala. Rabimo le kratke, široke povoje, e katerimi lahno povijemo otroka čez prsi, da ostane lepše zavit. Če je mrzlo, mu *prav rahlo skrijemo pod ipovojem ročice in nožiee, da se prehitro ne razbrca in ne prehladi, zlasto če je moker. Verjemite, majnice, da va_n bo malč.k zelo hvaležen zato, daisi vam tega ne more povcd-di! A tudi to povijanje kmalu opustimo in oMecimo otroči.ka raje v sraj&ko, ki mora imeti dolge rokave, da se ročice skrijejo v nfh. Spodnji del mora biti zavihan nazaj, da ni otrok gol, četudi brca. Pod srajčko mu privežemo v obliki hlačk pJenico, ki jo zam&njamo, kadar je moikra. V to plenico vložimo lahko _a eno zganjeno, da popije čim \&č mokrote. Ker je dojenčkova koža zelo občutljiva, moramo biti paiZljivi, da ga nikjer perilo ne t'išči, da ni dolgo v mcnkrem in da se kje ne drgne. Včasili ga tiš&i nagubančena plenička, včasih ee mu drgne nožica ob nožico ali pa se mu v mokroti raini kožica, da ga začne boleti. In otročiček joka. Todaj je dobro otrokovo kožico laiuio namazati z vaz.llno.m. Tudi poseben prah upora-bljajo za razbolelo kožico, a to amemo le tadaj, če je rde.a, a še ni ranjena. Za ranjano kožico smemo rabiti le vazelin ali prav dobro olje. PriporoCala bi, da namažete doJančiku po vsaki kop&Li, obftutljiva mesta, tako po hrbtu, med nožicami, za vratom, sploh povsod, kjer se gubanči, kjer se sicer rada vname in povzroča bolečine. Spravimo zelenjad! Ta mesec moramo poakrbeti, da si sipravimo zelenjad za zimo in za zgodnjo pomlad, ko nam vrt 6e ne bo rodil nove. Nekaj smemo že shraniti z vkuhavanjem, tako fižol, kumarce, paradižnOc in dr. Drugo pa laliko na enostaven način spravimo z vrta in jo hranimo v kleti, v toplih gredah, a tudi zunaj na pro6tem v zafiiipih. Kdaj začnemo s apTavljanjem in katero zelenjad lahko hranimo? Hraniino lahko vse kapusnice, to je zelje, obrovt, karfijolo in kolerabo, korenasto zelenjad: por, petršilj, zeleno, repo, rdečo peso, redkvico in korenje ter endivijo. S spravljanjem pa odlašamo, čim dalje moremo. Ni treba hit-ti, dokler ni nevarnosti resneigc. mraza. Počakati je treba tudi, da apravljamo v suheiri ;n yetrovnem vromenu, ko je zelenjad popolnoma suha. Ce pa Ł_.r?-v* ljamo po dežjn ali snegu, .pa je nevarnost, da 6e pojavi gniloba. Najiprimernejši prostor za prezimovnnje je suha ln zračna klet. Tja prinesemo vlažen peeek afci vrtno zemljo. Zelenjad je tr&ba primerno pripraviti. Zelju, ohrovtu in podob. odBtranimo suhe, obijedene in nagnite liste, prav tako andivi-ji. Korenju, petršilju, pesi, zeleni poitrgamo zeliišče in pustimo srce celo. K<wenje, repo, recLkev lin peso laliko apravimo kar na kupe ali v zaboje, braz peska ali prsti. Endiviji, zelju, karfijolu pa podsujemo korenine s peskom ali prstjo. Zeljnate in karfijolne glave pa laliko apravimo na kupih v preuznih sobali ali v zračni, euhi kletii. Ob toiplem, suhem vremenu, je treba kl.ti dobro ,prez,račiti ter zeleinjad osnažiti vsake gnilobe, ueehlih listov ter sploh vsega, kar bi povzročalo gnitje. Izmed vse zelenjadi je endiviija za gnitje na/jibolj dovzetna; zato ji je posvettii največ pozorno&ti. Bolje je tudi, če imamo zelenjad bolj na suhem, nego na premokrem proetoru. ZaJivati je ni treba. Zadostuje ji vlažen ipeisek ali iprst. Petršilj, zeleno, drobnjak, posadimo 3 pretjo vred v zaiojč&k, ki ga imamo lahko bolj pri rokab, ker to zelenjad najčešče rab^imo. Topla greda je tudi prav primeren prostor za prezimovainje. Biti pa mora na euhem kraju, da ne zamaka voda. Ob mrazu položimo na oikna slamo in deske. Ob suhem vremenu tople grede prezračimo in osriažimo. Za prezimovanje na prostem si moramo izbrati suh in zaveten proetor. 1. Izkopljemo jamo, 30 do 40 cm globoko, v katero polagamo zelenjad in ji prisujemo s prstjo prav do glav. Čez položimo v podevni legi deske, ki jili ob budem mrazu pokrijemo e elamo. 2. Gredo, na kateri raste zelenjad, obkoličimo in jo od zunanjih etrani obložimo z deskami, ki Jih zasuje-mo s prstjo ali z gnojem. Na eni etrani naj bi bila deska nekoliko višja. Povrhu pokrijemo z deskami v poševni legi, nato položimo slamo, da zavarujemo rastline pred mrazom. 3. Za korenje, redkev, repo, p&so napravimo nafiipe. Z zemlje odetran^mo važo ler položimo po tleh iz deak zbit žle<b za prezračevanje, ki naj bo tako dolg, kakor na^ip. Nanj naložimo kup koienja euli drugega, med katerega vstavimo od vrh,a kupa proti sredini iz štirih dešči« zl.it žlab za prezračevajije. Nato ves nasip pokrijemo e _lamo, ki jo nazadnje zamečemo 6 prstjo. Če je ::elo mraz, zadelamo odprtine žilebiča in položimo po nasipu preko prsti še plast slame.