Poštnina plačana v gotovini. KKALJ EVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 86’—■, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 57. kos. V LJUBLJANI, dne 17. julija 1987. Letnik VIII. VSEBINA: 386. Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračun- 1 387. Izpremembe v staležu državnih m banovinskih uslužben-sko leto 1938/39. I cev v območju dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 386. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek. V Beogradu, dne 1. junija 1937. št. 6352/VII. Z dolpčbo § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934/35., ki je bila podaljšana s § 104. finančnega zakona za leto 1937/38., je predpisana tehnična sestava tako državnega proračuna kakor proračuna mestnih občin. Bistvena razlika med prejšnjo tehnično sestavo in sestavo po navedeni zakonski določbi je v tem, da proračun ni več deljen na proračun administracije in na proračun gospodarskih podjetij in naprav, marveč sta oba celota. Po tej zakonski določbi so vsi razhodki po mestnem proračunu, tako občni razhodki mestne administracije kakor mestnih gospodarskih podjetij in naprav, ena sama nedeljiva celota in se tako tudi v proračunu izkazujejo. Razhodki gospodarskih podjetij in naprav se izkazujejo skupaj z razhodki pri tistem oddelku administracije, kamor spadajo. Isto načelo velja tudi za dohodke. Vsi dohodki, tako administracije kakor gospodarskih podjetij in naprav, so tudi ena sama nedeljiva celota in se tako tudi v proračunu izkazujejo. Lastni dohodki gospodarskih podjetij in naprav se izkazujejo v posebnih poglavjih, poleg katerih je treba označiti naziv dotičnega gospodarskega podjetja ali naprave. Tako sestavljeni razhodki in dohodki so mestni proračun. Ta zakonska določba nalaga ministru za finauce, da izda vsako leto navodilo za sestavo predloga proračuna razhodkov in dohodkov s pravilnikom za izvrševanje mestnih proračunov. Zaradi enotnosti pri sestavi mestnih proračunov predpisujem na podstavi § 88. spredaj omenjenega zakona in § 124. zakona o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 naslednja navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1938/39.* I. Poglavitna načela. Občinski proračun je v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsegati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo predvideti. Najsi je proračun v bistvu neko predvidevanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, oz. da mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost za budžetiranje je poglavitno v tem, da se ta razlika kar moči zmanjša. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealnejši. Če je ta razlika večja od 10%, se smatra, da proračun ni dobro'sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, oz. da morajo razhodki biti kriti z dohodki, kakor določa tudi § 116. zakona o mestnih občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu kar najbolj pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki. Poleg teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v mestnem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-teh- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije:; z due 18. junija 1937, št. 135/XLI/307. nični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem mestnim potrebam. Vsi mestni dohodki so celota. Kot takšni se stekajo v eno občno, skupno mestno blagajno, iz katere se motajo poravnavati vse mestne potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam mestnih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da terja pravilno budžetiranje, da so postavljene v proračun vse vrste mestnih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem kosmatem (bruto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na' dohodke. Mestni dohodki se torej ne sinejo deliti na važne in na postranske, da bi se zato ali pa prav zaradi tega, ker so postranski ali majhni, ne postavili v proračun. Takšen način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa samo postaviti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba postavljati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled mestnega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, je to, da mora biti proračun obenem tudi praktičen: kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo tudi na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev. II. Proračunsko in računsko leto. Proračunsko leto po mestnih proračunih je tista doba, za katero je odobren mestni proračun, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Po § 116; zakona o mestnih občinah se začneta in končata proračunsko in računsko leto hkrati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Glede trajanja mestnega proračunskega in računskega leta po tem predpisu velja isto, kar velja glede trajanja proračunskega in računskega leta po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1933/84. traja državno proračunsko leto od dne 1. aprila do dne 81. marca; potemtakem velja ta odredba tudi glede trajanja mestnega proračunskega leta. Kar se tiče trajanja državnega računskega leta, je to predpisano v členu 13. finančnega zakona za leto 1928/29. in potrjeno v § 85. finančnega zakona za leto 1933/34. Omenjeni člen 13. se glasi: »Odredbe členov 74., 75., 76., 77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto stopa nova odredba, ki se glasi: Po preteku proračun-, skega leta se ne smejo angažirati izdatki in tudi ne otvarjati kredit.i. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta, izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo ukinjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.« Po tem zakonskem predpisu traja državno računsko leto do dne 31. avgusta ali 5 mesecev dalj ko proračunsko leto. Ker je pa mestno računsko leto v svojem trajanju po § 116. zakona o mestnih občinah izenačeno z državnim računskim letom, mora potemtakem tudi mestno računsko leto trajati 5 mesecev dalj ko proračunsko, t. j. do dne 31. avgusta. Glede pojma računskega leta samega vobče veljajo torej, ker ga zakon o mestnih občinah ne omenja izrečno, isti predpisi, kakor za računsko leto po državnem proračunu, oz. navedeni predpisi člena 13. finančnega za,-kona za leto 1928/29. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračunskega leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po mestnem proračunu vrši pristojni mestni organ z vsako svojo odločbo, ki ima za mestno občino izdatke za posledico, in z vsako svojo odločbo, ki ustvarja obveznost za mestno občino. Razume se torej, da se mora izdati odločba tega organa glede mestnega proračuna tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega mestnega odbora, naj se razhodek, določen v mestnem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že njegove likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja izvršuje pristojni mestni organ po mestnem proračunu samo do izteka tega proračuna, t. j. do dne 31. marca. Če se kakšen razhodek po odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred dnem 31. marca, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do dne 31 avgusta, a to samo takrat, kadar je izdana na-redba za dejansko izplačilo pred dnem 1. avgusta t j. do dne 31. julija. Izza dne 1. avgusta se torej tudi (to redno angažiranih razhodkih ne more več izdali dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, v katerem se je angažiranje opravilo. Glede trajanja računskega leta kakega proračuna je torej Irebn dobro razlikovati tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje razhodkov, ki se lahko opravi do dne 31. marca, in to je podano, ko se ustvari za mestno občino obveznost; drugo, dejanska naredba za izplačilo angažiranega razhodka, ki se lahko izda do dne 31. julija, in to je posledica končnega obračuna, likvidacija ustvarjene obveznosti, ko se namreč natančno ve, koliko je treba izplačati: tretje, dejansko izplačilo, ki se lahko opravi najkasneje do dne 31. avgusta, če je seveda angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do dne 31. julija. Izza dne 31. avgusta se ne more opraviti nobeno izplačilo več v breme minulega progtčuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz zaključnega računa uspeh budžetiranja. Ostanek prebitka po poravnavi obveznosti iz prejšnjih let, ki ni potreben kot obratna glavnica po navedeni zakonski osnovi, se sme vnesti po sklepu mestnega sveta v proračun in uporabiti za pokritje razhodkov. III. Tehnična sestava proračuna. Na osnovi zgoraj navedene določbe § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934/35. je treba proračune mestnih občin tehnično izdelati tako, da se izkazujejo osebni razhodki vsakega podjetja in naprave med osebnimi razhodki kot posebna pozicija na koncu prve partije osebnih razhodkov; materialni razhodki pa se morajo za vsako gospodarsko podjetje in napravo izkazovati s posebno partijo izza »Mestnega gospodarstva«, pri čemer se označa številka partije z a, b, c, č itd., s potrebnim številom pozicij v tej partiji. Potemtakem morajo biti vsi razhodki proračuna mestnih občin celota tako, da je označiti partije z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do koncu. Kar zadeva dohodke gospodarskih podjetij in naprav, jih je treba izkazati pod nazivom Dohodki mestnih gospodarskih podjetij in naprav: tako, da so z ostalimi dohodki celota, pri čemer je označiti partije z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do konca. To vrsto dohodkov je izkazati pred partijo »Razni nepredvideni dohodki«. Taka izdelava' proračuna pa ne vpliva kar nič na bistvo in značaj gospodarskih podjetij in ustanov. Te ostanejo torej še dalje z vsemi svojimi pravicami in obveznostmi gospodarskih podjetij in naprav, kakor to predpisujejo določbe, po katerih kot take obstoje. Pri postavitvi osebnih in materialnih razhodkov mestnih gospodarskih podjetij in naprav med ostale osebne in materialne razhodke se mora napraviti vzpo-reditev tako, da se postavi znesek dosedanjih osebnih razhodkov v stolpec »Odobreno« k dotični poziciji med osebnimi razhodki, številka dosedanje partije ali pozicije za te razhodke pa navesti v stolpcu »Pripomba«. Prav tako je treba napraviti vzporeditev tudi za materialne razhodke, le da je v stolpcu Pripomba« navesti številko dosedanje partije. Proračune mestnih občin je treba sestaviti po § 117. zakona o mestnih občinah najkasneje tri mesece pred pričetkom proračunskega lela, t. j. do dne 1. januarja 1968. Tako sestavljeni proračun je razgrniti 5 dni na vpogled občinstvu. Po tem roku je predložiti proračun s podanimi pripombami vred mestnemu svetu. Proračun je poslati z vsemi sklepi sveta in s pripombami vred po § 118. zakona o mestnih občinah nadzorstvenemu oblastvu, ki ga mora poslati po pregledu ministru za finance poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 15. februarja 1938. Če mestni svet pripomb nadzorstvenega oblastva ne usvoji, pošlje nadzorstveno oblastvo proračun ministrstvu za finance najkasneje do dne 1. marca 1938. A. Razhodki. Po § 110. zakona o mestnih občinah se postavijo v proračun pregledno vsi razhodki po vrstah: osebni (prejemki mestnih uslužbencev, vplačila v pokojninski sklad, nagrade itd.) in stvarni, materialni (potrebščine uradov, davek od občinskih nepremičnin ih podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.). Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo mestne potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi obdobno. Dele se na osebne in stvarne, materialne. Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz mestnih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja mestnih uslužbencev. V te razhodke spada tudi odškodnina predsednika in podpredsednika za opravljanje dolžnosti v obliki letne ali mesečne plače po § 83. zakona o mestnih občinah. Prav tako je treba postaviti med te razhodke tudi odškodnino svetnikom po § 78. tega zakona. Pri izračunu osebnih razhodkov je upoštevati uredbo o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v administrativni službi ali pri podjetjih in ustanovah, Štev. 18.904/1 z dne 10. maja 1934* Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno delovanje mestne občine kot urada, zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni * »Službeni list« št.' 323/41 iz 1. 1934. razhodki so tisti, ki jih povzročajo mestne potrebe, ki se pojavljajo občasno. Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, ne glede na strokovno panogo, v katero spadajo, vendar pa tako, da se da jasno razvideti celotni znesek osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegraf-sko-telefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« štev. 117/L1II/366 z dne 25. maja 1932.** Vsi razhodki po mestnem proračunu, tako osebni kakor materialni, morajo biti deljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije (postavke), te pa na podpozicije, in se navedejo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih, na primer takole: (Obrazce glej na naslednjih straneh.) Po Lom obrazcu morajo postaviti mestne občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke in dohodke, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. V.-,e materialne razhodke je znižati pod zneske po proračunu za leto 1937/38. Pravilnik za izvrševanje proračuna je sestavni del proračuna po odstavku 3. § 108. finančnega zakona za leto 1937/38. in obsega samo določbe, ki so v tesni zvezi s proračunom. Mimo drugega mora določiti pravilnik tudi znesek odškodnine mestnim svetnikom po § 78. zakona o mestnih občinah, kolikor ni to že izvršeno. IV. Sklep. Vsakemu mestnemu proračunu se morajo dodati naslednje priloge: a) Zapisnik in sklep mestnega sveta o predlogu proračuna ob označbi skupne vsote razhodkov, dohodkov in predpisane mestne doklade s točno stopnjo. b) Pravilnik za izvrševanje proračuna za 1. 1938/39., sestavljen v smislu odstavka 3. § i08. finančnega zakona za leto 1937/38. c) En izvod odobrenega proračuna iz minulega leta. č) Nadrobni pregled mestnih dolgov in terjatev za prejšnja leta. , d) Pregled opravljenih razhodkov in ostvarjenih dohodkov za tekoče leto, napravljen po partijah in pozicijah. e) Imenski seznamek vseh mestnih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto. f) Uredba o mestnih uslužbencih. g) Poslednji odobreni zaključni račun. h) Primerjalni pregled davščin, kolikor se Izpre-mene, ki se že pobirajo in ki jih namerava občina še pobirati. i) Ekspozč: pojasnilo proračuna. Nadrobnejša obrazložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej. j) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o odmeri neposrednih davkov. k) Aneksi-priloge k mestnemu proračunu, kakor: sklad odkupnine za osebno delo (kuluk); sklad za javna dela; sklad za izredno okoriščanje cest in drugi skladi, če jih je kaj pri posameznih mestnih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov. ** »Službeni list« št. 440/47 iz 1. 1932. Predlog proračuna razhodkov in dohodkov mestne občine ................................................, okraja za leto 1938/39. Šte- vilka Predlog za leto 1938/39. Odobreno za leto 1937/38. Razlika s , t o u ^ w * > X, -M— c > o Z S O K-n o k O*. U C O. N — e izr "E © ;r-s *s ‘5 H a z h o d k i Znesek pozicij Znesek partij predlaga za leto 1938/39. &gc-2o o 53 ~ 2. ~ ^ •X c -- >N' Z c a« £ = Pri- pomba O. a dinarjev A. RAZHODKI. Redni razhodki. 1 i A. Osebni razhodki. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti) Podpredsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti) Beležnik (tajnik, sekretar itd.) .... Podbeležnik Blagajnik 2 pisarja (po 9.600) Arhivar 2 služitelja (po 6.000) 4 čuvaji (po 7.200) 10 stražnikov (po 7.200) ' “M 000'— 18.000'— 18.000 — 14.400'— 12.000'— 19.200’— 9.600'-12.000'— 28.800'— 228.000 2 Osebna in irnovinska varnost Predstojnik policije 15 redarjev (po 12.000) 24 000'-180.000'— 204.000 3 Ljudska prosveta Direktor občinske gimnazije 4 profesorji (po 24.000) 2 učitelja (po 18.000) Suplent Služitelj 96.000-— 36.000'-14.400'— 6.000"— 182.400 4 Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12 000) .... 5 cestarjev (po 7.200) ' 24.000'— 36.000'— 60.000 6 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje Učitelj kmetijske šole . . Veterinar 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 2 logarja (po 9.600) . , .' 24.000'- 18.000'— 24.000'— 48.000'— 133.200 6 Ljudsko zdravje Zdravnik ............ Babica Bolničar 30.000'— 12.000-— 12.000'- 54.000 7 Socialno skrbstvo Upravnik hiralnice Pisar — računovodja • . 2 služitelja (po 7.200'—) ....... 24.000'— 12.000'— 14.400'— 50.400 8 Trgovina, industri ja, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000) Učiteljica gospodinjske šole 2 služitelja (po 6.000) ........ 54.000'— 18.000'— 12.000'— 84.000 » 9 Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev Knjigovodja Nadzornik lovišča in ribje lovi . . . . Služitelj 5 nadničarjev (po 6.000) ....... 30.000'— 24.000"— 18.000'— 6.000'— 30.000'- 108.000 ■'V 1,104.000 1,200.000 — 96.000 2 Pokojnine: a) Uradnikov . b) Služiteljev ........... c). Čuvajev, stražnikov itd. 60.000'— 20.000'— 30.000'- lio.ooo 150.000 — 40.000 Za prenos , , , 1 1,214.000 [ l,3oO.QW | - 136.00''| Šte- vilka Predlog za leto 1938/39. Odobreno za leto 1937/38. Razlika se predlaga za leto 1938/39. 5 ■ > O SJ V P Sh 5 <5 W > -c O U t- N C O, n o 'p a 'o *s K a z h o d k i Znesek pozicij Znesek partij Dejansko p ljeno In za (angažiram 1937/38. dc predložitve ga predlogi čuna min. v odobrite1 Pri- pomba a. o. dinarjev 3 1 2 3 Preneseno . , . Stanarina: / Ljudska prosveta , 30.000 40.000 1,214.000 70.000 1,350.000 - 136.000 -f 70.000 4 5 1 Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun; marveč se je ravnati v tem primeru po § 263. zakona o uradnikih. Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik 24.000'— Dnevničar 12.000'— 36.000 2 Ljudsko zdravje Pogodbeni zdravnik 24.000'— Dnevničar — bolničar 12.000'— 36.000 1 72.000 81.000 - 9.000 6 Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade ali doklade in odškodnina mestnih svetnikov po § 78. zakona o mestnih občinah. Osebni razhodki skupaj . . . 1,356.000 1,431.000 — 75.000 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 M a t e r i a 1 n i r a z It o d k i. Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Potni in prevozni stroški Pisarniški material r Kurjava pisarn Razsvetljava pisarn Službene novine Poštne, telegrafske in telefonske takse Vzdrževanje pokopališča ... Naborni stroški ...... Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic čiščenje pisarn 20.000 6.000 14.000 5.000 500 6.000 2.000 1.000 2.000 1.500 58.000 70.000 - 12.000 8 1 1 2 3 4 5 6 7 8 Osebna in imovinska varnost: Najemnine za orožniške postaje in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice Razsvetljava ulic Prispevek v sklad za zidanje zgradb za okrajna načelstva ... Vzdrževanje gasilskih čet Prispevki gasilskim društvom Pokončevanje steklih in divjih živali 18.000 2.000 12.500 5.500 10.000 2.000 1.000 51.000 99.000 — 48.000 9 1 2 3 Ljudska prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole 20.000 15.000 35.000 180.000 — 145.0O 10 Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki ....... Tu je izkazati odplačila in obrasti —anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih. Razen tega se mora v besedilu te partije navesti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej od|>lačanega; koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati. 80.000 80.000 1 Za prenos • • » 224.000 | 429.000 - 205.000 604 57. kos. Šte- vilka Predlog za leto 1938/39. Odo- Razlika se predlaga za leto 1938/39. orab-vzeto >) v letu • dne : nove-t proraza fin. o o *o N R a z h o d k i Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1937/38. Dejansko p ljeno in za (angažirane 1937/38. do predložitve ga predlogi čuna min. v odobrite Pri- pomba a dinarjev Preneseno . . . 224.000 429.000 - 205.000 Po predpisih § 94. zakona o nbčinah se smejo \ najemati posojila samo za izredne' potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu. Posojila se torej ne sinejo nikdar in nikoli N sklepati za pokritje primanjkljaja po proračunu in za tiste razhodke, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po kate-v rem se naj opravlja anuitetna služba ali odplače-v vanje. Ko se eventualno prosi odobritev posojila, mora predložiti obč. uprava razen sklepa mestnega sveta pristojnemu oblastvu tudi še tole: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvarjene dohodke v tek. letu do dne, ko se prosi posojilo, pregled nezaloženih obč. dolgov, če jih je kaj, in končno, če gre za podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostni račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil jx> pristojnih oblastvih ne obravnavajo. 1 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest Vzdrževanje in poprava, občinskih mostov .... Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... Vzdrževanje občinskih parkov Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav . Poprava ulic Poprava trgov in tržnic Poprava in uvedba vodovoda Čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd 30 000 15.000 20.000 10.000 10.000 10.000 6.000 10.000 6.000 1 116.000 • 120.000 — 4. 50.000 50.000 Iz te partije se ne morejo vršiti osebni razhodki, razen novih pokojnin s sklepom sveta no S 120. zakona o mestnih občinah. Materialni razhodki skupaj . . . 838.(Kkl 1,157.000 — 319.000 Razhodki skupaj 2,191.000 2,588.000 ^ 349.000 \ B. DOHODKI. Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov po § 116. zakona o mestnih občinah, je treba ravnati z največjo pozornostjo in obzirnostjo. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč občanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v 1. 1937/1938. in samo v mejah te)i zneskov se je gibati. Stopnia doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Da bi se uvedle nove davščine ne bo odobreno; nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in storitev, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računati je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se dd izterjati. Občinsko davščine se odobrujejo samo ob proračunu. S prav nobenim izgovorom se ne smejo odobravati davščine ne pred odobritvijo ne po odobritvi proračuna. 1 Redni dohodki: Doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade) . 1,200.000 1.658.000 - 458.000 Za prenos . . » 1 1,200.000 1,658.000 — ^58.00o[ f 606 57. kos. Šte- vilka Predlog za leto 1938/39. Odo- Razlika se predlaga za leto 1938/39. | IJ y > -S O « s ♦3 u a '5 s Dohodki • Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1937/38. o » r in — 53 ® *0 "8 "o igsSilsf »“ŠSS ■> = Pri- pomba & n. dinarjev Preneseno . . . 1,200.000 1,658.000 - 458.000 2 Takse: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Tržnina Od živinskih potnih listov Tehtarina ........ . . Zavzemanje hodnikov Manipulacijska taksa Taksa na pse . Taksa na lovske karte Taksa na ribolovske karte Taksa na prevozna sredstva Dimnikarska taksa Od bobna (taksa) Od tramvajskih in avtobusnih kart Od mesarskega zakupa Od tobačnega zakupa Po zakonu o taksah 60.000 15.000 30.000 95.000 20.000 10.000 7.000 3.000 20.000 5.000 2.000 8.000 15.000 10.000 10.000 310.000 270.000 f 40X0 • 3 Trošarina: 1 2 3 4 Na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače) Na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.) . , . Tlakarina ...... Trošarina na vse ostalo blago — predmete .... 190.000 20.000 10.000 70.000 290.000 330.001 40.001 1 Dohodek od imovine: 1 2 3 4 5 6 Od zemljišč Od lovišča Od ribje lovi Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva Od zakuna pravic in posestev 180.001i 20.000 5.000 15.000 10.000 230.001 250.(XH - 20 000 5 Razni nepričakovani dohodki: Subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah. 6 Dolgovani dohodki: Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let 104.000 80.000 - 84.000 Dohodki skupaj . . . 2,194.000 2,588.01X) - 394.000 REKAPITULACIJA: t i A. Razhodki skupaj dinarjev 2,194.000 2,588.000 — 394.000 D. Dohodki skupaj dinarjev 2,194.000 2.588.000 — 394.000 Predloge proračuna mestnih občin morajo poslati ministrstvu za finance samo kraljevske banske uprave v odobritev, in to če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se ravnale mestne občine povsem po § 118. zakona o mestnih občinah in po teh navodilih. Če predlogi proračuna niso prav sestavljeni in niso v skladu s predpisi teh navodil, jih je dotičnim mestnim občinam vrniti, da jih spravijo v sklad z zakonskimi predpisi in ctoločbami teh navodil. Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enakost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematičnim razporedom razhodkov in dohodkov obsežejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov. Tudi ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse panoge mestne uprave. Splošne finančne razmere nalagajo neizogibno, da se to stremljenje pri izdelavi mestnih proračunov dosledno izvede. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo v vseh vrstah javnih, državnih in občinskih financ najprej doječi pozitivni uspehi in se tako ostvari težnja kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem mestne, do skrajne možne meje. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se mestni proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, kot je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi mestnih proračunov za leto 1938/39. Potemtakem je treba vsako potrebo najskrbneje oceniti in ni v proračun postaviti ničesar, kar ne bi bilo neobhodno ali možno. Tako krediti za osebne kakor tudi za materialne potrebe morajo vsekakor biti manjši od kreditov, odobrenih po sedanjem proračunu. Posebno pozornost je obračati na osebne razhodke. V predlog proračuna se ne smejo postavljati nikakršna • nova mesta ali nepopolnjena prazna mesta po sedanjem proračunu. Če se pa med izvrševanjem proračuna kakšno mesto izprazni, se mora za popolnitev tega mesta pred nastavitvijo zaprositi odobritev pristojnih oblastev. To je treba določiti v pravilniku za izvrševanje proračuna za leto 1938/39. Razen tega je treba skrbeti, da se vse nepotrebne in odvišne osebe izločijo iz mestne službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti, in tako tudi osebne razhodke znižati. To znižanje je doseči poglavitno s tem, da se zniža število osebja. Znižanje osebja je opraviti poglavitno pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osebju na delu v službi mestne občine, Zaradi važnosti in velikega pomena tega znižanja tako za proračunsko ravnotežje kakor tudi za koristi mestne administracije je neizogibno, da se ukrene že sedaj vse, česar je treba, da ne bi nastale ob izvedbi tega znižanja težave, ko stopi novi občinski proračun za leto 1938/39. v veljavo. Kredite za uradniške pripravnike, za pogodbene in honorarne uslužbence kakor tudi za razne nagrade in honorarje in posebno doklade je postaviti prilagodivši jih uredbi o znižanju osebnih prejemkov. Nobeno napredovanje osebja ni dopustno, dokler se ne izda statut iz § 100. zakona o mestnih občinah. Pri sestavi proračuna je treba paziti na to, da plače in položajne doklade osebja, obdržanega v mestni službi, po § 100. zakona o mestnih občinah nikakor ne smejo biti večje od plač in položajnih. doklad državnih usluž- bencev istega čina in iste kvalifikacije. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod št. 7546/Vil z dne 15. julija 1933 vsem banovinam in jih zaprosil, naj se osebni prejemki občinskih uslužbencev zmanjšajo. Če se naj virmira ali troši odobreni kredit iz ene partije za. potrebe druge partije, preliminirane v proračunu, je potrebna poleg sklepa mestnega sveta tudi še odobritev ministra za finance. Potemtakem mora imeti sklep sveta vse potrebne podatke, iz katerih je jasno razvideti prenos kredita iz ene partije za potrebe druge partije kakor tudi znesek, ki se naj v tem primeru virmira. Virmirati se more po proračunu samo med proračunskim letom. Za naknadni kredit, ki se sme povečati bodisi iz razpoložljive obratne glavnice ali pa iz novih dohodkov, je poleg odobritve mestnega sveta potrebna tudi še odobritev ministra za finance. Odobritev za naknadni kredit se sme dati samo za kredite, ki so določeni v proračunu z nezadostnim zneskom. Zato se razlikuje ta kredit od izrednega kredita, ki se odobruje samo za potrebe, ki v proračunu niso preliminirane. Tako za eno kakor za drugo, torej tako za naknadne kredite kakor za izredne kredite mora navajati sklep: 1. znesek kredita, ki se zahteva bodisi za zvišanje obstoječe proračunske partije ali potrebe bodisi kot izreden kredit za novo potrebo, ki v proračunu ni izkazana. Pri sklepu za izredni kredit je treba navesti številko nove partije ali pozicije, ki se ustvarja in ki jo je izkazati pri tistih razhodkih, ki so izkazani novi potrebi najbližji; 2. namembo kredita, za katerega se zahteva naknadni ali izredni kredit; 3. »pokritje zahtevanega kredita ali vir, iz katerega se naj zahtevani kredit poravna, kakor tudi njegov znesek. Tu je treba navesti pri naknadnem kreditu partijo dohodkov, ki se zvišuje, ali pri izrednem kreditu novo partijo dohodkov, ki se otvarja, ali pa navesti, da se poravnaj potrebščina iz obratne glavnice, najsi se zahteva odobritev za naknadni ali izredni kredit; in 4. pristavek, da se vpiše ta izprememba proračuna v zaključni račun tistega leta, za katero je bila odobrena. Gotovina v denarju ali vrednostnih papirjih, ki je v blagajni ob zaključku računskega leta, se ne vnaša v proračun dohodkov. Kolikor ta gotovina ni angažirana in je mestna imovina, služi prvenstveno za povračilo neupravičeno pobranih dohodkov, za razne odpise, za izredne razhodke in za plačilo obveznosti iz prejšnjih let po § 122. zakona o mestnih občinah. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1938/39., morajo paziti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih. Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinalK, banovine pa zaprosijo, naj opozore v svojem območju mestna poglavarstva, ki so omenjena v § 2. zakona o mestnih občinah, da se morajo strogo ravnati po teh navodilih. Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba. Minister za finance Letiea s. r. —>» ■ Banove uredbe. 387. Izpremembe y staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1967, I. No. 6212/1, je bil Anie-Ivičič Ante, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri komisariatu žel. in obmejne policije v Mariboru, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika .VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6215/1, je bil Benedičič Ivan, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6216/1, je bil Bezjak Franc, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za pod-'nadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, 1. No. 6217/1, je bil Bogo-savac Milan, podnadzornik ., agentov 11. razreda X. skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1937, I. No. 6033/1, je bil postavljen Burja Josip, arhivski uradnik IX. položajne skupine s prvim periodičnim poviškom obče državne bolnice v Ljubljani, za arhivarja Vlil. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6219/1, je bil Cuk Matija, podnadzornik agentov L razreda IX. skupine pri predstojništvu mestne policije v Celju, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1937, I. No. 8069/1, je postavljen Dedič Hermes, dnevničar-zvaničnik pri sre-skem načelstvu v Mariboru-levi breg, za upravno-pisarniškega pripravnika za X. skupino pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, 1. No. 6221/1, je bil Dobravec Ivan, podnadzornik agentov L razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 5715/1, je G r i l Marija, zaščitna sestra državnega zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, napredovala iz X. v IX. položajno skupino. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, L No. 351/2, je bil G r ob in Josip, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri predst. mestne-policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske.banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, 1. No. 4066/1, je bil Horvat Pavel, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6230/1, je bil Jelen Avguštin, podnadzornik agentov II. razreda X. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika agentov F. razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. 7. odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 3117/2, je bila postavljena K e c e 1 j Viktorija, zaščitna sestra IX. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom državne šolske poliklinike v Ljubljani, za zaščitno sestro VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937. I. No. 6290/1, je bil Kette Peter, podnadzornik agentov II. razreda X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov 1. razredu (X. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6295/1, je bil Lovišče k Ivan, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6296/1, je bil Merhar Ivan, podnadzornik agentov II. razreda X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov L razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6301/1, je bil Podkrižnik Martin, upravno-pisarniški uradnik X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Kranju, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 5534/1, je bil postavljen Štepec Slavko, arhivski uradnik X. položajne skupine z 2. periodičnim poviškom obče državne bolnice v Ljubljani, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, L No. 6305/1, je bil Trpin Gašpar, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 4753/1, je bila Vogel Mihaela, upravno-pisarniška uradnica X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljena za upravno-pisarniško uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. 7. odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6312/1, je bil 2 i b r e t Franc, podnadzornik agentov II. razreda X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za pod-nadzornika agentov I. razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, 1. No. 816/3, je bil Živko Friderik, podnadzornik agentov II. razreda X. skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah, postavljen za podnadzornika agentov 1. razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. julija 1937, I. No. 2473/4, je bil na osnovi § 104 15 zakona o uradnikih upokojen Braz Rudolf, policijfeki stražnik I. razreda-zvaničnik 1. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. junija 1937, L No. 8212/1, je postavljen Capi' Jožef za policijskega stražnika-priprav-nika v 111. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, 1. No. 5645/1, je Dolžan Anton, zv.aničnik obče drž. bolnice v Ljubljani, napredoval iz tretje v drugo položajno skupino. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I No. 8222/1, je bila Fabian Amalija, zvaničnica II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljena za zvaničnico I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24 juniju 1937, I. No. 833/7, je bila na osnovi § 104/3 zakona o uradiiikih upokojena Finžgar Franja, zvaničnica I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, L No. 4727/1, je bil Grden Alojzij, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega agenta II. razreda - zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu. 7. odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, L No. 6227/1, je bila Hoč-e-var Emilija, zvaničnica II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljena za zvaničnico I. skupine na dosedanjem' službenem, mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21.• junija 1937, I. No. 6039/1, je Horvat Leon, zvaničnik obče državne bolnice v Ljubljani, napredoval iz III. v II. položajno skupino. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. julija 1937, I. No.. 8015/2, je postavljen Kovačič Ivan za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, L.No. 5072/2, je postavljen Mlakar Oskar za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 3856/2, je postavljen Murko Jožef za policijskega stražnika-priprav-nika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 5138/1, je bil Novak Josip, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega agenta II. razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, L No. 6298/1, je bil Ogrizek Tomaž, zvaničnik II. skupine pri sreskem načelstvu v Kranju, postavljen za zvaničnika L skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 3536/1, je bila Okorn Ljudmila, zvaničnica II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljena za zvaničnico I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 8095/1, je postavljen Pesek Feliks za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. junija 1937, I. No. 4652/4, je postavljen Plut Leopold za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30, junija 1937, 1. No. 5081/2, je postavljen Počkaj Ivan za policijskega stražnika-priprav-nika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1937, I. No. 5079/2, je postavljen Potočar Karol za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, I. No. IOOL'2, je postavljen Požar Jože za policijskega stražnika-priprav-nika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 8096/1, je postavljen Rak Ludvik za policijskega stražnika-priprav- nika v 111. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, L No. 6344/1, je bil Rigler Feliks, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik lil. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega agenta III. razreda-zvaničnika III ter bil hkrati po potrebi službe premeščen k upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 8098/1, je postavljen Saksida Radislav za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. julija 1937, L No. 4393/3, je bil na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Senčar Jakob, rečni nadzornik-zvaničnik I. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Mariboiu-levi breg. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske bnno-viue z dne 25. junija 1937, I. No. 8100/1, je postav- ljen Si k osek Anton za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 8099/1, je postavljen Simonič Karl za policijskega stražnika-pri-pravnika v lil. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, I. Nov 4511/2, je postavljen Smolnikar Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 5796/2, je postavljen S t r a j n š a k Viktor za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, J. No. 2082/2, je postavljen Škulj Franc za policijskega stražnika-priprav-nika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske bansTre uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, I. No. 6148/2, je postavljen Tomšič Lojze za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. Nos 31/3, je postavljen Trček Viktor za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 610/2, je postavljen Urbič Stanko za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1937, I. No. 1013/2, je postavljen Virnik Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 2085/2, je postavljen Vrtačnik Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 1718/3, je postavljen Zupančič Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije y Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1937, I. No. 4141/2, je postavljen Z a j d a 1 a Alojz za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. * Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, L No. 6218/1, je bil Grešovnik Ivan, služitelj II. skupine pri sreskem načelstvu v Dravogradu, postavljen za služitelja I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 2980/6, je napredoval Friškovec Ivan, služitelj državnega zdravilišča v Topolščici, iz II. v I. položajno skupino. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6229/1, je bila J a n e c E1 i z a b e t a, služitelj II. skupine pri sreskem načelstvu v Celju, postavljena za služitelja I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6289/1, je bil Klavora Anton, služitelj II. skupine pri sreskem načelstvu v Celju, postavljen za služitelja I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 2986/6, je Kotnik Filip, služitelj drž. zdravilišča v Topolščici, napredoval iz 11. v 1. položajno skupino, Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I, No. 6252/2, je Kotnik Marija, služiteljica drž. zdravilišča v Topolščici, napredovala iz II. v I. položajno skupino. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6294/1, je bil Lešnjak Ivan, služitelj II. skupine pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, postavljen za služitelja I. skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. junija 1937, I. No. 5785/1, je postavljen inž. Golob Hubert, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, L No. 4787/1, je bila sprejeta J a r n o v i č Neža, sestra-pomočnica dnevničarka drž. šolske poliklinike v Ljubljani, v banovinsko službo v lastnosti uradniškega pripravnika za X. položajno skupino pri zdravstvenem domu v Brežicah. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. junija 1937, L No. 4945/1, je postavljen Kalin M ari jap, banovinski tehnik VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehnika v VIL položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. 7. odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 5591/1, je d r. P e h a n i Pavel, vršilec dolžnosti šefa ginekološkega oddelka banovinske bolnice v Celju, napredoval za šefa oddelka V. položajne skupine. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1937, I. No. 1817/2, je bil po službeni potrebi premeščen PirnatJosip, banovinski uradniški pripravnik pri sreskem cestnem odboru v Gornjem gradu, k sreskemu cestnemu odboru v Slovenj Gradec. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik ln urednik: Pohar Robert v L.ubljanL Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. y Ljubljani; njen predstavnik; Qtmar Mihalek v Ljubljani. Štev. 57. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 57. kosu VIII. letnik?^? dne 17. julija 1937. Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 16.385/1. 2057 Objava. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša v smislu odredb § 68. zakona o ukoriščan.ju vodnih sil, »Službeni list« 333/52/31, da je podelila s pravnomočno odločbo od 28. oktobra 1936, II. No. 15.719/3/36, Žaliku Štefanu iz Velike Polane, Ritlopu Milfaelu iz Hotize, Kranjcu Markotu iz Hotize, Vin-čecu Ivanu iz Male Polane in Tumpi Markotu iz Vel. Polane dovoljenje za premestitev ladijskega mlina na Muri v km 61.200 na parceli št. 745 d. občina Hotiza, last Kusteca Ivana, št. 744, ista davčna občina, last Prša Matije, in št. 743, ista davčna občina, last Balažiča Štefana. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. julija 1937. $ V. No. 233/14. 2056-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad-bo železobetonskega mosta preko Mislinje v Slovenjem Gradcu v km 10'892 banovinske ceste 1/14 Dravograd—Slovenj Gradec—Velenje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo lta dan 2. avgusta 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu lapravnih stroškov dobe med uradnimi urami Gledališka ulk-a št. 8/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: »lin 400.663'07. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah - in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 14. julija 1937. * v-No, 218 54-1937. 2061— 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi v k ni 557885 drž. ceste št 52 novo IT. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. avgusta 1937 ob 11. uri dopoldne j/,sobi štev. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Poj asnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nap ra v-t i Proškov med uradnimi urami pri ohnionom razdelku v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obllkf popusta odstotkih (tudi z besedami) na zne- sek odobrenega proračuna, ki znaša din.220.808'97. Upoštevale se bodo le one ponudbe, ki bodo nižje od din 219.704'93. Podrobnosti razpisa so razvidne iz, razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 13. julija 1937. »j* K V-No. 273/87. 1980 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem nekaterih obrtniških del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v državni bolnici za duševne bblezni na Studencu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. julija 1937 od 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za. 1. ključavničarska dela din 117.322'30, 2. parketarska dela din 66.801'84 Predpisana kavcija znaša za ključavničarska dela din 12.000'— ter parketarska dela din 7.000'—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani. dne 6. julija 1937. V—No. 230/14. 1981 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradnjo železobetonskega mostu preko Selške Sore v Praprotnem na banovinski cesti 1/5 v km 6'340 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. julija 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Dajeva ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11, soba št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 577.195'41. Predpisana kavcija znaša din 58.000. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1937. Razglasi sodišč in sodnih oblastev V R 1423/37. 2050 Amortizacija. Na prošnjo Kieserja Ludvika, fotografa v Mariboru, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se, njih imetnik pozivlje, da uveljavi v -teku 6 mesecev, počenši z dnem razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega' roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo: Članska knjižica št. 511 Mariborskega kreditnega zavoda v Mariboru s petimi poslovnimi deleži po din 109’—, skupaj din 500'—, glaseča se na ime Kieser Ludvik. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 10. .julija 1937. •j. I R 728 37—8. * 2038 Zavrnitev predloga, naj se razglasi konkurz. _ Predlogu upnice tvrdke Sensemverke lire’ hof, A. G. na Dunaju, ki jo zastopa dr. Adam Barta, advokat v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 14. naj se razglasi konkurz o imovini Josipa in Terezije Zupanc, trgovcev _v Sv. Rozaliji št. 27 pri Sv. Jur.ju ob j."ž., se ne ugodi, ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. julija 1937. •J; I 4r9;37—10. 1952 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba polovice nepremičnin (hiša št. 29, zidana, z opeko krita, gospodarsko poslopje zidano, s slamo krito, lesen kozolec, svinjaki s kokošnjakom, gozdovi, njive, pašniki, travniki, vinograd) zemljiška knjiga k. o. Anovec polovica vi. št. 111. Cenilna vrednost: din ,21.359'97. Vrednost pritekline: din 3669*'—, ki je že upoštevana v zgoraj navede.ii cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din 14.240'—. ' Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, Ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 17. junija 1937. I 235/37—6. 1874 Dražbeni oklic. Dne 24. avgusta 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podrečje vi. št. 490. Cenilna vrednost: din 50.825'—. Najmanjši ponudek: din 33 883'50. Varščina: din 5.100'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, dne 18. junija 1937. •j* I 2016/35-28. 2022 Dražbeni oklic. D n e 25. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Britof vi. št. 58. Cenilna vrednost: din 24.812'—. Najmanjši ponudek: din 24.812'—. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti varščino v znesku din 2481'20, t. j. deseti del cenilne vrednosti, in sicer v gotovini, domačih drž. papirjih, v drugih domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o tem, nalagati novci varovancev v domačih, na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v vložnih knjižicah nezaščitene domače hranilnice in posojilnice. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 7. julija 1937. Va I 522/36-12. 2031 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šiška vi. št. 114 (hiša štev. 7 Jernejeva cesta v Ljubljani VII, z gospodarskimi poslopji in zemljišči). Cenilna vrednost: din 344.806'25. . Najmanjši ponudek: din 229.871 —. Varščina: din 34.48075. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 19. junija 1937. I 249/37-12. 1999 Dražbeni oklic. Dne 24. avgusta o poli devetih bo pri tem sodišču, soba št. 35, I. nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Težka voda vi. št. 20. • Cenilna vrednost: din 31.960'95. Najmanjši ponudek: din 21.307'30. Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 3196'09 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a, dne 22. junija 1937. I 2815/36-12. 2053 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gorca vi. št. 5. Cenilna vrednost: din 108.386'50. Vrednost priteklin: din 1000'—. Najmanjši ponudek: din 72.258'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 3. julija 1937. * I 768/37. 1988 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gorenjski vrh vi. št. 44, Belski vrh vi. št. 97, 185. Cenilna vrednost: din 15.299'50. Vrednost priteklin: din 2200'—. Najmanjši ponudek: din 10.199'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju. odd. IV., dne 25. junija 1937. I 290636. 1987 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1937 ob devetih t>o pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin' zemljiška knjiga d. o. Turški vrh idealna po- lovica vi. št. 60, 114, 123, 131, 144; celi vložek d. o. Turški vrh vi. štev. 170; idealna polovica d. o. Goričak vi. št. 24; idealna polovica d. o. Hrastovec vi. št. 176, 254 v skupinah ter tvori vsak vložek eno skupino. Cenilna vrednost vsakega vložka je din: 14.004'17, 1573'50, 292315, 2824'25, 609.02, 3357'25, 421777, 3259'87, 193'—. Vrednost priteklin: prvega vložka je din 3025'—. Najmanjši ponudek vsakega vložka je din 9337'-, 1050'—, 1943'—, 1883'-, 407'—, 2239'-, 2812'—, 2174'—, 129'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 11. junija 1937. I 539/36. 1891 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Biš vi. št. 74, 75 in 261, Zavrh vi. št. 70, Trnovska vas vi. št. 23, 210, 393, 401, Bišečki vrh vi. št. 106. Cenilna vrednost: din 65.016'—. Vrednost pritekline: din 470'—. Najmanjši ponudek: din 42.677'20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 24. junija 1937. I 131/36—24. 1890 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga 1. vi. št. 35 k. o. Pijovce, 2. vi. št. 110 k. o. Lemberg-trg, 3. vi. št. 189 k. o. Grliče. Cenilna vrednost: ad 1. din 15.165'—, ad 2. din 4.-104'—, ad 3. din 1 72'80. Najmanjši ponudek: ad 1. din 10.115, ad 2. din 2.936'—, ad 3. din 1.049'-. Jamčevina: ad 1. din 1.520'—, ad 2. din 441'—, ad 3. din 158'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 9. junija 1937. I 45/36-17. 1814 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lipje vi. št. 218, cen. vrednost din 1703'80, in zemljiška knjiga Prelska vi. št. 180. Cenilna vrednost: din 81.196'50. Najmanjši ponudek: din 55.267'—. Jamčevina znaša din 8290'— v goto-. vini ali vrednostnih papirjih iz dražbe-nih pogojev. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 13. junija 1937. I 54/37-11. 1709 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 po posameznih parcelnih skupinah dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kompolje vi. št. 4 in zemljiška knjiga Podgora vi. št. 366. Cenilna vrednost: din 286.067'15. Vrednost pritekline: din 32.830'—. Najmanjši ponudek: din 190.711'50. Varščina: din 28.606'75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 2. junija 1937. 1 78/37—9. 1622 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču na mestu samem na Vel. Osolniku z oklicem dražbe pri hiši št. 20 dražba nepremičnin Po posameznih parcelah zemljiška knjiga Osolnik vi. št. 375 in 373 in zemljiška knjiga Selo vi. št. 396 in 437. Ceniina vrednost: din 50.894'—. Vrednost priteklin: din 85'—. Najmanjši ponudek: din 37.966'—. Varščina: din 5.760'—. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-t/enem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati Klede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °alic. ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 21. maja 1937- I 108/37/7. 1712 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krka vi. št. 89 in 49 in vi. št. 59 k. o. Podbukovje. Cenilna vrednost: din 15.500'—, dinarjev 84.710'— in din 50'—. Vrednost pritekline: din 8.770'—. Najmanjši ponudek: din 7.750'—, dinarjev 56.473'— in din 33.32'—. Vadij: din 1.550'—, din 8.471'— in din 5'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 8. junija 1937. ❖ I 38/37. 1992 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jeronim vi. št. 40. Cenilna vrednost: din 92.323'55. Vrednost priteklin: din 478'—. Najmanjši ponudek: din 61.548'92. Varščina: ‘/io cenilne vrednosti. Najprvo se vrši dražba po parcelah, nato vse posestvo skupaj. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 28. junija 1937. Konkurzni razglasi 553. 2062 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja p imovini BrunčiČa Albina, posestnika v Ljubljani, Resljeva 23., Poravnalni sodnik: Baričevič Jože, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Puc Boris, od-etnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba štev. 134, dne 24. avgusta 1937 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 18. avgusta t. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. julija 1937, Por 22/37-2. Razglasi raznih uradov in oblastev Mag. št. 42.133/37. 2059 Razpis. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo ca 22.000 kg zdravega, suhega, rešetanega ovsa za takojšnjo dobavo. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem - radbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje. Pravilno kolkovane ponudbe z vzorci je vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 27. julija 1937 do 11. ure dopoldne. Mestno poglavarstvo Ljubljana, dne 15. julija 1937. T. No. 1010/7:1937. ‘ 1979-3-3 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu čl. 86. do 98. prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na drž. cesti št. 17 od km 46.350 do km 47.700 na torek 10. avgusta ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51. 1. Dobava 486 m3 tolčenca 2—4 cm debelega, eruptivnega izvora. Proračunski znesek din 79.218'—. Kavcija: din 8000-—. 2. Dobava 324 m3 prodca 5—6 cm debelega. Proračunski znesek din 17,820'—. Kavcija: din 1.800'—. 3. Dobava 81 m3 čistega, ostrega peska. Proračunski znesek: din 5.265'—. Kavcija: din 600'—. Kavcija se polaga pri davčni upravi v Mariboru-okolica do 10. ure na dan licitacije. Proračuni, splošni in posebni pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru. Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor-lcvi breg, dne 6. julija 1937. Štev. 8700/1937. 2044—2—1 Razglas. Mestna elektrarna celjska namerava povečati transformatorsko postajo na Spodnjem Lanovžu z dograditvijo še ene transformatorske celice 100 KVA. Podrobnosti so označene v priloženih načrtih in tehničnih opisih. O tem projektu se v smislu razpisa kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 3. julija 1937, VIII. No. 4179/1, in na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. p. razpisujeta komisi’ ki ogled in razprava na Kraju samem z i 23. VII. 1937 (petek) ob 11. uri s sestankom komisije na Spodnjem Lanovžu pred tovarno »Metka«. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri mestnem poglavarstvu celjskem, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Mestno poglavarstvo Celje, dne 12. julija 1937. •j* Št. 1973. 2020-3-2 Razpis nabav za bolnico za duševne bolezni Ljubi ja lia-Študenec: Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu razpisuje uprava bolnice II. pismeno dražbo za dobavo: 1. kruha in kvasa na dan 6. avgusta 1937, 2. mesa in slanine na dan 6. avgusta 1937, 3. špecerije in moke na dan 7. avgusta 1937, vsakokrat ob 11. uri v pisarni bolnične upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Pogoji so isti kot so bili predpisani z? prvo pismeno dražbo, dobe se pa v pisarni bolnice med uradnimi urami. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubija"!, • dne 10. julija 1937. * 2041 Objava dražbe. Licitacija zastavP f.iili predmetov bo d-e 6. in 12. avgusta 1937 ob 15. uri na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani, dne 12. julija 1937. H: Broj: 24.546/1987. 2045-3-1 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika održače u svojim prostorijama u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3, na dan 31. jula 1937 u 11 sati prvu javnu ofertalnu lieitaciju za Izdavanje radova zalivata i uredjenja vrela svog sanatorija Brestovac na Slje-inenu kraj Zagreba. Poriud e se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za radove zarivata i vedjenje vrela sanatorija Brestovac. Ujedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepropis-no sastavljene ponude neče se nzeti u obzir. Podloge za sastavljanje ponude mogu se dol iti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz naplatu od din 45'— za vreme uredovnib sati. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 14. jula 1937. Broj: 22.160-1937. 2006-3—2 Oglas licitacije. Središnji ured za osigtiranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Beogradu na dan 30. jula 1937 u 11 sati prvu javnu ofertalnu lieitaciju za izdavanje sve-ukupnih gradjevinskih i zanatskili radova za novogradnju stanbene zgrade Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zemunu. Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za gradjevinske i za-natske radove za novogradnju stanbene zgrade Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zemunu. Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir. Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsje-ka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Beogradu za vrijeme uredovnih sati uz naplatu od Din 75’—. Sreclišnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, 9. jula 1937. Razne objave 2060 Objava. Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 10. maja 1937, št. 27.941/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi: 1. odlog plačil za dobo G let, računajoč od 16. aprila 1937 dalje; odlog velja za dolgove, nastale do 16. aprila 1937; 2. obrestna mera za stare vloge je odrejena na 2% bruto, rdčunajoč od 16. aprila 1937. Kmetska hranilnica in posojilnica v Prosenjakovcih, reg. zadr. z neom. zav. 1 •j. 1995-3-3 Poziv upnikom. Upniki Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Satahovcih se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 1. avgusta 1937 pri likvidatorjih zadruge. Benrak Franc, Serec Franc, pos. v Satahovcih. pos. v Satahovcih. likvidatorja. 1970-3-3 Poziv upnikom. Delavski dom v Mostah r. z. z o. z. je prešla po sklepu občnega zbora z dne 23. marca 1937 v likvidacijo. Podpisani likvidatorji pozivajo vse zadrugine upnike, da priglase svoje terjatve v treh mesecih na naslov: Vrhove Jože, Ljubljana-Moste, Predo-vičeva ul. 23. Vrhovec Jože s. r., Samer Jože s. r., Podržan Vinko s. r. * Vabilo na XVII. redni občni zbor1 za leto 1936. Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, ki bo dne 5. avgusta 1937 ob 11. uri dop. v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu, predložitev bilance in računa izgube in dobička z dne 31. 12. 1936. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance in računa izgube in dobička, sklepanje o razrešnici upravnemu svetu za poslovno leto 1936 ter o uporabi čistega dobička. 4. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. 5. Volitev nadzorstvenega sveta. 6. Slučajnosti. Delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, naj v smislu § 14. pravil polože pri centrali v Ljubljani ali pri podružnici na Bledu, v Kranju, Mariboru, Novem Sadu ali Splitu osem dni pred zborovanjem vsaj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic, ki dajejo po en glas. Ljubljana, dne 13. julija 1937. Upravni svet. * 2039 Objava. Izgubil sem spričevalo 1. razreda realne gimnazije v Mariboru, ki ga proglašam za neveljavno. Cernčič Konrad s. r., Maribor. * 2058 Objava. I--ubil som reg, tablico št. 75952 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Frantar Franc s. r., Šenčur. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljuhliani. Tiska la zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.