UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI OSNOVNA ŠOLA 42:51 Izobraževalni program osnovne šole / GEOGRAFIJA / PREDMET Izobraževalni program osnovne šole s 520 prilagojenim predmetnikom za osnovno 2 . 7 / šolo s slovenskim učnim jezikom na .2 narodno mešanem območju slovenske 2 Istre Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OBVEZNI PREDMET 1 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: geografija Predmetnik za osnovno šolo Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 35 70 52,5 64 PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; Melita Vidovič, Zavod RS za šolstvo; dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo; dr. Mojca Ilc Klun, OŠ Mirana Jarca; Mojca Janžekovič, OŠ Toma Brejca Kamnik; Matej Matkovič, OŠ Belokranjskega odreda Semič; dr. Blaž Repe, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Tomi Tomšič, OŠ Staneta Žagarja Kranj; Helena Verdev, OŠ Ljubečna; dr. Eva Konečnik Kotnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; dr. Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Jurij Senegačnik; Lavinia Hočevar, Gimnazija Antonio Sema Piran, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper; Marjeta Hočevar, Škofijska klasična gimnazija, Zavod, sv. Stanislava; mag. Ludvik Mihelič, Ekonomska šola Ljubljana; Ingrid Florjanc, Gimnazija Ledina; Mojca Kelbič Đajić, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Zavod Antona Martina Slomška; Matej Cizelj, Srednja elektro-računalniška šola Maribor; Doris Hrvatin, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper; Tibor Tomšič, Dvojezična srednja šola Lendava JEZIKOVNI PREGLED: Renata Vrčkovnik OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. VInko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni- nacrti/2025/UN_OS/Didakticna_priporocila_k_ucnemu_nacrtu_geografija_2025.p df CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243467779 ISBN 978-961-03-0988-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt geografija za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu geografija za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA ...................... 11 Poselitev in prebivalstvo .............................. 69 Namen predmeta Gospodarstvo .............................................. 72 ......................................... 11 Temeljna vodila predmeta Podnebne spremembe ................................. 75 ........................... 12 Obvezujoča navodila za učitelje CELINE .............................................................. 78 ................... 12 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA .................. 13 Azija ............................................................. 80 Avstralija z Oceanijo ..................................... 83 Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 13 Severna Amerika .......................................... 85 Splošna didaktična priporočila ..................... 13 Južna Amerika.............................................. 88 Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 15 Afrika ........................................................... 90 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ..................................... 16 Polarni območji ............................................ 92 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE I. ........................ 94 OBDOBJE .............................................. 23 Geografsko raziskovanje in veščine I. ........... 95 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ......... 24 EVROPA KOT CELINA ....................................... 103 GEOGRAFIJA IN JAZ Evropa na zemljevidu ................................. 103 .......................................... 25 Geografija in jaz ........................................... 26 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE105 ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU .......................... 29 Površje Evrope ........................................... 106 Zemljevidi .................................................... 29 Podnebje in rastlinstvo Evrope ................... 109 Geografska lega in orientacija na zemljevidu 33 Naravni viri Evrope ..................................... 111 PLANET ZEMLJA ................................................ 35 DRUŽBENI IZZIVI EVROPE ............................... 113 Zgradba Zemlje in tektonika ......................... 36 Izzivi prebivalstva Evrope ........................... 114 Celine in oceani Izzivi v gospodarstvu Evrope ...................... 117 ............................................ 39 Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega Trajnostni razvoj ........................................ 120 površja ......................................................... 41 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE II. ..................... 122 Vodovje ....................................................... 43 Geografsko raziskovanje in veščine II. ........ 123 OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA ........ 45 SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU ....................... 131 Osnove geografskega raziskovanja in veščine 46 Slovenija v Evropi in svetu .......................... 131 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO Delitev Slovenije na naravnogeografske OBDOBJE ............................................. 54 pokrajine ................................................... 134 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ..........55 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE ....................................................................... 138 GEOGRAFSKA PISMENOST ................................ 56 Površje, kamninska zgradba in prsti Slovenije Geografska pismenost .................................. 57 .................................................................. 139 GIBANJE ZEMLJE ............................................... 61 Podnebje, vreme in rastlinstvo Slovenije .... 143 Gibanje Zemlje ............................................. 61 Vodovje Slovenije ...................................... 146 PODNEBJE ........................................................ 63 Zavarovana območja Slovenije ................... 148 Podnebje, prsti in rastlinstvo ........................ 64 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI CELIN... 68 ....................................................................... 149 Prebivalstvo in poselitev Slovenije ..............151 AVSTRALIJA Z OCEANIJO .......................... 179 Gospodarstvo Slovenije ..............................154 SEVERNA AMERIKA .................................. 179 Naravne nesreče v Sloveniji ........................157 JUŽNA AMERIKA ...................................... 180 Degradacija prostora v Sloveniji ..................159 AFRIKA ..................................................... 180 NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE ........................................................................160 POLARNI OBMOČJI .................................. 181 Izzivi posamezne naravnogeografske pokrajine Geografsko raziskovanje I. .......................... 182 Slovenije .....................................................161 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE I. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE III. .....................163 ................................................................. 182 Geografsko raziskovanje in veščine III. ........164 Evropa kot celina........................................ 183 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH .... 173 EVROPA NA ZEMLJEVIDU ......................... 183 Geografija in jaz ..........................................173 Naravnogeografske značilnosti Evrope ....... 183 GEOGRAFIJA IN JAZ ................................. 173 POVRŠJE EVROPE ..................................... 183 Orientacija na zemljevidu ...........................173 NARAVNI VIRI EVROPE ............................. 183 ZEMLJEVIDI.............................................. 173 Družbeni izzivi Evrope ................................ 183 GEOGRAFSKA LEGA IN ORIENTACIJA NA IZZIVI PREBIVALSTVA EVROPE .................. 183 ZEMLJEVIDU ............................................ 174 IZZIVI V GOSPODARSTVU EVROPE ........... 184 Planet Zemlja ..............................................174 ZGRADBA ZEMLJE IN TEKTONIKA TRAJNOSTNI RAZVOJ ............................... 184 ............ 174 CELINE IN OCEANI Geografsko raziskovanje II. ......................... 185 ................................... 174 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE II. RAZČLENJENOST IN RAZGIBANOST ................................................................. 185 ZEMLJINEGA POVRŠJA ............................. 174 Slovenija v Evropi in svetu .......................... 186 VODOVJE ................................................. 175 SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU ................ 186 Osnove geografskega raziskovanja ..............175 DELITEV SLOVENIJE NA OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE ........ 186 VEŠČINE ................................................... 175 Naravnogeografske značilnosti Slovenije .... 186 Geografska pismenost .................................176 POVRŠJE, KAMNINSKA ZGRADBA IN PRSTI GEOGRAFSKA PISMENOST ...................... 176 SLOVENIJE ................................................ 186 Podnebje ....................................................177 PODNEBJE, VREME IN RASTLINSTVO PODNEBJE, PRSTI IN RASTLINSTVO ......... 177 SLOVENIJE ................................................ 187 Družbenogeografske značilnosti celin..........177 VODOVJE SLOVENIJE ................................ 188 POSELITEV IN PREBIVALSTVO .................. 177 ZAVAROVANA OBMOČJA SLOVENIJE ....... 189 GOSPODARSTVO ..................................... 177 Družbenogeografske značilnosti Slovenije .. 190 PODNEBNE SPREMEMBE ........................ 178 PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE . 190 Celine .........................................................178 GOSPODARSTVO SLOVENIJE .................... 190 AZIJA ........................................................ 178 NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI .............. 191 DEGRADACIJA PROSTORA V SLOVENIJI ... 192 Geografsko raziskovanje III. .........................193 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE III. ................................................................ 193 PRILOGE ............................................. 194 Priloge po poglavjih ....................................194 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ....................................194 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Geografija kot obvezni šolski predmet celostno proučuje in razlaga naravne ter družbene sestavine, pojave in procese v pokrajini z namenom, da bi učenci razumeli svet in svoj življenjski prostor ter v njem kakovostno živeli. Učencem daje temeljno zavedanje, da se vse sestavine v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo, kar jih vodi do zmožnosti premišljenega ravnanja v prostoru in vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj. Geografija učence utrjuje v zavedanju, da je zelo pomembno, kaj in kako počnemo v pokrajini oz. kako vanjo posegamo, da bodo njihova oz. naša dejanja povzročala čim manj škode in čim več dobrega tako v lokalnem, regionalnem kot globalnem prostoru. Geografija učencem omogoča razumevanje celostnosti sveta, razvijanje kritičnega mišljenja in pridobivanje praktičnih veščin. Geografijo odlikuje usmerjenost na prepoznavanje in reševanje lokalnih, regionalnih in globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov, degradacija okolja, migracije in drugi. Geografska vzgoja in izobraževanje spodbujata interdisciplinarno sodelovanje, ki je potrebno pri obravnavi kompleksnih vprašanj, saj zahtevajo kombinacijo in večplastnost strokovnega znanja. Pouk geografije stremi k razvijanju učinkovite komunikacije, ki je pomembna za posredovanje rezultatov raziskovalnega dela in novih informacij širšemu občinstvu, vključno s splošno javnostjo, oblikovalci politik in strokovnjaki drugih znanstvenih disciplin. Pri pouku geografije razvijamo tudi bralno in digitalno pismenost z uporabo raznovrstnih virov in tehnologij, kot so geografski informacijski sistemi (GIS), daljinsko zaznavanje in druge. Te tehnologije omogočajo nove vpoglede v prostorske vzorce in odnose med ljudmi in prostorom, njihova integracija pa zagotavlja inovativnost in sodobnost pouka geografije. Pri pouku geografije uporabljamo didaktične pristope izkustvenega, veččutnega, projektnega učnega dela, učenja z raziskovanjem in druge ter tako vključujemo različne kombinacije aktivnih učnih metod in tehnik glede na zadane cilje, zmožnosti učečih ter pogoje dela. Z aktivnimi metodami in oblikami dela spodbujamo aktivno učenje, ustvarjalnost in sodelovanje, kar je ključno za celostni razvoj mladih. Geografsko znanje je pomembno za oblikovanje odgovornih in ozaveščenih državljanov, ki so zmožni prispevati k trajnostni prihodnosti. Geografija ima ključno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladih, saj jim omogoča pridobivanje znanj, veščin in vrednot, ki so nepogrešljivi za razumevanje sveta in odgovorno ravnanje v njem. Geografska znanja so uporabna in nujna v družbi, z njimi učenci razumejo vzroke in posledice pojavov in procesov ter se usposobijo za aktivno in odgovorno (so)delovanje v družbi in prostoru. Poleg tega geografska znanja omogočajo tudi opravljanje poklica geografa. Geografi zasedajo pestro paleto delovnih mest, še posebno tam, kjer je potreben interdisciplinaren in/ali problemski pogled na pokrajino in prostor. 11 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 TEMELJNA VODILA PREDMETA 2 . 7 . 2 2 Temeljni vodili predmeta sta geografska vzgoja in izobraževanje, ki učečim se omogočata: » spoznavanje krajev in pokrajin, kar spodbuja željo po raziskovanju raznolikosti sveta ter spoštovanju in ohranjanju pestrosti živega in neživega okolja; » razumevanje strukture prostora in delovanja procesov znotraj prostora, kar vodi v razvoj geografskega mišljenja, ki je temelj za proaktivno delovanje in odgovorno odzivanje na aktualne dogodke, pojave in procese; » pridobivanje temeljne kartografske in prostorske orientacijske pismenosti, ki sta bistveni za življenje in delovanje v današnjem kompleksnem svetu; » razvijanje veščin za samostojno opazovanje in raziskovanje pokrajin oz. prostora in njegovih prvin z vključevanjem terenskega dela, ekskurzij in uporabo digitalnih tehnologij; » razvijanje zmožnosti celostne interpretacije prostora in komunikacijskih veščin, kar vključuje kritično vrednotenje prostorskih informacij, njihovo predstavljanje in posredovanje širši javnosti; » spodbujanje aktivnega osebnega in družbenega delovanja, s čimer mladim omogoča razvoj v odgovorne soustvarjalce našega skupnega sveta; » usposabljanje za opravljanje poklica in življenjskega poslanstva; » razvijanje veščin in kompetenc skupnih ciljev s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti, zdravja in dobrobiti ter digitalne kompetentnosti. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Obvezen del pouka geografije sta delo z različnimi zemljevidi in učenje na prostem. Učitelj mora pri pouku uporabljati zemljevide, saj ob njih učenec razvija prostorske predstave, ki so nujne v vsakodnevnem življenju. Učenje na prostem vključuje krajša terenska dela in/ali ekskurzije ter je obvezno za doseganje ciljev v temah, ki se navezujejo na t. i. geografsko raziskovanje. Pri izvedbi le-tega poudarjamo: » interdisciplinarno obravnavanje učnih ciljev, ki povezuje različna področja znanja in omogoča celostno razumevanje geografskih pojavov; » razvijanje kompetenc vseživljenjskega učenja; » uporabo različnih raziskovalnih metod in (digitalnih) pripomočkov, ki pripomorejo k bolj poglobljenemu raziskovanju in analizi geografskih tem; » osredotočenost na neposredno opazovanje in vrednotenje sestavin in procesov v pokrajini, kar vključuje aktivno udeležbo učečih; » vključevanje varne telesne aktivnosti, s čimer se krepi prostorska orientacija, motorika in zdravje učečih. 12 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 2 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA 0 . 7 . 2 2 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti učencev, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd. Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj učencev prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike 13 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi učencem 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.7 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega učenca, učne .22 skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » učence aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » učencem omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe učencev; » učencem postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri učencih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov učencev; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta učencem omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo učence k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, 14 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 520 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 2.7 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .22 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe učencev v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela učencev, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna tudi za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih učencev. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter učencev iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki učencem iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za učence iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja učencev skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju znanja (ugotavljanje predznanja in znanja učenca na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega učenca, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja učenčevo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek učenca. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih učencev ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako učenec dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; 15 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti 52/ in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; 0 2 . 7 » spodbuja učenca, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 2. 2 zahtevnosti; » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira učenčevo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » učenca spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » učencu sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj učencu omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je učenec spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe učenca, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri učencu sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi učencu. Če učenec v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi učenec izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Didaktična priporočila na ravni predmeta GEOGRAFIJA 1. Uresničevanje namenov pouka geografije Geografija je obvezni šolski predmet s temeljno vzgojno-izobraževalno vrednostjo. Namen pouka geografije v osnovni šoli je večplasten – od razvoja prostorskih znanj in veščin, razumevanja součinkovanja naravnih in 16 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / družbenih sestavin ter procesov v pokrajini, spodbujanja kritičnega mišljenja, trajnostnega razvoja in 520 medkulturnega razumevanja. Pouk geografije omogoča učencem, da postanejo ozaveščeni, odgovorni in aktivni 2.7 člani družbe, ki so pripravljeni na soočanje z izzivi sodobnega sveta..22 Učni načrt v svoji sestavi upošteva načeli sistematičnosti in postopnosti. Učna vsebina je v vzgojno-izobraževalnih obdobjih sistematično razdeljena na učne teme, te pa na skupine učnih ciljev. Po vzgojno-izobraževalnih obdobjih se učni cilji dopolnjujejo in nadgrajujejo. Učitelj je pri uresničevanju učnih ciljev avtonomen, kar pomeni, da lahko po svoji presoji določa zapovrstnost in sosledje učnih ciljev posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Število ur, namenjenih pouku geografije v osnovnošolskem programu, je v 6. razredu 35 ur, v 7. razredu 70 ur, v 8. razredu 52,5 ure in v 9. razredu 64 ur. Namen pouka geografije je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju seznanitev učencev z geografijo kot znanstveno vedo, poklicem geografa in z načini usvajanja geografskega znanja. Učenci tako razumejo pomembnost geografije, geografskega poklica in geografskega znanja v vsakdanjem življenju. Spoznajo, da je poklic geografa resen in zanimiv in da ga lahko uspešno opravljajo, obenem pa krepijo zavedanje o součinkovanju naravnih in družbenih sestavin pokrajine ter s tem razvijajo občutek pomembnosti in nujnosti ohranjanja uravnoteženega ravnovesja med njimi. V tem obdobju se učijo in razvijajo veščine branja zemljevidov, kar je osnova za pouk geografije v obeh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Spoznavajo notranjo zgradbo Zemlje in v nadaljevanju notranje dejavnike, ki vplivajo na izoblikovanost površja in razporeditev celin, usvojijo imena ter lego celin in oceanov in spoznavajo vpliv zunanjih sil na preoblikovanje površja. Na primerih in ob zemljevidu prepoznavajo glavne značilnosti vodovja. Pomemben del pouka geografije v obeh vzgojno-izobraževalnih obdobjih, tudi v drugem, je geografsko raziskovanje, ki je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Vseskozi je pomemben del pouka geografije geografsko opismenjevanje, ki ga zagotovimo z ustrezno in pravilno rabo geografske terminologije. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju je namen pouka geografije: spoznati načina gibanja Zemlje in planetarne zakonitosti, ki so osnova za razvrstitev toplotnih pasov; razumeti osnovne značilnosti toplotnih pasov, ki predstavljajo temelj za povezovanje nastanka podnebnih tipov, osnovnih značilnosti prsti in tipičnega naravnega rastlinstva; na podlagi različnih virov in gradiv vzročno-posledično razmišljati o spremembah števila prebivalstva, različni gostoti poselitve ter se zavedati raznolikosti svetovnega prebivalstva in nujnosti medkulturnega dialoga; spoznavati gospodarske dejavnosti in jih povezovati z naravno- in družbenogeografskimi danostmi, ki omogočajo njihov razvoj; spoznati vzroke in posledice podnebnih sprememb; spoznati naravno- in družbenogeografske značilnosti posameznih celin; se uriti v kritičnem spremljanju aktualnih izzivov posamezne celine; se uriti v branju različnih zemljevidov Evrope in se seznaniti z evropskimi državami; spoznati poglavitne naravnogeografske značilnosti in splošne družbene značilnosti Evrope in jih povezati z aktualnimi izzivi za dosego trajnostnega razvoja; umestiti Madžarsko v zemljevid in spoznati njene naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti; umestiti Slovenijo v splošni in politični zemljevid; spoznati delitev Slovenije na posamezne naravnogeografske pokrajine; spoznavati naravnogeografske značilnosti Slovenije, jih med seboj povezovati in analizirati njihovo medsebojno učinkovanje; ozavestiti pomen varstva naravnega okolja in kulturnih vrednot Slovenije; spoznavati družbenogeografske značilnosti Slovenije, jih med seboj povezovati, hkrati pa jih navezovati tudi na naravnogeografske značilnosti; razumeti problematiko staranja prebivalstva; raziskovati in vrednotiti razvoj gospodarskih dejavnosti ter spoznavati naravne nesreče; presojati vpliv človekovih posegov v prostor; razvijati vrednote, ki prispevajo k zanimanju za družbene potrebe 17 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / in reševanju skupnih trajnostnih prostorskih vprašanj; raziskovati aktualne izzive, ki so ključni in prepoznavni za 520 posamezno pokrajino Slovenije. Tako kot v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je tudi v tretjem 2.7 pomemben del pouka geografije geografsko raziskovanje, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo svoje .22 celovito razumevanje lokalnega, regionalnega in globalnega prostora. Učni cilji obsegajo cilje s spoznavno-informacijskega področja; cilje, povezane z znanjem in razumevanjem geografskih struktur, procesov in odnosov, torej z razumevanjem prostora; cilje, ki so povezani z uporabo znanja in veščin, ter vzgojne cilje. Te kategorije ciljev niso nujno razmejene, temveč se lahko prepletajo v zasnovi enega cilja ali so v določenem cilju subtilno zajete. Prav tako se lahko npr. cilji, vezani na razvijanje veščin in vrednot, razvijajo posredno pri drugih kategorijah ciljev, velja pa tudi, da nanje vplivajo. Cilji se navezujejo tudi na druge predmete in širše čezpredmetno področje. Posebej pa so označeni cilji, ki zajemajo področja petih skupin skupnih ciljev (s področij trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, podjetnost, digitalne kompetentnosti ter jezik, državljanstvo, kultura in umetnost). S slednjimi lahko povežemo večino geografskih ciljev, ki so opredeljeni v učnem načrtu. Učitelj je avtonomen, da lahko skupne cilje, ki so umeščeni v izbrane cilje predmeta, poljubno umesti v druge cilje znotraj vzgojno-izobraževalnega obdobja. Za doseganje ciljev in upoštevanje različnih učnih stilov ter zmožnosti učencev predlagamo izbiro raznolikih, predvsem aktivnih oblik in metod učnega dela. Pri pouku geografije naj bo poudarek na takšni geografski vzgoji in izobraževanju mladih, ki omogoča pridobivanje znanj, veščin in vrednot, ki so nepogrešljivi za razumevanje sveta in odgovorno ravnanje v njem. Glavni namen pouka geografije naj bo torej razvijanje tako geografskega kot splošnega znanja, veščin in vrednot, ki so vezane na praktične življenjske okoliščine in potrebne za kakovostno življenje v sodobnem svetu. 2. Učne strategije, metode, oblike in tehnike Pri pouku geografije naj se uporabljajo različne učne metode neposrednega opazovanja ter obravnave raznolikega kartografskega, slikovnega, drugega grafičnega in pisnega gradiva, s čimer učenci razvijajo pozornost, različne oblike pismenosti, kritično mišljenje in ustrezen odnos do informacij ter sistematično in postopno gradijo celostno znanje. Posebno priporočamo aktivne metode dela ter metode, ki temeljijo na izhodiščih izkustvenega učenja. Znanje naj se gradi na osebnih izkušnjah učencev in na osnovi primerov iz lokalnega, regionalnega in globalnega okolja. Učitelj naj pri poučevanju upošteva različne zaznavne sposobnosti učencev in ustrezno diferencira vzgojno-izobraževalni proces. Posebno pozornost je treba posvetiti učencem s posebnimi potrebami (tako učencem z učnimi primanjkljaji kot nadarjenim in tujcem). Diferenciacijo in individualizacijo lahko učitelj doseže s prilagajanjem vsebin, vodenim poukom ali bolj samostojnim, spodbujanjem različnih tipov vprašanj ali pa z raznolikimi načini izkazovanja znanja. Pri poučevanju naj učitelj izbira ustrezna učila in pripomočke, ki mu pomagajo pri doseganju učnih ciljev. Učitelj naj učencem ponudi možnost, da sodelujejo v različnih projektih in raziskovalnih nalogah. S spodbujanjem samostojnega in skupinskega učnega, raziskovalnega oz. projektnega dela omogočamo učencem razvijanje individualnih sposobnosti, odkrivanje t. i. močnih področij ter krepimo sodelovanje. Prav tako naj učitelj z različnimi didaktičnimi strategijami, metodami in oblikami dela spodbuja individualno odgovornost učencev. Učenci naj usvajajo znanje na podlagi študij primerov, problemske diskusije, učnih simulacij in igre vlog. Pri tem naj učitelj izhaja iz dejstev, a obenem upošteva, da so znanosti v nenehnem razvoju oz. na poti do novih odkritij. Učno eksperimentiranje ima veliko didaktično vrednost, saj učencem omogoča, da razvijajo tudi spretnosti uporabe (raziskovalnih) pripomočkov ter veščine načrtnega opazovanja, sklepanja in posploševanja. 18 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci naj imajo pri pouku geografije ne samo možnost samostojnega dela, ampak tudi predstavitve oz. 520 interpretacije svojih rezultatov in ugotovitev. S tem dolgoročno vplivamo na razvijanje komunikacijskih veščin 2.7 ter možnosti prenašanja pomembnih informacij do javnosti, obenem pa krepimo zavedanje lastnih zmožnosti .22 in pomena posameznika za delovanje skupnosti. Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba sodobne digitalne tehnologije. Priporočamo uporabo različnih digitalnih pripomočkov (računalnik, LCD-projektor, pametna tabla, VR- in AR-očala, različni drugi mediji za uporabo računalniških programov ali aplikacij) za prikaz in delo s kartografskim, slikovnim, besedilnim, statističnim in drugim gradivom oz. podatki. Digitalna tehnologija omogoča izbiro različnih načinov iskanja virov, ki jih je potrebno smiselno vključevati v proces učenja. Veliko je tudi možnosti za pridobivanje in obdelavo podatkov na medmrežju, uporabo mobilnih aplikacij, digitalnih fotoaparatov, brezpilotnih letalnikov (dronov) in drugih tehničnih pripomočkov. Pri tem je potrebno razumeti digitalno tehnologijo kot učno in raziskovalno orodje oz. mora biti njena raba didaktično in vsebinsko utemeljena. Digitalna tehnologija naj ne bo vir motenj pozornosti v odnosu do vsebinskih sporočil ali medsebojnega sodelovanja v učnem procesu. V posameznem šolskem letu je obvezno t. i. geografsko raziskovanje, ki se lahko izvede ali v obliki krajših terenskih del ali v obliki celodnevne ekskurzije. V izvedbo naj bo vključeno terensko delo z uporabo različnih učnih metod neposrednega opazovanja. Šolske strokovne ekskurzije so dober način medpredmetnega povezovanja (ta se lahko realizira tudi po urah) in krepitve interdisciplinarnega učnega pristopa, izbire različnih učnih metod in oblik dela ter spodbujanja povezovanja različnih znanj, sposobnosti in veščin. Predvidene so ekskurzije in/ali terensko delo v domači pokrajini ter po Sloveniji, glede na možnosti pa tudi v zamejstvu. Učitelj geografije se na podlagi strokovne presoje, lokacije šole in dejanskih možnosti odloči za ustrezen izbor lokacij. Odločitev lahko sloni tudi na interesu in potrebah učencev. S terenskim delom in ekskurzijami omogočamo uresničevanje številnih ciljev, ki jih v učilnici ni mogoče doseči na enako celostni oz. izkustveni način. Učenci teoretično znanje primerjajo z neposredno prostorsko izkušnjo, iščejo nove informacije oziroma dopolnjujejo že naučeno. Poleg pridobivanja novega znanja terenske metode dela omogočajo tudi razvijanje socialnih in vzgojnih ciljev, vrednot in zmožnosti (mdr. odgovornost, samostojnost, delo in sodelovanje v skupini, spoštovanje naravne in kulturne dediščine). Učitelj naj se zaveda, da je mogoče pri terenskem delu ali na ekskurziji doseči vrsto ciljev, ki jih ob primerni didaktični organizaciji teh oblik dela ni potrebno (predhodno ali ponovno) umeščati v klasični pouk, s čimer terensko delo ali ekskurzija nista le dodatni obliki dela v (letnem) načrtu usvajanja učnih ciljev, temveč lahko predstavljata neposredno možnost uresničevanja le-teh. Učitelj geograf je tisti, ki s svojim pedagoškim erosom, geografskim znanjem in veščinami učence vodi skozi učni proces, v katerega so vpeta temeljna vodila predmeta. 3. Razvijanje geografske pismenosti Ob koncu osnovnošolskega izobraževanja želimo, da učenci pri pouku geografije dosežejo geografsko pismenost. Ker je geografija obvezni šolski predmet, pri katerem se opisuje in razlaga, vzročno-posledično pojasnjuje, analizira, sklepa in utemeljuje, mora učitelj učence v izhodišču tudi naučiti rabe ustrezne geografske terminologije. Učitelj učence spodbuja k branju in izdelavi povzetkov, ki predstavljajo temelj razvoja mišljenja. Učitelj mora spodbujati in stremeti k pravilnemu slovničnemu zapisu zemljepisnih imen. Učenci z ustrezno strokovno terminologijo dosegajo cilje in standarde predmeta. V učnem načrtu so navedeni ključni strokovni termini, ki jih učenec mora poznati oz. razumeti. Njihovi zapisi se praviloma pojavijo enkrat. Strokovni termini so na ta način zapisani pri tisti določeni skupini ciljev, za katero je ta izraz najbolj značilen. 19 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Kljub temu jih učitelj uporablja vseskozi med osnovnošolskim izobraževanjem. Učitelj lahko za strokovni termin 520 uporablja tako uveljavljen slovenski izraz kot uveljavljen tuji izraz. 2.7.2 Del geografskega opismenjevanja je tudi kartografsko opismenjevanje, ki temelji na branju zemljevidov. 2 Kartografsko opismenjevanje je proces pridobivanja znanj in spretnosti, ki omogočajo razumevanje, interpretacijo, uporabo in ustvarjanje zemljevidov ter drugih kartografskih prikazov. Gre za kombinacijo teoretičnega znanja o kartografiji in praktičnih veščin, ki so potrebne za učinkovito uporabo kartografskih orodij in virov. Kartografsko opismenjevanje je potrebno razvijati postopoma. V 4. in 5. razredu se učenci seznanijo z različnimi vrstami prikazov Zemljinega površja in ob njih razvijajo razumevanje osnovnih kartografskih konceptov. S pomočjo sestavin zemljevidov se učenci nato učijo zemljevide brati. To pa je podlaga za usvajanje veščin branja zemljevida v nadaljevanju osnovnošolskega izobraževanja pri pouku geografije. Učitelj učence spodbuja tudi k uporabi digitalnih zemljevidov ter funkcij, ki jih ti omogočajo. Ker je geografija interdisciplinarna veda, učitelj učence uri tudi v branju in interpretaciji različnih vrst grafov in slikovnih prikazov. Zaradi razvijanja geografskega opismenjevanja že v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter nato njegove nadgradnje, s katero se doseže t. i. geografska pismenost, je v učnem načrtu na začetku 3. VIO posebna tema z naslovom Geografska pismenost. Tema vključuje cilja in standarda znanja, ki ju učitelj povezuje in vključuje v cilje tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja učencev na različne načine. 4. Učni cilji in standardi znanja Cilji opredeljujejo namene in/ali učinke učnega procesa na področju znanja (védenja, veščin in vrednot) ter usmerjajo na procese učenja. Zapisani so tako, da: » omogočajo nadaljnjo operacionalizacijo; » odpirajo pot k postavljanju standardov znanja; » so vezani na obdobje treh let posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja in ne na posamezen razred; » so med njimi tudi takšni, ki omogočajo individualizacijo pouka pa tudi izbirnost glede na interes učenca; » spodbujajo učenje z raziskovanjem, konstruktivistični pristop, projektno delo itd., učitelj pa je pri izbiri metod in oblik dela avtonomen. Ker so cilji vsebinsko zapisani široko, učiteljem dovoljujejo veliko mero avtonomnosti, hkrati pa tudi tako želene aktualizacije v vsakdanjo učno uro. Izbirnost v učnem načrtu za geografijo je omogočena na ravni izbirnih učnih ciljev (zapisani ležeče), ki jih učitelj izbira in uresničuje po lastni presoji, pri čemer upošteva tudi interes učencev oziroma interese manjših učnih skupin ali posameznikov. Načelo izbirnosti omogoča povečevanje učiteljeve avtonomije, diferenciacijo in individualizacijo pouka in pomeni možnost za poglobitev in razširitev geografskega znanja. Vezanost ciljev na obdobje treh let v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelju omogoča, da si lahko prerazporedi posamezne cilje tekom treh let in jih realizira prej/kasneje. Obenem pa je potrebno poudariti, da postavljena vertikalna vsebinska zasnova sledi celostnemu konceptu obravnave tem, brez ponavljanja določenih vsebin ter je deduktivno naravnana. Ključno je, da učenci pridobijo širše in splošno 20 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / znanje ter da lahko preslikajo svoje znanje z enega območja na svetu na drugega. Zato svetujemo, da učitelj 520 sledi predvidenemu vrstnemu redu učnih tem, ki je nakazan v učnem načrtu.2.7.2 Standardi znanja izhajajo iz ciljev in omogočajo preverjanje doseganja ciljev:2 » so operacionalizirani in objektivno preverljivi učni cilji; » opredeljeni so tako standardi kot minimalni standardi znanja (predstavljajo znanje, ki ga učenec mora izkazati, če naj bo pri predmetu ocenjen vsaj z najnižjo pozitivno oceno, in so izpostavljeni z odebeljenimi črkami); » so zapisani razumljivo, konkretno in natančno, na način, ki omogoča čim bolj enoznačne interpretacije. Standardi znanja so tisti, ki določajo vsebino ocenjevanja znanja. Standardi znanja tudi nakazujejo določeno taksonomsko stopnjo. Učitelj naj pred oblikovanjem načina ocenjevanja znanja dobro razloči med učnimi cilji in standardi znanja. 5. Preverjanje in ocenjevanje znanja Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in hkrati najobčutljivejša faza vzgojno-izobraževalnega procesa. Vsebina in način preverjanja in ocenjevanja znanja vplivata tudi na to, kaj, koliko in s kakšno vnemo se bodo učenci učili. Od učiteljevega preverjanja in ocenjevanja znanja učencev je odvisno, ali bo znanje ostajalo le na ravni reprodukcije ali pa bodo učenci učno snov tudi resnično razumeli, znanje pa uporabili za reševanje različnih izzivov v vsakdanjem življenju. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja učitelj pridobiva tudi povratne informacije o vrednotah in stališčih učencev (npr. odnos do okolja, strpnost in spoštovanje različnosti) ter poskuša vplivati nanje, a jih neposredno ne oceni. Učitelj naj posveti preverjanju in ocenjevanju znanja dovolj časa in pozornosti, pri čemer mora dobro poznati pravilnike in zakonodajo s tega področja. Opozarjamo na velik pomen preverjanja znanja, preden učitelj znanje učencev oceni.  Zaradi pomembnosti poznavanja pomena glagolov, ki jih učitelj uporablja pri ocenjevanju znanja (v priponki), naj pri sestavljanju ocenjevanja znanja, glede na to, kakšen odgovor pričakuje, skrbno izbere glagole. Učenci morajo biti vnaprej seznanjeni s kriteriji ustnega in pisnega ocenjevanja, ki so javni. Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka ustno in pisno ter z drugimi oblikami. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja naj učenci uporabljajo tista učila in učne pripomočke (različne vrste zemljevidov, grafične prikaze, slikovno gradivo ipd.), s katerimi bodo najustrezneje pokazali svoje znanje, če pa so le-ti opredeljeni v standardih znanja, jih je nujno vključiti v proces ocenjevanja. 6. Skupni cilji V cilje so umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti, digitalne kompetentnosti, zdravja in dobrobiti. Skupni cilji so v učni načrt vključeni med cilje ali didaktična priporočila, lahko pa jih prepoznamo tudi v standardih znanja. Njihova umeščenost je označena z oranžnim gumbom. S klikom na ta gumb v spletni različici učnega načrta lahko preverite, kateri skupni cilj je povezan z določeno vsebino. Pri načrtovanju učnih dejavnosti je priporočljivo, da se najprej seznanite z opisi predlaganih področij skupnih ciljev, ki jih najdete v dokumentu Skupni cilji in njihovo umeščanje v UN in KZ (https://www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf). 21 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Področje skupnih ciljev jezik, državljanstvo, kultura in umetnost je opredeljeno s tremi podpodročji – jezik, 520 državljanstvo ter kultura in umetnost –, ki gradijo posameznikova jezikovna znanja in zmožnosti, individualno 2.7 vpetost v lokalno, nacionalno in globalno okolje ter razvijanje kulturne zavesti za izzive sedanjega časa in .22 družbe prihodnosti. Skupni cilji na podpodročju strokovnega jezika se umeščajo v vse cilje, čeprav niso posebej izpostavljeni. Skupni cilji trajnostnega razvoja so odziv na vse večje potrebe po opolnomočenju učencev za učinkovito soočanje in odzivanje na lokalna ter globalna vprašanja in izzive. Z umeščanjem nekaterih skupnih ciljev področja trajnostnosti v učni načrt se ponuja priložnost, da učenec razvija kompetence, da s svojim ravnanjem prispeva k trajnostnemu razvoju (poosebljanju vrednot, sprejemanju kompleksnosti, zamišljanju trajnostne prihodnosti in ukrepanju za trajnostnost). Pri udejanjanju skupnih ciljev področja zdravja in dobrobiti učitelj ustvari učno okolje, v katerem spodbuja celostni razvoj učencev in krepi njihovo kognitivno, telesno in socialno dobrobit. Največji del tega lahko učitelj zajame pri različnih načinih izvajanja skupin ciljev Osnove geografskega raziskovanja in Geografsko raziskovanje I., II. in III. Digitalna kompetentnost omogoča učinkovitejše sodelovanje v družbi in gospodarstvu ter lažje soočanje z izzivi sodobnega časa. Biti digitalno kompetenten pomeni biti sposoben razumeti medije, poiskati informacije, se kritično odločati o najdenih informacijah ter komunicirati z drugimi z uporabo različnih digitalnih orodij in aplikacij, torej znati uporabljati digitalno tehnologijo. Pri geografiji sta v predmetne cilje vključena cilja s področja upravljanja svoje digitalne identitete, varnosti in varovanja okolja na področju digitalne tehnologije ter reševanja problemov na področju digitalne tehnologije. Razvijanje podjetnosti pri učencu pomembno prispeva k njegovi pripravljenosti na prihodnost, osebnemu razvoju in razvoju v odgovornega državljana. Učenci pridobijo spretnosti za sodelovanje, ustvarjalnost, samozavest, finančno pismenost in zmožnost preoblikovanja idej v dejanja. Z namenom razvijanja podjetnosti učitelj pri pouku geografije vključuje situacije, pri katerih učenec prepozna in rešuje probleme, spodbuja učence pri delu v skupinah, znotraj katerih si delijo vloge ter komunicirajo, vključuje naloge, ki zahtevajo od učenca ustvarjalno mišljenje, vključuje naloge, ki obravnavajo finančne koncepte, in spodbuja učence k reflektiranju lastnih odločitev in vrednotenju rezultatov, kar krepi učenčevo odgovornost in prilagodljivost. 22 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija GEOGRAFIJA DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 4 2 : 5 1 / / / GEOGRAFIJA IN JAZ 5202.7.22 OBVEZNO OPIS TEME Geografija in jaz učence seznani z geografijo kot znanstveno vedo, poklicem geografa in z načini usvajanja geografskega znanja. Namen teme je, da učenci razumejo pomembnost geografije, geografskega poklica in geografskega znanja v vsakdanjem življenju. Ob tem se učenci zavedajo, kaj geograf počne, in spoznajo, da je poklic geografa resen poklic, ki ga lahko uspešno opravljamo celotno karierno pot. Obenem pa učenci krepijo zavedanje o součinkovanju naravnih in družbenih sestavin pokrajine ter s tem razvijajo občutek pomembnosti ohranjanja uravnoteženega ravnovesja med vsemi sestavinami pokrajine. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj; » oblikovanju vizije prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati; » telesni dobrobiti, kjer učenec udejanja odgovorno in varno ravnanje. (1.1.2.2) (2.1.3.1) (3.2.4.2) (1.1.2.1) (5.1.3.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za 25 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) sta pri tej temi izpostavljena. V nadaljevanju se v 2. 520 VIO praviloma ne pojavita več, čeprav ju učitelj, glede na pomembnost rabe jezika in strokovne terminologije, 2.7 umešča tudi v druge cilje. Ta dva skupna cilja se izjemoma pojavita v 2. VIO le tam, kjer učenci usvajajo novo .22 terminologijo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. GEOGRAFIJA IN JAZ CILJI Učenec: O: opredeli geografijo kot vedo in razume, da geografija celostno proučuje pokrajino; O: se zaveda medsebojnega součinkovanja naravnih in družbenih sestavin pokrajine; (2.1.3.1 | 1.1.2.1 | 1.1.2.2) O: se zaveda posledic človekovega poseganja v pokrajino; (2.1.3.1 | 3.2.4.2) O: na primerih prepoznava poklic geografa in pomen geografskega znanja za življenje; (5.1.3.1) O: spoznava osnovna geografska učila. STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni, kaj je geografija in zakaj je pomembna; » s pomočjo slikovnega gradiva in domače pokrajine našteje glavne sestavine pokrajine ter sklepa o njihovi soodvisnosti; » s primeri pojasni uporabnost geografije v vsakdanjem življenju. TERMINI ◦ geografija ◦ pokrajina ◦ naravna sestavina pokrajine ◦ površje ◦ kamnina ◦ prst ◦ rastlinstvo ◦ živalstvo ◦ vodovje ◦ podnebje ◦ družbena sestavina pokrajine ◦ prebivalstvo ◦ naselje ◦ gospodarstvo ◦ geograf 26 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV / 5 2 0 Vsebinska pojasnila .2 7 . 2 2 Geografija je drugačna kot druge vede, ki vsaka zase raziskujejo samo eno (svojo) sestavino pokrajine. Geografija je prav zaradi tega pomembna veda, ker pokrajino raziskuje celostno – to pomeni, da upošteva vse sestavine v pokrajini z vidika njihove soodvisnosti in skuša predvideti, kako bi sprememba ene sestavine vplivala na vse ostale. Namen je, da se bodo učenci, ko bodo odrasli, ne glede na svoj poklic ali vlogo v družbi, zavedali, da pred vsakim posegom v prostor celostno razmislijo o vseh posledicah, do katerih bi lahko prišlo. Tako bodo posledice njihovih dejanj v prostoru povzročale čim manj škode. Hkrati naj učitelj učence spodbuja k razmišljanju, kaj z vidika posameznika pomeni odgovoren odnos do naravnega okolja in naravnih virov, pri čemer vključuje tudi vsakdanje prakse življenjskega sloga. Učitelj naj bo pozoren pri rabi strokovnih terminov sestavina in značilnost, ki se pomensko razlikujeta. Sestavina je gradnik/prvina/element/komponenta, »značilnost« pa je lastnost prvine/sestavine. V konkretnem primeru so »sestavine pokrajine« (prvine, elementi, pokrajinotvorni elementi, pokrajinotvorne prvine, pokrajinotvorne sestavine): kamnine, relief, prsti, podnebje, vodovje, rastlinstvo in živalstvo, naselja, prebivalstvo, gospodarstvo. Značilnosti teh prvin pa so npr. magmatske kamnine, kraški relief, kisle prsti, gorsko podnebje, podzemna voda, toploljubno rastlinstvo, staro prebivalstvo, mestno naselje … Strokovni termin prst se lahko zamenja tudi s strokovnim terminom tla. Oba strokovna termina sta enakovredna in v uporabi. Poudariti je treba, da sta to sinonima, kljub temu da se v geografiji uporablja termin prst. Učenci bodo pri urah naravoslovja uporabljali termin tla. Učitelj naj v razlago vsebin vključuje vedenje, da vsi ljudje vsak dan uporabljamo geografska znanja, z geografijo pa se lahko ukvarjamo tudi poklicno. Geografija je namreč študijska smer, geografi pa znanstveno raziskujejo pokrajino in iščejo nova spoznanja. Delajo lahko kot učitelji ali pa so zaposleni v kakšnem podjetju ali ustanovi, ki s svojim delom proučuje pokrajino, zato da s posegi v njej ne napravimo škode. Učitelj učence usmeri v prepoznavanje poklica geografa tudi s konkretnimi primeri znanih oseb, ki so po svoji izobrazbi geografi. Priporočene dejavnosti Prepoznavanje pokrajinskih sestavin naj učitelj z učenci uri ob fotografijah konkretnih pokrajin. Na enakih primerih se učence navaja na razmišljanje o medsebojni povezanosti pokrajinskih sestavin na fotografiji in o potencialnih spremembah, ki bi se lahko zgodile, če bi spremenili eno ali več sestavin pokrajine. Učitelj navede čim več konkretnih primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju (npr. načrtovanje izletov ali potovanj, branje novic v medijih, spremljanje besedil pesmi in popevk, spremljanje dnevnih poročil ...). Učenci lahko prinesejo slike iz domače pokrajine, ob katerih opazujejo spremembe v pokrajini (npr. gradnja nove prometnice, posek lokalnega gozda, gradnja nove stanovanjske soseske, gradnja drugih zgradb). Ključno je, da učenci postopoma razumejo prepletenost in celostnost pokrajine ter izzivov v njej. Ti izzivi pa ustvarjajo možnosti za raziskovanje in zaposlitev. Pri prepoznavanju sestavin pokrajin si lahko učitelj pomaga z različnimi razglednicami – učencem naroči, naj prinesejo k uri geografije različne razglednice. Na njih označijo s flomastri naravne in družbene sestavine 27 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / pokrajine oz. jih napišejo na hrbtno stran razglednice. Razglednice lahko potem obesijo v razredu in ob njih 520 ponavljajo in se urijo v prepoznavanju sestavin pokrajin.2.7.2 Kot pomembna geografska učila naj učitelj izpostavi učilo, ki ga uporabljajo pri pouku. Pomaga si lahko tudi s 2 spletnim mestom Uporabna geografija: http://uporabna.geografija.si/. Učitelj lahko vplete tudi uvedbo geografske bralne značke (branje leposlovja in strokovnih knjig z geografskimi vsebinami). Vir: Cvetko, S. (2023). Geografska bralna značka. 28 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Orientacija na zemljevidu obsega skupino ciljev Zemljevidi in Geografska lega in orientacija na zemljevidu, ki obravnavata spoznavanje tiskanih in digitalnih zemljevidov ter njihovo branje. Namen teme je, da se učenci naučijo brati zemljevide ter na podlagi tega sklepajo o značilnostih določene pokrajine. Učenci se tudi urijo v opisovanju in določanju geografske lege s poznavanjem razporeditve vzporednikov in poldnevnikov. Krepitev tega znanja in veščin je osnova geografije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Pri skupini ciljev Geografska lega in orientacija na zemljevidu naj učitelj pri standardih, ki zahtevajo določanje geografske lege točkam na zemljevidu, od učencev ne zahteva izražanja s terminoma geografska širina in geografska dolžina. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. ZEMLJEVIDI CILJI 29 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenec: 5202 O: . primerja različne načine upodabljanja pokrajine;7.22 O: na zemljevidu spoznava in uporablja različna merila; O: bere in proučuje različne zemljevide; O: s pomočjo tiskanih in digitalnih zemljevidov prepoznava njihovo uporabnost. STANDARDI ZNANJA Učenec: » primerja različne načine upodabljanja in prikazovanja pokrajine; » s pomočjo zemljevida pojasni, ali je zemljevid splošni ali tematski; » bere zemljevide. TERMINI ◦ globus ◦ atlas ◦ zemljevid ◦ splošni zemljevid ◦ tematski zemljevid ◦ digitalni zemljevid ◦ merilo ◦ številčno merilo ◦ opisno merilo ◦ plastnica DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Predznanje, ki ga učenci že imajo  (iz 4. in 5. razreda), se navezuje na poznavanje sestavnih delov zemljevida, zato učitelj v 6. razredu ne ocenjuje še enkrat sestavnih delov, lahko jih le na kratko ponovi. Učenci na novo spoznajo številčno in opisno merilo, grafično merilo pa že poznajo. Prav tako se za uresničevanje cilja »primerja različne načine upodabljanja pokrajine« učitelj osredotoči na primerjavo (tudi z vidika uporabnosti) in na definicije posameznih upodobitev.  Te učenci spoznajo že v 4. in 5. razredu. Branje zemljevidov od 6. razreda dalje zajema tudi njihovo interpretacijo, kar se odraža v: » razumevanju povezav med uporabljenimi simboli in pokrajinskimi elementi (da učenec razume bolj ali manj abstraktne simbole in jih poveže s pokrajino); » sklepanju (iz zemljevida) na pojave, procese in dejavnosti človeka v pokrajini. Krepitev kartografskih veščin pa poleg branja zemljevidov zajema še uporabo, proučevanje in izdelavo zemljevidov. Uporaba zemljevida zajema: 30 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » iskanje prikazanih značilnosti z zemljevida v pokrajini (npr. kje je prepoznan vrh ali objekt, most na reki 52/ …);  0 2 . 7 » orientacijo na zemljevidu;  2. 2 » določanje razdalj (absolutna, relativna višina, blizu, daleč, istoležno), razmestitev pojavov, procesov, oblik (gostote, prisotnost/odsotnost); » določanje strani neba; » navigacijo s pomočjo tiskanih in digitalnih zemljevidov in orodij (gibanje po začrtani ali opisani poti); » uporabo zemljevidov za raziskovalne (posredno sklepanje na pojave in procese, ki sicer niso prikazani) in druge namene (politične, npr. Kozlerjev zemljevid …). Proučevanje zemljevidov za osnovnošolski program pomeni primerjavo različnih zemljevidov med seboj, pomen zemljevidov za človeštvo itd. Izdelava zemljevidov zajema poznavanje tehnik in tehnologij, s katerimi je izdelana vsebina zemljevidov, ter kot nadgradnja izdelava samega zemljevida: » prostoročno narisati preprosto skico pokrajine; » z upoštevanjem osnovnih kartografskih pravil narisati ali z digitalnimi orodji izdelati preprosto, poenostavljeno in pomanjšano sliko pokrajine = zemljevid; » ustrezno uporabiti različne simbole (točke, črte, ploskve) ter njihovo oblikovanje (velikost, oblika, debelina, barvni odtenek …) za prikaz pokrajinskih elementov; » dodati različne elemente zemljevida, ki pomagajo razumeti simbolni prikaz  (zemljepisna imena, merilo, smer neba, legenda, mreža vzporednikov in poldnevnikov, kilometrska mreža, besedila, npr. vir, avtorstvo, leto izdelave …). Opozoriti je potrebno tudi na intuitivnost zemljevidov, in sicer da so abstraktni simboli razumljivi (vodni pojavi so modri; debelejša črta reke pomeni večji pretok; večji znak za mesto pomeni večje št. prebivalcev itd.; izstopajoči barvni odtenki pomenijo več; tople/hladne barve za npr. temperature). Priporočene dejavnosti Učitelj lahko: » ponudi različne naloge, s katerimi se učenci urijo v branju različnih vrst zemljevidov, tako splošnih kot tematskih, tako tiskanih kot digitalnih; » ponudi različne naloge, kjer učenci ob legendi interpretirajo podatke na zemljevidu; » izvede terensko delo v okolici šole, kjer učenci opazujejo in analizirajo pokrajino ter primerjajo svoje ugotovitve z upodobitvami na zemljevidih; » izvede orientacijo na prostem, kjer učenci uporabljajo zemljevide in kompase za navigacijo. Učitelj lahko na zemljevidu določi različne točke, učenci pa jih s kompasom in zemljevidom poiščejo v pokrajini; 31 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » spodbuja uporabo digitalnih orodij za raziskovanje in razumevanje zemljevidov. Učenci lahko tudi ustvarijo 52/ digitalne predstavitve zemljevidov, kjer uporabljajo različne plasti za prikazovanje podatkov, kot so relief, 0 2 . 7 vegetacija, promet itd.; . 2 2 » izvede uro, kjer bodo učenci preizkusili različne digitalne (tudi mobilne) aplikacije in se naučili uporabljati funkcije, kot so iskanje lokacij, določanje poti in uporaba navigacije v realnem času; » z učenci s pomočjo digitalnega zemljevida načrtuje varno pot v šolo; » z učenci izdela (reliefni) zemljevid domače pokrajine; » na različnih primerih tematskih zemljevidov v atlasu bere tovrstne zemljevide (s pomočjo legende). Učitelj naj pri učencih vzbudi zavedanje, da je uporaba zemljevida pri pridobivanju geografskega znanja nujna. Učitelj si lahko pri pouku pomaga z različnimi spletnimi mesti, ki ponujajo tudi neme zemljevide, npr. https://d- maps.com/index.php?lang=en (https://d-maps.com/index.php?lang=en); https://mapswire.com/. (https://mapswire.com/.) Učitelj lahko uporabi tudi https://opentopomap.org/, (https://opentopomap.org/,) https://earth.google.com (https://earth.google.com). Medpredmetno povezovanje Npr.: » branje zemljevidov: ZGO (najdišča v prazgodovini, prve civilizacije). 32 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GEOGRAFSKA LEGA IN ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo zemljevida spoznava sistem razporeditve poldnevnikov in vzporednikov; O: se orientira na zemljevidu in uri v določanju geografske lege točkam. STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše sistem razporeditve poldnevnikov in vzporednikov; » točkam na zemljevidu določi geografsko lego glede na oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika; » točkam na zemljevidu določi geografsko lego v stopinjah glede na oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika. TERMINI ◦ geografska lega ◦ stopinjska mreža ◦ vzporednik ◦ poldnevnik ◦ ekvator ◦ začetni ali greenwiški poldnevnik ◦ polobla ◦ pol ali tečaj ◦ severni pol ali tečaj ◦ južni pol ali tečaj DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj naj razlikuje določanje lege glede na zapis standarda za minimalni in temeljni standard znanja. Za minimalni standard znanja učitelj uri učence v določanju geografske lege točk glede na lego severno ali južno od ekvatorja ter vzhodno in zahodno od začetnega poldnevnika. Za temeljni standard znanja pa preverja in ocenjuje določanje v stopinjah oddaljenosti severno ali južno od ekvatorja in vzhodno ali zahodno od začetnega poldnevnika. V osnovnošolskem izobraževanju se izraza geografska širina in geografska dolžina za določanje lege točkam na zemljevidu ne uporabljata. Določanje geografske lege je enostavno razumljivo, če je izpeljano dovolj nazorno in v pravilnih korakih. Smiselno je najprej začeti z vajo določanja točk v stopinjski (koordinatni) mreži, kjer se vzporedniki in poldnevniki pravokotno križajo. Učitelj s potegom roke ob robu zemljevida nakaže smer, v katero številke naraščajo. Smer pove, na kateri polobli se nahaja točka. Šele ko učenci usvojijo teoretično določanje geografske lege v stopinjski mreži, učitelj to znanje nadgradi z določanjem geografske lege na pravem zemljevidu celega 33 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / sveta, kjer je potrebno upoštevati še zakrivljenost črt. Šele zadnji korak je določanje geografske lege na takšnih 520 zemljevidih, kjer ekvator ali začetni poldnevnik nista vrisana. S pravilnim in postopnim izpeljevanjem korakov 2.7 bodo učenci določanje geografske lege lažje usvojili..22 Priporočene dejavnosti Učenci te cilje usvajajo s pomočjo različnih zemljevidov, globusov in spletnih zemljevidov: » na izbranem zemljevidu poiščejo kraj in mu določijo geografsko lego; » na izbranem zemljevidu poiščejo kraj, ki ste mu vnaprej določili geografsko lego. Učitelj lahko na tablo nariše preprost koordinatni sistem in prikaže določanje točk podobno kot pri igri potapljanje ladjic. Učenci lahko na balon ali žogo narišejo mrežo poldnevnikov in vzporednikov, posebej označijo ekvator, greenwiški poldnevnik in tako spoznajo sistem razporeditve poldnevnikov in vzporednikov. 34 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PLANET ZEMLJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema Planet Zemlja obsega skupine ciljev Zgradba Zemlje in tektonika, Celine in oceani, Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja ter Vodovje. Uvodoma učenci spoznajo notranjo zgradbo Zemlje in kako glavni notranji dejavniki vplivajo na izoblikovanost površja in razporeditev celin. Nato s pomočjo zemljevida usvojijo imena in geografsko lego celin in oceanov, v nadaljevanju pa se osredotočijo na razumevanje vplivanja zunanjih dejavnikov na preoblikovanje površja. V zadnjem sklopu učenci na primerih in ob zemljevidu prepoznavajo še glavne značilnosti vodovja ter krepijo uporabo ustrezne geografske terminologije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij podjetnosti, trajnostnega razvoja ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » odkrivanju priložnosti, kar učenec udejanja ob podpori učitelja ob izbranem učnem izzivu (avtentični situaciji); » generiranju idej in rešitev, izvirnosti, prenosu konceptov na nove primere ali iskanju alternativnih rešitev, npr. učenec se ne osredotoča samo na končni rezultat, temveč razmišlja o različnih načinih reševanja izziva; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, obvladovanjem nepredvidenih situacij, sodelovanjem in izkustvenim učenjem; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so spoštovanje narave, pravičnost in odgovornost; » presojanju kratkoročnih in dolgoročnih vplivov delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni; 35 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, 52/ razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem 0 2 . 7 vedenju. . 2 2 (2.1.3.1) (2.2.1.2) (3.3.5.3) (5.1.1.1) (5.1.2.1) (5.3.1.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. ZGRADBA ZEMLJE IN TEKTONIKA CILJI Učenec: O: s pomočjo slikovnega gradiva razlikuje zgradbo planeta Zemlje; O: pojasnjuje premikanje litosferskih plošč in njegove posledice. STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo slikovnega gradiva poimenuje tri osnovne dele Zemljine notranjosti; » razloži, da Zemljo obdaja ozračje, ki je pomembno za obstoj življenja na Zemlji; » pojasni, da se litosferske plošče premikajo, in opiše posledice premikanj; » s pomočjo slikovnega gradiva poimenuje osnovne sestavne dele vulkana; » našteje posledice izbruhov vulkanov in potresov za življenje ljudi in pokrajino. TERMINI ◦ ozračje ali atmosfera ◦ notranja zgradba Zemlje ◦ Zemljino jedro ◦ Zemljin plašč ◦ Zemljina skorja ◦ notranji dejavnik ◦ tektonika ◦ litosferska plošča ◦ podrivanje litosferskih plošč ◦ razmikanje litosferskih 36 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / plošč ◦ drsenje litosferskih plošč druge ob drugi ◦ vulkan ali ognjenik ◦ glavno žrelo ◦ magma ◦ lava 520 ◦ potres 2.7.22 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj pri poučevanju uporablja izraz notranji dejavniki (tektonika, vulkani in potresi), pri čemer opušča izraz notranje sile. Osnovni sestavni deli vulkana so opredeljeni v strokovnih terminih. Drugi izrazi za 2. VIO niso potrebni. Pri celostnem načrtovanju letne delovne priprave naj učitelj upošteva, da se tema smiselno ponovi in nadgradi v 3. VIO pri skupini ciljev Površje Evrope. Priporočene dejavnosti Učitelj lahko: » izvede prikaz notranje zgradbe Zemlje s pomočjo trdo kuhanega jajca ali jabolka, učence lahko pozove, da poiščejo še druge primere, s katerimi lahko ponazori notranjo sestavo Zemlje (npr. avokado); » z različnimi pripomočki učence usmeri v izdelavo modela vulkana; » z različnimi trdimi podlagami prikaže premikanje litosferskih plošč. Učitelj si lahko pripravi puzzle, s katerimi prikaže litosferske plošče (s puzzli prikaže le večje litosferske plošče). Učenci sestavijo puzzle in na ta način spoznajo litosferske plošče; » uporabi legokocke pri spoznavanju premikanja litosferskih plošč (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d241vc7); » v razlago tudi umešča samozaščitno ravnanje ob potresu, pomen protipotresne/potresno varne gradnje; » z modelom vulkana izvede eksperiment ali demonstracijo, s katero ponazori izbruh vulkana (pripomočki: model vulkana, filmski tulec, šumeče tablete in voda). Ob tem razloži vzroke in posledice izbruha. Učenci izdelajo še vrste vulkanskega materiala (vulkanske bombe, vulkanski prah, magma, lava), lahko tudi posledice izbruha za pokrajino (npr. tudi nastanek kraterja, spremenjena podoba pokrajine). Z učenci lahko učitelj ustvari tudi pokrajino vulkanov. Učenci lahko izdelajo modele vulkana. S tem spoznajo, da imamo različne oblike vulkanov. Ustvarijo lahko pokrajino vulkanov – razmišljajo o podobi pokrajine ugaslih oz. neaktivnih vulkanov. Učenci lahko izdelajo model seizmografa. Učenci lahko izdelajo videovodič za evakuacijo šole ob potresu, kjer predstavijo evakuacijske poti in zbirno mesto. Medpredmetno povezovanje Npr.: 37 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » zgradba: NAR (lega Zemlje v Osončju, sfere na Zemlji – atmosfera, litosfera, hidrosfera in biosfera); 52/ 0 » .2 izdelava vulkana: TIT, LUM. 7 . 2 2 38 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / CELINE IN OCEANI / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: na zemljevid umešča in na podlagi slikovnega gradiva prepoznava sedem celin in pet oceanov. (1.1.2.1 | 1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu poimenuje celine in oceane ter jim določi geografsko lego. TERMINI ◦ celina ali kontinent ◦ Evropa ◦ Azija ◦ Afrika ◦ Severna Amerika ◦ Južna Amerika ◦ Avstralija ◦ Antarktika ◦ ocean ◦ Atlantski ocean ◦ Tihi ocean ali Pacifik ◦ Indijski ocean ◦ Arktični ocean ali Severno ledeno morje ◦ Južni ocean ali Antarktični ocean DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Predznanje, ki ga učenci že imajo (iz 3., 4. in 5. razreda), se navezuje na razlikovanje vodnih in kopnih površin na globusu, kasneje pri predmetu družba tudi na zemljevidu. Učitelj na razredni stopnji učence že preko cilja seznani z imeni celin in treh velikih oceanov, a to znanje ni bilo standardizirano. Pri spoznavanju in razlikovanju sedem celin naj učitelj izpostavi tudi ključne značilnosti, zanimivosti, tipične simbole/slike pokrajine/arhitekturne dosežke, ki so značilni za posamezno celino. Učenci se ob tem urijo tudi v branju različnih zemljevidov. Učitelj lahko preverja določanje geografske lege celin glede na lego od ekvatorja in začetnega poldnevnika. Učitelj naj učence navaja na slovnično pravilne zapise zemljepisnih lastnih imen. Priporočene dejavnosti Učenci lahko obrise celin umeščajo v stopinjsko mrežo in se s tem urijo v prostorski razporeditvi celin. Učitelj lahko pripravi sestavljanko iz celin, s katero učenci povežejo znanje s tektoniko plošč. Učenci lahko ob različnem slikovnem gradivu spoznavajo tipične značilnosti posamezne celine (npr. izstopajoče gradbene dosežke, tipične pokrajine ...). 39 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci lahko v skupinah iz das mase (lahko tudi iz gline ali testa) izdelajo reliefne zemljevide celin in jih 520 pobarvajo. Tako spoznajo reliefno razgibanost celin. Obenem lahko reliefni zemljevid uporabijo tudi v 2.7 nadaljevanju pri pouku geografije, ko spoznavajo gorovja, nižavja, prav tako v višjih razredih, ko spoznavajo .22 značilnosti posamezne celine. Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevide celin. Medpredmetno povezovanje Npr.: » izdelava reliefnih zemljevidov: LUM, TIT. 40 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / RAZČLENJENOST IN RAZGIBANOST ZEMLJINEGA / 5 0 POVRŠJA 2 2 . 7 . 2 2 CILJI Učenec: O: razume, da je Zemljino površje razčlenjeno in razgibano ter sestavljeno iz različnih reliefnih oblik; O: na zemljevidu, v naravi in s pomočjo slikovnega gradiva prepoznava različne reliefne oblike; O: sklepa o življenjskih razmerah v/na posamezni reliefni obliki. (5.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni, kako zunanji dejavniki vplivajo na preoblikovanje Zemljinega površja; » s pomočjo slikovnega gradiva in/ali ilustracij in/ali zemljevida prepozna in loči različne reliefne oblike; » s primeri opiše življenjske razmere v odvisnosti od reliefnih oblik. TERMINI ◦ razčlenjenost celine ◦ otok ◦ polotok ◦ zaliv ◦ morska ožina ◦ zunanji dejavnik ◦ Sonce ◦ veter ◦ padavine ◦ ledenik ◦ erozija ◦ reliefna oblika ◦ visokogorje ◦ gorovje ◦ gora ◦ hribovje ◦ hrib ◦ gričevje ◦ grič ◦ planota ◦ dolina ◦ kotlina ◦ nižina ◦ ravnina DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učenci glede na predznanje že poznajo izraze za reliefne oblike (3.–5. razreda), a se v 6. razredu znanje nadgradi predvsem tako, da učenci razlikujejo med reliefnimi oblikami ter prepoznavajo posamezne oblike v naravi in/ali s pomočjo slikovnega gradiva. Učitelj pri poučevanju uporablja izraz zunanji dejavniki, pri čemer opušča izraz zunanje sile. Učenci naj na podlagi spoznavanja reliefnih oblik iščejo priložnosti, ki jo te nudijo človeku za življenje (npr. hribovita pokrajina za živinorejo), in tako uresničujejo skupni cilj s področja podjetnosti 5.1.1.1. Priporočene dejavnosti Učitelj lahko usmeri učence v: 41 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » risanje površja domače pokrajine;  52/ 0 » .2 izdelavo makete površja domače pokrajine;  7 . 2 » 2 izdelavo namišljene pokrajine z vsaj tremi različnimi reliefnimi oblikami; » izdelavo makete različnih reliefnih oblik (grič, gričevje, hrib, hribovje, gora, gorovje, dolina, kotlina, nižina). Ob izdelanih maketah razmišljajo o življenjskih razmerah na posameznih reliefnih oblikah. Ob maketi učitelj prikaže tudi fotografijo/sliko dejanske reliefne oblike v pokrajini. Učitelj lahko učencem predstavi svoje fotografije, na katerih so tipični primeri reliefnih oblik. Obenem lahko za nazoren prikaz uporabi tudi https://www.google.com/maps v 3D ali aplikacijo Google Earth. Medpredmetno povezovanje Npr.: » risanje in izdelava makete domače/namišljene pokrajine: LUM, TIT. 42 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / VODOVJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: spoznava značilnosti vodovja in se zaveda nujnosti odgovornega ravnanja z vodnimi viri; (2.1.3.1 | 3.2.4.2 | 3.3.5.3) I: raziskuje glavne izzive, povezane z oceani, in išče rešitve zanje. (2.2.1.2 | 5.1.2.1 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida in/ali na podlagi različnih virov opiše značilnosti vodovja in ovrednoti njegov pomen za življenje. TERMINI ◦ morje ◦ vodni vir ◦ reka ◦ izvir ◦ izliv ◦ porečje ◦ jezero ◦ podzemna voda DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj naj se osredotoči na pomen vodovja za življenje: » ekosistemski pomen: poudarek na pomenu vodovij za življenje, saj so pomemben habitat za številne živalske in rastlinske vrste ter vir pitne vode za ljudi. Učitelj naj se osredotoči tudi na odgovorno ravnanje z vodnimi viri: 1. poudarek na pomenu ohranjanja vodnih virov in ekosistemov, ki so zanje ključni, ter načinih, kako lahko posamezniki in družba kot celota prispevajo k temu cilju; 2. ozaveščanje o negativnih vplivih onesnaževanja na vodne vire in potrebi po preprečevanju onesnaževanja ter uvedbi ukrepov za čiščenje odpadnih voda; 3. poudarek na trajnostni rabi vodnih virov, ki vključuje varčevanje z vodo, recikliranje odpadne vode (ponovno rabo vode), upravljanje s padavinami itd. Za doseganje cilja »spoznava značilnosti vodovja in se zaveda nujnosti odgovornega ravnanja z vodnimi viri« naj učitelj povezuje vsebino tudi z vsakdanjimi praksami zdravega življenjskega sloga. 43 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Izbirni cilj »raziskuje glavne izzive, povezane z oceani, in išče rešitve zanje« lahko učitelj obravnava z več zornih 520 kotov:2.7.2 » podnebne spremembe: razložiti, kako podnebne spremembe vplivajo na oceane, vključno z dvigom 2 morske gladine, segrevanjem vode, zakisanjem oceanov in spremembami v morskih tokovih; » morski odpadki: opisati problem morskih odpadkov, ki vključuje plastiko, kovine, organske odpadke itd., ter poudariti škodljive učinke teh odpadkov na morske živali, ekosisteme in človeško zdravje; » prekomerni lov in ribolov: pojasniti izzive prekomernega ribolova in lova, ki vključuje izčrpavanje ribjih populacij, uničevanje morskih habitatov in vpliv na morske ekosisteme ter lokalne skupnosti. Priporočene dejavnosti Učitelj lahko učence spodbudi k iskanju rešitev za zmanjšanje količine morskih odpadkov ali proti prekomernemu ulovu (lahko le v teoriji, na okrogli mizi, s skupinskim delom, lahko pa učenci svoje ideje nadgradijo z lokalno akcijo, peticijo, organiziranjem dogodka). Učitelj učence spodbuja tudi k aktivnemu sodelovanju posameznikov pri reševanju izzivov. Učenci lahko: » izdelajo maketo rečnega toka in na njem označijo porečje, reko, izvir, izliv; » s peskovnikom prikažejo rečno strugo; » izvedejo demonstracijo onesnaževanja podzemne vode oziroma onesnaževanja katerega koli drugega vodnega vira (jezera, morja, reke); » izvedejo raziskavo, koliko vode porabijo v domačem gospodinjstvu (na dan, teden, mesec). Rezultate med seboj primerjajo in naredijo načrt odgovorne rabe vode; » s peskovnikom in vodo spoznavajo značilnosti rečnega vodnega toka; » izdelajo seznam opravil, kako zmanjšati porabo vode; » izdelajo plakat/opozorilne tablice nad umivalniki, ki ozaveščajo o odgovorni rabi vode; » si ogledajo videoposnetke, ki prikazujejo npr. obseg onesnaženosti svetovnega morja; » izdelajo infografiko npr. onesnaženja z mikroplastiko. Medpredmetno povezovanje Npr.: » voda kot pogoj za razvoj prvih civilizacij: ZGO; » pomen voda, vodni ekosistemi: NAR. 44 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / OSNOVE GEOGRAFSKEGA / 5 2 0 2 RAZISKOVANJA . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Učne ure, v katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelj načrtuje v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji ali pa cilje poljubno umesti v druge teme učnega načrta za 2. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: 45 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » aktivnem državljanstvu, kjer učenec privzema odnos do človekovih pravic, razvija veščine etične refleksije, 52/ državljanske drže in kritičnega mišljenja; 0 2 . 7 » telesni dobrobiti, kjer učenec spoznava in udejanja pravilno gibanje, sprostitev; 2. 2 » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, obvladovanjem nepredvidenih situacij, sodelovanjem in izkustvenim učenjem; » ukrepanju za trajnostnost, kjer se učenec zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni. (1.2.5.1) (2.1.3.1) (2.4.2.1) (2.4.3.1) (3.2.1.1) (3.2.1.3) (5.3.1.1) Prav tako so v tej temi v cilje umeščeni skupni cilji s področja digitalne kompetentnosti s poudarkom na: » upravljanju svoje digitalne identitete, kjer učenec varuje svoj ugled in dela s podatki v različnih digitalnih okoljih. Učitelj si pri uresničevanju tega skupnega cilja pomaga z dokumentom https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4avjm3j (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4avjm3j) (do ravni 3). (4.2.6.1) Učitelj je avtonomen, da lahko izbrane skupne cilje umesti v druge cilje drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN VEŠČINE CILJI Učenec: O: se uri v osnovah geografskega opazovanja in raziskovanja v izbrani pokrajini; O: se s kompasom in zemljevidom giblje v pokrajini; (3.2.1.1 | 3.2.1.2) O: uporablja metode geografskega raziskovanja; (3.2.1.3) 46 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / O: / praktično uporablja navigacijo na digitalnem zemljevidu; 52 (4.2.6.1) 0 2 . 7 O: . razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; 22 (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (1.2.5.1 | 5.3.1.1 | 2.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira na zemljevidu in v pokrajini; » našteje metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ orientacija ◦ opazovanje ◦ merjenje ◦ kartiranje DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Temi je namenjenih 5 pedagoških ur. Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci neposredno v pokrajini spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Glavni in najpomembnejši namen je, da se učenci preizkusijo v osnovnih metodah geografskega raziskovanja pokrajine, s čimer spoznajo naravo geografovega dela. Ključno je, da se učenci zavedo, da je biti geograf poklic, ki ne zajema zgolj poučevanja. Učenci v tej skupini ciljev čim bolj neposredno in celostno dojamejo pokrajino kot rezultat součinkovanja pokrajinskih sestavin in značilnosti, njene ekološke omejitve in pomen preudarne rabe pokrajine. Poudarek je na izkustvenem učenju. Učenci raziskujejo na terenu, na prostem. Z metodo neposrednega opazovanja v okviru proučevanja je smiselno izbrati tolikšno območje, ki ga učenci lahko neposredno opazujejo. Učence predvsem uvajamo v geografsko opazovanje, jih usmerjamo na tiste pojave, ki  nam v pokrajini največ povedo in ob katerih lahko sklepamo na manj vidne pojave, procese. Učenci pridobijo teoretično osnovo, s katero povežejo in razložijo ugotovitve, saj se šele s tem posamezne izkušnje spremenijo v uporabno znanje. Namen terenskega dela je, da učenci: » samostojno opazujejo pokrajinsko sestavino, jo opišejo; 47 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » razložijo pokrajino kot rezultat součinkovanja vseh pokrajinskih sestavin in značilnosti; 52/ 0 » .2 razložijo spremembe posamezne sestavine v pokrajini in njihovo soodvisnost;   7 . 2 » 2 pojasnijo razlike med posameznimi območji pokrajine; » se urijo v uporabi različnih prostorskih tehnologij, s katerimi merijo različne kazalnike; » se urijo v  komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; » razvijajo kritično geografsko razmišljanje; » razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju; » razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje. Osnovna priporočila za geografsko raziskovanje Vsak učitelj ga opravi na način, ki je na določeni šoli izvedljiv (finančno, organizacijsko, izvedbeno). Realizira se lahko kot samostojni terenski dan, lahko je vključeno v dneve dejavnosti ali v ekskurzijo, lahko pa se izvede kot več med seboj ločenih posameznih ur. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Vsebine geografskega raziskovanja si izbere učitelj sam, glede na lastne zmožnosti (izvedbene in finančne). Praviloma se vsebine navezujejo na cilje in standarde v tekočem letu razreda, ni pa nujno. Prav tako je priporočljivo, da se metode in načini izvedbe razlikujejo med vsemi štirimi leti, da učenci spoznajo kar največjo paleto različnih metod geografskega raziskovanja. Na primer: orientacijo s kompasom v naravi je najbolj logično izvesti v 6. razredu, ko se te vsebine obravnavajo pri pouku ter se pri raziskovanju praktično nadgradijo v pokrajini. Vendar pa se lahko izvede tudi v višjih razredih, v bolj naprednih oblikah, z digitalnimi in drugimi orodji. Lahko se izvede tudi dvakrat, prvič osnovno in drugič kasneje bolj napredno. Vsakič pa je potrebno poudariti, v katerih poklicih in zakaj so takšna znanja nujno potrebna in kakšna je pri tem vloga geografije. Način ocenjevanja si izbere učitelj sam, bodisi so standardi znanja vključeni pri pisnem ali ustnem ocenjevanju znanja bodisi kot izdelek, ki ga učenec pripravi v šoli. Kriterije za ocenjevanje si postavi vsak učitelj sam. Priporočene dejavnosti Kakor je bilo navedeno predhodno, so ideje in predlogi neposredno povezani s cilji in standardi posameznega razreda, vendar se lahko poljubno izvedejo v kateremkoli razredu. Vsi predlogi se lahko izvedejo v neposredni bližini šole, v domačem naselju ali kraju, ki ga obiščejo med strokovno ekskurzijo. Orientacija na zemljevidu » Z zemljevidom in kompasom določijo strani neba, objekte in pojave v naravi, spoznajo azimut (slednje višji razredi). Npr. uporaba zemljevida v pokrajini tako, da brez kompasa, le ob pomoči tistega, kar učenec vidi 48 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / okoli sebe, pravilno orientira zemljevid ali poišče točko stojišča na zemljevidu, stavbam določa stranice in 520 lego glede na strani neba, npr. severna stena, podolgovata zgradba, ki leži v smeri zahod–vzhod, 2.7 prepoznava reliefne oblike, ki jih vidi pred sabo v bližini ali v daljavi, riše skico površja ali izdeluje preprost .22 zemljevid pokrajine, v pokrajini prepoznava vodne vire in nanje vezano izrazoslovje, npr. loči med reko, potokom, izvirom, izlivom, določi levi/desni breg reke, levi/desni pritok, opazuje ekosistemski pomen vode v pokrajini in opazuje njeno onesnaženje ipd. » Se gibljejo v izbrani smeri (lov za zakladom). » Posredno določajo sever in ugotavljajo nezanesljivost metod. » Orientacijo lahko učitelj nadgradi z digitalnimi pripomočki in aplikacijami z zemljevidi. Učenci spoznajo beleženje lastne lokacije (GPS/GNSS), digitalne zemljevide (in njihove nastavitve), iskanje in brskanje po digitalnih zemljevidih, pridobivanje dodatnih informacij, znajo uporabljati digitalno navigacijo itd. » S pomočjo tematskih zemljevidov (tiskanih in digitalnih) spoznavajo lastnosti in pojave v pokrajini, ki jih je na prvi pogled težje prepoznati (npr. geološki zemljevid). » Iščejo konfluence ob pomoči Uporabne geografije (razlaga sistema poldnevnikov in vzporednikov). » Učitelj z aplikacijo Actionbound pripravi orientacijski pohod v lokalnem okolju. Zgradba Zemlje in tektonika » Obiski rudnikov in drugih nahajališč naravnih virov (kamnolomi, gramoznice itd.), Vulkanije, Geološkega zavoda, Dovžanove soteske, razstave mineralov itd., kjer učenci spoznajo raziskovanje kamnin in procesov, ki so oblikovali in/ali še oblikujejo Zemljino površje. » V pokrajini s pomočjo (poenostavljenega) geološkega zemljevida (npr. na Uporabni geografiji) in aplikacije Kamencheck poiščejo in prepoznajo kamnine in skušajo razložiti, kako to vpliva na pokrajino in njene sestavine. Naravni viri » V okolici šole poiščejo in kartirajo lokacije, kjer so v preteklosti (ali še danes) izkoriščali naravne vire. Skušajo odkriti, zakaj so bile opuščene. » Poseben poudarek naj bo na obnovljivih naravnih virih. Kje jih izkoriščajo, kako, kakšne so možnosti za dodatno koriščenje? Kako je s tem opremljena šola? Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja V kateremkoli delu pokrajine lahko z opazovanjem, kartiranjem, risanjem skic itd. prepoznavajo različne osnovne reliefne oblike ter razgibanost/nerazgibanost površja ter jih povežejo z nekaterimi procesi (npr. vodotoki) in življenjem človeka in njegovimi prilagoditvami (npr. kmetijstvo, rekreacija, turizem …). Vodovje » Obisk Morske biološke postaje, ARSO itd., kjer učenci spoznajo raziskovanje voda. 49 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Popis in opis posameznih vodnih virov (Uporabna geografija), merjenje osnovnih fizikalno-kemijskih 52/ parametrov kakovosti vode (uporaba različnih kovčkov, ki omogočajo preproste meritve in njihovo 0 2 . 7 interpretacijo), obisk vodomerne postaje. Prepoznavanje in ugotavljanje pomena za naravo in človeka. . 2 2 » Prepoznavanje, iskanje, popis in kartiranje možnih onesnaževalcev vodnih virov. Ugotavljanje negativnega vpliva in posledic tako za vodni vir kot za ekosistem. Podnebje in podnebne spremembe » Obisk ARSO ali najbližje meteorološke postaje oz. vremenske hišice. S tem spoznajo osnovna merjenja vremena in delo meteorologov, klimatologov in klimatogeografov. » Izdelajo svojo vremensko hišico oziroma sami beležijo vreme in opazujejo vremenske pojave. Opazovano skušajo povezati z vremenom in podnebjem. » Ugotavljajo in računajo ogljični odtis šole. » Iščejo in kartirajo dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim spremembam, ter oblikujejo predloge za izboljšavo. Opazujejo posledice poplav ali visoke plime (pogostost, intenzivnost), presahnitev vodnih virov. Rastlinstvo » Obisk botaničnega vrta, gozdnih učnih poti, gozdarskega inštituta, kjer lahko spoznajo rastlinske vrste v naravi ter se učijo o prepoznavanju vrst, vplivih na ekosistem in se seznanijo z delom npr. gozdarjev in biogeografov. » S slikovnimi ključi/spletnimi aplikacijami skušajo prepoznati različne in pogoste rastlinske vrste in ugotoviti, zakaj prav te rastejo na določeni lokaciji (razlike med prisojno in osojno stranjo pobočja, ravnino in vzpetim delom, ob vodi in v določeni oddaljenosti). Ali obratno, na podlagi literature skušajo poiskati tiste (indikatorske) vrste, ki zelo očitno odražajo določene sestavine pokrajine. Na podlagi prepoznanih in najpogostejših vrst skušajo poimenovati rastlinsko obliko (kakšen gozd uspeva na določeni lokaciji). » Primerjajo biotsko pestrost (biodiverziteto) v različnih delih naselja, pokrajine … » Iščejo in prepoznavajo užitne, zdravilne, strupene, zaščitene itd. rastlinske vrste. » Opazujejo in beležijo poškodovanost rastlinstva ter poskušajo najti vzrok (onesnaževanje, bolezni, napadi škodljivcev …). » Opazujejo in kartirajo procese zaraščanja ali krčenja naravnega rastlinstva. » Kartirajo in prepoznavajo tujerodne in invazivne rastlinske vrste (Uporabna geografija). Spoznavajo škodljive učinke. Izoblikujejo predloge za odstranjevanje ali omejevanje. V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. » Tudi pri proučevanju prsti si lahko pomagamo z različnimi kovčki, ki vsebujejo reagente za kemične analize prsti. Prsti/tla 50 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Obisk institucije, kjer raziskujejo prsti/tla (CPVO, KIS, GOZDIS, oddelek za geografijo); tam spoznajo delo v 52/ laboratorijih, spoznajo ali opravijo osnovne analize v laboratoriju, delo pedologov in pedogeografov. 0 2 . 7 Možen tudi obisk bližnje kmetije, kjer spoznajo vpliv kmetijstva na prsti, kako na kmetiji skrbijo za prsti, . 2 2 kakšne težave imajo in kakšne ukrepe izvajajo. » Terensko delo omogoča številne analize, meritve in opazovanja, na podlagi katerih spoznamo lastnosti prsti, posamezne procese in vplive na naravno rastlinstvo ali kulturne rastline. Predvsem je pomembno, da meritev ne izvajamo zaradi meritev samih, ampak jih povezujemo z naravnimi dejavniki (zakaj so takšne lastnosti prsti). V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. Med primerna terenska merjenja lahko štejemo: » ogled in prepoznavanje horizontov in debeline prsti; » barvo; » teksturo in skelet; » strukturo in obstojnost; » organsko snov in obliko; » reakcijo in delež karbonatov; » prekoreninjenost, biološko aktivnost; » nabiranje vzorcev iz posameznih horizontov; lahko se izdela pomanjšan profil iz naravnega gradiva ali izris profila, ki ga pobarvamo s samimi prstmi; » iskanje degradacijskih procesov (erozija, onesnaženje, prekrivanje in pozidava). Kmetijstvo » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo lokalne pridelovalce hrane in njihovo ponudbo. » Vzpostavitev šolskega ekovrta in delo na njem (lahko je povezano tudi z vsebinami kmetijstva in pridelave varne/lokalne hrane …). Poselitev in prebivalstvo » Obisk institucije, ki se ukvarja z načrtovanjem prostora (občinske pisarne, razni inštituti ali biroji), kjer spoznajo raziskovalne metode načrtovanja prostora ter delo geografov in načrtovalcev. » V domačem kraju prepoznavajo in kartirajo območja (s potencialno) veliko/majhno gostoto prebivalstva/pozidave in najdejo vzroke za takšno stanje. Poiščejo območja in najdejo razloge, zakaj nekateri deli niso poseljeni. » V domačem kraju opazujejo in prepoznavajo razlike med različnimi deli naselja, npr. središče/obrobje, mestno/podeželsko. » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: 51 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » lokalnih znamenitostih; 52/ 0 » .2 predlogih za boljši kraj. 7 . 2 2 Promet » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: » varni poti v šolo in nevarnih točkah; » ovirah za gibalno ovirane. » Učenci lahko štejejo promet na različnih točkah okoli šole in ugotavljajo vroče prometne točke, razloge za razlike … Gospodarstvo » Kartirajo in beležijo različne dejavnosti in prepoznavajo, ali imajo določeni deli naselja posebne/prevladujoče funkcije: poselitev, storitev, proizvodnja itd. Primerjajo različne dele bližnje okolice med seboj. » Ugotavljajo, kako je gospodarski razvoj (npr. turizem, industrija) vplival na spremembe v pokrajini. » Skušajo najti vire, ki prikazujejo pokrajino v preteklosti, in jih primerjajo z današnjo podobo. Poskušajo posneti enako fotografijo (ista lokacija, isti pogled) in naredijo primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Iz tega lahko nastane razstava. Lahko tudi opravijo intervjuje s starejšimi prebivalci, ki znajo opisati pretekle razmere. » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo določene dejavnosti, povezane z gospodarstvom, in o njih razpravljajo. » Poiščejo razloge za nastanek t. i. funkcionalno razvrednotenih območij (degradacija prostora) in za njihovo opustitev, kakšni so negativni vplivi itd. » S predlogi za boljši gospodarski razvoj kraja opozorijo na pomanjkljivosti v domačem kraju. Zavarovana območja Poiščejo (lahko uporabijo različne spletne vire in mesta z zemljevidi) lokacije naravne in kulturne dediščine, zavarovanih objektov itd. Predlagajo nove, ki bi jih lahko uvrstili na seznam lokalnega ali šolskega pomena, na podlagi katerih bi učenci lahko spoznavali domači kraj. Naravne nesreče Ob pomoči Atlasa naravnih nesreč (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmruqnj) obiščejo najbližjo lokacijo naravne nesreče in ugotovijo nevarnosti, razloge za pojav, posledice za naravo in človeka, kaj bi lahko naredili, da bi preprečili nesrečo, možnosti ponovitve, ali je povezana s podnebnimi spremembami itd. Splošne dejavnosti » Obisk geografske in/ali druge raziskovalne institucije ali oddelka, sedeža nevladne organizacije itd. 52 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Obisk lokalnih (občinskih), državnih (ministrstva) in evropskih institucij, kjer so zaposleni geografi, ter 52/ spoznavanje dela in poklica geografa. 0 2 . 7 » Obisk zemljepisnega, prirodoslovnega, etnološkega itd. muzeja ali poljubne tematske razstave z 2. 2 geografsko vsebino, kjer pridobljeno znanje povežejo s poklicem geografa. Učenci spoznavajo preproste metode geografskega raziskovanja (opazovanje, orientacija, merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature) na terenu. Izbrano pokrajino raziskujejo z opazovanjem, risanjem, branjem zemljevidov. Učitelj lahko vsebino o meritvah vključi v terensko delo (dejansko merjenje razdalj). Spletno mesto Uporabna geografija (gradiva s seminarjev Uporabne geografije) učitelju nudi: » ekskurzije z učnimi listi, dejavnostmi itd.; » spletne aplikacije za terenski vnos in pregledovalnike rezultatov; » terensko uporabo iskalnika po zemljevidih. Za pomoč pri pripravi na geografsko raziskovanje priporočamo različne vire in literaturo (v prilogi). Medpredmetno povezovanje Npr.: » terensko delo: NAR; » dejavniki v okolju: NAR. 53 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija GEOGRAFIJA TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 4 2 : 5 1 / / / GEOGRAFSKA PISMENOST 5202.7.22 OBVEZNO OPIS TEME Tema vključuje učna cilja in standarda znanja, ki ju učitelj povezuje z drugimi učnimi cilji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Tema omogoča razvijanje geografske pismenosti pri učencih na podlagi izkazanih veščin/spretnosti. Temelj za doseganje geografske pismenosti sta znanje in mišljenje, ki se uporabljata pri kartografski, bralni, naravoslovni in matematični pismenosti. Pri pouku geografije učenci razvijajo uporabo ustrezne terminologije ter sposobnosti opisovanja, pojasnjevanja ter sklepanja. Učenci se urijo v uporabi različnih vrst podatkov, kot so besedilni, količinski in simbolni, ter na podlagi različnih virov, statističnih podatkov in/ali digitalnih gradiv oblikujejo izvlečke, postavljajo sklepe in nakazujejo rešitve. Hkrati povezujejo usvojena vsebinska znanja z veščinami kartografskega opismenjevanja, kar jim omogoča boljše razumevanje geografskih procesov in pojavov. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme vključuje k skupinam ciljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme učitelju omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja učencev na različne načine. Tako zagotovimo širšo in celovitejšo uporabo geografskih virov ter učence urimo v uporabi različnih vrst gradiv za razumevanje in analizo geografskih vsebin. Izjema se pojavi le pri minimalnih standardih znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodajamo. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so umeščeni tudi skupni cilji s področij jezika, državljanstva in kulture ter umetnosti. Skupni cilji na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav; se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika ter razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.)) se umeščajo po celotni vertikali v 3. VIO, kljub temu da praviloma niso več 56 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / zapisani. Prva dva zapisana skupna cilja sta sicer v 3. VIO ponekod še umeščena v cilje, in sicer tam, kjer se 520 praviloma pojavi nova terminologija.2.7.2 Geografska pismenost je skupek pridobljenih veščin/spretnosti, znanj in mišljenj različnih vrst pismenosti, in 2 sicer kartografske, bralne, naravoslovne in matematične pismenosti. Kartografska pismenost poleg branja zemljevidov zajema še uporabo, proučevanje in izdelavo zemljevidov. Podrobna razlaga se nahaja v didaktičnih priporočilih pod skupino ciljev Geografska pismenost. V izobraževalnem procesu se bralna pismenost razvija pri vseh predmetih v šoli. Čeprav je razvijanje bralne pismenosti v šoli ena temeljnih nalog pouka slovenščine, pri kateri se poučujejo tudi bralne strategije in bralna metakognicija, pa lahko za uspešen prenos v proces branja in učenja z različnimi vrstami besedil (informativnimi, razlagalnimi, opisovalnimi, prikazovalnimi itd.) pri pouku družboslovnih in naravoslovnih predmetov poskrbijo le učitelji teh predmetov, saj se pri njihovem pouku učenci srečajo z mnogimi različnimi besedili (zapisanimi/pisnimi, govorjenimi, multimodalnimi, digitalnimi …), ki jih morajo razumeti, analizirati, vrednotiti, odgovarjati na vprašanja o njih ali postavljati vprašanja v povezavi z njimi itd. Bralna pismenost ima bistven pomen pri mišljenju in učenju, zato odgovornost za njen nenehen razvoj nosijo vsi strokovni delavci v vrtcih in šolah. Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pismenosti. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za samouresničevanje posameznika ter uspešno (so)delovanje v družbi. V geografsko pismenost je vpeta tudi naravoslovna, ki poudarja tri vidike, in sicer naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja. Ti trije vidiki se odražajo tudi v opredelitvi gradnikov naravoslovne pismenosti, pri čemer je prvi gradnik prednostno vezan na priklic, povezovanje in uporabo naravoslovnega znanja z uporabo strokovnega besedišča, drugi gradnik je zasnovan na veščini raziskovanja s poudarkom na interpretiranju podatkov in dokazov, tretji gradnik je vezan na odnos, tako do narave kot do naravoslovnih znanosti, naravoslovnih predmetov in raziskovanja. Matematično pismenost učenci pri geografiji razvijajo tako, da na osnovi matematičnega znanja in mišljenja uporabljajo matematične postopke in orodja v različno strukturiranih okoljih ter analizirajo, utemeljujejo in sporočajo svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov. GEOGRAFSKA PISMENOST CILJI Učenec: O: bere, uporablja, proučuje in izdeluje zemljevide; 57 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / O: / se uri v veščinah geografske pismenosti. 52 (1.1.2.1 | 1.1.2.2 | 1.1.1.1) 0 2 . 7 . 2 2 STANDARDI ZNANJA Učenec: » bere, uporabi ali izdela zemljevide; » s pomočjo različnih virov, statističnih podatkov in/ali digitalnih gradiv oblikuje izvlečke, sklepe in nakaže rešitve. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj cilje te teme vključuje k skupinam ciljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme učitelju omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja učencev na različne načine. Tako zagotovimo širšo in celovitejšo uporabo geografskih virov ter učence urimo v uporabi različnih vrst gradiv za razumevanje in analizo geografskih vsebin. Izjema se pojavi le pri minimalnih standardih znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodajamo. Za lažje razumevanje je v nadaljevanju opisana ponazoritev s primeri. Eden od primerov za ponazoritev je standard v skupini ciljev Površje Evrope »opiše delovanje ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje površja«, ki učitelju omogoča, da oceni znanje le z opisovanjem delovanja ledenikov in njegovih posledic. Učitelj pa lahko temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob slikovnem gradivu. Drugi primer je standard v skupini ciljev Degradacija prostora »pojasni, kaj je degradacija prostora, in našteje nekaj primerov iz Slovenije«, ki učitelju omogoča, da ga oceni samo s pojasnilom. Učitelj pa lahko temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob slikovnem gradivu, grafih ipd. Zapisani standard v skupini ciljev Gospodarstvo »s pomočjo zemljevida sklepa o pomenu naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti« pomeni, da učitelj za ocenjevanje tega ne potrebuje nobenih drugih virov. Še več, v tem primeru učitelja usmerimo in mu priporočamo, da to vsebino ocenjuje ob zemljevidu. Učitelj pa lahko, če želi, zaradi t. i. splošnega standarda v tej skupini ciljev, temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob npr. grafih, preglednicah ipd. Eden takšnih primerov je tudi standard v skupini ciljev Podnebje »s pomočjo klimograma in/ali slikovnega gradiva sklepa o značilnostih podnebnih in rastlinskih tipov«, pri katerem svetujemo, da učitelj značilnosti tipov ocenjuje ob klimogramu ali slikovnem gradivu. Izjema pri dodajanju t. i. splošnega standarda znanja so minimalni standardi znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodamo. Eden od primerov je standard pri skupini ciljev Avstralija z Oceanijo, ki omogoča le enoznačno interpretacijo, in sicer »na zemljevidu določi geografsko lego Avstralije in Oceanije ter pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote in otočja«. 58 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Minimalnih standardov, ki so vezani konkretno na uporabo zemljevida, in se drugače znanje ne da oceniti, 520 splošnega standarda ne dodajamo. Drugi primer je npr. standard pri skupini ciljev Geografija in jaz »s pomočjo 2.7 slikovnega gradiva in domače pokrajine našteje glavne sestavine pokrajine ter sklepa o njihovi soodvisnosti«, .22 pri katerem je način ocenjevanja točno določen, zato t. i. splošnega standarda ne dodamo. Pri minimalnih standardih znanja, kjer način ni določen, lahko tako kot pri vseh drugih standardih dodamo splošni standard. Npr. standard v skupini ciljev Gibanje Zemlje »pojasni posledice vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca« pomeni, da učitelj za ocenjevanje tega ne potrebuje nobenih drugih virov. Učitelj pa lahko, zaradi t. i. splošnega standarda v tej skupini ciljev, temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob npr. slikovnem gradivu. Zapisani standard v skupini ciljev Izzivi prebivalstva Evrope »opiše raznolikost prebivalstva Evrope« pomeni, da učitelj za ocenjevanje tega ne potrebuje nobenih drugih virov. Zapisani t. i. splošni standard pa učitelju dopušča, da lahko temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob npr. grafih, preglednicah ipd. Zaradi pomembnosti kartografske pismenosti lahko t. i. splošni standard »bere, uporabi ali izdela zemljevide« dodamo k vsem standardom v 3. VIO, razen izjem. Na primer standard »bere, uporabi ali izdela zemljevide« lahko dodamo pri skupini ciljev Izzivi posamezne naravnogeografske pokrajine Slovenije, kar pomeni, da lahko učitelj učenčevo znanje oceni tudi ob zemljevidih pri analiziranju aktualnih izzivov. Za lažje doseganje cilja »bere, uporablja, proučuje in izdeluje zemljevide« dodajamo razlago spodaj. Branje zemljevidov zajema tudi njihovo interpretacijo, kar se odraža v: » razumevanju povezav med uporabljenimi simboli in pokrajinskimi elementi (da učenec razume bolj ali manj abstraktne simbole in jih poveže s pokrajino); » sklepanju (z zemljevida) na pojave, procese in dejavnosti človeka v pokrajini. Krepitev kartografskih veščin pa poleg branja zemljevidov zajema še uporabo, proučevanje in izdelavo zemljevidov. Uporaba zemljevida zajema: » iskanje prikazanih značilnosti z zemljevida v pokrajini (npr. kje je prepoznan vrh ali objekt, most na reki …); » orientacijo na zemljevidu; » določanje razdalj (absolutna, relativna višina, blizu, daleč, istoležno), razmestitev pojavov, procesov, oblik (gostote, prisotnost/odsotnost); » določanje strani neba; » navigacijo s pomočjo tiskanih in digitalnih zemljevidov ter orodij (gibanje po začrtani ali opisani poti); » uporabo zemljevidov za raziskovalne (posredno sklepanje na pojave in procese, ki sicer niso prikazani) in druge namene (politične, npr. Kozlerjev zemljevid …). Proučevanje zemljevidov za osnovnošolski program pomeni primerjavo različnih zemljevidov med seboj, pomen zemljevidov za človeštvo itd. 59 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Izdelava zemljevidov zajema poznavanje tehnik in tehnologij, s katerimi je izdelana vsebina zemljevidov, ter kot 520 nadgradnja izdelava samega zemljevida: 2.7.2 » prostoročno narisati preprosto skico pokrajine; 2 » z upoštevanjem osnovnih kartografskih pravil narisati ali z digitalnimi orodji izdelati preprosto, poenostavljeno in pomanjšano sliko pokrajine = zemljevid; » ustrezno uporabiti različne simbole (točke, črte, ploskve) ter njihovo oblikovanje (velikost, oblika, debelina, barvni odtenek …) za prikaz pokrajinskih elementov; » dodati različne elemente zemljevida, ki pomagajo razumeti simbolni prikaz  (zemljepisna imena, merilo, smer neba, legenda, mreža vzporednikov in poldnevnikov, kilometrska mreža, besedila, npr. vir, avtorstvo, leto izdelave …). Učitelj naj opozori tudi na intuitivnost zemljevidov, in sicer da so abstraktni simboli razumljivi (vodni pojavi so modri; debelejša črta reke pomeni večji pretok; večji znak za mesto pomeni večje št. prebivalcev itd.; izstopajoči barvni odtenki pomenijo več; tople/hladne barve za npr. temperature). Medpredmetno povezovanje Npr.: » zvezdni zemljevid: FIZ; » oblikovanje izvlečkov, sklepov: SLJ; » interpretacija podatkov, grafov: MAT, FIZ. 60 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GIBANJE ZEMLJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema Gibanje Zemlje nakazuje uvod v spoznavanje planetarnih zakonitosti, ki so osnova za razvrstitev toplotnih pasov in s tem povezanih drugih naravnogeografskih značilnosti planeta Zemlje. Učenci pri tej temi nadgradijo svoje vedenje o gibanju Zemlje in stopinjski mreži glede na predznanje, ki so ga usvojili v 2. VIO. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. GIBANJE ZEMLJE CILJI Učenec: O: opisuje osnovne zakonitosti lege in gibanja Zemlje v vesolju. STANDARDI ZNANJA 61 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenec: 5202. » pojasni posledice vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca .7.22 TERMINI ◦ Osončje ◦ planet ◦ Zemlja ◦ vrtenje Zemlje ◦ kroženje Zemlje ◦ Sonce ◦ Zemljina os ali vrtilna os ◦ letni čas ◦ enakonočje ◦ Sončev obrat ◦ polarni dan ◦ polarna noč ◦ povratnik ◦ tečajnik DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj uresničuje cilje s strokovnimi termini, ki so zapisani. Učitelj naj bo pozoren na pravilno dikcijo, ko razlaga kot padca Sončevih žarkov na Zemljino površje. V preteklosti se je le-ta napačno tolmačil kot vpadni kot, kar ni pravilno. Vpadni kot se namreč proti polom veča, vpadni kot na ekvator pa je 0, zato uporaba besedne zveze vpadni kot ni pravilna in je potrebno termin zamenjati s »kot padanja Sončevih žarkov na Zemljino površje«. Priporočene dejavnosti Učitelj lahko izvede demonstracijo vrtenja Zemlje okoli svoje osi (učenci odigrajo vloge: Zemlja, Sonce). Izvede lahko tudi demonstracijo kroženja Zemlje okoli Sonca (učenci odigrajo vloge: Zemlja, Sonce, Luna). Pri demonstraciji lahko učitelj uporabi tudi maketo Zemlje (globus, žogo Zemlje) in svetilko ter s tem ponazori vrtenje in kroženje Zemlje. Učitelj naj vsebino, ki je sicer težje razumljiva, obvezno obravnava ob animaciji in/ali demonstraciji in ne le z metodo razlage. Učitelj lahko tudi vsakemu učencu razdeli modelček Zemlje (žogica), ki ga zavrti v pravilno smer (vrtenje Zemlje). Nato doda Sonce in vsak učenec ponazori kroženje okoli Sonca. Na ta način vsak učenec prikaže vrtenje in kroženje Zemlje. Medpredmetno povezovanje Npr.: » lega Zemlje v vesolju in Osončju: NAR; » maketa Osončja: LUM; » tema Vesolje: FIZ. 62 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema Podnebje obsega skupino ciljev Podnebje, prsti in rastlinstvo. Namen teme je razumeti osnovne značilnosti toplotnih pasov, ki predstavljajo temelj za povezovanje nastanka podnebnih tipov, osnovnih značilnosti prsti in tipičnega naravnega rastlinstva. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter trajnostnega razvoja s poudarkom na: » rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost. (1.1.2.1) (1.1.2.2) (2.1.3.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) sta sicer umeščena v tej temi in se praviloma ne pojavljata več v 3. VIO. Učitelj pa ju umešča tudi v druge cilje, saj se strokovni jezik uporablja po celotni vertikali. 63 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBJE, PRSTI IN RASTLINSTVO / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: razume osnovne značilnosti toplotnih pasov; O: povezuje medsebojno odvisnost med podnebnimi dejavniki, podnebnimi tipi, značilnostmi prsti in naravnim rastlinstvom; (2.1.3.1 | 1.1.2.1 | 1.1.2.2) O: bere klimograme in podnebne tematske zemljevide. STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov in jih pokaže na zemljevidu; » našteje in razloži podnebne dejavnike; » pojasni vpliv podnebnih dejavnikov na nastanek osnovnih podnebnih tipov; » iz klimograma odčita podatke o povprečnih temperaturah in količini padavin po posameznih mesecih; » s pomočjo klimograma in/ali slikovnega gradiva sklepa o značilnostih podnebnih in rastlinskih tipov. TERMINI ◦ toplotni pas ◦ tropski ali vroči toplotni pas ◦ subtropski toplotni pas ◦ zmernotopli toplotni pas ◦ subpolarni toplotni pas ◦ polarni ali mrzli toplotni pas ◦ podnebni dejavnik ◦ podnebni tip ◦ ekvatorialno podnebje ◦ savansko podnebje ◦ puščavsko podnebje ◦ sredozemsko podnebje ◦ oceansko podnebje ◦ celinsko podnebje ◦ hladno podnebje ◦ polarno podnebje ◦ klimogram ◦ rastlinski tip ◦ tropski deževni gozd ◦ puščavsko rastlinstvo ◦ savansko rastlinstvo ◦ sredozemsko rastlinstvo ◦ listnati gozd ◦ mešani gozd ◦ iglasti gozd ◦ stepsko rastlinstvo ◦ tajga ◦ tundrsko rastlinstvo DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Podnebni tipi Učiteljem svetujemo, da v uvodni uri na kratko ponovijo razliko med vremenom in podnebjem. 64 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci naj v osnovnošolskem izobraževanju poznajo le osnovne podnebne tipe: ekvatorialno podnebje, 520 savansko podnebje, puščavsko podnebje, sredozemsko podnebje, celinsko podnebje, oceansko podnebje, 2.7 hladno podnebje, polarno podnebje. Monsunsko podnebje se izpostavi kot tipična značilnost skupine ciljev .22 Azija. Svetujemo, da se gorsko podnebje bolj podrobno razloži pri temi Naravnogeografske značilnosti Evrope, saj se gorska podnebja po svetu razlikujejo. Uvaja se splošni termin hladno podnebje za osnovnošolski program. Gre za hladno podnebje, kjer še uspeva rastje (vsaj tundrsko rastlinstvo na severu in tajga na jugu), a je prehladno, da bi se uveljavljale toplejše vrste gozdov celinskih in oceanskih podnebij.  V pomoč učitelju je strokovna razlaga: podnebje, ki obsega območja zmerno hladnega in tundrskega podnebja, kar ustreza območju, kjer raste tajga v toplejših in tundrsko rastlinstvo v hladnejših območjih. Po Köppnovi podnebni klasifikaciji bi ta tip prepoznali z variantami borealnih celinskih tipov podnebja (prva črka oznake je D) in tundrskim podnebjem, ki sodi v polarna podnebja (prva črka E). Pri podnebjih tipa D gre večinoma za tipe Dc ali Dd, zelo redko za kako od toplejših različic tipa D. Pri tundrskem pa izključno za tip ET. Učitelj učenca uri v branju klimogramov (odčitavanju), a naj pri tej skupini ciljev ne zahteva prepoznavanja tipa podnebja s pomočjo klimograma. Rastlinski tipi Učenci naj v osnovnošolskem izobraževanju poznajo le osnovne rastlinske tipe: tropski deževni gozd, savansko rastlinstvo, puščavsko rastlinstvo, sredozemsko rastlinstvo, listnati gozd, mešani gozd, iglasti gozd, stepsko rastlinstvo, tajga, tundrsko rastlinstvo. Učitelj lahko omeni tudi izraz biomi (pri predmetu naravoslovje namesto rastlinski tip uporabljajo termin biom). Značilnosti prsti Za doseganje cilja »povezuje medsebojno odvisnost med podnebnimi dejavniki, podnebnimi tipi, značilnostmi prsti in naravnim rastlinstvom« se pri prsteh učitelj osredotoči na bistvene značilnosti, ki jih imajo prsti na posameznem območju (npr. v ekvatorialnem podnebju so zaradi visokih temperatur in velike količine padavin prsti močno (kemično) preperele in zato skromno primerne za kmetijstvo). Na sušnih območjih so suhe in mehansko preperele, hkrati lahko prihaja do vetrne erozije, zato so tudi te prsti skorajda neprimerne za kmetijstvo. Na območju zmerno toplega toplotnega pasu so prsti zmerno preperele in običajno primerne za kmetijstvo. Edino na gorskih območjih (bolj podrobno pri skupini ciljev Površje Evrope) so zaradi naklona, nadmorske višine in podnebja prsti plitve in neprimerne za kmetijstvo. Najbolj kmetijsko primerne prsti nastajajo v nižavjih (stare civilizacije), kotlinah in dolinah, saj so globoke, ter na stepskih območjih, kjer se zaradi podnebja in travnatega rastlinstva kopiči veliko organske snovi, prsti so tudi zelo globoke. Na hladnih območjih pa zaradi ekstremno nizkih temperatur in zamrznjenega površja prsti niso primerne za kmetijstvo. Učitelj naj ne omenja posameznih tipov prsti, učence usmeri le toliko, da vedo, kakšne značilnosti prsti se pojavljajo na posameznih območjih. Opora učitelju pri obravnavi cilja »povezuje medsebojno odvisnost med podnebnimi dejavniki, podnebnimi tipi, značilnostmi prsti in naravnim rastlinstvom« je Razpredelnica 1 (Podnebni tipi, značilnosti prsti in naravno rastlinstvo). 65 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Razpredelnica 1: Podnebni tipi, značilnosti prsti in naravno rastlinstvo 5202 TOPLOTNI PAS IN PODNEBNI TIPI  ZNAČILNE LASTNOSTI PRSTI  ZNAČILNO NARAVNO RASTLINSTVO .7. Tropski toplotni pas: ekvatorialno in Močno kemično preperele, globoke, malo hranil, rdeče in rumene Tropski deževni gozd, savansko rastlinstvo 22 savansko podnebje    barve, skromna primernost za poljedelstvo Tropski, subtropski in zmerno topli Drobljenje kamnine, plitve, malo organske snovi, vetrna erozija Puščavsko rastlinstvo  toplotni pas: puščavsko podnebje  prsti, zaslanjevanje, skromna primernost za poljedelstvo Zmerno topli toplotni pas: celinsko, Zmerno preperele, kisla reakcija, vodna erozija prsti, praviloma Listnati in mešani gozdovi  oceansko podnebje  ugodne za poljedelstvo Zmerno topli toplotni pas: celinsko Močno kopičenje organske snovi, veliko hranil, najpomembnejše Travnato stepsko rastlinstvo  podnebje prsti za poljedelstvo Zmerno topli toplotni pas: hladno Kopičenje organske snovi; zelo kisle, lahko zamrznjene Iglasti gozdovi (tajga) in zeliščno rastlinstvo podnebje  (permafrost), prekomerno vlažne; povsem neprimerne za (tundrsko rastlinstvo), močvirja in barja poljedelstvo V vseh toplotnih pasovih: gorska Plitve prsti (skromno preperevanje, veliki nakloni, vodna erozija), Grmičasto in travnato rastlinstvo, ruševje* območja  povsem neprimerne za poljedelstvo V vseh toplotnih pasovih: nižavja, Globoke prsti, dobro založene s hranili, nevarnost poplav ali Nižinski, poplavni listnati gozdovi, močvirja, ravnine, kotline in doline  prekomerne vlažnosti, med najpomembnejšimi območji za barja poljedelstvo *Ruševje je združba grmičastih in zeliščnih vrst nad zgornjo gozdno mejo, kjer prevladuje grmičast bor, rušje. Učenec ob usvajanju cilja razvija odgovoren odnos do naravnih sistemov, gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi. Priporočene dejavnosti » Učenci lahko izoblikujejo preglednico s tremi stolpci: 1. podnebni dejavnik, 2. podnebje, 3. naravno rastlinstvo. V vrsticah preglednice napišejo podnebne dejavnike ter opredelijo tip podnebja in naravnega rastlinstva, na katero vplivajo dejavniki. » Učitelj lahko opomni učence, naj spremljajo (ali pa to stori skupaj z njimi) vremenske napovedi v različnih medijih – tiskanih, televizijskih, digitalnih. Na podlagi vremenske slike učitelj pojasni vpliv podnebnih dejavnikov. » Učenci naj iz klimogramov razberejo, kako se temperature in količina padavin razlikujejo med klimogrami posameznih podnebij. » Učenci ob klimogramih razmišljajo, kateri podnebni dejavnik bi lahko povzročil nizke/visoke temperature, malo/veliko padavin. » Učenci lahko rišejo klimograme, lahko tudi z aplikacijo Klimogram (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/edtxknl). » Učitelj lahko s slikovnim gradivom prikaže različne skupine prsti (ni jih potrebno poimenovati), njihove značilnosti ali procese, npr. preperevanje, izprani horizonti, debel humusni ali organski horizont, zastajanje vode itd. Nekaj primerov slikovnega gradiva si učitelj lahko ogleda na https://wrb.isric.org/reference-soil- groups/,https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ywv69fh ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/521f2jy. Medpredmetno povezovanje Npr.: » risanje klimogramov: LUM; 66 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » branje grafov, kot je klimogram: MAT. 52/ 0 2 . 7 . 2 2 67 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DRUŽBENOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI CELIN . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Tema Družbenogeografske značilnosti celin obsega skupine ciljev Poselitev in prebivalstvo, Gospodarstvo ter Podnebne spremembe in je uvod v družbeno geografijo vseh celin, razen Evrope. Namen prve skupine ciljev je na podlagi različnih virov in gradiv vzročno-posledično razmišljati o spremembah števila prebivalstva, različni gostoti poselitve ter se zavedati raznolikosti svetovnega prebivalstva in nujnosti medkulturnega dialoga. V nadaljevanju učenci spoznavajo gospodarske panoge in jih povezujejo z naravno- in družbenogeografskimi danostmi, ki omogočajo njihov razvoj. Predmet obravnave so tudi odnosi med človekom in naravo, ki postajajo vse pomembnejši. Družbena geografija je ključna za študijo vpliva obsežnejših človekovih posegov v prostor in pri načrtovanju gospodarskega razvoja. Vezano na človeka se v zadnji skupini ciljev učenci osredotočijo na podnebne spremembe, njihove vzroke in posledice. Učenci ob tem krepijo odgovoren odnos do naravnih sistemov, gradijo na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi. K izbranim podnebnim spremembam se pristopa celostno, pri čemer se upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, podjetnosti, trajnostnega razvoja ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » aktivnem državljanstvu, kjer učenec privzema odnos do človekovih pravic, razvija veščine etične refleksije, državljanske drže in kritičnega mišljenja; » ustvarjanju idej in rešitev, izvirnosti, prenosu konceptov na nove primere ali iskanju alternativnih rešitev, npr. učenec se ne osredotoča samo na končni rezultat, temveč razmišlja o različnih načinih reševanja izziva; 68 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » iskanju, vključevanju in aktiviranju materialnih in človeških virov, vključno s finančno in ekonomsko 52/ pismenostjo, kar učenec udejanja ob podpori učitelja z raznolikimi dejavnostmi za reševanje izbranih 0 2 . 7 nalog; . 2 2 » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi; » ukrepanju za trajnostnost, kjer učenec aktivno sodeluje pri izvajanju trajnostnih praks in politik ali njihovi simulaciji, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju; » presojanju kratkoročnih in dolgoročnih vplivov delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni; » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju. (1.2.2.2) (1.2.1.5) (2.1.2.1) (2.1.3.1) (2.2.1.1) (2.1.1.1) (2.4.3.1) (3.3.5.3) (5.1.2.2) (5.2.2.1) (5.2.5.2) (3.3.1.2) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. POSELITEV IN PREBIVALSTVO CILJI Učenec: O: s pomočjo različnih podatkov in grafov ugotavlja vzroke za spreminjanje števila svetovnega prebivalstva ter sklepa o posledicah; O: sklepa o vzrokih in posledicah različne gostote poselitve in ugotavlja možnosti za življenje ljudi; (2.1.3.1) I: na podlagi starostnih piramid opisuje sestavo prebivalstva izbrane države ter sklepa o bodočih spremembah; 69 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / priseljenega prebivalstva; 02.7 (2.1.2.1).22 O: O: / opisuje značilnosti staroselskega prebivalstva po izbranih celinah ter primerja njihov položaj v odnosu do 52 na osnovi izbranega primera konflikta/spora se zaveda raznolikosti svetovnega prebivalstva in nujnosti medkulturnega dialoga; (2.1.2.1 | 5.1.2.2 | 1.2.1.5 | 3.3.1.2) O: razvija vrednote, ki prispevajo k spoštovanju enakopravnosti vseh ljudi. (1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje in razloži vzroke za spreminjanje števila svetovnega prebivalstva ter sklepa o posledicah; » s pomočjo zemljevida pojasni vzroke in posledice različne gostote poselitve; » pojasni značilnosti staroselskega prebivalstva po izbranih celinah; » s primeri pojasni, kako migracije vplivajo na sestavo prebivalstva po celinah; » pojasni posledice raznolikosti svetovnega prebivalstva in razloži nujnost medkulturnega dialoga. TERMINI ◦ poselitev ◦ gostota poselitve ◦ dejavnik poselitve ◦ staroselec ◦ migracija ali selitev ◦ rasizem DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Pri vsebini o staroselcih naj učitelj krepi etična načela in empatičnost ter s konkretnimi primeri ponazori kršitve njihovih pravic. Učitelj se lahko tudi opre na dokaze o segregaciji, apartheidu itd. Priporočene dejavnosti Učitelj učencem lahko prikaže trenutno naraščanje števila prebivalstva z aplikacijo Worldometer (https://www.worldometers.info/), kjer »v živo« lahko spremljajo naraščanje števila prebivalstva po izbranih državah in to primerjajo s Slovenijo. Učenci lahko komentirajo tudi aktualne statistične podatke o številu prebivalstva po državah in gostoti poselitve, ki so objavljeni na aplikaciji. Glede na podatke o številu prebivalstva in površini države lahko za izbrane države izračunajo povprečno gostoto poselitve in jo primerjajo s Slovenijo. 70 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci lahko odigrajo igro vlog, s katero prikažejo 1) odnos priseljenega prebivalstva do staroselcev; 2) odnos 520 lokalnega prebivalstva do priseljencev. Z dejavnostjo razvijajo empatijo, krepijo medkulturni dialog in se vživijo 2.7 v različne skupine prebivalstva..22 Učenci lahko naredijo intervju z učencem priseljencem v razredu (primeri vprašanj: Zakaj so se priselili? Kaj jim je bilo najtežje? Kaj pogrešajo? Kaj jim je všeč? ...). Učenci lahko raziskujejo življenjske zgodbe priseljencev. V svojem lokalnem okolju, med znanci, prijatelji, sorodniki ... poiščejo osebo, ki se je izselila ali priselila. Z njo opravijo intervju (razlogi selitve, kako je selitev potekala, s kakšnimi izzivi se je oseba soočala, katere tradicije kljub selitvi še ohranja ...) in napišejo njeno zgodbo. V pomoč pri pripravi raziskave je učitelju članek z naslovom Biografsko-narativni metodološki pristop za poučevanje in razumevanje vsebin slovenskega izseljenstva, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gi7jgp7. Pri preučevanju značilnosti staroselskega prebivalstva lahko učenci raziskujejo staroselsko prebivalstvo po različnih celinah (Severna Amerika, Južna Amerika, Azija, Avstralija ...). Lahko raziskujejo njihove kulturne značilnosti in današnji položaj, jih primerjajo med seboj. Lahko pripravijo plakate oziroma poročila in jih predstavijo v razredu. Medpredmetno povezovanje Npr.: » migracije in staroselci: DKE (diskriminacija, predsodki, kultura sobivanja, religija, nenasilna komunikacija kršitve človekovih pravic, varovanje človekovih pravic, množični mediji, verstva); ZGO (antika, srednji vek, geografska odkritja, sužnjelastništvo, demografske spremembe); SLJ (intervju). 71 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GOSPODARSTVO / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: spoznava gospodarstvo in s pomočjo različnih virov prepoznava z njim povezane pojme; O: analizira, kako naravnogeografski in družbenogeografski dejavniki vplivajo na gospodarski razvoj; (2.2.1.1) O: na podlagi podatkov o BDP na prebivalca utemeljuje svetovno razdelitev na gospodarsko razvite države in države v gospodarskem razvoju; O: prepoznava dejavnike, ki vplivajo na pojav revščine, ter ob primerih razmišlja o možnih načinih odprave revščine; (2.1.1.1 | 5.2.5.2) O: sklepa o posledicah gospodarskega razvoja na pokrajino in argumentira pomen trajnostnega gospodarstva kot edine vzdržne oblike gospodarskega razvoja. (2.3.1.2 | 3.3.5.3 | 5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži, kaj je gospodarstvo, in našteje gospodarske dejavnosti; » s pomočjo zemljevida sklepa o pomenu naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti; » s pomočjo kazalnika BDP opiše gospodarsko razvitost izbranih držav; » s pomočjo različnih virov izpostavi vzroke za pojav revščine in navede možne načine odprave le-te; » utemelji nujnost trajnostnega gospodarskega razvoja za sedanje in prihodnje generacije. TERMINI ◦ gospodarstvo ◦ gospodarska dejavnost ◦ kmetijstvo ◦ rudarstvo ◦ gozdarstvo ◦ industrija ◦ energetika ◦ promet ◦ storitvena dejavnost ◦ gospodarska razvitost ◦ BDP na prebivalca ◦ gospodarski razvoj ◦ gospodarsko razvita država ◦ država v gospodarskem razvoju ◦ skrajna revščina ◦ trajnostni gospodarski razvoj 72 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV / 5 2 0 Vsebinska pojasnila .2 7 . 2 2 Pri urah geografije se pogosto pojavljata pojma gospodarstvo in gospodarske dejavnosti, zato je pomembno, da učitelj v uvodu predstavi oba pojma. Našteje različne gospodarske dejavnosti in na posameznem primeru, npr. miza, šolska torba, peresnica, oblačilo itd., razloži, katere gospodarske dejavnosti so omogočile, da lahko uporabljamo določen izdelek. Učitelj tudi poudari medsebojno povezanost gospodarskih dejavnosti, npr. razvoj turizma vpliva na promet, gostinstvo, kmetijske dejavnosti, trgovino itd. Učitelj lahko ob konkretnem primeru razloži posamezne gospodarske dejavnosti, npr. ob bombažni majici učenci ugotavljajo, katere gospodarske dejavnosti so omogočile, da imamo danes na sebi oblečeno bombažno majico (kmetijstvo – pridelava bombaža, tekstilna industrija – izdelava majice, storitve/trgovina – prodaja majice kupcu ...). Pri cilju o BDP učitelj ne razlaga ekonomskega vidika in značilnosti, ampak povezavo med višino BDP in gospodarsko razvitostjo države (npr. višji ko je BDP, bolj je država gospodarsko razvita). Pri obravnavi gospodarstva učitelj izpostavi problem revščine, ne samo v gospodarsko manj razvitih državah, ampak tudi v gospodarsko razvitih državah (tudi v Sloveniji). Pri tem predstavi aktualizirane podatke, ki jih pridobi na https://stat.si ali World Bank Group - International Development, Poverty and Sustainability (https://www.worldbank.org/ext/en/home). Učitelj z uresničevanjem cilja o revščini hkrati izpostavi tudi enega izmed ciljev trajnostnega razvoja OZN (Goal 1: End poverty in all its forms everywhere - United Nations Sustainable Development (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hlh1wpi)), ki se nanaša na zmanjšanje revščine po svetu. Učitelj si lahko pomaga tudi z virom (RTV, 18. 1. 2024): https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ievpz2i. Pri razlagi trajnostnega gospodarskega razvoja naj učitelj najprej poveže trajnostni razvoj z gospodarstvom. Da učenci okrepijo zavedanje o nujnosti trajnostnega gospodarskega razvoja, naj podajo nekaj primerov netrajnostnega in vzporedno s tem nekaj primerov trajnostnega gospodarskega razvoja. To lahko storijo za različne gospodarske dejavnosti, npr. kmetijstvo (intenzivno kmetijstvo primerjajo z ekološkim kmetijstvom) itd. Tako učenci na konkretnih primerih spoznajo razliko med netrajnostnim in trajnostnim gospodarstvom. Priporočene dejavnosti Na spletnem mestu https://www.stat.si/StatWeb/ učitelj poišče podatek o BDP na prebivalca v Sloveniji. Poiščejo ga lahko tudi učenci. Ob različnih virih (fotografija, zemljevid ...) učenci sklepajo, zakaj so na določenem območju razvite posamezne gospodarske dejavnosti, npr. kako na razvoj gospodarskih dejavnosti vpliva cestna povezava. Katere gospodarske dejavnosti so razvite v domačem kraju? Kaj je vplivalo na njihov razvoj? Učitelj lahko uporabi spletno mesto https://marinetraffic.live/sl/ za prikaz pomorskega prometa. Učitelj učence lahko usmeri v samostojno raziskovanje: » 17. oktober: mednarodni dan boja proti revščini – spremljanje aktualnih poročil in predstavitev le-teh (vzroki, posledice), učenci sami poiščejo podatke (skupinsko delo – predstavitev pridobljenih podatkov, iskanje možnih načinov reševanja revščine). 73 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Zakaj je pomemben trajnostni razvoj? Kako trajnostni so bili danes naši prihodi v šolo? Izdelava načrta 52/ trajnostnega gospodarskega razvoja za eno gospodarsko dejavnost. 0 2 . 7 Medpredmetno povezovanje 2. 2 Npr. : » razvoj svetovne trgovine: ZGO (geografska odkritja in njihove posledice); » finance, delo, gospodarstvo, svetovna skupnost: DKE. 74 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBNE SPREMEMBE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: se seznani s pojmom podnebne spremembe; O: iz različnih virov in gradiv pridobiva informacije o osnovnih vzrokih podnebnih sprememb, vključno z naravnimi dejavniki in vplivom človeških dejavnosti; (2.2.1.1 | 2.2.2.1) O: analizira konkretne posledice podnebnih sprememb na okolje, družbo in gospodarstvo ter išče ustrezne rešitve za njihovo blaženje; (2.1.3.1 | 5.2.2.1 | 2.4.3.1) I: kritično presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni. (2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži globalno segrevanje; » pojasni vzroke in posledice podnebnih sprememb; » poda predloge za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na podnebje. TERMINI ◦ podnebne spremembe ◦ toplogredni plin ◦ globalno segrevanje ◦ učinek tople grede ◦ neobnovljiv vir energije DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj si lahko pri cilju »analizira konkretne posledice podnebnih sprememb na okolje, družbo in gospodarstvo ter išče ustrezne rešitve za njihovo blaženje« pomaga z naslednjimi vsebinskimi usmeritvami: » pojavljanje tropskih ciklonov (pogostost, jakost); » posledice taljenja ledenikov na vodostaj azijskih rek; » posledice dviga morske gladine ter s simulacijami predvideva posledice za ljudi; 75 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » vpliv podnebnih sprememb na širjenje puščav ter ugotovi, kako slednje vpliva na gospodarstvo ter 52/ migracije;  0 2 . 7 » posledice podnebnih sprememb za Avstralijo (požari, suše) in Oceanijo (dvig morske gladine); 2. 2 » težave z oskrbo z vodo v Avstraliji. V nadaljevanju učitelj učence motivira, da: » na primerih razložijo, kako bi aktivno pripomogli k zmanjšanju podnebnih sprememb in boljši trajnostnosti v družbi; » prepoznajo svojo vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami; » izračunajo svoj ogljični in ekološki odtis. Učitelju svetujemo, da pri uresničevanju ciljev o podnebnih spremembah vključuje tudi razlago o vrstah onesnaževanj (vode, prsti, zraka, zvočno in svetlobno onesnaževanje). Pri tem lahko posamezno onesnaževanje bolj podrobno razloži na primeru skupin ciljev, npr. Azija (onesnaževanje zraka), Afrika (onesnaževanje voda), Gospodarstvo Evrope (onesnaževanje prsti), Prebivalstvo in poselitev Slovenije (zvočno in svetlobno onesnaževanje). Priporočene dejavnosti Učitelj lahko predvaja poljudni video o podnebnih spremembah, ki na preprost način predstavi osnovne pojme, kot so podnebne spremembe, globalno segrevanje, emisije toplogrednih plinov itd. (priporočeni viri: National Geographic Kids, NASA Climate Kids). Učenci lahko uporabijo različne vire (besedila, članke, dokumentarne filme) za pridobivanje informacij o osnovnih vzrokih podnebnih sprememb, vključno z naravnimi dejavniki (sončna aktivnost, vulkanski izbruhi) in vplivom človeških dejavnosti (emisije toplogrednih plinov). Učitelj lahko organizira razprave o različnih vidikih podnebnih sprememb, vključno z naravnimi in človeškimi vzroki ter njihovimi vplivi na globalni in lokalni ravni. Učenci lahko skupinsko razpravljajo o možnih rešitvah (viharjenje idej) za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, vključno s političnimi ukrepi, spodbujanjem obnovljivih virov energije in trajnostnim načrtovanjem. Učenci lahko izračunajo svoj ogljični odtis in razmislijo o načinih, kako ga zmanjšati, na primer z manjšo porabo energije, trajnostno mobilnostjo ali zmanjšanjem odpadkov. Ali katerakoli druga delavnica o podnebnih spremembah (Humanitas, Umanotera, Amnesty International, WWF Adria, Slovenski Karitas, Greenpeace, Ekologi brez meja, Mladi za podnebno pravičnost, Focus, Inštitut za trajnostni razvoj ...). Učenci lahko snujejo akcijski načrt za zmanjšanje ogljičnega odtisa v šoli ali lokalni skupnosti, kot so kampanje za recikliranje ali akcije saditve dreves (Ekošola: Šola meri odtis CO2). Učitelj lahko izvede eksperiment o učinku tople grede v kozarcu: učenci položijo en termometer v zaprt prozoren kozarec, drugega pa v odprt kozarec, nato oba postavijo na sonce. Merijo temperaturo in primerjajo. 76 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Pripomočki: dva kozarca, dva termometra, prostor na soncu. Cilj je praktična predstavitev toplogrednega učinka 520 kot ene od glavnih temeljnih sestavin podnebnih sprememb.2.7.2 Medpredmetno povezovanje2 Npr.: » obnovljivi in neobnovljivi viri, podnebne spremembe: NAR; » energija in toplota: FIZ. 77 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / CELINE / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema obsega skupine ciljev, kot so Azija, Avstralija z Oceanijo, Severna Amerika, Južna Amerika, Afrika in Polarni območji. Izhodišče za delitev celin izhaja iz njihove obravnave v 2. VIO, pri čemer se pri tej temi posebej ne izpostavlja Evrope. Pri vsaki skupini ciljev se učenci v začetku urijo v branju zemljevidov, kjer spoznavajo določene naravnogeografske enote, večje reke in jezera, polotoke, otoke in otočja ipd. V nadaljevanju se, zaradi predhodnih dveh tem Podnebje in Družbenogeografske značilnosti celin, ciljev, povezanih z navedenima temama, ne ponavlja oz. se jih ne uresničuje. Učenci so do sedaj že spoznali določene naravno- in družbenogeografske značilnosti sveta. Pri posamezni celini spoznavajo le konkretne primere naravno- ali družbenogeografskih značilnosti, ki izstopajo. Poleg navedenega pa učenci postajajo kritični presojevalci aktualnih izzivov posamezne celine. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Za posamezno skupino ciljev je določen seznam naravnogeografskih enot, večjih rek in jezer, polotokov, otokov in otočij, morij in oceanov za minimalni standard znanja: » Azija: Evrazija, Kavkaz, Himalaja, Tibetanska visoka planota, Sibirija, Mezopotamija, Veliko kitajsko nižavje, Velika arabska puščava, Arabski polotok, Dekanski polotok, Indokitajski polotok, Korejski polotok, Indonezijsko otočje, Filipinsko otočje, Japonsko otočje, Evfrat, Tigris, Ganges, Chang Jiang (Modra reka), Huang He (Rumena reka), Kaspijsko jezero, Perzijski zaliv, Indijski ocean, Tihi ocean/Pacifik, Severno ledeno morje/Arktični ocean; » Avstralija z Oceanijo: Veliko razvodno gorovje, Veliki koralni greben, Nova Zelandija, Mikronezija, Melanezija, Polinezija, Indijski ocean, Tihi ocean/Pacifik; » Severna Amerika: Skalno gorovje, Apalači, Osrednje nižavje, Priatlantsko nižavje, Aljaska, Kalifornijski polotok, Jukatan, Florida, Labrador, Grenlandija, Karibsko otočje, Mehiški zaliv, Misisipi, Reka sv. Lovrenca, Velika jezera, Atlantski ocean, Tihi ocean/Pacifik, Severno ledeno morje/Arktični ocean; » Južna Amerika: Andi, Brazilsko višavje, Amazonsko nižavje, Atakama, Amazonka, Ognjena zemlja, Atlantski ocean, Tihi ocean/Pacifik; 78 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Afrika: Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kalahari, Sahara, Namib, Atlas, Etiopsko višavje, Vzhodnoafriško 52/ višavje, Kilimandžaro, Somalski polotok, Gvinejski zaliv, Madagaskar, Nil, Niger, Kongo, Zambezi, Viktorijino 0 2 . 7 jezero, Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Tihi ocean/Pacifik; . 2 2 » Antarktika: Južni/Antarktični ocean. Učitelj naj pri obravnavi aktualnih izzivov posamezne celine uporablja različne vire in gradiva, hkrati pa usmerja učence, da ob študiji primerov z različnih celin spoznavajo aktualne izzive sodobnega sveta, kot so prenaseljenost, oskrba z vodo, hrano, energijo, politična nasprotja. Glede na aktualnost lahko učitelj v šolskem letu število ur za posamezno celino, ki jo je opredelil v letni delovni pripravi, prerazporedi drugače. Pri uresničevanju ciljev o aktualnih izzivih posamezne celine, glede na tematiko, naj učitelj umesti tudi imena do največ treh držav posamezne celine. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, podjetnosti, trajnostnega razvoja ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in sodelovanjem pri dejavnostih, ki vodijo k rešitvi problema; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » prejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi; » zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer učenec razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive; » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju. (1.1.2.2) (2.1.3.1) (2.2.1.1) (2.3.1.2) (3.3.5.3) (5.3.5.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) sta, zaradi nove terminologije, umeščena v to temo. Učitelj naj uporablja zapise zemljepisnih imen, kot so navedena na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rcv3w6y. 79 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila 520 za skupino ciljev.2.7.22 AZIJA CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Azije; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Azije; (2.1.3.1) O: opisuje monsunsko kroženje zraka nad Azijo; O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Azije. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Azije ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večje reke in jezero, otočja, polotoke, zaliv in oceane; » opiše monsunsko kroženje zraka nad Azijo in pojasni vlogo Himalaje kot podnebne ločnice; » razloži vzroke in posledice demografske eksplozije; » s pomočjo zemljevida in slikovnega gradiva pojasni vzroke in posledice naravnih nesreč v Aziji; » pojasni pomen nahajališč energetskih virov in vpliv tehnološkega razvoja v Aziji; » na izbranem primeru ovrednoti vpliv človeka na pokrajino. TERMINI ◦ monsun ◦ monsunsko podnebje ◦ demografska eksplozija ◦ tropski ciklon ◦ cunami 80 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV / 5 2 0 Vsebinska pojasnila .2 7 . 2 2 Pri usvajanju cilja »s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Azije« svetujemo, da po učiteljevem izboru učenci ob zemljevidu imenujejo do največ tri azijske države, na katere lahko vežejo vsebine. Npr. o onesnaževanju (npr. Aralsko jezero), kršenju človekovih pravic, kriznih žariščih, prenaseljenosti mest, vplivu posamezne države ali območja na svetovno gospodarstvo (npr. Kitajska z množično proizvodnjo, države Perzijskega zaliva s črpališči nafte ...). Priporočene dejavnosti Učenci lahko uporabljajo interaktivne zemljevide za raziskovanje geografskih značilnosti Azije. Označijo glavne geografske enote, reke, jezera, polotoke in otoke. Z aplikacijo GoogleEarth učitelj lahko pripravi seznam geografskih značilnosti, ki jih učenci poiščejo in označijo, npr. Himalaja, Ganges, Bajkalsko jezero, Arabski polotok. Učenci lahko za dodajanje opomb uporabijo orodje za dodajanje oznak. Z aplikacijo National Geographic Mapmaker lahko učitelj ustvari naloge, kjer učenci dodajajo in primerjajo sloje (npr. gostota prebivalstva, glavna vodna telesa, puščave) in tako pridobijo širši vpogled v raznolikost celine. Vsak učenec lahko izbere eno azijsko državo in pripravi kratko predstavitev o njenih naravno- in družbenogeografskih značilnostih. Kviz, s katerim lahko učenci prepoznavajo in imenujejo naravno- in družbenogeografske značilnosti na zemljevidu. Kviz lahko pripravi učitelj ali učenci. Učenci lahko na podlagi študije primerov analizirajo npr. vpliv Himalaje na podnebje in življenje ali vpliv rek na prebivalstvo. Učenci v parih izberejo eno od študij primerov in ob pomoči spleta pripravijo kratko predstavitev o vplivu naravnih značilnosti na življenje in kulturo v izbranih regijah. Poleg opisa naravnogeografskih značilnosti naj vključijo, kako te vplivajo na demografske značilnosti, gospodarstvo in vsakdanje življenje prebivalcev. V zaključku naj dodajo tudi razmislek o tem, kako bi bile te regije drugačne brez teh naravnogeografskih značilnosti. Učitelj lahko izvede eksperiment o monsunskem kroženju zraka. Materiali: prosojna plastična steklenica, barvna voda (dodajte barvilo v vodo), sveča ali ogrevan element, karton (za pokrov). Postopek: napolnite steklenico z barvano vodo do polovice, postavite svečo ali ogrevalni element pod steklenico (ne preblizu, da ne bi poškodovali steklenice), pokrijte odprtino steklenice s kartonom, da ohranite toplotno energijo, opazujte, kako se zrak nad toplo vodo segreje in dviga. Ko se dvigne, hladnejši zrak vstopa z dna. Učenci naj opazujejo gibanje barvne vode, kar ponazarja, kako se segret zrak dviga in ustvarja zračne tokove. Ta eksperiment prikazuje, kako toplota vpliva na gibanje zraka, kar je ključno za razumevanje monsunske cirkulacije. Ko se kopno segreje, zrak nad njim postane lažji in se dviga, kar povzroča spremembe v zračnih tokovih. Učenci lahko v skupinah raziskujejo aktualne izzive, kot so prenaseljenost, oskrba z vodo, onesnaževanje, politična nasprotja in tehnološki razvoj. Pripravijo poročila in predstavitve svojih ugotovitev. Učenci analizirajo članke, dokumentarne filme in poročila o aktualnih izzivih Azije in razpravljajo o njih v razredu. Učenci lahko analizirajo demografske podatke Azije in izdelujejo grafe, ki prikazujejo demografske trende. 81 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učitelj lahko organizira debato o pozitivnih in negativnih vidikih tehnološkega razvoja in izkoriščanja 520 energetskih virov.2.7.2 Učenci raziskujejo primer Aralskega jezera in pripravljajo poročila o vplivu človekovih dejavnosti na okolje.2 Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » naravni viri: NAR (nastanek nafte); » družbenogeografske značilnosti: ZGO (geografska odkritja, kolonializem); » reliefni zemljevid: TIT, LUM. 82 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / AVSTRALIJA Z OCEANIJO / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Avstralije in Oceanije; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Avstralije in Oceanije; (2.1.3.1) O: se zaveda pomena Velikega koralnega grebena; (2.1.3.1) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Avstralije in Oceanije. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Avstralije in Oceanije ter na zemljevidu pokaže in imenuje določeni naravnogeografski enoti, otočja in oceana; » razloži vpliv naravnogeografskih značilnosti celine na njeno družbenogeografsko podobo; » pojasni vzroke za edinstvenost biodiverzitete Avstralije ter pomen varovanja okolja in občutljivih ekosistemov; » ovrednoti pomen Velikega koralnega grebena in njegov vpliv na gospodarstvo; » pojasni pomen turizma in ribištva za majhne otoške države Oceanije. TERMINI ◦ biodiverziteta ◦ koralni greben DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Pri usvajanju cilja »s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Avstralije in Oceanije« svetujemo, da učitelj vsebine veže predvsem na podnebne spremembe (npr. dviganje gladine morja, požari, poplave, 83 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / izginjanje koral ...), spremenjen ekosistem, problem oskrbe z vodo, veliko oddaljenost med posameznimi 520 naseljenimi območji. 2.7.2 Učitelj lahko v ure vplete tudi spoznavanje svojevrstnega rastlinstva in živalstva, spoznavanje kulture 2 staroselcev, zanimivosti, povezane z datumsko mejo itd. Priporočene dejavnosti Učenci si ogledajo video o Velikem koralnem grebenu. Učenci lahko izdelajo maketo Velikega koralnega grebena, lahko pripravijo razstavo o pomenu ohranjanja koralnih grebenov in tako vse učence na šoli opozorijo na nujnost odgovornega ravnanja do okolja. Učenci s portalom Geoscience Australia Portal (https://portal.ga.gov.au/) primerjajo naravne in družbene značilnosti različnih delov Avstralije in ocenijo vpliv okolja na življenje in gospodarstvo. Učenci ob zemljevidih in podnebnih podatkih, ki jih dobijo na Australian Government Bureau of Meteorology (http://www.bom.gov.au/australia/charts/ in Australia's official weather forecasts & weather radar - Bureau of Meteorology (http://www.bom.gov.au/)), raziskujejo različna klimatska območja Avstralije in Oceanije ter raziščejo vpliv podnebja na način življenja v posameznem območju. Učenci si lahko ogledajo različne avdiovizualne posnetke in članke glede dviga gladine morja zaradi podnebnih sprememb. Učenci lahko izdelajo reliefni zemljevid Avstralije in na njem poimenujejo pomembne večje naravnogeografske enote Avstralije ter sklepajo na druge naravne in družbene značilnosti celine. Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr. » biodiverziteta: NAR, BIO; » reliefni zemljevid: LUM, TIT. 84 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / SEVERNA AMERIKA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Severne Amerike; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Severne Amerike; (2.1.3.1) O: povezuje vpliv izbranega območja ali države Severne Amerike na svetovno gospodarstvo; (2.2.1.1) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Severne Amerike; (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) I: razpravlja o ameriškem načinu življenja in sklepa o njegovih globalnih posledicah. (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Severne Amerike ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večji reki in jezera, polotoke, otok, otočje, zaliv in oceane; » primerja tornado in tropski ciklon ter opiše posledice njunega delovanja; » pojasni vpliv priseljevanja na sestavo prebivalstva in gospodarstva Severne Amerike; » na izbranem primeru Severne Amerike utemelji prevladujočo gospodarsko dejavnost in ovrednoti njene posledice; » na primeru Panamskega prekopa pojasni pomen prekopov za svetovni promet. TERMINI ◦ kanjon ◦ tornado ◦ integracija ◦ asimilacija ◦ segregacija ◦ globalizacija ◦ prekop 85 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV / 5 2 0 Vsebinska pojasnila .2 7 . 2 2 Pri usvajanju cilja »s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Severne Amerike« svetujemo, da po učiteljevem izboru učenci ob zemljevidu imenujejo do največ tri severnoameriške države. Učitelj naj predstavi procese integracije, asimilacije in segregacije, kjer poudari, da to velja za priseljence vsepovsod po svetu, ne samo v ZDA. Ob spoznavanju ameriškega načina življenja (izbirni cilj) lahko učitelj opozarja na potraten življenjski slog, ki ga ZDA s svojim globalnim vplivom prenašajo na ves svet. Pri usvajanju standarda »na izbranem primeru Severne Amerike utemelji prevladujočo gospodarsko dejavnost in ovrednoti njene posledice« se učitelj lahko opre na naslednje vsebine: » pridobivanje nafte in rudarstvo na Aljaski in posledice le-tega na okolje; » omemba Silicijeve doline (delovna mesta, selitve, nove tehnologije, vpliv na gospodarstvo drugih držav/celin ...). Priporočene dejavnosti Učenci lahko pripravijo predstavitve, kjer primerjajo nastanek, značilnosti in posledice tornadov in tropskih ciklonov ter predstavijo konkretne primere. Pri tem uporabijo članke iz časopisov ali spletnih strani, posnetkov s spleta. Uporabijo vsebine, ki se nanašajo na aktualno dogajanje. Za tropske ciklone lahko podatke dobijo tudi na portalu National hurricane center (https://www.nhc.noaa.gov). Vsak učenec lahko izbere eno severnoameriško državo in pripravi kratko predstavitev o njenih naravno- in družbenogeografskih značilnostih. Z aplikacijo Marine traffic (https://www.marinetraffic.com/) učenci raziščejo pomen večjih rek ter Panamskega prekopa za ladijski promet. Učitelj si lahko pri razlagi in obravnavi cilja »razpravlja o ameriškem načinu življenja in sklepa o njegovih globalnih posledicah« pomaga z viri: » https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/56ddwep; » https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dxfy3mj, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lp1juge; » https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qkgic4v, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a3feb41; » https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7w7dze8. Ob pomoči podatkov s spletnega mesta Slovenci v Severni Ameriki (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sbkdket) učenci izdelajo tematski zemljevid na temo Kje v Severni Ameriki živijo Slovenci? Učenci sledijo novicam v slovenskih medijih (tiskanih, digitalnih) o Severni Ameriki in pripravijo tedenski časopis. S tem se učenci navajajo na branje in sledenje medijev, obenem pa se aktualizirajo vsebine pri pouku geografije. 86 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci ugotavljajo, kaj ameriškega je v njihovem vsakdanjem življenju (način govorjenja, glasba, hrana, oblačila 520 ...). Ob tem razmišljajo o vplivu ameriškega načina življenja na življenje najstnikov/ostalega prebivalstva po 2.7 svetu in o globalizaciji..22 Učitelj lahko globalizacijo obravnava na več ravneh (kulturni, politični, gospodarski), s čimer učenci spoznajo razsežnost pojma. Učenci ob tem tudi razmišljajo, kako globalizacija vpliva na njihova vsakdanja življenja. Na spletišču radia Val 202 lahko učenci sledijo oddaji globalna vas (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/if9manb), kjer predstavljajo zgodbe slovenskih izseljencev po svetu, tudi v Severni Ameriki. Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » ameriški način življenja: ZGO; » kultura sobivanja: DKE; » reliefni zemljevid: TIT, LUM. 87 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / JUŽNA AMERIKA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Južne Amerike; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Južne Amerike; (2.1.3.1) O: se zaveda pomena ohranjanja tropskega deževnega gozda za lokalno okolje in svet; (2.1.3.1 | 3.3.5.3) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Južne Amerike. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Južne Amerike ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večjo reko, otočje in oceana; » našteje aktualne izzive, s katerimi se soočajo v Južni Ameriki, in predlaga možne rešitve; » na zemljevidu pokaže glavne naravne vire in analizira njihov vpliv na gospodarstvo, prebivalstvo in okolje; » pojasni pomen tropskega deževnega gozda za lokalno okolje in svet. TERMINI ◦ tropski deževni gozd ◦ krčenje gozdov ◦ favela DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učiteljem svetujemo, da se pri družbenogeografskih značilnostih osredotočijo na vsebine o barakarskih naseljih (favelah) ter na izkoriščanje naravnih virov. Pri usvajanju cilja »s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Južne Amerike«, glede na tematiko, svetujemo, da po učiteljevem izboru učenci ob zemljevidu imenujejo do največ tri južnoameriške države. 88 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učitelj učencem približa razumevanje, da krčenje tropskega deževnega gozda v Južni Ameriki vpliva na ves svet. 520 Pri tem učence ozavešča o zmanjšanju porabe dobrin z območja Južne Amerike (npr. kakav, kava, banane, 2.7 izdelki s palmovim oljem …) ali o tem, da so pozorni na posebne oznake, npr. UTZ, Rainforest Alliance (zelena .22 žabica), Fairtrade ipd. Priporočene dejavnosti Učenci lahko izdelajo maketo reliefnega zemljevida Južne Amerike (das masa) in na njem označijo večje naravnogeografske enote. Na podlagi reliefnega zemljevida sklepajo o drugih naravnih in družbenih značilnostih celine ter o vplivu naravnih elementov na družbene elemente. Učenci lahko izdelajo maketo tropskega deževnega gozda in razpravljajo o slojevitosti krošenj, biodiverziteti in pomenu ohranjanja tega ekosistema. Predlog izdelave makete tropskega deževnega gozda si lahko ogledajo v oddaji Izodrom (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vep8gy9). Pri spoznavanju življenja v barakarskih naseljih (npr. Rocinha) svetujemo uporabo avdiovizualnih gradiv na svetovnem spletišču (YouTube). Ob videoposnetkih učenci spoznajo življenjske razmere ljudi, ki živijo v barakarskih naseljih. Lahko predlagajo možne rešitve tega izziva. Na podlagi vsebine videoposnetkov presojajo tudi o razširjenosti in razsežnosti kriminala, drog in njihovem globalnem vplivu. Vsak učenec lahko izbere eno južnoameriško državo in pripravi kratko predstavitev o njenih naravno- in družbenogeografskih značilnostih. Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » tropski deževni gozd: BIO; » kultura sobivanja: DKE; » migracije: DKE, ZGO; » reliefni zemljevid: LUM, TIT. 89 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / AFRIKA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Afrike; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Afrike; (2.1.3.1) O: analizira vzroke in posledice migracij, ki so povezane z Afriko; O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Afrike. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Afrike ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večje reke in jezero, otok in polotok, zaliv, morje ter oceana; » našteje aktualne izzive, s katerimi se soočajo v Afriki, in predlaga možne rešitve; » opiše povezavo med naravnimi viri in gospodarskim razvojem Afrike. TERMINI ◦ namakalno poljedelstvo ◦ samooskrbno poljedelstvo ◦ plantaža ◦ kolonializem ◦ širjenje puščav DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Pri usvajanju cilja »s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Afrike«, glede na tematiko, svetujemo, da po učiteljevem izboru učenci ob zemljevidu imenujejo do največ tri afriške države. Učitelj naj umešča tudi vsebine o kriznih žariščih, zavarovanih območjih v Afriki in pomenu Sueškega prekopa. Pri vsebini o izzivih učitelj uporabi svetovne zemljevide, kjer so za vse države prikazani uradni podatki o BDP na prebivalca, povprečni življenjski dobi prebivalca, povprečnem številu let šolanja na prebivalca, aktivnimi ali polpreteklimi vojaškimi spopadi; te podatke nato primerjamo z afriškimi državami. Iz tega sklepamo o ključnih izzivih, s katerimi se sooča prebivalstvo Afrike, ter njihovih posledicah, ki se odražajo tudi v Evropi. 90 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učitelj tudi omeni nove, zelene tehnologije, ki jih uporabljajo gospodarsko razvite/bogate države in temeljijo na 520 izkoriščanju in uničevanju okolja drugih držav. Izpostavi tudi količino odpadkov, ki jih gospodarsko razvite države 2.7 pošiljajo v Afriko, zaradi česar se na določenih območjih soočajo z ekološko krizo..22 Svetujemo, da pri obravnavi Afrike učitelj ne izpostavlja zgolj negativnih vidikov, temveč tudi omeni doprinos Afrike k razvoju (gospodarskem, kulturnem) na drugih celinah. Tako lahko na primer učitelj izpostavi vpliv Afrike na glasbenem področju (glasbene zvrsti, ki imajo izvor v Afriki, npr. jazz, blues, reggae), na gospodarskem področju (kritične mineralne surovine iz Afrike so med drugim omogočile tudi gospodarski razvoj v Evropi). Priporočene dejavnosti Učenci lahko izdelajo maketo reliefnega zemljevida Afrike in na njem poimenujejo večje naravnogeografske enote. Na podlagi izdelane makete sklepajo o drugih naravnih in družbenih značilnostih celine. Na podlagi zemljevida držav (politični zemljevid Afrike) lahko poteka razgovor o vzpostavitvi državnih meja v Afriki (ravne črte), kolonializmu in posledicah le-tega za afriško prebivalstvo (npr. medetnični spori). Učenci lahko raziščejo vzroke in posledice tropskih bolezni. Pripravijo plakate oz. predstavitve. Učenci lahko raziščejo, katere rude so v Afriki gospodarsko zanimive in katere izvažajo na druge celine (npr. kobalt – 70 % kobalta, ki ga države potrebujejo za baterije v električnih avtomobilih, nakopljejo v DR Kongo). Predlagamo, da učitelj redno sledi spletnemu mestu MMC RTV SLO (https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/173250864), kjer na podstrani tuji dokumentarci objavljajo zanimive, poučne vzgojno-izobraževalne dokumentarne filme o različnih izzivih na celinah, tudi v Afriki. Vsak učenec lahko izbere eno afriško državo in pripravi kratko predstavitev o njenih naravno- in družbenogeografskih značilnostih. Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » migracija: DKE, ZGO; » človekove pravice, kultura sobivanja: DKE; » reliefni zemljevid: LUM, TIT. 91 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / POLARNI OBMOČJI / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: spoznava geografsko lego in pogoje za življenje v polarnih območjih; O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive polarnih območij. (5.3.1.1 | 2.2.1.1 | 2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Arktike in Antarktike ter sklepa o pogojih za življenje; » sklepa o pomenu polarnih območij. TERMINI ◦ Arktika DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Cilj »s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive polarnih območij« učitelj uresničuje preko vpliva podnebnih sprememb na spreminjanje območja, nasloni se na željo po upravljanju in političnem nadzoru ter posledično gospodarskem izkoriščanju naravnih virov. Hkrati učitelj predstavi pomembnost raziskovalnih postaj. V okviru polarnih območij lahko učitelj ali ponovi nastanek polarnega dne in noči ali pa strokovna termina prvič razloži, če presodi, da ju učenci namesto pri skupini ciljev Gibanje Zemlje lažje ali bolje usvojijo pri tej skupini ciljev. Priporočene dejavnosti Učitelj lahko predvaja animacijo krčenja morskega ledu na območjih Antarktike in Arktike. Učitelj lahko razloži, kakšna je razlika med ledeno goro in ledeno ploskvijo oziroma zaledenelim morjem ter zakaj taljenje ledenih ploskev ne vpliva na dvig svetovnega morja, taljenje ali drsenje celinskih ledenikov v morje pa. Učitelj lahko poveže Labradorski morski tok (Severna Amerika) in gibanje ledenih gor s potopitvijo Titanika. 92 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci lahko spoznavajo pomen raziskovanj na Antarktiki. Spoznajo lahko različne raziskovalne postaje, pomen 520 raziskovalnega dela. Spoznavajo lahko pomen Antarktike kot edine celine, ki ne pripada nobeni državi, ampak 2.7 na njej predvsem potekajo raziskovanja različnih držav. Učitelj lahko tudi izpostavi, da je leta 2019 Slovenija .22 podpisala Pogodbo o Antarktiki, s čimer je postala članica tega mednarodnega sporazuma. Učitelj lahko učencem predstavi zgodbo o boju za osvojitev Južnega tečaja (Scott, Amundsen). Izpostavi težke razmere raziskovalcev in pomen osvajanja tečajev za nekatere države (Norveška, Velika Britanija). Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » odkritje in raziskovanje polarnih območij: ZGO. 93 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE / 5 2 0 2 I. . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Učne ure, v katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelji načrtujejo v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji, ali pa jih poljubno umesti v preostale teme učnega načrta za 3. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: 94 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » aktivnem državljanstvu, kjer učenec privzema odnos do človekovih pravic, razvija veščine etične refleksije, 52/ državljanske drže in kritičnega mišljenja; 0 2 . 7 » telesni dobrobiti, kjer učenec spoznava in udejanja pravilno gibanje, sprostitev; 2. 2 » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, obvladovanjem nepredvidenih situacij, sodelovanjem in izkustvenim učenjem; » ukrepanju za trajnostnost, kjer se učenec zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni. (1.2.5.1) (2.1.3.1) (2.3.3.1) (2.4.2.1) (3.2.1.1) (3.2.1.3) (5.3.1.1) Prav tako so v tej temi v cilje umeščeni skupni cilji s področja digitalne kompetentnosti s poudarkom na: » upravljanju svoje digitalne identitete, kjer učenec varuje svoj ugled in dela s podatki v različnih digitalnih okoljih; » reševanju problemov na področju digitalne tehnologije, kjer učenec kreativno uporablja tehnologije za ustvarjanje znanja. Učitelj si pri uresničevanju pomaga z dokumentom https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4avjm3j (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4avjm3j) (do ravni 4) in https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/88pa0ty (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/88pa0ty) (do ravni 2). (4.5.3.1) (4.2.6.1) Učitelj je avtonomen, da lahko navedene skupne cilje umesti v druge cilje tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE I. CILJI Učenec: O: se uri v osnovah geografskega opazovanja in raziskovanja v izbrani pokrajini; O: pri geografskem raziskovanju uporablja različne pripomočke in aplikacije; (4.2.6.1 | 4.5.3.1) 95 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / O: / uporablja metode geografskega raziskovanja; 52 (3.2.1.3) 0 2 . 7 O: . s pomočjo različnih virov zbira informacije; 2 2 O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (2.4.2.1 | 5.3.1.1 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira in poimenuje osnovne geografske značilnosti pokrajine; » interpretira in vrednoti podatke, pridobljene z različnih virov; » uporabi metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ opazovanje ◦ orientacija ◦ merjenje ◦ kartiranje ◦ intervju DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Temi je namenjenih 5 pedagoških ur. Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci neposredno v pokrajini spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Glavni in najpomembnejši namen je, da se učenci preizkusijo v osnovnih metodah geografskega raziskovanja pokrajine, s čimer spoznajo naravo geografovega dela. Ključno je, da se učenci zavedo, da je biti geograf poklic, ki ne zajema zgolj poučevanja. Učenci v tej skupini ciljev čim bolj neposredno in celostno dojamejo pokrajino kot rezultat součinkovanja pokrajinskih sestavin in značilnosti, njene ekološke omejitve in pomen preudarne rabe pokrajine. Poudarek je na izkustvenem učenju. Učenci raziskujejo na terenu, na prostem. Z metodo neposrednega opazovanja v okviru proučevanja je smiselno izbrati tolikšno območje, ki ga učenci lahko neposredno opazujejo. Učence predvsem uvajamo v geografsko opazovanje, jih usmerjamo na tiste pojave, ki  nam v pokrajini največ povedo in ob katerih lahko sklepamo na manj vidne pojave, procese. Učenci pridobijo teoretično osnovo, s katero povežejo in razložijo ugotovitve, saj se šele s tem posamezne izkušnje spremenijo v uporabno znanje. 96 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Namen terenskega dela je, da učenci: 5202. » samostojno opazujejo pokrajinsko sestavino, jo opišejo;7.22 » razložijo pokrajino kot rezultat součinkovanja vseh pokrajinskih sestavin in značilnosti; » razložijo spremembe posamezne sestavine v pokrajini in njihovo soodvisnost; » pojasnijo razlike med posameznimi območji pokrajine; » se urijo v uporabi različnih prostorskih tehnologij, s katerimi merijo različne kazalnike; » se urijo v  komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; » razvijajo kritično geografsko razmišljanje; » razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju; » razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje; » se urijo v uporabi besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost); » se urijo v komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; » razvijajo komunikacijske, socialne, miselne in praktične veščine za raziskovanje geografskih pojavov in procesov; » kritično geografsko razmišljajo (zaznajo ključne geografske probleme in poiščejo vzročno-posledično sovplivanje naravnih in družbenih procesov v pokrajini); » vrednotijo protislovja v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta, obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije; » povezujejo različne vidike izobraževanja, na primer spoznavni, čustveni, etični, estetski in motorični. Osnovna priporočila za geografsko raziskovanje Vsak učitelj ga opravi na način, ki je na določeni šoli izvedljiv (finančno, organizacijsko, izvedbeno). Realizira se lahko kot samostojni terenski dan, lahko je vključeno v dneve dejavnosti ali v ekskurzijo, lahko pa se izvede kot več med seboj ločenih posameznih ur. Učitelj lahko geografsko raziskovanje vključi v učni proces tudi tako, da izvede del učne ure na terenu, s čimer poskrbi za svoje in za zdravje učencev. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Vsebine geografskega raziskovanja si izbere učitelj sam, glede na lastne zmožnosti (izvedbene in finančne). Praviloma se vsebine navezujejo na cilje in standarde v tekočem letu razreda, ni pa nujno. Prav tako je priporočljivo, da se metode in načini izvedbe razlikujejo med vsemi štirimi leti, da učenci spoznajo kar največjo paleto različnih metod geografskega raziskovanja. 97 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Na primer: orientacijo s kompasom v naravi je najbolj logično izvesti v 6. razredu, ko se te vsebine obravnavajo 520 pri pouku ter se pri raziskovanju praktično nadgradijo v pokrajini. Vendar pa se lahko izvede tudi v višjih 2.7 razredih, v bolj naprednih oblikah, z digitalnimi in drugimi orodji. Lahko se izvede tudi dvakrat, prvič osnovno in .22 drugič kasneje bolj napredno. Vsakič pa je potrebno poudariti, v katerih poklicih in zakaj so takšna znanja nujno potrebna in kakšna je pri tem vloga geografije. Način ocenjevanja si izbere učitelj sam, bodisi so standardi znanja vključeni pri pisnem ali ustnem ocenjevanju znanja bodisi kot izdelek, ki ga učenec pripravi v šoli. Kriterije za ocenjevanje si postavi vsak učitelj sam. Priporočene dejavnosti Kakor je bilo navedeno predhodno, so ideje in predlogi neposredno povezani s cilji in standardi posameznega razreda, vendar se lahko poljubno izvedejo v kateremkoli razredu. Vsi predlogi se lahko izvedejo v neposredni bližini šole, v domačem naselju ali kraju, ki ga obiščejo med strokovno ekskurzijo. Orientacija na zemljevidu » Z zemljevidom in kompasom določijo strani neba, objekte in pojave v naravi, spoznajo azimut (slednje višji razredi). Npr. uporaba zemljevida v pokrajini tako, da brez kompasa, le ob pomoči tistega, kar učenec vidi okoli sebe, pravilno orientira zemljevid ali poišče točko stojišča na zemljevidu, stavbam določa stranice in lego glede na strani neba, npr. severna stena, podolgovata zgradba, ki leži v smeri zahod–vzhod, prepoznava reliefne oblike, ki jih vidi pred sabo v bližini ali v daljavi, riše skico površja ali izdeluje preprost zemljevid pokrajine, v pokrajini prepoznava vodne vire in nanje vezano izrazoslovje, npr. loči med reko, potokom, izvirom, izlivom, določi levi/desni breg reke, levi/desni pritok, opazuje ekosistemski pomen vode v pokrajini in opazuje njeno onesnaženje ipd. » Se gibljejo v izbrani smeri (lov za zakladom). » Posredno določajo sever in ugotavljajo nezanesljivost metod. » Orientacijo lahko učitelj nadgradi z digitalnimi pripomočki in aplikacijami z zemljevidi. Učenci spoznajo beleženje lastne lokacije (GPS/GNSS), digitalne zemljevide (in njihove nastavitve), iskanje in brskanje po digitalnih zemljevidih, pridobivanje dodatnih informacij, znajo uporabljati digitalno navigacijo itd. » S pomočjo tematskih zemljevidov (tiskanih in digitalnih) spoznavajo lastnosti in pojave v pokrajini, ki jih je na prvi pogled težje prepoznati (npr. geološki zemljevid). » Iščejo konfluence ob pomoči Uporabne geografije (razlaga sistema poldnevnikov in vzporednikov). » Učitelj z aplikacijo Actionbound pripravi orientacijski pohod v lokalnem okolju. Zgradba Zemlje in tektonika » Obiski rudnikov in drugih nahajališč naravnih virov (kamnolomi, gramoznice itd.), Vulkanije, Geološkega zavoda, Dovžanove soteske, razstave mineralov itd., kjer učenci spoznajo raziskovanje kamnin in procesov, ki so oblikovali in/ali še oblikujejo Zemljino površje. » V pokrajini s pomočjo (poenostavljenega) geološkega zemljevida (npr. na Uporabni geografiji) in aplikacije Kamencheck poiščejo in prepoznajo kamnine in skušajo razložiti, kako to vpliva na pokrajino in njene sestavine. 98 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Naravni viri 5202. » V okolici šole poiščejo in kartirajo lokacije, kjer so v preteklosti (ali še danes) izkoriščali naravne vire. 7.2 Skušajo odkriti, zakaj so bile opuščene.2 » Poseben poudarek naj bo na obnovljivih naravnih virih. Kje jih izkoriščajo, kako, kakšne so možnosti za dodatno koriščenje? Kako je s tem opremljena šola? Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja V kateremkoli delu pokrajine lahko z opazovanjem, kartiranjem, risanjem skic itd. prepoznavajo različne osnovne reliefne oblike ter razgibanost/nerazgibanost površja ter jih povežejo z nekaterimi procesi (npr. vodotoki) in življenjem človeka in njegovimi prilagoditvami (npr. kmetijstvo, rekreacija, turizem …). Vodovje » Obisk Morske biološke postaje, ARSO itd., kjer učenci spoznajo raziskovanje voda. » Popis in opis posameznih vodnih teles in virov (Uporabna geografija), merjenje osnovnih fizikalno- kemijskih parametrov kakovosti vode (uporaba različnih kovčkov, ki omogočajo preproste meritve in njihovo interpretacijo), obisk vodomerne postaje. Prepoznavanje in ugotavljanje pomena za naravo in človeka. » Prepoznavanje, iskanje, popis in kartiranje možnih onesnaževalcev vodnih virov. Ugotavljanje negativnega vpliva in posledic tako za vodno telo kot za ekosistem. Podnebje in podnebne spremembe » Obisk ARSO ali najbližje meteorološke postaje oz. vremenske hišice. S tem spoznajo osnovna merjenja vremena in delo meteorologov, klimatologov in klimatogeografov. » Izdelajo svojo vremensko hišico oziroma sami beležijo vreme in opazujejo vremenske pojave. Opazovano skušajo povezati z vremenom in podnebjem. » Ugotavljajo in računajo ogljični odtis šole. » Iščejo in kartirajo dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim spremembam, ter oblikujejo predloge za izboljšavo. Opazujejo posledice poplav ali visoke plime (pogostost, intenzivnost), presahnitev vodnih virov. Rastlinstvo » Obisk botaničnega vrta, gozdnih učnih poti, gozdarskega inštituta, kjer lahko spoznajo rastlinske vrste v naravi ter se učijo o prepoznavanju vrst, vplivih na ekosistem in se seznanijo z delom npr. gozdarjev in biogeografov. » S slikovnimi ključi/spletnimi aplikacijami skušajo prepoznati različne in pogoste rastlinske vrste in ugotoviti, zakaj prav te rastejo na določeni lokaciji (razlike med prisojno in osojno stranjo pobočja, ravnino in vzpetim delom, ob vodi in v določeni oddaljenosti). Ali obratno, na podlagi literature skušajo poiskati tiste (indikatorske) vrste, ki zelo očitno odražajo določene sestavine pokrajine. Na podlagi prepoznanih in najpogostejših vrst skušajo poimenovati rastlinsko obliko (kakšen gozd uspeva na določeni lokaciji). 99 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Primerjajo biotsko pestrost (biodiverziteto) v različnih delih naselja, pokrajine … 52/ 0 » .2 Iščejo in prepoznavajo užitne, zdravilne, strupene, zaščitene itd. rastlinske vrste. 7 . 2 » 2 Opazujejo in beležijo poškodovanost rastlinstva ter poskušajo najti vzrok (onesnaževanje, bolezni, napadi škodljivcev …). » Opazujejo in kartirajo procese zaraščanja ali krčenja naravnega rastlinstva. » Kartirajo in prepoznavajo tujerodne in invazivne rastlinske vrste (Uporabna geografija). Spoznavajo škodljive učinke. Izoblikujejo predloge za odstranjevanje ali omejevanje. V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. » Tudi pri proučevanju prsti si lahko pomagamo z različnimi kovčki, ki vsebujejo reagente za kemične analize prsti. Prsti/tla » Obisk institucije, kjer raziskujejo prsti/tla (CPVO, KIS, GOZDIS, oddelek za geografijo); tam spoznajo delo v laboratorijih, spoznajo ali opravijo osnovne analize v laboratoriju, delo pedologov in pedogeografov. Možen tudi obisk bližnje kmetije, kjer spoznajo vpliv kmetijstva na prsti, kako na kmetiji skrbijo za prsti, kakšne težave imajo in kakšne ukrepe izvajajo. » Terensko delo omogoča številne analize, meritve in opazovanja, na podlagi katerih spoznamo lastnosti prsti, posamezne procese in vplive na naravno rastlinstvo ali kulturne rastline. Predvsem je pomembno, da meritev ne izvajamo zaradi meritev samih, ampak jih povezujemo z naravnimi dejavniki (zakaj so takšne lastnosti prsti). V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. Med primerna terenska merjenja lahko štejemo: » ogled in prepoznavanje horizontov in debeline prsti; » barvo; » teksturo in skelet; » strukturo in obstojnost; » organsko snov in obliko; » reakcijo in delež karbonatov; » prekoreninjenost, biološko aktivnost; » nabiranje vzorcev iz posameznih horizontov; lahko se izdela pomanjšan profil iz naravnega gradiva ali izris profila, ki ga pobarvamo s samimi prstmi; » iskanje degradacijskih procesov (erozija, onesnaženje, prekrivanje in pozidava). Kmetijstvo » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo lokalne pridelovalce hrane in njihovo ponudbo. 100 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Vzpostavitev šolskega ekovrta in delo na njem (lahko je povezano tudi z vsebinami kmetijstva in pridelave 52/ varne/lokalne hrane …). 0 2 . 7 Poselitev in prebivalstvo 2. 2 » Obisk institucije, ki se ukvarja z načrtovanjem prostora (občinske pisarne, razni inštituti ali biroji), kjer spoznajo raziskovalne metode načrtovanja prostora ter delo geografov in načrtovalcev. » V domačem kraju prepoznavajo in kartirajo območja (s potencialno) veliko/majhno gostoto prebivalstva/pozidave in najdejo vzroke za takšno stanje. Poiščejo območja in najdejo razloge, zakaj nekateri deli niso poseljeni. » V domačem kraju opazujejo in prepoznavajo razlike med različnimi deli naselja, npr. središče/obrobje, mestno/podeželsko. » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: » lokalnih znamenitostih; » predlogih za boljši kraj. Promet » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: » varni poti v šolo in nevarnih točkah; » ovirah za gibalno ovirane. » Učenci lahko štejejo promet na različnih točkah okoli šole in ugotavljajo vroče prometne točke, razloge za razlike … Gospodarstvo » Kartirajo in beležijo različne dejavnosti in prepoznavajo, ali imajo določeni deli naselja posebne/prevladujoče funkcije: poselitev, storitev, proizvodnja itd. Primerjajo različne dele bližnje okolice med seboj. » Ugotavljajo, kako je gospodarski razvoj (npr. turizem, industrija) vplival na spremembe v pokrajini. » Skušajo najti vire, ki prikazujejo pokrajino v preteklosti, in jih primerjajo z današnjo podobo. Poskušajo posneti enako fotografijo (ista lokacija, isti pogled) in naredijo primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Iz tega lahko nastane razstava. Lahko tudi opravijo intervjuje s starejšimi prebivalci, ki znajo opisati pretekle razmere. » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo določene dejavnosti, povezane z gospodarstvom, in o njih razpravljajo. » Poiščejo razloge za nastanek t. i. funkcionalno razvrednotenih območij (degradacija prostora) in za njihovo opustitev, kakšni so negativni vplivi itd. » S predlogi za boljši gospodarski razvoj kraja opozorijo na pomanjkljivosti v domačem kraju. 101 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Zavarovana območja 5202. Poiščejo (lahko uporabijo različne spletne vire in mesta z zemljevidi) lokacije naravne in kulturne dediščine, 7.2 zavarovanih objektov itd. Predlagajo nove, ki bi jih lahko uvrstili na seznam lokalnega ali šolskega pomena, na 2 podlagi katerih bi učenci lahko spoznavali domači kraj. Naravne nesreče Ob pomoči Atlasa naravnih nesreč (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmruqnj) obiščejo najbližjo lokacijo naravne nesreče in ugotovijo nevarnosti, razloge za pojav, posledice za naravo in človeka, kaj bi lahko naredili, da bi preprečili nesrečo, možnosti ponovitve, ali je povezana s podnebnimi spremembami itd. Splošne dejavnosti » Obisk geografske in/ali druge raziskovalne institucije ali oddelka, sedeža nevladne organizacije itd. » Obisk lokalnih (občinskih), državnih (ministrstva) in evropskih institucij, kjer so zaposleni geografi, ter spoznavanje dela in poklica geografa. » Obisk zemljepisnega, prirodoslovnega, etnološkega itd. muzeja ali poljubne tematske razstave z geografsko vsebino, kjer pridobljeno znanje povežejo s poklicem geografa. Učenci spoznavajo preproste metode geografskega raziskovanja (opazovanje, orientacija, merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature) na terenu. Izbrano pokrajino raziskujejo z opazovanjem, risanjem, branjem zemljevidov. Spletno mesto Uporabna geografija (gradiva s seminarjev Uporabne geografije) učitelju nudi: » ekskurzije z učnimi listi, dejavnostmi itd.; » spletne aplikacije za terenski vnos in pregledovalnike rezultatov; » terensko uporabo iskalnika po zemljevidih. Za pomoč pri pripravi na geografsko raziskovanje priporočamo različne vire in literaturo (v prilogi). Če učitelj pri opisu rezultatov geografskega raziskovanja uporablja tudi druge vire, ki imajo posebne avtorske pravice, naj učence opozori na spoštovanje in ustrezno uporabljanje pravice intelektualne lastnine. Medpredmetno povezovanje Npr.: » terensko delo: NAR, » dejavniki v okolju: NAR. 102 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / EVROPA KOT CELINA / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME V uvodni temi Evropa na zemljevidu učenci urijo svoje spretnosti v branju različnih zemljevidov Evrope, s čimer jo glede na predznanje umestijo na svetovni zemljevid, hkrati pa se seznanijo z imeni in lego evropskih držav. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, zaradi nove terminologije, umeščata tudi v to temo. (1.1.2.2) EVROPA NA ZEMLJEVIDU CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida sveta spoznava geografsko lego Evrope; O: s pomočjo zemljevida Evrope in drugih virov prepoznava evropske države. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA 103 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenec: 5202. » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Evrope ;7.22 » na zemljevidu pokaže in imenuje vse države Evrope. TERMINI ◦ obmorska država ◦ celinska država DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila S ciljem »s pomočjo zemljevida sveta spoznava geografsko lego Evrope« se učenci urijo v orientaciji na zemljevidu, hkrati pa se oprejo na svoje predznanje o sistemu vzporednikov in poldnevnikov. Učitelj naj pri standardu za MSZ vrednoti tudi mejo med Evropo in Azijo, ki pa naj ne bo preveč podrobna (dovolj, da se izpostavijo ključne naravnogeografske enote ali vodne površine). Za dosego drugega cilja naj učitelj uporablja različne zemljevide (politične in splošne). Učitelj naj bo pozoren na pravilen zapis zemljepisnih imen. Poznavanje držav lahko navezuje tudi na njihova glavna mesta, a jih ne ocenjuje. Priporočene dejavnosti Za lažje utrjevanje imen držav in obmorskih/celinskih držav (lahko tudi glavnih mest) učitelj pripravi igro s kartami. Učenci iščejo pare: ime in obmorska/celinska država; ime in glavno mesto. Učenci odigrajo igro, kjer prvi učenec pove ime države, drugi pa ime glavnega mesta te države. Če je odgovor pravilen, drugi učenec pove ime države, prvi pa ime glavnega mesta. Če je odgovor napačen, učenec izpade iz igre. Učitelj lahko uporabi tudi aplikacijo Geoguesser, s katero učenci ugotavljajo državo, mesto. Učitelj lahko pripravi zanimivosti držav. Učencem prebere zanimiva dejstva, na podlagi splošnega zemljevida pa učenci ugotavljajo, za katero državo gre. Učitelj poda koordinate določenih mest na zemljevidu, učenci pa z atlasom določijo, katero mesto se nahaja na teh koordinatah. Dejavnost vključuje utrjevanje znanja o vzporednikih in poldnevnikih. Učenci lahko izberejo državo v Evropi, zberejo podatke o njej iz različnih virov (knjige, internet, intervjuji) in pripravijo poročilo ali predstavitev ter jo delijo s sošolci. 104 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI EVROPE . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Tema obsega skupine ciljev Površje, Podnebje in rastlinstvo ter Naravni viri. Osnovni namen teme je, da učenci celostno spoznajo poglavitne naravnogeografske značilnosti Evrope. Pomembno je, da učenci razumejo medsebojno povezanost dejavnikov ter njihov vpliv na življenje človeka v pokrajini in na gospodarstvo. Ob tem je smiselno navezovanje na lokalno ali aktualno problematiko, ki se navezuje na obravnavane cilje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj se ob usvajanju vsebin navezuje na naravnogeografske enote (oz. ostale, ki so zapisane spodaj) in tako posamezne značilnosti (naravne in kasneje družbene) umešča na zemljevid. Pri skupini ciljev Površje je določen seznam naravnogeografskih enot, večjih rek, polotokov, otokov in otočij, morij in oceanov za minimalni standard znanja: » Skandinavski polotok, Pirenejski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok; » Britansko otočje, Islandija, Korzika, Sardinija, Sicilija, Kreta; » Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo, Skandinavsko gorstvo, Ural, Evropska sredogorja; » Panonska nižina, Vzhodnoevropsko nižavje; » Ren, Donava, Volga; » Sredozemsko morje, Jadransko morje, Črno morje, Severno ledeno morje/Arktični ocean, Atlantski ocean. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: 105 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija 52/ sporazumevalne zmožnosti; 0 2 . 7 » sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne 2. 2 povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi; » zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer učenec razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive; » vključevanju in aktiviranju materialnih virov, vključno s finančno in ekonomsko pismenostjo, kar učenec udejanja ob podpori učitelja z raznolikimi dejavnostmi za reševanje izbranih nalog; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in sodelovanjem pri dejavnostih, ki vodijo k rešitvi problema; » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju. (1.1.2.2) (2.2.1.1) (2.3.1.2) (3.3.5.3) (5.2.3.1) (5.3.5.3) Prav tako so v tej temi v cilje umeščeni skupni cilji s področja digitalne kompetentnosti s poudarkom na: » varnosti in varovanju okolja na področju digitalne tehnologije, kjer se učenec zaveda vplivov digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. Učitelj si pri uresničevanju pomaga z dokumentom https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8hz9fn4 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8hz9fn4) (do ravni 4). (4.4.4.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. Učitelj je avtonomen, da lahko navedene skupne cilje umesti v druge cilje tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. POVRŠJE EVROPE 106 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: .2 7 . O: 2 s pomočjo zemljevida in drugih virov 2 opisuje raznolikost površja Evrope; (1.1.2.2) O: na izbranih primerih razume nastanek različnih reliefnih oblik v Evropi. STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu pokaže in imenuje določene polotoke, otočje, otoke, naravnogeografske enote, večje reke Evrope ter morja in oceana; » na izbranih primerih razloži nastanek različnih reliefnih oblik v Evropi in jih umesti v zemljevid; » opiše delovanje ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje površja; » na zemljevidu pokaže pomembnejša vulkanska območja; » opiše nastanek visokih in nizkih obal ter ovrednoti njihov pomen za prebivalstvo in gospodarstvo. TERMINI ◦ staro nagubano gorovje ◦ mlado nagubano gorovje ◦ rečna dolina ◦ erozija ◦ akumulacija ◦ poledenitev ◦ ledenik ◦ ledeniška dolina ◦ ledeniško jezero ◦ fjord ◦ klif ◦ polder ◦ gejzir DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Cilji in standardi te skupine ciljev se smiselno dopolnijo in nadgradijo glede na cilje teme Planet Zemlja. V tej temi so navedeni strokovni termini kot dopolnilo tistim, ki naj bi jih učenec že poznal iz 6. razreda, hkrati pa je ta skupina ciljev ključna za utrjevanje že usvojenega znanja. Učenec standard »na izbranih primerih razloži nastanek različnih reliefnih oblik v Evropi« dosega tako, da npr. na primeru Alp poveže tektoniko z nastankom mlado nagubanih gorovij ter doda še znanje o ledeniškem reliefu. Pri osnovnih tipih obal se učitelj osredotoči le na tipe nizkih in visokih obal, ki so opredeljeni v strokovnih terminih. Priporočene dejavnosti Učenci lahko oblikujejo maketo reliefnega zemljevida Evrope, na njem poimenujejo večje naravne enote in sklepajo, kako naravne enote vplivajo na druge naravne in družbene značilnosti celine. 107 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Pri spoznavanju reliefnih oblik lahko učitelj uporabi makete reliefnih oblik, ki so jih učenci izdelali v 6. razredu. 520 Makete reliefnih oblik učenci umestijo na ročni zemljevid Evrope in jih poimenujejo.2.7.2 Posledice ledenika in izoblikovanosti ledeniškega reliefa lahko učitelj obravnava ob pomoči peskovnika in 2 ledene kocke. Na ta način se lahko prikaže preoblikovanje rečne doline v ledeniško dolino, nastanek ledeniškega jezera, tudi ledeniške morene. Vulkanizem se lahko obravnava z izvedbo eksperimenta (izvedba zapisana v 2. VIO) – izbruh vulkana. Za prikaz razmikanja tektonskih plošč in posledic lahko učitelj uporabi izobraževalne filme. Npr. https://www.youtube.com/watch?v=AHi_J2Faeoo prikazuje, kako je nastala Islandija. Proces gubanja lahko prikažemo z več brisačami, ki jih z ene in druge strani stiskamo skupaj, ali pa z dvema kupoma atlasov sveta. Visoke in nizke obale učitelj prikaže s peskovnikom – oblikuje klif in nizko obalo in na podlagi prikazanega učenci sklepajo o vplivu obal na poselitev in gospodarstvo (npr. turizem, pristanišča). Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid celine ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » izdelava maket: LUM. 108 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: razume dejavnike, ki vplivajo na podnebje Evrope; O: interpretira klimograme in tematske zemljevide, povezane s podnebjem Evrope; O: sklepa o vplivu podnebja na življenje ljudi v Evropi; O: ugotavlja dejavnike, ki vplivajo na nastanek rastlinskih višinskih pasov. STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje in razloži dejavnike, ki imajo največji vpliv na podnebje Evrope; » s pomočjo slikovnega gradiva, klimogramov ali zemljevidov sklepa o značilnostih podnebja in rastlinstva; » sklepa o možnostih za življenje ljudi v posameznih podnebnih tipih; » razloži vpliv spremembe nadmorske višine na rastlinstvo v Alpah. TERMINI ◦ Severnoatlantski morski tok ◦ oceansko podnebje ◦ celinsko podnebje ◦ sredozemsko podnebje ◦ hladno podnebje ◦ gorsko podnebje ◦ listnati gozd ◦ mešani gozd ◦ iglasti gozd ◦ stepsko rastlinstvo ◦ sredozemsko rastlinstvo ◦ tajga ◦ tundrsko rastlinstvo ◦ rastlinski višinski pasovi ◦ ruševje DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj navezuje cilje v tej skupini ciljev na predznanje, pridobljeno v skupini ciljev Podnebje, ki se obravnava predvidoma že v 7. razredu. Od tipov podnebij se pri Evropi na novo uvaja gorsko podnebje in njemu pripadajoči rastlinski višinski pasovi. Učenci znanje o podnebjih in rastlinstvu ter veščine branja klimogramov nadgradijo z interpretacijo in vrednotenjem vpliva podnebij na kakovost življenja v Evropi. Priporočene dejavnosti Glede na to, da so učenci že usvojili veščine branja klimogramov, lahko učitelj pripravi klimograme različnih podnebij, ki jih morajo učenci pravilno umestiti na stenski zemljevid. Glede na značilnosti, ki jih lahko razberejo 109 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / iz klimograma, lahko sklepajo tudi o tipičnem rastlinstvu v pokrajini. Učitelj lahko pripravi različne slike 520 tipičnega rastlinstva, ki ga morajo učenci pravilno povezati z značilnim klimogramom in oboje pravilno umestiti 2.7 na zemljevid..22 Učenci lahko med tehniškimi ali drugimi dnevi dejavnosti izdelajo maketo rastlinskih višinskih pasov. Na njej prikažejo posamezne rastlinske pasove ter gozdno mejo v Alpah. Pri spoznavanju sredozemskega podnebja lahko učitelj učencem prinese nekaj tipičnih rastlinskih vrst – limonovec, oljka, rožmarin, sivka ... Medpredmetno povezovanje Npr.: » klimogrami: MAT, LUM. 110 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / NARAVNI VIRI EVROPE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: spoznava pojem naravni vir; (1.1.2.2) O: s pomočjo različnih virov raziskuje pomen naravnih virov za razvoj Evrope; (2.2.1.1 | 5.2.3.1 | 5.3.5.3) O: krepi zavedanje, da so naravni viri omejeni in je potrebno z njimi skrbno ravnati. (2.3.1.2 | 3.3.5.3 | 4.4.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida našteje naravne vire Evrope; » sklepa, kako je raba naravnih virov vplivala na razvoj Evrope in njeno okolje; » s posameznimi primeri pojasni pomen naravnih virov za prebivalstvo in gospodarstvo. TERMINI ◦ obnovljiv naravni vir ◦ neobnovljiv naravni vir ◦ prst ◦ rudno bogastvo ◦ kritična mineralna surovina ◦ sončna energija ◦ vetrna energija ◦ geotermalna energija ◦ fosilno gorivo ◦ nafta ◦ zemeljski plin ◦ biomasa ◦ degradacija okolja DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Svetujemo, da učitelj cilje te skupine ciljev čim bolj navezuje na cilje iz skupine ciljev Površje Evrope ter Podnebje in rastlinstvo Evrope. Učitelj naj jih smiselno vzročno-posledično povezuje. Učitelj naj nadgrajuje znanje učencev o virih snovi iz predmeta naravoslovje (skupina ciljev Viri snovi so v atmosferi, litosferi, hidrosferi in biosferi). Učenci prepoznajo tudi prsti kot pomemben naravni vir. Učitelj naj se pri prsteh osredotoči na njihove funkcije, saj so življenjski prostor, shranjujejo ogljik, uravnavajo podnebje in poplave, čistijo vodo in zadržujejo strupene snovi in so pomembne za uspevanje rastlinstva. Kjer pa naravni dejavniki ne omogočajo kmetijstva, se pojavlja naravno rastlinstvo. Prsti kot pomemben naravni vir je potrebno varovati pred erozijo, onesnaženjem in 111 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / pozidavo. Največje pozornosti glede ohranjanja prsti bi morala biti deležna pomembna kmetijska območja (npr. 520 Padska, Panonska nižina), kjer so prsti dovolj globoke in ravno površje omogoča strojno obdelavo.2.7.2 Učitelj naj izpostavi vlogo naravnih virov, ki je zgodovinsko pomembna za razvoj Evrope. Hkrati se naj navezuje 2 na dejavnike, ki so vplivali na razvoj gospodarstva (kolonializem in neokolonializem – odvisnost od virov drugih celin). Kritične mineralne surovine so surovine, ki so ali ključnega pomena za evropski visokotehnološki sektor gospodarstva (zelena tehnologija, pametne naprave, vesoljska in vojaška industrija in podobno) ali pa je preskrba Evropske unije s temi surovinami odvisna od rudarjenja in dobave iz ene ali peščice držav izven Evropske unije (držijo monopol). Če za posamezno surovino veljata obe trditvi, je surovina uvrščena na aktualni seznam. Pri preskrbi iz drugih držav je izjemnega pomena, da je skoncentrirano rudarjenje ali predelava v tej državi, politična stabilnost te države ter socialne razmere in ekološki standardi, ki veljajo pri pridobivanju (EU zahteva uveljavitev ekoloških standardov pri pridobivanju surovin za EU). EU v teoriji zahteva uveljavitev ekoloških standardov pri pridobivanju surovin za EU, praksa pa je drugačna. Amnesty International npr. opozarja na resna zdravstvena tveganja za otroke in odrasle delavce v rudnikih kobalta v Demokratični republiki Kongo (DRK). Vira RTV356. Boj za kobalt (dokumentarni film) in https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mlk5dmz, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lf561ws. Povezava do uradnega seznama kritičnih mineralnih surovin: Critical raw materials - European Commission (europa.eu) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2sa9xtm). Povezava do spletnega mesta, ki je namenjeno učiteljem za lažje poučevanje o tej temi : RM@Schools – Raw Materials and Circular Economy (cnr.it) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z7on24x). Učitelj si lahko za lastno razumevanje vsebine prebere še članek https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l0gwmiy. Priporočene dejavnosti Učitelj izbere poljuben izdelek, ki se vsakodnevno uporablja. Učenci ugotavljajo, kateri naravni viri so potrebni, da se takšen izdelek ustvari. Z atlasom učenci raziščejo, kje v Evropi so posamezni naravni viri oz. katerih ni in od kod jih Evropa uvaža. Učitelj pripravi delavnico z izmenjavo mnenj o tem, kako so v Evropi zaradi ekoloških razlogov opustili rudarjenje, hkrati pa si želijo prehod v visokotehnološko in nizkoogljično družbo, ki temelji na rudarjenju kritičnih mineralnih surovin po drugih celinah. Učence se spodbuja h kritičnemu mišljenju. Učitelj si lahko pomaga z vprašanjem: Kakšen bi bil pravičen in zdravorazumski zeleni prehod? Medpredmetno povezovanje Npr.: » naravni viri: KEM, BIO. 112 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DRUŽBENI IZZIVI EVROPE / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Družbeni izzivi Evrope je tema, ki obsega skupine ciljev Izzivi prebivalstva, Izzivi v gospodarstvu in Trajnostni razvoj. Namen teme je, da učenci spoznajo splošne družbene značilnosti Evrope in jih hkrati povezujejo z aktualnimi izzivi. Pri skupini ciljev Trajnostni razvoj učenci raziskujejo dva ali več ciljev in jih poglobljeno ovrednotijo z vidika družbe ali okolja. Ob tem je smiselno navezovanje na lokalno ali aktualno problematiko, ki se navezuje na obravnavane cilje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj cilje uresničuje tako, da jih navezuje na zemljepisna imena (zapisana v temi Naravnogeografske značilnosti Evrope), in tako posamezne družbenogeografske značilnosti umešča na zemljevid. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » aktivnem državljanstvu, kjer učenec privzema odnos do človekovih pravic, razvija veščine etične refleksije, državljanske drže in kritičnega mišljenja; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi; » zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer učenec razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive; » ukrepanju za trajnostnost, kjer učenec aktivno sodeluje pri izvajanju trajnostnih praks in politik ali njihovi simulaciji, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju; 113 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, 52/ načrtovanjem in sodelovanjem pri dejavnostih, ki vodijo k rešitvi problema; 0 2 . 7 » pozitivni naravnanosti, samozavesti in osredotočenosti na proces reševanja izziva; 2. 2 » telesni dobrobiti, kjer učenec spoznava in udejanja pravilno prehrano, gibanje, sprostitev in počitek; » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju. (1.2.5.1) (2.1.2.1) (2.2.1.1) (2.3.1.2) (2.1.3.1) (2.4.3.1) (2.1.1.1) (3.3.5.3) (3.2.4.1) (3.2.4.2) (5.1.1.1) (5.3.1.1) (5.3.2.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. IZZIVI PREBIVALSTVA EVROPE CILJI Učenec: O: sklepa o vzrokih in posledicah različne gostote poselitve v Evropi in ugotavlja možnosti za življenje ljudi; O: se seznani z raznolikostjo prebivalstva v Evropi; O: povezuje med vzroki izbranega izziva in možnimi posledicami za prebivalstvo. (2.1.2.1 | 2.2.1.1 | 2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida pojasni razloge in posledice neenakomerne poselitve Evrope; » opiše raznolikost prebivalstva Evrope; » ovrednoti izbrani aktualni izziv prebivalstva Evrope. 114 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . 2 2 ◦ selitev ali migracija ◦ jezikovna skupina DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj naj cilj o raznolikosti prebivalstva dosega s primeri, kot so verska, jezikovna, kulturna raznolikost in socialna neenakost ter izobraževanje. Vpliv globalizacije se lahko predstavi z raziskovanjem, kako globalna pop kultura vpliva na mlade v Evropi, kjer učenci analizirajo vpliv glasbe, filmov, mode in družbenih omrežij na vsakdanje življenje (primer učne vsebine v angleškem jeziku: Globalisation - BBC Bitesize - https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7tst4n). Za uresničevanje cilja »povezuje med vzroki izbranega izziva in možnimi posledicami za prebivalstvo« učitelj (in/ali z učenci) izbere trenutno pereč izziv, ki zadeva prebivalstvo. Lahko so to primeri, vezani na vsebine naravnih nesreč, migracij ali kaj drugega. Pri naravnih nesrečah lahko učitelj izbere temo, na primer potresi, poplave ali požari, in učenci raziskujejo, kako te nesreče vplivajo na prebivalstvo, ter pripravijo poročila o preventivnih ukrepih in odzivih na nesreče. Pri migracijah lahko učenci raziskujejo vzroke in posledice migracij v Evropi ter pripravijo intervjuje z migranti ali predstavniki nevladnih organizacij, ki delajo z migranti, da pridobijo vpogled v njihove izkušnje. Pri starajočem se prebivalstvu lahko učitelj predstavi izzive, povezane s staranjem prebivalstva, kot so zdravstvena oskrba, pokojninski sistemi in socialna vključenost starejših, učenci pa raziskujejo možne rešitve in primere dobrih praks iz različnih držav. Priporočene dejavnosti Učenci lahko analizirajo zemljevide Evrope tako, da ugotovijo vzroke in posledice neenakomerne poselitve. Lahko primerjajo različne regije glede na gostoto prebivalstva, naravne vire, podnebje in gospodarske dejavnosti. V analizo vključijo tudi statistične podatke. Učitelj lahko organizira debato na temo aktualnih izzivov prebivalstva. Učenci naj predstavijo svoje argumente in razpravljajo o možnih rešitvah. Učitelj razdeli učence v skupine, vsaka skupina raziskuje določen izziv. Nato se organizira debata, kjer vsaka skupina predstavi svoje ugotovitve, stališča in predlaga rešitve. Sledijo vprašanja in diskusija. Učence se lahko spodbudi v igranje različnih vlog, povezanih z različnimi skupinami prebivalstva, npr. migranti, iskalci zaposlitve ... Učitelj lahko na šolo povabi predstavnika različnih skupnosti in/ali predstavnika nevladnih organizacij, da deli svoje izkušnje in znanje o raznolikosti prebivalstva in aktualnih izzivih. Učitelj lahko uporablja aplikacije: World Population Density Interactive Map (luminocity3d.org) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6h7699i), Demography of Europe – 2024 edition - Eurostat (europa.eu) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3wj8c67). 115 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Medpredmetno povezovanje 5202. Npr.:7.22 » migracije: ZGO, DKE; » globalizacija: ZGO, DKE; » ameriški način življenja (vpliv globalizacije): ZGO; » raznolikost prebivalstva: DKE. 116 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / IZZIVI V GOSPODARSTVU EVROPE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: na izbranih primerih opisuje značilnosti kmetijstva v Evropi; O: raziskuje izzive Evrope glede oskrbe z električno energijo; (5.1.1.1) O: presoja vpliv aktualnih razmer v svetu na evropsko industrijo ter njeno preobrazbo; (2.2.1.1) O: spoznava prometno povezanost Evrope in vpliv prometa na pokrajino; (2.1.3.1) O: s pomočjo različnih virov prepoznava večja turistična območja in razlikuje vrste turizma v Evropi; (2.2.1.1) O: sklepa o vplivu gospodarstva na pokrajino in okolje; (2.3.1.2) O: raziskuje aktualne izzive gospodarstva Evrope; (2.3.1.2 | 5.3.1.1) I: analizira, kako politika Evropske unije vpliva na gospodarstvo; O: na primerih spoznava vpliv globalizacije na gospodarstvo Evrope. STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži, kaj je intenzivno kmetijstvo, in pojasni njegove posledice; » opiše pogoje za raznovrstno pridobivanje energije v različnih delih Evrope; » na primeru ovrednoti vpliv aktualnih razmer na industrijo; » na izbranih primerih opiše notranjo prometno povezanost Evrope; » na zemljevidu pokaže glavna turistična območja; » s primeri pojasni, kako vsaka izmed gospodarskih dejavnosti vpliva na pokrajino in okolje. 117 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ .2 intenzivno kmetijstvo ◦ ribištvo ◦ industrializacija ◦ hidroelektrarna ◦ termoelektrarna ◦ jedrska elektrarna 7. ◦ 2 vetrna elektrarna ◦ sončna elektrarna ◦ geotermalna energija ◦ industrija visoke tehnologije ◦ množični 2 turizem ◦ prelaz ◦ predor ◦ globalizacija DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj naj v svojo razlago vključuje naravne in družbene dejavnike, ki vplivajo na razvoj gospodarskih dejavnosti. Učitelj si lahko pri tej skupini ciljev pomaga z naslednjimi usmeritvami: » kmetijstvo: na primerih Španije in Nizozemske (intenzivno kmetijstvo); » gozdarstvo: na primerih držav na severu Evrope; » oskrba z energetiko: vrste elektrarn glede na pogoje; » industrija: vpliv aktualnih razmer v svetu na evropsko industrijo ter njeno preobrazbo (vojne, zaprtje plovnih poti, oviranje poti, odvisnost od naravnih virov drugih celin, cenejša delovna sila v tujini); » promet (na izbranih primerih): Europredor, gradnja rečnih kanalov, Ren–Majna–Donava, Sueški prekop; » turizem: pozitivni in negativni vplivi, projektna naloga o turističnem potovanju; » politika Evropske unije: odvisnost od politike, priporočljiva ekskurzija v Hišo Evropske unije v Ljubljani. Priporočene dejavnosti Učenci lahko raziskujejo vplive različnih vrst elektrarn in pripravijo predstavitve o njihovih prednostih, slabostih in vplivu na okolje. Učitelj lahko preko aplikacije https://app.electricitymaps.com/map prikaže izmenjavo proizvedene električne energije med evropskimi državami. Na spletnem mestu https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/snhfwz0 pa lahko vidimo proizvodnjo po tipu elektrarne. Učenci lahko na podlagi študije primera pripravijo temo, kako se določena industrijska podjetja soočajo z aktualnimi izzivi. Lahko izberejo podjetje, ki je bilo prizadeto zaradi trgovinskih vojn, pandemije ali drugih globalnih dogodkov. Učenci naj raziskujejo, kako se je podjetje prilagodilo tem izzivom, katere strategije je uporabilo za preobrazbo in kakšni so bili rezultati teh ukrepov. Lahko vključijo intervjuje z zaposlenimi, analizo finančnih poročil in pregled medijskih člankov. Nato naj pripravijo predstavitev svojih ugotovitev in predlagajo dodatne ukrepe, ki bi lahko pomagali podjetju pri nadaljnji preobrazbi in prilagoditvi na prihodnje izzive. Učenci lahko ob primerih, kot so Europredor in gradnja rečnih kanalov (Ren–Majna–Donava), pripravijo načrt za izboljšanje prometne povezanosti in zmanjšanje vpliva na pokrajino. 118 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci lahko pripravijo načrt za trajnostni promet v določenem mestu ali regiji/pokrajini. Lahko vključijo 520 predloge za izboljšanje javnega prevoza, kolesarskih poti in pešpoti ter za zmanjšanje prometnih zastojev in 2.7 onesnaževanja..22 Učenci lahko pripravijo turistične vodnike za glavna turistična območja v Evropi, pri čemer naj razlikujejo med množičnim turizmom, kulturnim turizmom, ekoturizmom in drugimi vrstami turizma. Lahko vključijo tudi pozitivne in negativne vplive turizma. Učenci lahko izvedejo terensko raziskavo, kjer obiščejo lokalno območje, v katerem prevladuje določena gospodarska dejavnost (npr. kmetijsko območje, industrijsko območje, turistično območje). Učenci naj na terenu opazujejo in beležijo vplive gospodarske dejavnosti na pokrajino in okolje. Lahko fotografirajo, snemajo videoposnetke in izvajajo intervjuje z lokalnimi prebivalci ali strokovnjaki. Nato pripravijo poročila ali predstavitve, kjer prikažejo svoje ugotovitve in predlagajo ukrepe za izboljšanje stanja. Lahko pripravijo tudi razstavo svojih fotografij in videoposnetkov, ki prikazujejo vplive gospodarskih dejavnosti na pokrajino in okolje. Učitelj lahko organizira delavnico, kjer učenci raziskujejo vzroke in posledice brezposelnosti. Učenci lahko pripravijo intervjuje z lokalnimi podjetniki ali predstavniki zavodov za zaposlovanje ter predlagajo ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti. Učitelj spodbudi učence, naj poiščejo različne časopisne vire in vire medijskih hiš, ki opisujejo trenutno gospodarsko stanje/revščino, ter se pogovorijo o situaciji. Učenci lahko simulirajo sejo Evropskega parlamenta, kjer razpravljajo o različnih politikah Evropske unije, kot so skupna kmetijska politika ali energetska politika. Vsak učenec naj prevzame vlogo poslanca iz določene države in predstavi stališča svoje države. Učenci lahko raziskujejo vrednosti določenih izdelkov (npr. pametni telefoni, avtomobili) v različnih delih sveta. Prav tako lahko sledijo poti izdelka od surovin do končnega izdelka in analizirajo vpliv globalizacije na proizvodnjo, zaposlovanje in okolje. S tem v zvezi je pomembno omeniti Sueški prekop (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a2z6s2p, 1. 8. 2024). Učitelj si lahko pomaga z različnimi aplikacijami: » https://www.flightradar24.com/ za letalski promet; » https://www.marinetraffic.com/en/ais/home za pomorski promet; » Radar24: Train Radar Tracking Live Map (https://radar24.net/train-radar/) za železniški promet. Medpredmetno povezovanje Npr.: » industrializacija: ZGO (elektrifikacija, gospodarski razvoj Evrope, surovine); » Evropska unija: DKE, ZGO; » vpliv množičnih medijev: DKE; » potrošniška družba, podjetnost: DKE. 119 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: opredeli pojem in cilje trajnostnega razvoja; (2.1.1.1 | 2.1.3.1 | 2.4.3.1 | 3.3.5.3) O: vključuje trajnostne prakse v svoje življenje in razume, kako lahko njegova dejanja vplivajo na okolje. (2.3.1.2 | 2.4.3.1 | 5.2.2.1 | 3.2.4.1 | 3.2.4.2 | 3.3.5.3 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na primerih razloži pomen treh ali več ciljev trajnostnega razvoja za življenje. TERMINI ◦ trajnostni razvoj ◦ trajnostni življenjski slog ◦ trajnostna mobilnost ◦ krožno gospodarstvo DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Na temo trajnostnega razvoja si učitelj izbere tri ali več ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela Organizacija združenih narodov leta 2015, in jih bolj poglobljeno z učenci ovrednoti z vidika družbe (socialna pravičnost, socialna država, enakopravnost), gospodarstva (razvoj, energija, turizem, mobilnost) ali okolja (okolje, viri, biotska raznovrstnost). Pri poučevanju trajnostnega razvoja je ključno, da učenci razumejo, da ta koncept presega zgolj varovanje okolja – gre za celostno izboljšanje kakovosti življenja za vse ljudi na planetu. Pomembno je, da učitelj pomaga učencem prepoznati, kako lahko sami prispevajo k uresničevanju teh ciljev s preprostimi vsakdanjimi odločitvami in navadami. Učitelj naj učencem pokaže, kako lahko z majhnimi spremembami v svojih navadah, kot so zmanjšanje odpadkov, odgovorno ravnanje z energijo, in podporo lokalnim trajnostnim podjetjem prispevajo k trajnostnim ciljem. Ko učenci razumejo, da lahko s svojimi vsakdanjimi odločitvami pozitivno vplivajo na okolje, družbo in gospodarstvo, dobijo večje zavedanje o svoji vlogi v trajnostnem razvoju. Krožno gospodarstvo je model proizvodnje in potrošnje, ki spodbuja deljenje, najem, ponovno uporabo, popravilo, obnovo in recikliranje materialov ter izdelkov, dokler je to mogoče. S tem se podaljša življenjski cikel izdelkov in zmanjša količina odpadkov. Ko izdelek doseže konec svoje življenjske dobe, se njegovi materiali 120 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / reciklirajo in ohranijo v gospodarstvu, kjer jih je mogoče znova produktivno uporabiti. Pri obravnavi krožnega 520 gospodarstva lahko učitelj izbere eno ključno načelo (npr. podaljšanje življenjske dobe izdelkov). To načelo 2.7 obravnava z vidika učinkovite rabe virov in trajnosti ter njegove dodane vrednosti. Pomembno je, da učenci .22 razumejo, da krožno gospodarstvo ni le recikliranje, temveč celostna sprememba načina proizvodnje in potrošnje, ki prispeva k trajnostnemu razvoju. Priporočene dejavnosti Učenci individualno ali v skupinah raziskujejo 17 ciljev trajnostnega razvoja in vsak cilj predstavijo z osnovnimi podatki, izzivi in potencialnimi rešitvami. Na primer: lahko pripravijo plakat, ki predstavlja enega od ciljev, ali pa ustvarijo predstavitev s poudarkom na ciljih, ki jih najbolj zanimajo. Učenci si ogledajo kratke dokumentarne filme ali posnetke, ki prikazujejo zgodbe iz različnih delov sveta, kjer so trajnostne rešitve izboljšale življenje skupnosti. Učenci nato izmenjajo vtise in premislijo, kako bi takšne prakse lahko uporabili v svojem okolju. Učitelj lahko organizira projektni dan, kjer učenci izvajajo trajnostne projekte, kot so sajenje dreves, čiščenje okolice, izdelava hotela za žuželke, obnova in poslikava šolskih klopi ter igral, ustvarjanje uporabnih izdelkov iz odpadkov, organizacija izmenjevalnice oblačil ali šolskih potrebščin ali postavitev šolskega vrta. Vključite lokalno skupnost ali starše, da bi povečali vpliv in pomen projekta. Učenci lahko zapišejo svoje vsakdanje navade in prepoznajo, kje lahko zmanjšajo porabo virov, kot so voda, elektrika ali plastika. Nato razpravljajo o tem, kako lahko te spremembe dolgoročno prispevajo k bolj trajnostnemu življenju. Šola lahko povabi strokovnjaka s področja trajnostnega razvoja, da učencem razloži aktualne izzive in priložnosti ter predstavi primere iz vsakdanjega življenja, ki pomagajo doseči cilje trajnostnega razvoja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » trajnostnost: DKE, BIO. 121 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE / 5 2 0 2 II. . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Ure, pri katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelji načrtujejo v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko realizira v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji, ali pa tudi cilje poljubno umesti v ostale teme učnega načrta za 3. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene tekom šolskega leta, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. 122 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s 520 poudarkom na:2.7.2 » telesni dobrobiti, kjer učenec spoznava in udejanja pravilno gibanje, sprostitev;2 » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » ukrepanju za trajnostnost, kjer se učenec zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni. (2.4.3.1) (2.1.3.1) (3.2.1.3) (3.3.3.2) Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE II. CILJI Učenec: O: se uri v geografskem opazovanju in raziskovanju v izbrani pokrajini; O: pri geografskem raziskovanju uporablja različne pripomočke in aplikacije; O: s pomočjo različnih zbira informacije; O: uporablja metode geografskega raziskovanja; (3.2.1.3) O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (3.3.5.3 | 3.3.3.2 | 2.4.3.1 | 5.3.1.1) 123 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Učenec: .2 7 . 2 » 2 predstavi rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira in opiše geografske značilnosti pokrajine; » interpretira in vrednoti podatke, pridobljene z različnih virov; » uporabi metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ opazovanje ◦ orientacija ◦ kartiranje ◦ merjenje ◦ intervju DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Temi je namenjenih 5 pedagoških ur. Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci neposredno v pokrajini spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Glavni in najpomembnejši namen je, da se učenci preizkusijo v osnovnih metodah geografskega raziskovanja pokrajine, s čimer spoznajo naravo geografovega dela. Ključno je, da se učenci zavedo, da je biti geograf poklic, ki ne zajema zgolj poučevanja. Učenci v tej skupini ciljev čim bolj neposredno in celostno dojamejo pokrajino kot rezultat součinkovanja pokrajinskih sestavin in značilnosti, njene ekološke omejitve in pomen preudarne rabe pokrajine. Poudarek je na izkustvenem učenju. Učenci raziskujejo na terenu, na prostem. Z metodo neposrednega opazovanja v okviru proučevanja je smiselno izbrati tolikšno območje, ki ga učenci lahko neposredno opazujejo. Učence predvsem uvajamo v geografsko opazovanje, jih usmerjamo na tiste pojave, ki  nam v pokrajini največ povedo in ob katerih lahko sklepamo na manj vidne pojave, procese. Učenci pridobijo teoretično osnovo, s katero povežejo in razložijo ugotovitve, saj se šele s tem posamezne izkušnje spremenijo v uporabno znanje. Namen terenskega dela je, da učenci: » samostojno opazujejo pokrajinsko sestavino, jo opišejo; » razložijo pokrajino kot rezultat součinkovanja vseh pokrajinskih sestavin in značilnosti; » razložijo spremembe posamezne sestavine v pokrajini in njihovo soodvisnost; » pojasnijo razlike med posameznimi območji pokrajine; » se urijo v uporabi različnih prostorskih tehnologij, s katerimi merijo različne kazalnike; » se urijo v  komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; » razvijajo kritično geografsko razmišljanje; 124 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne) ter 52/ sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju; 0 2 . 7 » razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje; 2. 2 » se urijo v uporabi besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost); » se urijo v komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; » razvijajo komunikacijske, socialne, miselne in praktične veščine za raziskovanje geografskih pojavov in procesov; » kritično geografsko razmišljajo (zaznajo ključne geografske probleme in poiščejo vzročno-posledično sovplivanje naravnih in družbenih procesov v pokrajini); » vrednotijo protislovja v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta, obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije; » povezujejo različne vidike izobraževanja, na primer spoznavni, čustveni, etični, estetski in motorični. Osnovna priporočila za geografsko raziskovanje Vsak učitelj ga opravi na način, ki je na določeni šoli izvedljiv (finančno, organizacijsko, izvedbeno). Realizira se lahko kot samostojni terenski dan, lahko je vključeno v dneve dejavnosti ali v ekskurzijo, lahko pa se izvede kot več med seboj ločenih posameznih ur. Učitelj lahko geografsko raziskovanje vključi v učni proces tudi tako, da izvede del učne ure na terenu, s čimer poskrbi za svoje in za zdravje učencev. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Vsebine geografskega raziskovanja si izbere učitelj sam, glede na lastne zmožnosti (izvedbene in finančne). Praviloma se vsebine navezujejo na cilje in standarde v tekočem letu razreda, ni pa nujno. Prav tako je priporočljivo, da se metode in načini izvedbe razlikujejo med vsemi štirimi leti, da učenci spoznajo kar največjo paleto različnih metod geografskega raziskovanja. Na primer: orientacijo s kompasom v naravi je najbolj logično izvesti v 6. razredu, ko se te vsebine obravnavajo pri pouku ter se pri raziskovanju praktično nadgradijo v pokrajini. Vendar pa se lahko izvede tudi v višjih razredih, v bolj naprednih oblikah, z digitalnimi in drugimi orodji. Lahko se izvede tudi dvakrat, prvič osnovno in drugič kasneje bolj napredno. Vsakič pa je potrebno poudariti, v katerih poklicih in zakaj so takšna znanja nujno potrebna in kakšna je pri tem vloga geografije. Način ocenjevanja si izbere učitelj sam, bodisi so standardi znanja vključeni pri pisnem ali ustnem ocenjevanju znanja bodisi kot izdelek, ki ga učenec pripravi v šoli. Kriterije za ocenjevanje si postavi vsak učitelj sam. Priporočene dejavnosti Kakor je bilo navedeno predhodno, so ideje in predlogi neposredno povezani s cilji in standardi posameznega razreda, vendar se lahko poljubno izvedejo v kateremkoli razredu. Vsi predlogi se lahko izvedejo v neposredni bližini šole, v domačem naselju ali kraju, ki ga obiščejo med strokovno ekskurzijo. 125 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Orientacija na zemljevidu 5202. » Z zemljevidom in kompasom določijo strani neba, objekte in pojave v naravi, spoznajo azimut (slednje višji 7.2 razredi). Npr. uporaba zemljevida v pokrajini tako, da brez kompasa, le ob pomoči tistega, kar učenec vidi 2 okoli sebe, pravilno orientira zemljevid ali poišče točko stojišča na zemljevidu, stavbam določa stranice in lego glede na strani neba, npr. severna stena, podolgovata zgradba, ki leži v smeri zahod–vzhod, prepoznava reliefne oblike, ki jih vidi pred sabo v bližini ali v daljavi, riše skico površja ali izdeluje preprost zemljevid pokrajine, v pokrajini prepoznava vodne vire in nanje vezano izrazoslovje, npr. loči med reko, potokom, izvirom, izlivom, določi levi/desni breg reke, levi/desni pritok, opazuje ekosistemski pomen vode v pokrajini in opazuje njeno onesnaženje ipd. » Se gibljejo v izbrani smeri (lov za zakladom). » Posredno določajo sever in ugotavljajo nezanesljivost metod. » Orientacijo lahko učitelj nadgradi z digitalnimi pripomočki in aplikacijami z zemljevidi. Učenci spoznajo beleženje lastne lokacije (GPS/GNSS), digitalne zemljevide (in njihove nastavitve), iskanje in brskanje po digitalnih zemljevidih, pridobivanje dodatnih informacij, znajo uporabljati digitalno navigacijo itd. » S pomočjo tematskih zemljevidov (tiskanih in digitalnih) spoznavajo lastnosti in pojave v pokrajini, ki jih je na prvi pogled težje prepoznati (npr. geološki zemljevid). » Iščejo konfluence ob pomoči Uporabne geografije (razlaga sistema poldnevnikov in vzporednikov). » Učitelj z aplikacijo Actionbound pripravi orientacijski pohod v lokalnem okolju. Zgradba Zemlje in tektonika » Obiski rudnikov in drugih nahajališč naravnih virov (kamnolomi, gramoznice itd.), Vulkanije, Geološkega zavoda, Dovžanove soteske, razstave mineralov itd., kjer učenci spoznajo raziskovanje kamnin in procesov, ki so oblikovali in/ali še oblikujejo Zemljino površje. » V pokrajini s pomočjo (poenostavljenega) geološkega zemljevida (npr. na Uporabni geografiji) in aplikacije Kamencheck poiščejo in prepoznajo kamnine in skušajo razložiti, kako to vpliva na pokrajino in njene sestavine. Naravni viri » V okolici šole poiščejo in kartirajo lokacije, kjer so v preteklosti (ali še danes) izkoriščali naravne vire. Skušajo odkriti, zakaj so bile opuščene. » Poseben poudarek naj bo na obnovljivih naravnih virih. Kje jih izkoriščajo, kako, kakšne so možnosti za dodatno koriščenje? Kako je s tem opremljena šola? Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja V kateremkoli delu pokrajine lahko z opazovanjem, kartiranjem, risanjem skic itd. prepoznavajo različne osnovne reliefne oblike ter razgibanost/nerazgibanost površja ter jih povežejo z nekaterimi procesi (npr. vodotoki) in življenjem človeka in njegovimi prilagoditvami (npr. kmetijstvo, rekreacija, turizem …). Vodovje 126 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Obisk Morske biološke postaje, ARSO itd., kjer učenci spoznajo raziskovanje voda. 52/ 0 » .2 Popis in opis posameznih vodnih teles in virov (Uporabna geografija), merjenje osnovnih fizikalno- 7 kemijskih parametrov kakovosti vode (uporaba različnih kovčkov, ki omogočajo preproste meritve in 2. 2 njihovo interpretacijo), obisk vodomerne postaje. Prepoznavanje in ugotavljanje pomena za naravo in človeka. » Prepoznavanje, iskanje, popis in kartiranje možnih onesnaževalcev vodnih virov. Ugotavljanje negativnega vpliva in posledic tako za vodno telo kot za ekosistem. Podnebje in podnebne spremembe » Obisk ARSO ali najbližje meteorološke postaje oz. vremenske hišice. S tem spoznajo osnovna merjenja vremena in delo meteorologov, klimatologov in klimatogeografov. » Izdelajo svojo vremensko hišico oziroma sami beležijo vreme in opazujejo vremenske pojave. Opazovano skušajo povezati z vremenom in podnebjem. » Ugotavljajo in računajo ogljični odtis šole. » Iščejo in kartirajo dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim spremembam, ter oblikujejo predloge za izboljšavo. Opazujejo posledice poplav ali visoke plime (pogostost, intenzivnost), presahnitev vodnih virov. Rastlinstvo » Obisk botaničnega vrta, gozdnih učnih poti, gozdarskega inštituta, kjer lahko spoznajo rastlinske vrste v naravi ter se učijo o prepoznavanju vrst, vplivih na ekosistem in se seznanijo z delom npr. gozdarjev in biogeografov. » S slikovnimi ključi/spletnimi aplikacijami skušajo prepoznati različne in pogoste rastlinske vrste in ugotoviti, zakaj prav te rastejo na določeni lokaciji (razlike med prisojno in osojno stranjo pobočja, ravnino in vzpetim delom, ob vodi in v določeni oddaljenosti). Ali obratno, na podlagi literature skušajo poiskati tiste (indikatorske) vrste, ki zelo očitno odražajo določene sestavine pokrajine. Na podlagi prepoznanih in najpogostejših vrst skušajo poimenovati rastlinsko obliko (kakšen gozd uspeva na določeni lokaciji). » Primerjajo biotsko pestrost (biodiverziteto) v različnih delih naselja, pokrajine … » Iščejo in prepoznavajo užitne, zdravilne, strupene, zaščitene itd. rastlinske vrste. » Opazujejo in beležijo poškodovanost rastlinstva ter poskušajo najti vzrok (onesnaževanje, bolezni, napadi škodljivcev …). » Opazujejo in kartirajo procese zaraščanja ali krčenja naravnega rastlinstva. » Kartirajo in prepoznavajo tujerodne in invazivne rastlinske vrste (Uporabna geografija). Spoznavajo škodljive učinke. Izoblikujejo predloge za odstranjevanje ali omejevanje. V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. » Tudi pri proučevanju prsti si lahko pomagamo z različnimi kovčki, ki vsebujejo reagente za kemične analize prsti. 127 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Prsti/tla 5202. » Obisk institucije, kjer raziskujejo prsti/tla (CPVO, KIS, GOZDIS, oddelek za geografijo); tam spoznajo delo v 7.2 laboratorijih, spoznajo ali opravijo osnovne analize v laboratoriju, delo pedologov in pedogeografov. 2 Možen tudi obisk bližnje kmetije, kjer spoznajo vpliv kmetijstva na prsti, kako na kmetiji skrbijo za prsti, kakšne težave imajo in kakšne ukrepe izvajajo. » Terensko delo omogoča številne analize, meritve in opazovanja, na podlagi katerih spoznamo lastnosti prsti, posamezne procese in vplive na naravno rastlinstvo ali kulturne rastline. Predvsem je pomembno, da meritev ne izvajamo zaradi meritev samih, ampak jih povezujemo z naravnimi dejavniki (zakaj so takšne lastnosti prsti). V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. Med primerna terenska merjenja lahko štejemo: » ogled in prepoznavanje horizontov in debeline prsti; » barvo; » teksturo in skelet; » strukturo in obstojnost; » organsko snov in obliko; » reakcijo in delež karbonatov; » prekoreninjenost, biološko aktivnost; » nabiranje vzorcev iz posameznih horizontov; lahko se izdela pomanjšan profil iz naravnega gradiva ali izris profila, ki ga pobarvamo s samimi prstmi; » iskanje degradacijskih procesov (erozija, onesnaženje, prekrivanje in pozidava). Kmetijstvo » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo lokalne pridelovalce hrane in njihovo ponudbo. » Vzpostavitev šolskega ekovrta in delo na njem (lahko je povezano tudi z vsebinami kmetijstva in pridelave varne/lokalne hrane …). Poselitev in prebivalstvo » Obisk institucije, ki se ukvarja z načrtovanjem prostora (občinske pisarne, razni inštituti ali biroji), kjer spoznajo raziskovalne metode načrtovanja prostora ter delo geografov in načrtovalcev. » V domačem kraju prepoznavajo in kartirajo območja (s potencialno) veliko/majhno gostoto prebivalstva/pozidave in najdejo vzroke za takšno stanje. Poiščejo območja in najdejo razloge, zakaj nekateri deli niso poseljeni. » V domačem kraju opazujejo in prepoznavajo razlike med različnimi deli naselja, npr. središče/obrobje, mestno/podeželsko. 128 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: 52/ 0 » .2 lokalnih znamenitostih; 7 . 2 » 2 predlogih za boljši kraj. Promet » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: » varni poti v šolo in nevarnih točkah; » ovirah za gibalno ovirane. » Učenci lahko štejejo promet na različnih točkah okoli šole in ugotavljajo vroče prometne točke, razloge za razlike … Gospodarstvo » Kartirajo in beležijo različne dejavnosti in prepoznavajo, ali imajo določeni deli naselja posebne/prevladujoče funkcije: poselitev, storitev, proizvodnja itd. Primerjajo različne dele bližnje okolice med seboj. » Ugotavljajo, kako je gospodarski razvoj (npr. turizem, industrija) vplival na spremembe v pokrajini. » Skušajo najti vire, ki prikazujejo pokrajino v preteklosti, in jih primerjajo z današnjo podobo. Poskušajo posneti enako fotografijo (ista lokacija, isti pogled) in naredijo primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Iz tega lahko nastane razstava. Lahko tudi opravijo intervjuje s starejšimi prebivalci, ki znajo opisati pretekle razmere. » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo določene dejavnosti, povezane z gospodarstvom, in o njih razpravljajo. » Poiščejo razloge za nastanek t. i. funkcionalno razvrednotenih območij (degradacija prostora) in za njihovo opustitev, kakšni so negativni vplivi itd. » S predlogi za boljši gospodarski razvoj kraja opozorijo na pomanjkljivosti v domačem kraju. Zavarovana območja Poiščejo (lahko uporabijo različne spletne vire in mesta z zemljevidi) lokacije naravne in kulturne dediščine, zavarovanih objektov itd. Predlagajo nove, ki bi jih lahko uvrstili na seznam lokalnega ali šolskega pomena, na podlagi katerih bi učenci lahko spoznavali domači kraj. Naravne nesreče Ob pomoči Atlasa naravnih nesreč (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmruqnj) obiščejo najbližjo lokacijo naravne nesreče in ugotovijo nevarnosti, razloge za pojav, posledice za naravo in človeka, kaj bi lahko naredili, da bi preprečili nesrečo, možnosti ponovitve, ali je povezana s podnebnimi spremembami itd. Splošne dejavnosti » Obisk geografske in/ali druge raziskovalne institucije ali oddelka, sedeža nevladne organizacije itd. 129 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Obisk lokalnih (občinskih), državnih (ministrstva) in evropskih institucij, kjer so zaposleni geografi, ter 52/ spoznavanje dela in poklica geografa. 0 2 . 7 » Obisk zemljepisnega, prirodoslovnega, etnološkega itd. muzeja ali poljubne tematske razstave z 2. 2 geografsko vsebino, kjer pridobljeno znanje povežejo s poklicem geografa. Učenci spoznavajo preproste metode geografskega raziskovanja (opazovanje, orientacija, merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature) na terenu. Izbrano pokrajino raziskujejo z opazovanjem, risanjem, branjem zemljevidov. Spletno mesto Uporabna geografija (gradiva s seminarjev Uporabne geografije) učitelju nudi: » ekskurzije z učnimi listi, dejavnostmi itd.; » spletne aplikacije za terenski vnos in pregledovalnike rezultatov; » terensko uporabo iskalnika po zemljevidih. Za pomoč pri pripravi na geografsko raziskovanje priporočamo različne vire in literaturo (v prilogi). Če učitelj pri opisu rezultatov geografskega raziskovanja uporablja tudi druge vire, ki imajo posebne avtorske pravice, naj učence opozori na spoštovanje in ustrezno uporabljanje pravice intelektualne lastnine. Medpredmetno povezovanje Npr.: » terensko delo: NAR, KEM, FIZ. 130 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU / 5 2 0 2 . 7 . 2 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema obsega skupini ciljev Slovenija v Evropi in svetu ter Delitev Slovenije na naravnogeografske pokrajine. Namen teme je umestiti Slovenijo na splošni in politični zemljevid, pri čemer se učenci osredotočijo na pomen njene geografske lege. V nadaljevanju pa Slovenijo razdelijo na posamezne naravnogeografske pokrajine. Učenci v tej temi tudi krepijo spretnosti branja in interpretacije različnih zemljevidov. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti s poudarkom na: » rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti; » aktivnem državljanstvu, kjer učenec privzema odnos do človekovih pravic, razvija veščine etične refleksije, državljanske drže in kritičnega mišljenja. (1.1.2.2) (1.2.5.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, zaradi nove strokovne terminologije, umeščata tudi v to temo. SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU 131 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: .2 7 . 2 O: 2 s pomočjo zemljevida in drugih virov analizira lego Slovenije; O: utemeljuje pomen in vlogo članstva Slovenije v različnih mednarodnih organizacijah; O: razvija vrednote, ki prispevajo k razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka pripadnosti svojemu narodu in državi. (1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida ovrednoti pomen geografske lege Slovenije v Evropi. TERMINI ◦ državna meja ◦ Evropska unija ◦ OZN ◦ NATO DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočene dejavnosti Na spletiščih gov.si, npr. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dxwczq3, lahko učenci raziskujejo članstvo Slovenije v različnih mednarodnih organizacijah. Po skupinah ali dvojicah si izberejo eno mednarodno organizacijo, katere članica je Slovenija, in raziščejo pomen te organizacije, naloge, cilje in vlogo Slovenije v tej organizaciji. Ob pomoči spletnega mesta https://www.gov.si/teme/drzavni-simboli/ se seznanijo s pravilno uporabo državnih simbolov. Preverijo pravilno uporabo državnih simbolov v šoli in v domačem kraju. V šoli, med učenci lahko opravijo anketo o poznavanju državnih simbolov. Analizo ankete predstavijo učencem in strokovnim delavcem na šoli. Učitelj si pri razlagi lahko pomaga s spletnim mestom EU IN JAZ (https://op.europa.eu/webpub/com/eu-and- me/sl/), kjer so poleg vsebin tudi kvizi za učence. Učitelj si lahko z učenci ogleda Hišo Evropske unije ali/in Državni zbor Republike Slovenije. Medpredmetno povezovanje Npr.: 132 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » OZN, NATO: ZGO, DKE; 52/ 0 » .2 državni simboli: DKE. 7 . 2 2 133 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DELITEV SLOVENIJE NA NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 0 POKRAJINE 2 2 . 7 . 2 2 CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida razlikuje osnovno delitev Slovenije na naravnogeografske pokrajine. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu omeji in imenuje pet naravnogeografskih pokrajin Slovenije. TERMINI ◦ Alpske pokrajine ◦ Predalpske pokrajine ◦ Dinarskokraške pokrajine ◦ Obsredozemske pokrajine ◦ Obpanonske pokrajine DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelju svetujemo uporabo spodnjih zemljevidov, pri čemer se osredotoči na delitev petih naravnogeografskih pokrajin. Zemljevid 1a: Naravnogeografske pokrajine Slovenije 134 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 2 Vir: B. Repe, 2024 Zemljevid 2a: Naravnogeografske pokrajine Slovenije (podrobna delitev) Vir: B. Repe, 2024 135 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Zemljevid 1b: Naravnogeografske pokrajine Slovenije 5202.7.22 Vir: B. Repe, 2024 Zemljevid 2b: Naravnogeografske pokrajine Slovenije (podrobna delitev) Vir: B. Repe, 2024 Priporočene dejavnosti Učenci lahko v šolo prinesejo fotografije, ki prikazujejo različne pokrajine, območja v Sloveniji. Fotografije so lahko z njihovih izletov, potovanj po Sloveniji, lahko so iz časopisov, turističnih letakov, reklam itd. Na tla 136 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / učilnice ali na igrišče pri šoli se lahko nariše velik obris Slovenije (trak ali pisalo, ki se ga da izbrisati). Vsak 520 učenec postavi svojo fotografijo, kamor misli, da sodi, in nato pojasni, zakaj je fotografijo postavil v ta del 2.7 Slovenije..22 137 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI SLOVENIJE . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Naravnogeografske značilnosti Slovenije zajemajo spoznavanje naravnih sestavin pokrajine, ki so ključne za razumevanje geografskih značilnosti Slovenije. Tema obsega skupino ciljev Površje, kamninska zgradba in prsti, Podnebje, vreme in rastlinstvo, Vodovje ter Zavarovana območja. Namen teme je, da naravnogeografske značilnosti učenci med seboj povezujejo in analizirajo njihovo medsebojno učinkovanje. S tem pristopom učenci celostno razumejo geografske procese in hkrati prispevajo k ozaveščanju o pomenu varstva naravnega okolja in kulturnih vrednot v Sloveniji. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj pri posamezni skupini ciljev obravnava tudi imena pokrajin, naravnogeografskih enot, rek, jezer in mokrišč. Pri skupini ciljev Površje, kamninska zgradba in prsti je določen seznam pokrajin in naravnogeografskih enot za minimalni standard znanja: » Alpske pokrajine: Karavanke, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav, Planica, Triglavski narodni park, Pokljuka, Zgornjesavska dolina, Logarska dolina, Stol, Grintovec, Velika planina; » Predalpske pokrajine: Ljubljanska kotlina, Pohorje, Posavsko hribovje, Celjska kotlina, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Velenjska kotlina, Slovenjgraška kotlina; » Obsredozemske pokrajine: Goriška brda, Kras, Slovenska Istra, Vipavska dolina, Jadransko morje; » Obpanonske pokrajine: Goričko, Haloze, Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje, Pomurska ravnina; » Dinarskokraške pokrajine: Postojnska jama, Škocjanske jame, Nanos, Bela krajina, Snežnik, Kočevski rog, Trnovski gozd. Pri skupini ciljev Vodovje je določen seznam rek, jezer in mokrišč za minimalni standard znanja: » reke: Sava, Drava, Soča, Mura, Kolpa, Savinja, Dragonja, Krka in dve reki v domači naravnogeografski pokrajini; » jezera: Blejsko, Bohinjsko, Cerkniško, Ptujsko, Velenjsko; » mokrišča: Sečoveljske soline, Ljubljansko barje, Krakovski gozd in Lovrenška ali Pokljuška jezera. Za temeljni standard znanja učitelj lahko tudi razširi poznavanje zemljepisnih imen, a le v domači pokrajini. 138 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih 520 uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj 2.7 naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. .22 Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi, zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer učenec razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive; » ukrepanju za trajnostnost, kjer učenec aktivno sodeluje pri izvajanju trajnostnih praks in politik ali njihovi simulaciji, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in sodelovanjem pri dejavnostih, ki vodijo k rešitvi problema. (1.1.2.2) (2.1.3.1) (2.3.1.2) (2.4.3.1) (3.3.5.3) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, zaradi nove strokovne terminologije, umeščata tudi v to temo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. POVRŠJE, KAMNINSKA ZGRADBA IN PRSTI SLOVENIJE CILJI Učenec: 139 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / O: / s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava lego Slovenije glede na naravnogeografske enote Evrope; 520 O: 2 s pomočjo zemljevida in drugih virov opisuje površje Slovenije; .7 (1.1.2.2) 2. 2 O: s pomočjo geološkega zemljevida prepoznava prevladujoče vrste kamnin v Sloveniji. STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu pokaže in imenuje Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonsko nižino in Sredozemsko morje; » na izbranih primerih razloži nastanek različnih reliefnih oblik, ki prevladujejo v posamezni naravnogeografski pokrajini; » na zemljevidu pokaže in imenuje določene pokrajine in naravnogeografske enote Slovenije; » primerja povezanost kamninske zgradbe z izoblikovanostjo površja, vodovjem in prstmi. TERMINI ◦ Alpe ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Panonska nižina ◦ Sredozemsko morje ◦ nekarbonatna kamnina ◦ karbonatna kamnina ◦ sediment ◦ fliš ◦ apnenec ◦ preperevanje ◦ raztapljanje apnenca ◦ kraška oblika ◦ površinska kraška oblika ◦ podzemna kraška oblika ◦ vrtača ◦ kraško polje ◦ presihajoče jezero ◦ ponikalnica ◦ kraška jama ◦ kapnik ◦ plitva prst ◦ globoka prst ◦ geodiverziteta DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Pri cilju »s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava lego Slovenije glede na naravnogeografske enote Evrope« učitelj poudari lego na stičišču teh enot ter pojasni, kako ta vpliva na nekatere pokrajinske značilnosti Slovenije in njenih prebivalcev. Učitelj se nasloni na predznanje učencev o reliefnih oblikah, hkrati ga nadgradi z razlago notranjih in zunanjih dejavnikov ter procesov preoblikovanja površja (mehansko in kemično preperevanje, erozija). Ledeniški relief je poudarjen pri skupini ciljev Površje Evrope, zato so v tej skupini ciljev izpostavljeni le termini, vezani na kraški relief. Učitelj naj se nasloni tudi na predznanje, ki so ga učenci usvojili pri predmetu naravoslovje pri skupini ciljev Viri snovi so v atmosferi, litosferi, hidrosferi in biosferi (vrste kamnin glede na nastanek). Učitelj pri uresničevanju standarda znanja »primerja povezanost kamninske zgradbe z izoblikovanostjo površja, vodovjem in prstmi« vključi razumevanje kamninskega kroga. V pomoč učitelju so dodatna pojasnila (v nadaljevanju) za uresničevanje standarda znanja »primerja povezanost kamninske zgradbe z izoblikovanostjo površja, vodovjem in prstmi«, pri čemer klasifikacije prsti ne obravnava. 140 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Raznolikost je velika zaradi velike pestrosti naravnih dejavnikov (geo- in biodiverziteta). To so predvsem 520 kamnine, površje in vode. V Sloveniji se pojavlja veliko kombinacij. Najboljša kombinacija za kmetijstvo je 2.7 uravnano površje, na mehkih karbonatnih kamninah ali nesprijetih karbonatnih sedimentih, kjer voda ne .22 zastaja (Vipavska dolina, Ljubljanska kotlina, Celjska kotlina itd.). Učitelj si lahko pomaga s kartami prsti, ki so v različnih atlasih. » Kamnine Karbonatne kamnine: ugodne kemične lastnosti (več hranil). Nekarbonatne (najpogosteje so silikatne) kamnine: slabše kemične lastnosti (kisle). Trde (odporne proti preperevanju) kamnine: plitve prsti. Mehke (neodporne proti preperevanju) kamnine in sedimenti (nesprijeti): globlje prsti, najboljše kmetijske prsti. » Površje Veliki nakloni in razgiban relief: plitve, skeletne prsti; erozija; gradnja teras; danes večinoma pokriva gozd. Uravnano površje: globoke prsti; možnost strojne obdelave, območja kmetijstva. » Podnebje Zmerno celinsko: zmerno preperevanje, zmerno globoke prsti, zmerne količine humusa, premeščanje (izpiranje, kisle prsti). Gorsko: skromno preperevanje, plitve, skeletne prsti; brez prsti. » Vodovje (v kombinaciji s površjem) Nakloni, razgibano površje: odnašanje prsti, erozija. Uravnano površje: akumulacija gradiva, zastajanje vode; podzemna voda. » Človek Lahko izboljša nekatere pogoje (lastnosti prsti) za kulturne rastline (gnojila in hranila, organska snov, namakanje, osuševanje itd.). Prsti so lahko ali primerne ali pa neprimerne za kmetijstvo. Deluje negativno: pospešuje erozijo, onesnaževanje, pozidava. Učitelj navezuje kemične lastnosti prsti na učenčevo predznanje pri predmetu kemija. Strokovni termin: geodiverziteta Svetujemo, da se v šolski prostor postopoma uvaja termin geodiverziteta, a le v toliko, da učenci dobijo splošen uvid, kaj to je. Geodiverziteta je raznovrstnost neživega dela narave, njen koncept pa se je razvil iz koncepta biodiverzitete (pestrost in raznovrstnost živega sveta). Učenci se s strokovnim terminom seznanijo že pri naravoslovju (skupina ciljev V Sloveniji je velika pestrost naravnih in umetnih ekosistemov), zato naj učitelj vsebino naveže na njihovo predznanje. 141 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / S fizičnogeografskega vidika je bila geodiverziteta najprej opredeljena kot raznovrstnost različnih 520 geomorfoloških elementov (reliefne oblike in procesi) ter geoloških elementov (kamnine, fosili in minerali) in 2.7 prsti. Kasneje so bile k definiciji dodane tudi hidrološke oblike in morfometrične značilnosti površja .22 (razgibanost). Pri tem pa sta pomembna še dva vidika, ki sta zelo subjektivna: » redkost: če je nek pojav na območju zelo redek, ima večji pomen, kot če jih je veliko (npr. vulkanske kamnine v Sloveniji); » privlačnost: nekatere oblike so za ljudi zanimivejše kot druge. Npr. vodni elementi so običajno privlačnejši od geoloških ali reliefnih. Geodiverziteta je pomembna z vidika raziskovanja, varstva narave, turizma in izobraževanja. Območja z veliko geodiverziteto so zavarovana (npr. Geopark Idrija, Peca, Kras). Priporočene dejavnosti » Aplikacija Kamenchek, s katero učenci raziskujejo različne kamnine. » Učitelj lahko z učenci ustvari kamninsko zbirko, s katero prikažejo tipične kamnine v Sloveniji. » Pri obravnavi prsti lahko učitelj v razredu prikaže različne vzorce prsti in skupaj z učenci »poustvari« profil prsti, ki ga prikažejo v steklenem kozarcu. » Če ima učitelj možnost, lahko s 3D-tiskalnikom natisne 3D-zemljevid Slovenije ali le določenega območja. Medpredmetno povezovanje Npr.: » karbonatne in nekarbonatne (silikatne) kamnine: KEM (elementi v periodnem sistemu); » reliefni zemljevid: LUM. 142 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBJE, VREME IN RASTLINSTVO SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: razume povezavo med podnebnimi dejavniki in podnebnimi tipi v Sloveniji; O: interpretira klimograme in tematske zemljevide, povezane s podnebjem; O: interpretira poenostavljen vremenski zemljevid; O: izpostavi tipičen vremenski pojav v domači pokrajini; O: ugotavlja, da je v Sloveniji prevladujoč naravni rastlinski tip listopadni listnati gozd. STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni vpliv podnebnih dejavnikov na nastanek osnovnih podnebnih tipov v Sloveniji; » s pomočjo klimogramov sklepa o značilnostih podnebnih tipov v Sloveniji; » s pomočjo vremenskega zemljevida opiše vreme v Sloveniji; » pojasni razloge za nastanek prevladujočega vremenskega pojava v domači pokrajini; » pojasni vzroke za prevladujoč tip rastlinstva v Sloveniji. TERMINI ◦ zmerno sredozemsko podnebje ◦ zmerno celinsko podnebje ◦ podgorsko podnebje ◦ gorsko podnebje ◦ gorska pregrada ◦ vremenski zemljevid ◦ vremenski pojav ◦ sredozemsko rastlinstvo ◦ listnati gozd ◦ mešani gozd ◦ iglasti gozd ◦ rastlinski višinski pasovi ◦ ruševje DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj si pri razlagi pomaga z različnimi zemljevidi, ki prikazujejo povprečne temperature in povprečno količino padavin v določenem obdobju https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vsfrror. Učitelj uporablja tipizacijo podnebij, ki razdeljuje podnebja Slovenije na štiri osnovne tipe. Za razumevanje in poglobljeno razlago tipov podnebij pa uporabi vir Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L. Svetlin, D., Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela, 59, 5–45. 143 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Zemljevid, s katerim si učitelj pomaga, je na Sliki 1 (Zemljevid podnebnih tipov). 5202. Slika 1: Zemljevid podnebnih tipov7.22 Zemljevid na Sliki 2 (Zemljevid podnebnih tipov – podrobno) prikazuje podrobno členitev štirih osnovnih tipov podnebij v Sloveniji, toda te klasifikacije učitelj v osnovnošolskem programu ne uporablja. Slika 2: Zemljevid podnebnih tipov – podrobno 144 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 2 Priporočene dejavnosti Učenci lahko napišejo in narišejo vremensko napoved. Na spletnem mestu YouTube si lahko ogledajo izobraževalni film, ki je namenjen popularizaciji poznavanja termina vreme https://www.youtube.com/watch?v=j94nF_VNYjA. Učitelj si lahko pri opazovanju vremenskega dogajanja in ustvarjanju zaslonskih slik ali animacij pomaga s spletno stranjo https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8d8gnvt. Učenci se lahko preizkusijo v vlogi vremenoslovcev in ob vremenskih kartah napovedo vreme za naslednji dan. S tem se urijo v branju in interpretaciji vremenskih kart. Predlagamo, da učitelj razlaga aktualne vremenske pojave v pokrajini (npr. megla, inverzija ...) in učencem na preprost način razloži, zakaj je nastal posamezen pojav. Učenci lahko izdelajo svoj klimogram ob pomoči IZDELAVA KLIMOGRAMA (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hsyynp6) (Kupm2014). Medpredmetno povezovanje Npr.: » vremenski zemljevid: LUM. 145 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / VODOVJE SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo zemljevida prepoznava večje slovenske reke in jezera ter sklepa o njihovem pomenu; O: interpretira hidrograme in ob njih/ob posameznih primerih sklepa o vzrokih za nihanje vodostaja; O: ozavesti pomen podzemnih voda za oskrbo prebivalstva; (2.1.3.1) O: presoja pomen mokrišč; (2.1.3.1) O: ozavesti pomen trajnostnega upravljanja z vodnimi viri. (2.2.1.1 | 2.4.3.1 | 3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu Slovenije pokaže in imenuje določene večje slovenske reke, jezera in mokrišča; » razloži strokovne termine porečje, povodje, razvodnica; » z izbranimi primeri razloži nastanek jezer; » s pomočjo hidrograma sklepa o vzrokih in posledicah nihanja vodostaja; » ovrednoti pomen podzemnih voda za oskrbo prebivalstva; » opiše značilnosti slovenskega morja; » opiše pomen mokrišč. TERMINI ◦ reka ◦ rečna mreža ◦ porečje ◦ povodje ◦ razvodnica ◦ vodostaj ◦ naravno jezero ◦ ledeniško jezero ◦ presihajoče jezero ◦ umetno jezero ◦ akumulacijsko jezero ◦ ugrezninsko jezero ◦ mokrišče ◦ podzemna voda 146 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV / 5 2 0 Vsebinska pojasnila .2 7 . 2 2 Učitelj pri interpretaciji hidrogramov učence navaja na branje podatkov in opisovanje nihanja vode. Učitelj učence lahko seznani z imenovanji posameznih rečnih režimov ter jih uri, na kakšen način se jih prepozna preko hidrograma, a tega ne ocenjuje. Učitelj se lahko nasloni tudi na predznanje, ki so ga učenci usvojili pri predmetu naravoslovje pri skupini ciljev Vodni ekosistemi. Priporočene dejavnosti Priporočamo, da si učenci ogledajo videoposnetke, npr. https://www.youtube.com/watch?v=GtQlowLErU,Živeti s poplavami - film o poplavni ogroženosti (https://www.youtube.com/watch?v=xJIwrZ7iby8). Svetujemo tudi ogled dokumentarnega filma Ena za reko: Zgodba Save https://balkanriverdefence.org/zgodba- save/. 147 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / ZAVAROVANA OBMOČJA SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: ozavešča pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe; (2.3.1.2 | 2.1.3.1) O: izpostavi pomen Triglavskega narodnega parka za Slovenijo; (2.2.1.1) I: spoznava zavarovana območja v domači pokrajini. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše primere prizadevanj in ukrepov za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. TERMINI ◦ zavarovano območje ◦ narodni park DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Medpredmetno povezovanje Npr.: » zavarovana območja: BIO. 148 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DRUŽBENOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI SLOVENIJE . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Družbenogeografske značilnosti Slovenije zajemajo spoznavanje družbenih sestavin, ki so ključne za razumevanje značilnosti slovenskega geografskega okolja. Tema obsega skupino ciljev Prebivalstvo in poselitev, Gospodarstvo, Naravne nesreče in Degradacija prostora. Namen teme je, da učenci družbenogeografske značilnosti povezujejo med seboj, hkrati pa jih navezujejo tudi na naravnogeografske značilnosti, ki so izpostavljene v temi Naravnogeografske značilnosti Slovenije. Učenci ob grafih in preglednicah razumejo problematiko staranja prebivalstva, poglobljeno raziskujejo in vrednotijo razvoj gospodarskih dejavnosti ter spoznavajo naravne nesreče, ki pomembno vplivajo na pokrajino, ter predlagajo rešitve za izboljšanje stanja v domači pokrajini. Na koncu pa na podlagi skupine ciljev Degradacija prostora na izbranih primerih presojajo vpliv človekovih posegov v okolje. Učenci preko celotne teme razvijajo vrednote, ki prispevajo k zanimanju za družbene potrebe in reševanju skupnih trajnostnih prostorskih vprašanj. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri skupini ciljev Prebivalstvo in poselitev je določen seznam večjih mest za minimalni standard znanja: » Alpske pokrajine: Kranjska Gora, Jesenice, Bovec; » Predalpske pokrajine: Bled, Kranj, Ljubljana, Celje, Velenje; » Obsredozemske pokrajine: Portorož, Izola, Piran, Koper, Nova Gorica, Ilirska Bistrica; » Obpanonske pokrajine: Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto, Krško, Lendava; » Dinarskokraške pokrajine: Postojna, Cerknica, Kočevje, Metlika, Črnomelj. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO 149 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta 520 hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za 2.7 posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za .22 ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav sta le ponekod izpostavljena, umeščata celostno v to temo. V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: » aktivnem državljanstvu, kjer učenec privzema odnos do človekovih pravic, razvija veščine etične refleksije, državljanske drže in kritičnega mišljenja; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi; » zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer učenec razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive; » ukrepanju za trajnostnost, kjer učenec aktivno sodeluje pri izvajanju trajnostnih praks in politik ali njihovi simulaciji, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju; » iskanju in vrednotenju zamisli, odkrivanju priložnosti, ustvarjalnosti ter etičnem in trajnostnem razmišljanju, kar učenec udejanja ob podpori učitelja ob izbranem učnem izzivu; » motivaciji, kar učenec udejanja ob podpori učitelja z raznolikimi dejavnostmi za reševanje izbranih nalog; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, obvladovanjem nepredvidenih situacij, sodelovanjem in izkustvenim učenjem; » telesni dobrobiti, kjer učenec spoznava in udejanja pravilno prehrano, gibanje, sprostitev; » socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju. (1.2.1.1) (1.2.1.5) (1.1.2.2) (1.2.3.1) (2.1.2.1) (2.2.1.2) (2.1.3.1) (2.2.1.1) (2.3.1.1) (2.3.1.2) (2.3.3.1) (3.2.2.3) (3.3.5.3) (5.1.2.1) (5.1.3.1) (5.2.4.1) (5.2.5.3) Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. 150 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: opisuje naravno gibanje prebivalstva in išče rešitve za posamezne ključne izzive, povezane s prebivalstvom; O: razume pojme rodnost, smrtnost in naravni prirast; (1.1.2.2) I: s pomočjo statističnih podatkov domačega ali večjega bližnjega naselja opisuje naravno gibanje prebivalstva; O: spoznava starostno piramido; O: se seznani z izobrazbeno strukturo prebivalstva in razpravlja o pomenu izobrazbe za razvoj družbe; O: s pomočjo zemljevida prepoznava območja, kjer živijo narodne manjšine v Sloveniji; O: s pomočjo zemljevida prepoznava območja, kjer so Slovenci opredeljeni kot narodna manjšina; I: razlikuje problematiko narodnih manjšin v Sloveniji in slovenske narodne manjšine; (1.2.1.1 | 1.2.1.5) O: opisuje selitveno gibanje prebivalstva; O: s pomočjo tematskega zemljevida opredeli območja, kjer živijo Slovenci zunaj meja Slovenije; I: se seznani z aktualnimi izzivi notranjih in zunanjih selitev prebivalstva Slovenije; (2.1.2.1 | 2.2.1.2) O: razlikuje med mestnim in podeželskim naseljem; I: iz poselitve izbranega območja sklepa o dejavnikih, ki vplivajo na gostoto poseljenosti; O: spoznava osnovne značilnosti urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji. (2.1.3.1 | 1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo podatkov razloži osnovne značilnosti naravnega gibanja prebivalstva Slovenije; » razloži pojme rodnost, smrtnost in naravni prirast; » ovrednoti problematiko staranja prebivalstva; » na zemljevidu pokaže območja v Sloveniji, kjer živijo narodne manjšine; » na zemljevidu pokaže območja, kjer živi slovenska narodna manjšina; 151 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » razloži vzroke in posledice selitev; 52/ 0 » .2 s pomočjo zemljevida opiše značilnosti priseljevanja in odseljevanja v Sloveniji; 7 . 2 » 2 na zemljevidu pokaže in imenuje določena večja mesta; » na primeru pojasni razliko med mestnim in podeželskim naseljem; » s primeri pojasni vzroke in posledice urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji. TERMINI ◦ naravno gibanje prebivalstva ◦ rodnost ◦ smrtnost ◦ naravni prirast ◦ starostna piramida ◦ selitveno gibanje prebivalstva ◦ selitev ali migracija ◦ izseljenec ◦ priseljenec ◦ zdomec ◦ narodna manjšina ◦ mestno naselje ◦ podeželsko naselje ◦ urbanizacija ◦ suburbanizacija DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj se naj uvodoma navezuje na predznanje učencev iz skupine ciljev Prebivalstvo in poselitev (sveta) in Izzivi prebivalstva Evrope. Učitelj naj aktualizira selitve tudi na primeru trenutnih najbolj prepoznanih slovenskih migrantov (npr. športniki). Priporočene dejavnosti Učitelj skupaj z učenci pregleda spletno stran https://www.stat.si/StatWeb/ (Področja: Prebivalstvo) in učencem pokaže, kaj vse ta stran ponuja. Učitelj z učenci lahko analizira osnovne podatke, prikazane na spletni strani https://www.stat.si/StatWeb/ (Prebivalci Slovenije, Naravni prirast, Selitveni prirast, Skupni prirast, Gostota prebivalstva). Učenci lahko dobijo nalogo, da v podatkovni bazi SiStat poiščejo različne podatke o prebivalstvu domačega kraja: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3dvtxx6. Na spletni strani ZRSZ lahko učenci spremljajo aktualne podatke o zaposlenosti. Učenci spoznajo prebivalstveno piramido na podlagi podatkov Stat.si (stat.si/StatWeb/Population/Pyramid), kjer spoznajo tudi spreminjanje demografskih režimov v Sloveniji. Prav tako lahko na podlagi podatkov preračunajo različne deleže. Učitelj si lahko z učenci ogleda prispevek o zdravstvenem stanju Slovencev po občinah https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kj5so5c, hkrati pa tudi podatke iz evropskega atlasa kvalitete življenja v Sloveniji na Atlas on Quality of Life in Slovenia | ESPON (https://archive.espon.eu/quality-life-atlas). (https://archive.espon.eu/quality-life-atlas.) Medpredmetno povezovanje 152 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Npr.: 5202. » narodne manjšine: DKE, SLJ, ZGO;7.22 » migracije: ZGO. 153 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GOSPODARSTVO SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: razlikuje skupine gospodarskih dejavnosti ter njihovo vlogo pri ustvarjanju blaga in storitev; (1.1.2.2) O: razume trenutni gospodarski položaj države; O: utemeljuje dejavnike, ki vplivajo na razvoj posamezne kmetijske panoge na določenem območju Slovenije; O: krepi zavedanje o pomenu kmetijstva za ohranjanje kulturne pokrajine, poselitve in prehranske samooskrbe ter sklepa o možnostih zaposlitve; (2.1.3.1 | 2.2.1.1 | 2.3.1.1 | 3.2.2.3) I: vrednoti pomen in raziskuje možnosti kmetijstva v lokalnem okolju; (1.2.3.1) O: razume vlogo naravnih virov za gospodarstvo ter sklepa o pomenu trajnostnega ravnanja z njimi; (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 3.3.5.3) O: razlikuje pogoje za razmestitev industrije v Sloveniji; O: presoja vpliv globalizacije in mednarodnega trgovanja na lokalno in globalno gospodarstvo; (5.2.4.1) O: vrednoti pomen prometa za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje; (2.1.3.1 | 2.2.1.1) O: s pomočjo različnih virov sklepa, katera so najpomembnejša turistična območja v Sloveniji; O: vrednoti priložnosti in nevarnosti razvoja turizma na izbranem območju; (2.2.1.1 | 2.3.3.1) O: prepoznava pomen podjetništva kot gonilne sile gospodarskega razvoja ter razume vlogo podjetništva pri ustvarjanju delovnih mest, inovacij ter spodbujanju gospodarske rasti. (5.1.2.1 | 5.1.3.1 | 5.2.5.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje poklice, ki so povezani s posamezno skupino gospodarskih dejavnosti; » ovrednoti pomen kmetijstva in sklepa o možnostih kmetijske dejavnosti v različnih območjih Slovenije; 154 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » pojasni pomen kmetijstva za ohranjanje kulturne pokrajine, poselitve in prehranske samooskrbe ter 52/ sklepa o možnostih zaposlitve; 0 2 . 7 » s pomočjo zemljevida našteje energijske vire v Sloveniji in ovrednoti pomen energije za človeka in 2. 2 družbo; » glede na razpoložljive energijske vire in vpliva le-teh na okolje sklepa o možnostih nadaljnje oskrbe z energijo; » na primeru iz domače pokrajine ovrednoti pomen industrije; » opiše prednosti in pomanjkljivosti posamezne vrste prometa glede na pomen za prebivalstvo in gospodarstvo ter onesnaževanje okolja; » na zemljevidu pokaže najpomembnejše prometne povezave v Sloveniji; » razloži vlogo in pomen storitvenih dejavnosti za družbo; » ovrednoti vplive turizma na družbo in okolje v posamezni naravnogeografski pokrajini Slovenije. TERMINI ◦ skupina gospodarskih dejavnosti ◦ primarna dejavnost ◦ sekundarna dejavnost ◦ terciarna dejavnost ◦ BDP ◦ prehranska samooskrba ◦ industrija visoke tehnologije ◦ hidroelektrarna ◦ jedrska elektrarna ◦ termoelektrarna ◦ vetrna elektrarna ◦ sončna elektrarna ◦ prometna prehodnost ◦ globalno gospodarstvo DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj navezuje znanje na že usvojeno strokovno terminologijo pri skupinah ciljev Izzivi v gospodarstvu Evrope in Gospodarstvo (svet). Učitelj se usmeri na tri skupine gospodarskih dejavnosti, in sicer: » primarne dejavnosti: vključujejo gospodarske dejavnosti v zvezi s pridobivanjem naravnih virov, kot so kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo; » sekundarne dejavnosti: vključujejo industrijske (predelovalne, proizvodne) dejavnosti, rudarstvo, gradbeništvo in energetiko; » terciarne dejavnosti: obsegajo v glavnem nematerialne storitvene in druge dejavnosti, kot so trgovina, turizem, promet, bančništvo, NVO, zdravstvo, šolstvo, javna uprava in druge. Učitelju bo pri uvrščanju gospodarskih dejavnosti pomagal vir klasifikacije SKD: https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf. Priporočene dejavnosti 155 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Učenci lahko izdelajo turistični prospekt ali promocijski videoposnetek domačega kraja.  5202. Učitelj lahko učence spodbudi v igro vlog, debato ali pro et contra . Učitelj si lahko za temo izbere npr. 7.2 postavitev turističnega kompleksa v neko območje, ki ga učenci dobro poznajo; postavitev 2 hidroelektrarne/vetrne elektrarne ali katere druge vrste elektrarne v prostor itd. Učenci lahko izdelajo nalogo/razvijajo idejo, kjer z znanjem, ki so ga usvojili pri predmetu DKE, razmišljajo o ustanovitvi podjetja v svojem lokalnem okolju, ki bi bilo najprimernejše glede na lokalno specifiko (katera podjetja so že v okolju, kdo so potencialni kupci, prostorska umestitev ...). Učitelj naj v svojo razlago vključi tudi podatke o revščini v Sloveniji https://www.stat.si/statweb/News/Index/12690 in https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/spdffj1. Učitelj si z učenci lahko ogleda podatke o turizmu https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ubj994i, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1b1wlcv ter jih primerja med seboj. Medpredmetno povezovanje Npr.: » potrošništvo, blaginja: ZGO, DKE; » razvoj gospodarstva skozi čas na slovenskem prostoru: ZGO; » tržno gospodarstvo: ZGO, DKE. 156 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: s pomočjo različnih virov spoznava pogoste naravne nesreče, ki lahko prizadenejo Slovenijo; O: izbere in raziskuje vsaj eno izmed velikih naravnih nesreč, ki je prizadela Slovenijo; O: s pomočjo različnih virov pridobiva informacije o eni naravni nesreči iz domače pokrajine. (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje, katere naravne nesreče v Sloveniji imajo velik vpliv na pokrajino in človeka; » razloži vzroke in posledice za poplave, požare in sušo ter predlaga ustrezne rešitve za njihovo preprečevanje. TERMINI ◦ ujma ◦ poplava ◦ požar ◦ suša ◦ vetrolom ◦ snegolom ◦ žled ◦ plaz (zemeljski in snežni) ◦ skalni podor ◦ potres DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Učitelj naj se navezuje na predznanje o podnebnih spremembah. Učitelj lahko omeni tudi visoko plimo ter lubadarje. Ključno je, da učinke naravnih nesreč povezuje z neustreznimi posegi oz. ravnanjem človeka v pokrajini. Priporočene dejavnosti Učenci ob Atlasu naravnih nesreč (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j6trz5f) iščejo naravne nesreče na določenem območju. Učenci lahko ob časopisnih in drugih virih raziskujejo o naravnih nesrečah v Sloveniji. Odkrivajo, kje so se zgodile, zakaj. Pri tem uporabljajo zemljevid. Učenci lahko raziskujejo naravne nesreče tudi samo v svoji domači pokrajini. Raziskujejo vzroke in posledice posamezne naravne nesreče. Učitelj učence lahko seznani tudi s tem, kako ravnati pri posamezni naravni nesreči. Učenci lahko izdelajo preprosta navodila: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l06o0g8. 157 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Poplave, predvsem hudourniške, lahko učitelj prikaže s peskovnikom – oblikuje rečno strugo in na podlagi 520 prikazanega učenci sklepajo o razsežnosti poplav ter hkrati o pomembnosti nenaseljene poplavne ravnice.2.7.22 158 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DEGRADACIJA PROSTORA V SLOVENIJI / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 2 Učenec: O: presoja vzroke in posledice degradacije prostora; (2.4.3.1) O: zavzema se za smotrno rabo prostora. (2.3.2.1 | 2.4.1.1 | 3.3.5.3 | 5.1.2.2 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni, kaj je degradacija prostora, in našteje nekaj primerov iz Slovenije; » prepozna primere degradacije prostora v domači pokrajini in predlaga ustrezne rešitve za izboljšanje stanja. TERMINI ◦ degradacija prostora ◦ invazivna vrsta DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Degradirana območja (ali funkcionalno razvrednotena območja) so lahko propadli industrijski obrati, gramoznice, opuščene gradbene jame, opuščeni gradbeni projekti, bivalni prostori, industrijske cone/objekti, divja odlagališča. Učitelj si za uresničevanje ciljev lahko pomaga z virom: Lampič, B., Kikec, T. (2019). Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vključevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Geografija v šoli, 27(2). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wuy6wh1 Učitelj se lahko nasloni tudi na predznanje, ki so ga učenci usvojili pri predmetu naravoslovje pri skupini ciljev Rast in razvoj človeške populacije zahteva vedno več energije in snovi iz okolja, kar vpliva na degradacijo okolja. Priporočene dejavnosti Učenci lahko poiščejo časopisne članke na temo divjih odlagališč ali pa spremljajo dnevne informativne oddaje. Z vsebino videnega oz. prebranega seznanijo sošolce. Lahko dodajo tudi posnetek o divjih odlagališčih, ki je na rtv356 https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174467633. 159 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 POKRAJINE SLOVENIJE . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Tema Naravnogeografske pokrajine Slovenije obsega skupino ciljev Izzivi posamezne naravnogeografske pokrajine Slovenije. Namen teme je, da učenci povežejo vse svoje do sedaj usvojeno znanje v celoto, a hkrati razlikujejo med posameznimi naravnogeografskimi pokrajinami. V nadaljevanju pa raziskujejo aktualne izzive, ki so ključni in prepoznavni za posamezno pokrajino Slovenije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji področja trajnostnega razvoja s poudarkom na: » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer učenec prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi. (2.1.3.1) (2.2.1.1) (2.2.2.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. 160 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / IZZIVI POSAMEZNE NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 0 POKRAJINE SLOVENIJE 2 2 . 7 . 2 2 CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov prepoznava tipične značilnosti posamezne pokrajine in jih med seboj primerja; (2.1.3.1) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne in ključne izzive posameznih pokrajin. (2.1.3.1 | 2.2.1.1 | 2.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida opiše vsaj dve naravnogeografski pokrajini Slovenije in ju med seboj primerja glede na naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti; » analizira aktualne izzive posameznih naravnogeografskih pokrajin. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Svetujemo, da učitelj pri aktualnih izzivih najprej začne s svojo domačo naravnogeografsko pokrajino. Predlagamo nekaj vsebinskih usmeritev učitelju, ki si jih, glede na aktualnost, prilagodi: » zavarovana območja in turizem; » onesnaževanje; » visoka/najvišja cena nepremičnin in življenja, nasprotje interesov med najboljšimi kmetijskimi zemljišči v državi in širjenjem naselij ter gradnjo novih cest; » oddaljenost, izseljevanje … (kazalci); » kraške oblike in onesnaževanje; » Luka Koper in nasprotje interesov s turizmom in kmetijstvom; » iskanje priložnosti za življenje in gospodarski razvoj v posamezni pokrajini. Priporočene dejavnosti 161 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Za uvodno dejavnost lahko učenci prinesejo fotografije s svojih potovanj po Sloveniji. Učenci razvrstijo 520 fotografije glede na pokrajine in utemeljijo svoje odločitve. Dejavnost je primerna za usvajanje minimalnih 2.7 standardov..22 Učitelj izpostavi aktualni problem v pokrajini. Učenci prevzamejo vloge različnih akterjev (npr. lokalni kmet, turistični delavec, okoljevarstvenik) v določeni pokrajini. Poiščejo podatke, ki so relevantni za osebo, ki jo predstavljajo. Učenci razpravljajo o aktualnem izzivu in skušajo najti skupno rešitev. Ob tem se razvijajo veščine debatiranja. 162 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE / 5 2 0 2 III. . 7 . 2 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Učne ure, v katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelji načrtujejo v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji, ali pa cilje poljubno umesti v druge teme učnega načrta za 3. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) se, čeprav nista izpostavljena, umeščata tudi v to temo. V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na: 163 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » telesni dobrobiti, kjer učenec spoznava in udejanja pravilno gibanje, sprostitev; 52/ 0 » .2 socialni dobrobiti, kjer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, 7 razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem 2. 2 vedenju; » poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so varstvo narave, pravičnost in odgovornost; » dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar učenec udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, obvladovanjem nepredvidenih situacij, sodelovanjem in izkustvenim učenjem; » zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer učenec razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive; » ukrepanju za trajnostnost, kjer se učenec zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni. (2.4.2.1) (2.1.3.1) (2.4.1.1) (2.3.3.1) (3.2.1.3) (3.3.3.2) (5.3.5.2) Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE III. CILJI Učenec: O: se uri v geografskem opazovanju in raziskovanju v izbrani pokrajini; O: pri geografskem raziskovanju uporablja različne pripomočke in aplikacije; O: s pomočjo različnih virov zbira informacije; O: uporablja metode geografskega raziskovanja; (3.2.1.3) O: prepoznava procese v pokrajini; O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (2.3.3.1 | 2.4.1.1 | 2.4.3.1 | 3.3.3.2 | 5.3.5.2 | 3.1.5.1) 164 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 STANDARDI ZNANJA 2 . 7 . 2 2 Učenec: » predstavi rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira in interpretira geografske značilnosti pokrajine; » interpretira in vrednoti podatke, pridobljene z različnih virov; » uporabi metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ opazovanje ◦ orientacija ◦ merjenje ◦ kartiranje ◦ intervju ◦ analiza prednosti in slabosti DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Vsebinska pojasnila Temi je namenjenih 5 pedagoških ur. Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci neposredno v pokrajini spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Glavni in najpomembnejši namen je, da se učenci preizkusijo v osnovnih metodah geografskega raziskovanja pokrajine, s čimer spoznajo naravo geografovega dela. Ključno je, da se učenci zavedo, da je biti geograf poklic, ki ne zajema zgolj poučevanja. Učenci v tej skupini ciljev čim bolj neposredno in celostno dojamejo pokrajino kot rezultat součinkovanja pokrajinskih sestavin in značilnosti, njene ekološke omejitve in pomen preudarne rabe pokrajine. Poudarek je na izkustvenem učenju. Učenci raziskujejo na terenu, na prostem. Z metodo neposrednega opazovanja v okviru proučevanja je smiselno izbrati tolikšno območje, ki ga učenci lahko neposredno opazujejo. Učence predvsem uvajamo v geografsko opazovanje, jih usmerjamo na tiste pojave, ki  nam v pokrajini največ povedo in ob katerih lahko sklepamo na manj vidne pojave, procese. Učenci pridobijo teoretično osnovo, s katero povežejo in razložijo ugotovitve, saj se šele s tem posamezne izkušnje spremenijo v uporabno znanje. Namen terenskega dela je, da učenci: » samostojno opazujejo pokrajinsko sestavino, jo opišejo; » razložijo pokrajino kot rezultat součinkovanja vseh pokrajinskih sestavin in značilnosti; » razložijo spremembe posamezne sestavine v pokrajini in njihovo soodvisnost; » pojasnijo razlike med posameznimi območji pokrajine; » se urijo v uporabi različnih prostorskih tehnologij, s katerimi merijo različne kazalnike; » se urijo v  komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; 165 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » razvijajo kritično geografsko razmišljanje; 52/ 0 » .2 razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne) ter 7 sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju; 2. 2 » razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje; » se urijo v uporabi besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost); » se urijo v komuniciranju z uporabo ustreznega geografskega besedišča; » razvijajo komunikacijske, socialne, miselne in praktične veščine za raziskovanje geografskih pojavov in procesov; » kritično geografsko razmišljajo (zaznajo ključne geografske probleme in poiščejo vzročno-posledično sovplivanje naravnih in družbenih procesov v pokrajini); » vrednotijo protislovja v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta, obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije; » povezujejo različne vidike izobraževanja, na primer spoznavni, čustveni, etični, estetski in motorični; » se usposobijo za reševanje lokalnih in regionalnih vprašanj po načelih soodgovornega trajnostnega razvoja. Osnovna priporočila za geografsko raziskovanje Vsak učitelj ga opravi na način, ki je na določeni šoli izvedljiv (finančno, organizacijsko, izvedbeno). Realizira se lahko kot samostojni terenski dan, lahko je vključeno v dneve dejavnosti ali v ekskurzijo, lahko pa se izvede kot več med seboj ločenih posameznih ur. Učitelj lahko geografsko raziskovanje vključi v učni proces tudi tako, da izvede del učne ure na terenu, s čimer poskrbi za svoje in za zdravje učencev. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Vsebine geografskega raziskovanja si izbere učitelj sam, glede na lastne zmožnosti (izvedbene in finančne). Praviloma se vsebine navezujejo na cilje in standarde v tekočem letu razreda, ni pa nujno. Prav tako je priporočljivo, da se metode in načini izvedbe razlikujejo med vsemi štirimi leti, da učenci spoznajo kar največjo paleto različnih metod geografskega raziskovanja. Na primer: orientacijo s kompasom v naravi je najbolj logično izvesti v 6. razredu, ko se te vsebine obravnavajo pri pouku ter se pri raziskovanju praktično nadgradijo v pokrajini. Vendar pa se lahko izvede tudi v višjih razredih, v bolj naprednih oblikah, z digitalnimi in drugimi orodji. Lahko se izvede tudi dvakrat, prvič osnovno in drugič kasneje bolj napredno. Vsakič pa je potrebno poudariti, v katerih poklicih in zakaj so takšna znanja nujno potrebna in kakšna je pri tem vloga geografije. Način ocenjevanja si izbere učitelj sam, bodisi so standardi znanja vključeni pri pisnem ali ustnem ocenjevanju znanja bodisi kot izdelek, ki ga učenec pripravi v šoli. Kriterije za ocenjevanje si postavi vsak učitelj sam. Priporočene dejavnosti 166 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Kakor je bilo navedeno predhodno, so ideje in predlogi neposredno povezani s cilji in standardi posameznega 520 razreda, vendar se lahko poljubno izvedejo v kateremkoli razredu. Vsi predlogi se lahko izvedejo v neposredni 2.7 bližini šole, v domačem naselju ali kraju, ki ga obiščejo med strokovno ekskurzijo..22 Orientacija na zemljevidu » S pomočjo zemljevida in kompasa določijo strani neba, objekte in pojave v naravi, spoznajo azimut (slednje višji razredi). Npr. uporaba zemljevida v pokrajini tako, da brez kompasa, le ob pomoči tistega, kar učenec vidi okoli sebe, pravilno orientira zemljevid ali poišče točko stojišča na zemljevidu, stavbam določa stranice in lego glede na strani neba, npr. severna stena, podolgovata zgradba, ki leži v smeri zahod-vzhod; prepoznava reliefne oblike, ki jih vidi pred sabo v bližini ali v daljavi, riše skico površja ali izdeluje preprost zemljevid pokrajine, v pokrajini prepoznava vodne vire in na njih vezano izrazoslovje npr. loči med reko, potokom, izvirom, izlivom, določi levi/desni breg reke, levi/desni pritok, opazuje ekosistemski pomen vode v pokrajini in opazuje njeno onesnaženje, ipd. » Se gibljejo v smeri izbrane smeri (lov na zaklad). » Posredno določanje severa in ugotavljanje nezanesljivosti metod. » Orientacijo lahko učitelj nadgradi z digitalnimi pripomočki in aplikacijami z zemljevidi. Učenci spoznajo beleženje lastne lokacije (GPS/GNSS), digitalne zemljevide (in njihove nastavitve), iskanje in brskanje po digitalnih zemljevidih, pridobivanje dodatnih informacij, znajo uporabljati digitalno navigacijo itd. » S pomočjo tematskih zemljevidov (tiskanih in digitalnih) spoznavajo lastnosti in pojave v pokrajini, ki jih je na prvi pogled težje prepoznati (npr. geološka karta). » Iskanje konfluenc s pomočjo Uporabne geografije (razlaga sistema poldnevnikov in vzporednikov). » Učitelj s pomočjo aplikacije Actionbound pripravi orientacijski pohod v lokalnem okolju. Zgradba Zemlje in tektonika » Obiski rudnikov in drugih nahajališč naravnih virov (kamnolomi, gramoznice itd.), Vulkanije, Geološkega zavoda, Dovžanove soteske razstave mineralov itd. kjer se učenci spoznajo z raziskovanjem kamnin, in procesov, ki so oblikovali in/ali še oblikujejo Zemljino površje. » V pokrajini s pomočjo (poenostavljene) geološke karte (npr. na Uporabni geografiji) in aplikacije Kamencheck poiščejo in prepoznajo kamnine in skušajo razložiti, kako to vpliva na pokrajino in njene sestavine. » Naravni viri » V okolici šole poiščejo in kartirajo lokacije, kjer so v preteklosti (ali še danes) izkoriščali naravne vire. Skušajo odkriti, čemu je bilo opuščeno. » Poseben poudarek naj bo na obnovljivih naravnih virih. Kje jih izkoriščajo, kako, možnosti za dodatno koriščenje. Kako je s tem opremljena šola? Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja 167 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / V kateremkoli delu pokrajine lahko z opazovanjem, kartiranjem, risanjem skic itd. prepoznavajo različne 520 osnovne reliefne oblike ter razgibanost/nerazgibanost površja ter povežejo z nekaterimi procesi (npr. vodotoki) 2.7 in življenjem človeka in njegovimi prilagoditvami (npr. kmetijstvo, rekreacija, turizem …). .22 Vodovje » Obisk Morske biološke postaje, ARSO-a itd., kjer se učenci spoznajo z raziskovanjem voda. » Popis in opis posameznih vodnih teles in virov (Uporabna geografija), merjenje osnovnih hidroloških parametrov (uporaba različnih kovčkov, ki omogočajo preproste meritve in njihovo interpretacijo), obisk vodomernih postaj. Prepoznavanje in ugotavljanje pomena za naravo in človeka. » Prepoznavanje, iskanje, popis in kartiranje možnih onesnaževalcev vodnih teles. Ugotavljanje negativnega vpliva in posledic tako za vodno telo kot za ekosistem. Podnebje in podnebne spremembe » Obisk ARSO-a ali najbližje meteorološke postaje oz. vremenske hišice. S tem spoznajo osnovne merjenja vremena in delo meteorologov, klimatologov in klimatogeografov. » Izdelava lastne vremenske hišice oziroma učenci sami beležijo vreme in opazujejo vremenske pojave. Opazovano skušajo povezati z vremenom in podnebjem. » Ugotavljanje in računanje ogljičnega odtisa šole. » Iskanje in kartiranje dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim spremembam ter oblikovanje predlogov za izboljšavo. Opazujejo posledice poplav ali visoke plime (pogostost, intenzivnost), presahnitev vodnih virov. Rastlinstvo » Obisk botaničnega vrta, gozdnih učnih poti, gozdarskega inštituta, kjer lahko spoznajo rastlinske vrste v naravi ter se učijo o prepoznavanju vrst, vplivih na ekosistem in z delom npr. gozdarjev in biogeografov. » S pomočjo slikovnih ključev/spletnih aplikacij skušajo prepoznati različne in pogoste rastlinske vrste in ugotoviti, zakaj prav te, rastejo na določeni lokaciji (razlike med prisojno in osojno stranjo pobočja, ravnino in vzpetim delom, ob vodi in v določeni oddaljenosti). Ali obratno, na podlagi literature skušajo poiskati tiste (indikatorske) vrste, ki zelo očitno odražajo določene sestavine pokrajine. Na podlagi prepoznanih in najpogostejših vrst, skušajo poimenovati rastlinsko obliko (kakšen gozd uspeva na določeni lokaciji). » Primerjajo biotsko pestrost (biodiverziteto) v različnih delih naselja, pokrajine… » Iščejo in prepoznavajo užitne, zdravilne, strupene, zaščitene itd. rastlinske vrste. » Opazujejo in beležijo poškodovanost rastlinstva ter najti vzrok (onesnaževanje, bolezni, napadi škodljivcev…). » Opazujejo in kartirajo procese zaraščanja ali krčenja naravnega rastlinstva. 168 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » Kartiranje in prepoznavanje tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst (Uporabna geografija). Spoznavanje 52/ škodljivih učinkov. Izoblikovanje predlogov za odstranjevanje ali omejevanje. V pomoč je portal Uporabna 0 2 . 7 geografija. . 2 2 » Tudi pri proučevanju prsti, si lahko pomagamo z različnimi kovčki, ki vsebujejo reagente za kemične analize prsti. Prsti/tla » Obisk inštitucije, ker raziskujejo prsti/tla (CPVO, KIS, GOZDIS, Oddelek za geografijo), kjer spoznajo delo v laboratorijih, spoznajo ali opravijo osnovne analize v laboratoriju, delo pedologov in pedogeografov. Lahko se obišče tudi bližnjo kmetijo, kjer spoznajo vpliv kmetijstva na prsti, kako na kmetiji skrbijo za prsti, kakšne težave imajo in kakšne ukrepe izvajajo. » Terensko delo omogoča številne analize, meritve in opazovanja, na podlagi katerih spoznamo lastnosti prsti, posamezne procese in vplive na naravno rastlinstvo ali kulturne rastline. Predvsem je pomembno, da meritve ne počnemo zaradi meritev samih, ampak povezujemo z naravnimi dejavniki (zakaj so takšne lastnosti prsti). V pomoč je spletno mesto Uporabna geografija. Med primerna terenska merjenja lahko štejemo: » Ogled in prepoznavanje horizontov in debeline prsti. » Barva. » Tekstura in skelet. » Struktura in obstojnost. » Organska snov in oblika. » Reakcija in delež karbonatov. » Prekoreninjenost, biološka aktivnost. » Nabiranje vzorcev iz posameznih horizontov. Lahko se izdela pomanjšani profil iz naravnega gradiva ali izris profila, ki ga pobarvamo s samimi prstmi. » Iskanje degradacijskih procesov (erozija, onesnaženje, prekrivanje in pozidava). Kmetijstvo » S pomočjo portala Uporabna geografija lahko beležijo » Lokalne pridelovalce hrane in njihovo ponudbo. » Vzpostavitev šolskega ekovrta in delo na njem (lahko je povezano tudi z vsebinami kmetijstva in pridelave varne/lokalne hrane …). Poselitev in prebivalstvo » Obisk inštitucije, ki se ukvarja z načrtovanjem prostora (občinske pisarne, razni inštituti ali biroji), ker spoznajo raziskovalne metode načrtovanja prostora ter spoznajo delo geografov in načrtovalcev. 169 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / » V domačem kraju prepoznavajo in kartirajo območja (s potencialno) visoko/nizko gostoto 52/ prebivalstva/pozidave in najdejo vzroke za takšno stanje. Poiščejo območja in najdejo razloge, zakaj 0 2 . 7 nekateri deli niso poseljeni. . 2 2 » V domačem kraju opazujejo in prepoznavajo razlike med različnimi deli naselja središče/obrobje, mestno/podeželsko. » S pomočjo spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: » Lokalnih znamenitostih. » Predlogih za boljši kraj. Promet » S pomočjo spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo in razpravljajo o: » Varni poti v šolo in nevarnih točkah. » Ovire za gibalno ovirane. » Učenci lahko štejejo promet na različnih točkah okoli šole in ugotavljajo vroče prometne točke, razloge za razlike… Gospodarstvo » Kartiranje in beleženje različnih dejavnosti in prepoznavajo, ali imajo določeni deli naselja posebne/prevladujoče funkcije: poselitev, storitev, proizvodnja itd. Primerjajo različne dele bližnje okolice med seboj. » Ugotavljajo, kako je gospodarski razvoj (npr. turizem, industrija), vplivala na spremembe v pokrajini. » Skušajo najti vire, ki prikazujejo preteklo pokrajino in jo primerjajo z današnjo. Poskušajo posneti enako fotografijo (ista lokacija, isti pogled) in naredijo primerjavo med preteklostjo in danes. Iz tega lahko nastane razstava. Lahko tudi opravijo intervjuje s starejšimi prebivalci, ki znajo opisati pretekle razmere. » Ob pomoči spletnega mesta Uporabna geografija lahko beležijo določene dejavnosti, povezane z gospodarstvom, in o njih razpravljajo. » Poiščejo razloge za nastanek t. i. funkcionalno razvrednotenih območij (degradacija prostora) in za njihovo opustitev, kakšni so negativni vplivi itd. » S predlogi za boljši gospodarski razvoj kraja opozorijo na pomanjkljivosti v domačem kraju. Zavarovana območja Poiščejo (lahko uporabijo različne spletne vire in portale z zemljevidi) lokacije naravne in kulturne dediščine, zavarovanih objektov itd. Predlagajo nove, ki bi jih lahko uvrstili na seznam lokalnega ali šolskega pomena, na podlagi katerih bi učenci lahko spoznavali domači kraj. Naravne nesreče 170 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / S pomočjo Atlasa naravnih nesreč (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmruqnj 520 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmruqnj )) obiščejo najbližjo lokacijo naravne nesreče. In ugotovijo 2.7 nevarnosti, razloge za pojav, posledice za naravo in človeka, kaj bi lahko naredili, da nesrečo morebiti lahko .22 preprečili, možnosti ponovitve, ali je povezana s podnebnimi spremembami itd. Ker so se učenci z geografskim raziskovanjem prvič srečali v 6. razredu, je smiselno uvodoma ponoviti aktivnosti, ki so jih počeli takrat. Učitelj delo lahko dopolni z vsebinami iz učnega načrta, npr.: » merjenje kota padca Sončevih žarkov na naše površje ob različni uri dneva in v različnih letnih časih, » merjenje temperature zraka in tal v različnih delih dneva in v različnih položajih ter pod različnimi vplivi: temperatura v vremenski hišici, temperatura na soncu, temperatura v senci pod drevesom ali za hišo, temperatura v istem trenutku na vseh stranicah šole ali domače hiše, temperatura v istem trenutku različno od tal na šoli ali stanovanjskem bloku in kaj to pomeni za življenje tistih, ki v zgradbi bivajo ali živijo. V katerem položaju je najbolj ugodno imeti dnevno sobo, kje spalnico? Katero stanovanje v bloku ima večje stroške z ogrevanjem? Katero pa s poletnim ohlajanjem? V katerem stanovalci, ki gredo dopoldne v šolo ali službo, sonca med tednom nikoli ne bodo videli? V katerem stanovanju bodo stanovalci zvečer lahko uživali v sončnem zahodu? » merjenje temperature na vznožju/pobočju/vrhu vzpetine, » merrjenje smeri in hitrosti vetra, » računanje gostote poselitve za nek kraj, kjer opravljamo terensko delo. » opazovanje ali kartiranje gospodarskih dejavnosti v naselju, kjer opravljamo terensko delo. Splošne dejavnosti » Obisk geografske in/ali druge raziskovalne inštitucije ali Oddelka, sedeža nevladne organizacije itd. » Obisk lokalnih (občinskih), državnih (ministrstva) in evropskih inštitucij, kjer so zaposleni geografi in se spoznajo z njihovim delom ter poklicem geografa. » Obisk Zemljepisnega, Prirodoslovnega, Etnološkega itd. muzeja ali poljubne tematske razstave z geografsko vsebino, kjer pridobljeno znanje povežejo s poklicem geografa. Učenci spoznavajo preproste metode geografskega raziskovanja (opazovanje, orientacija, merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature na terenu. Izbrano pokrajino raziskujejo s pomočjo opazovanja, risanja, branja zemljevidov. Spletno mesto Uporabna geografija (gradiva iz seminarjev Uporabne geografije) učitelju nudi: » Ekskurzije z učnimi listi, dejavnostmi itd. » Spletne aplikacije za terenski vnos in pregledovalniki rezultatov. » Terenska uporaba iskalnika po zemljevidih. Za pomoč pri pripravi na geografsko raziskovanje priporočamo različne vire in literaturo (v prilogi). 171 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Če učitelj pri opisu rezultatov geografskega raziskovanja uporablja tudi druge vire, ki imajo posebne avtorske 520 pravice, naj učence opozori na spoštovanje in ustrezno uporabljanje pravice intelektualne lastnine.2.7.2 Medpredmetno povezovanje2 Npr.: » terensko delo: NAR, KEM, FIZ. 172 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 VIRI IN LITERATURA PO 2 POGLAVJIH GEOGRAFIJA IN JAZ GEOGRAFIJA IN JAZ Rogelj, B., Ogrin, D., Cigale, D., Vintar Mally, K., Miklič Cvek, L., Krevs, M., Frelih, M., Bobovnik, N. (2020). Uvod v študij geografije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Polšak, A. (2014). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. V A. Žakelj (ur.), Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah : sklop: posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah : zbornik prispevkov zaključne konference in predstavitev predmetno razvojnih skupin, Ljubljana, 1. julij 2013. 2. izd. (str. 83–92). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/21d4gyj Premrl, E. (2017). Risanje zemljevidov učencev od 1. do 4. razreda. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ghc0403 Sirk, M. (2017). Uporaba zemljevidov pri pouku geografije in zgodovine v OŠ. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a19bpjj Cvetko, S. (2023). Geografska bralna značka. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rb8uxij Uporabna geografija. (b. d). Zemljevidi. http://uporabna.geografija.si ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU ZEMLJEVIDI Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Hergan, I. (2013). Razvijanje kartografske pismenosti 10-letnih učencev. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lgsh2p1 Cigler, N. (ur.). (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka (str. 36–37). Zavod RS za šolstvo. Mlakar, T. (2012). Uporaba kartografskih pripomočkov in kartografska pismenost učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. 173 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Opentopomap. (b. d.) Topografski zemljevid.https://opentopomap.org/ 5202. Google Earth. (b. d.). https://earth.google.com 7.22 GEOGRAFSKA LEGA IN ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Hergan, I. (2013). Razvijanje kartografske pismenosti 10-letnih učencev. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lgsh2p1 Cigler, N. (ur.). (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka (str. 36–37). Zavod RS za šolstvo. PLANET ZEMLJA ZGRADBA ZEMLJE IN TEK TONIKA Čeč, D. (2020). Gospodarska in družbena kriza zaradi izbruha vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815. Zgodovina v šoli, 25 (1), 3–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qkhybw4 Triglav Čekada, M. (2015). 200-letnica izbruha vulkana Tambora – zadnji sunek male ledene dobe. Geografski obzornik, 4., 20–24. URL: go_2015_4.pdf (zrc-sazu.si) LIVESCIENCE. Earthquakes – News & Articles About Earthquakes. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pdst5u4 ARSO (b. d.). Potresi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jnrscle ARSO (b. d.). Močni potresi v preteklosti. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kco7xge CELINE IN OCEANI World Atlas. (b. d). Oceani. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n12etpb World Atlas. (b. d). Celine. https://www.worldatlas.com/continents ILLSS. (b. d.). Border of seans and oceans. Border of seas and oceans in the earth(sea and oceans boundaries) – IILSS-International institute for Law of the Sea Studies (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hjlauyo) Perko, D. (2006). Koliko je oceanov? Geografski vestnik 78(2), 77–83. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fjmtlvo RAZČLENJENOST IN RAZGIBANOST ZEMLJINEGA POVRŠJA Stojilković, B., Polšak, A. (2021). Kjer se konča dolina in začne gora. Uvod v fizično geografijo gora. Geografija v šoli, 29(2), 42–53. Goslar, T. (2017). Stalna poselitev na veliki nadmorski višini. Geografski obzornik, 64(3–4), 48–52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o69vf7c 174 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Gartner, M., Suvajac, M. (2019). Virtualni reliefni peskovnik. Geografija v šoli, 27(1), 24–30. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y4smh5x 2.7. VODOVJE22 GOV.SI (b. d.). Voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c7lpj3y Santoro, F., Tereza de Magalhães, A. V., Middleton, F., Buchanan, J. (2022). A new blue curriculum: a toolkit for policy-makers. IOC. Manuals and guides. UNESCO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o9y7bd6 OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN VEŠČINE Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., 175 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. 520 Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv )2.7. GEOGRAFSKA PISMENOST 22 ZRSŠ. (b. d.). Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost. Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qqukngk). Lipovšek Lenasi, I. Bralna pismenosti in geografija. BP_ucni_jezik_clanek_LipovsekLenasi.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pbi5vxx). Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografijo – didaktika pouka. Ljubljana. ZRSŠ. Mlakar, T. (2012). Uporaba kartografskih pripomočkov in kartografska pismenost učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Diplomsko delo. Maribor. ZRSŠ. (b. d.). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Geografija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gbqydfv. ZRSŠ. (b. d.). Akceleracija in drugi sodobni pristopi za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci in dijaki. https://www.zrss.si/pdf/akceleracija.pdf. ZRSŠ. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e9mu82s. ZRSŠ. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vrednost povratne informacije za učenje in poučevanje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cxrnov7. GEOGRAFSKA PISMENOST Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli. Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost. Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qqukngk) Lipovšek Lenasi, I. (2011) Bralna pismenost in geografija. BP_ucni_jezik_clanek_LipovsekLenasi.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pbi5vxx) Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografijo – didaktika pouka. Zavod RS za šolstvo. Mlakar, T. (2012). Uporaba kartografskih pripomočkov in kartografska pismenost učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Geografija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gbqydfv Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Akceleracija in drugi sodobni pristopi za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci in dijaki. https://www.zrss.si/pdf/akceleracija.pdf Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e9mu82s Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vrednost povratne informacije za učenje in poučevanje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cxrnov7 176 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBJE / 5 2 0 2 . PODNEBJE, PRSTI IN RASTLINSTVO 7 . 2 2 Polšak, A. (2022). Puščave. Geografija v šoli, 30(1), 59–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/njs5o20 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI CELIN POSELITEV IN PREBIVALSTVO Goslar, T. (2017). Stalna poselitev na veliki nadmorski višini. Geografski obzornik, 64(3/4), 48–52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Ilc Klun, M., Vombergar, A. (2021). Predstave in odnos mladih do migracijskih procesov – primer ZDA in Slovenije. Dela, 55, 5–40. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/neg6jg2 Ilc Klun, M. (2017). Biografsko-narativni metodološki pristop za poučevanje in razumevanje vsebin slovenskega izseljenstva. Dela, 48, 61–76. Ilc Klun, M. (2019). The importance of individual memories of Slovenian emigrants when interpreting Slovenian emigration processes. Ars & Humanitas, 174–190. Kelbič Đajić, M. (2018). Migracije, integracija in diskriminacija pri pouku geografije. Geografija v šoli, 26(3), 51– 55. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Rogelj, B. (2018). Miti in dejstva o »begunski krizi«. Geografija v šoli, 26(3), 26–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Župančič, J. (2018). Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske posledice. Geografija v šoli, 26(3), 8–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w GOSPODARSTVO STAT. (b. d.). BDP in nacionalni računi. https://www.stat.si/statweb STAT. (b. d.). Odpraviti vse oblike revščine. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b1wgj2y STAT. (b. d.). Mednarodni dan boja proti revščini. https://www.stat.si/statweb/News/Index/11419 OZN. (b. d.). Cilji trajnostnega razvoja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cezzq6s STAT. (b. d.). Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji Udruga Zelena Istra. (b. d.). Orodja za učenje. Orodja za trajnostni razvoj. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u87c6nc Polšak, A. (2020). Pridelava izbranih kmetijskih kultur na svetu. Geografija v šoli, 28(2), 30–39. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/30-39 Polšak, A. (2024). Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode = On global issues in textile and fast fashion industry. Geografija v šoli, 32(1), 14–25. https://dx.doi.org/10.59132/geo/2024/1/15-25 177 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / PODNEBNE SPREMEMBE / 5 2 UMANOTERA. (b. d.) 20 Izračunaj svoj ogljični odtis. https://kalkulator.umanotera.org/ .7. IZO. (b. d.). 22 Izračunaj ekološki odtis. Izračunaj ekološki odtis - IZO (https://izo.si/en/izracunaj-ekoloski-odtis/) Youth Europa. (b. d.) Trajnostni razvoj. Kaj so podnebne spremembe? Kaj so podnebne spremembe? | European Youth Portal (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pe0fws0) Društvo Humanitas. (b. d.). Zbirka globalni izzivi podnebnih sprememb. Prijava ‹ Društvo Humanitas — WordPress (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sf2bjnq) Kočar, J. (2012). Tuvalu in njegova ranljivost na dviganje morske gladine. Geografija v šoli, 21(3), 55–62. Kovačič, A. (2019). Ko se človek igra boga. Gea, september 2019, 6–12. Bercko, V., Kutin Lednik, A., Červek, U. (2019). Pljuča Zemlje se dušijo v dimu. Večer.com. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j91vzzl Vintar Mally, K. (2011). Spreminjanje podnebja v Afriki. Geografski obzornik, 58(4), 9–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a5k4b5 Vrhovec, T. (2005). Oceani in spreminjanje podnebja. Geografski vestnik, 77(1), 67–77. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d0l6tf6 Hojs, A., Pohar, M., Perčič, S. (2018). Podnebne spremembe in zdravje. V Vrdelja, M., Kovač, N., Lampič, V. Podnebje, okolje in alergije (str. 8–9). NIJZ. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewme1bo Ogrin, D. (2012). Podnebni trendi po letu 1850. Geografija v šoli, 21(1–2), 72–82. IPCC. (2022). Podnebne spremembe 2022. Vplivi, prilagajanje in ranljivost. 2023_12- IPCC_AR6_WGII_SummaryForPolicymakers23_VERZIJA SLO.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ab6omce) Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2), 24–30. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/24-30. CELINE AZIJA Hayes, P., Tanter, R. (2015). Global Problems, Complexity, and Civil Society in East Asia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bjuuzez National Geographic Kids (b. d.). Asia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/90k1qtf National Geographic Slovenia (b. d.). Kavčuk na pohodu. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rwt1iqd LIVESCIENCE. Tsunamis – News and Scientific Articles on Live Science. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/60wpojh Svenšek, D. (12. 1. 2005). Cunami skozi oči fizika. Kvarkadabra. https://kvarkadabra.net/2005/01/cunami/ 178 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Bedrač, J. (2001). Bangalore – indijski Silicon valley. Geografski obzornik, 48(1), 9–14. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4lxk1th 2.7.2 Fabjan, I. (2003). Singapur – sodobno mesto in istoimenska država. Geografski obzornik, 50 (1), 3–10. 2 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Lipar, M. (2006). Identiteta Gobija v Mongoliji. Geografski obzornik, 53(4), 10–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3fr6ss Lozinšek, M. (2005). Kašmir – od raja do vojne. Geografski obzornik, 52(3), 11–17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w7147u1 Perpar, A. (2006). Japonsko podeželje – razvojna priložnost ali relikt preteklosti? Geografski obzornik, 53(3), 24–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra Senegačnik, J. (2000). Sarawak. Geografski obzornik, 47(4), 3–10. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f6cob14 Šijanec, K. (2012). »Mali Tibet« v indijski Himalaji. Geografski obzornik, 59(3), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mdta72w Šijanec, K. (2013). Tri mesta Radžastana. Geografski obzornik, 60(1/2), 28–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ao60vda Šijanec, K. (2015). Demografski in gospodarski razvoj Vietnama in Laosa. Geografski obzornik, 62(1), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6w29xz Županič, J. (2016). Guilinski kras. Geografski obzornik, 63(2), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xmrvj4p AVSTRALIJA Z OCEANIJO Kočar, J. (2012). Tuvalu in njegova ranljivost na dviganje morske gladine. Geografija v šoli, 21(3), 55–62. Podobnikar, T. (1996). Avstralija – odmaknjeni outback. Geografski obzornik, 43(2), 13–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bk2j0ef Senegačnik, J. (2002). Sydney. Geografski obzornik, 48(4), 16–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj SEVERNA AMERIKA Ilc Klun, M., Vombergar, A. (2021). Predstave in odnos mladih do migracijskih procesov – primer ZDA in Slovenije. Dela, 55, 5–40. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/neg6jg2 Kunaver, J. (2002). Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan. Geografski obzornik, 49(3), 3–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ndgn9zp Potočnik Slavič, I. (2009). Kanadske družbenogospodarske prelomnice. Geografski obzornik, 56(4), 9–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9pfua8n Repe, B. in Brus, R. (2012). Kalifornija. Založba ZRC. Senegačnik, J. (2008). Veliki kanjon. Geografski obzornik, 55(1/2), 4–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8c0pdv2 179 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Stefanovski, S. (2021). Etnična in rasna segregacija v mestu New York. Geomix, 28(2), 30–34. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/upkbg6t 2.7.2 Stojilković, B. (2013). Sodobni razvojni procesi ob mehiško-ameriški meji. Geografski obzornik, 60 (4), 4–11.2 JUŽNA AMERIKA Bercko, V., Kutin Lednik, A., Červek, U. (2019). Pljuča Zemlje se dušijo v dimu. Večer.com. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j91vzzl Chalupa, P., Veselovský, J. (2018). Peru – dežela potomcev Inkov. Geografski obzornik, 65(3/4), 42–51. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dka3w1q Global citizen. Transforming Favelas: How This Group Is Working to End Poverty in Brazil. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/aos33a6 Infoamazonia. Deforestation in the Amazon: past, present and future – InfoAmazonia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hkyvslp Fabjan, I. (2000). Jamajka – otok reggaeja in ruma. Geografski obzornik, 47(2), 20–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1dpod5a Fabjan, I. (2000). Paragvaj. Geografski obzornik, 47(4), 16–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o7uynnt Furlan, U. (2012). Sonaravno življenje Majev. Geografski obzornik, 59(4), 12–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/20bvgl0 Kokalj, Ž. (2007). Kolumbija – primer pomena stabilnih političnih razmer za gospodarski in družbeni razvoj države. Geografski obzornik, 54(2), 12–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0g1zp17 Novak, Ž. (2009). Vzpostavljanje demokracije v Latinski Ameriki: primer Argentine, Brazilije in Mehike. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w8i30so Petrović, L. (2010). Vpliv ZDA na gospodarstvo Latinske Amerike. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l0nwjnb Senegačnik, J. (2001). Nekatere družbenogeografske posebnosti Haitija. Geografski obzornik, 48(2), 3–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/84occjy Stojilković, B. (2020). Izbrani primeri aktualnih procesov in dogodkov v Latinski Ameriki. Geografija v šoli, 28(1), 8–17. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/42-5 AFRIKA Ganna Mahmoud, D. (2021). Gorovje Atlas. Geografija v šoli, 29(2), 54–61. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/54-61 Katalinić, E. (2017). Afriške bolezni – medpredmetni in formativni pristop. Geografija v šoli, 25(2), 39–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Vintar Mally, K. (2012). Geografija Podsaharske Afrike. Univerza v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 180 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Zupančič, J. (2021). Nilska vojna za vodo. Ljubljansko geografsko društvo. 520 https://www.youtube.com/watch?v=S1r3xPY5QsA 2.7.2 Bufon, M. (2024). Konflikti brez skupnega demosa : veliko držav zaznamujejo različne stopnje notranjih sporov, 2 ki močno ovirajo državno enotnost in razvoj. Afrika: talka imperializma / 3. Primorski dnevnik, 80(131), 18. Bufon, M. (2024). Ozemlja nadzora in vpliva : od evropskega plenilnega kolonializma do nikoli dosežene družbene modernizacije. Afrika: talka imperializma / 2. Primorski dnevnik, 80(119), 25. Bufon, M. (2024). Pravo morje rud in prelite krvi : v Evropi so »afriške svetovne vojne« malo poznane, ravno tako razlogi za trajno konfliktnost v Kongu. Afrika: talka imperializma / 4. Primorski dnevnik, 80(143), 18. Bufon, M. (2024). Suženjstvu zapisan mozaik : celina, s katere je človek šel v svet, gosti celo morje etničnih skupnosti, tuje sile pa so jo dodobra izropale. Afrika: talka imperializma / 1. Primorski dnevnik, 80(107), 17. Geršič, M. (2016). Naravna dediščina Etiopije. Geografski obzornik, 63(1), 4–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8qkzwcf Geršič, M. (2019). Kulturna dediščina Sudana. Geografski obzornik, 66(3), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/miloxio Katalinić, E. (2017). Afriške bolezni – medpredmetni in formativni pristop. Geografija v šoli, 25(2), 39–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Pirc, J. (2017). Libija – od imigracijskega središča do območja prisilnih migracij. Geografski obzornik, 64(1), 23– 33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qa8enjh Polšak, A. (2016). Brez namakanja v Egiptu ne gre. Geografija v šoli, 24(2/3), 8–21. https://doi.org/10.59132/geo/2016/2-3/101-105 Vintar Mally, K. (2010). Maroko (2. dopolnjena izdaja). Založba ZRC. Vintar Mally, K. (2011). Spreminjanje podnebja v Afriki – ključen razvojni izziv. Geografski obzornik, 58(4), 9–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Vintar Mally, K. (2012). Geografija Podsaharske Afrike. Univerza v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Zupančič, J. (2011). Nemirni afriški kontinent – geografski vidiki kriznih območij v Afriki. Geografski obzornik, 58(4), 19–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp POLARNI OBMOČJI Nasa.gov. World of Change: Antarctic Ozone Hole. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g5lc45l Scientific Committee on Antarctic Research. https://scar.org AntarcticGlaciers.org. How much of the Antarctic Ice Sheet is below sea level? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e8tvqs0 Senegačnik, J. (2010). Antarktika – ledena celina z ozirom na globalno segrevanje ozračja. Geografski obzornik, 57(3/4), 15–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gtpqdkr 181 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Senegačnik, J. (2011). Turizem na Antarktiki. Geografski obzornik, 58(2), 5–14. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewdob1v 2.7.2 Kunaver, J. (2010). Svalbard – arktični glaciološki in ekološki laboratorij Evrope. Geografski obzornik, 57( 2), 4–2 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cuggm2r GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE I. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE I. Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli, 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv) 182 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymvm8w5 5202. Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA 2. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x63dfv7 7.22 EVROPA KOT CELINA EVROPA NA ZEMLJEVIDU Bufon, M. (2012). Združeni v različnosti. Oris evropskega družbenega prostora. Univerzitetna založba Annales. Krajc, G., Prebilič, V., Rebernik, D., Zupančič, J., Razpotnik, J., Najrajter, D. in Nečimer, V. (2010). EU v šoli : priročnik za učitelje z delovnimi listi. Rokus Klett. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE Rebernik, D. (2022). Osnove fizične geografije Evrope. Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. POVRŠJE EVROPE Rebernik, D. (2022). Osnove fizične geografije Evrope. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fabjan, I. (2002). Madeira – otok večne pomladi. Geografski obzornik, 49(2), 21–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1mtklfz Gumilar, A. (2003). Korzika – gorati sredozemski otok. Geografski obzornik, 50(1), 11–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Gradišar, P. (2000). Algarve – evropski »konec sveta«. Geografski obzornik, 47(1), 16–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/komel8c Kumer, P., Milost, J. (2011). Ciper – večni talec tujih interesov. Geografski obzornik, 57(3/4), 24–31. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ik3t4sv Polšak, A. (2019). Visoke Ture, Veliki Klek in Pastirica. Geografija v šoli, 27(3), 56–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Polšak, A. (2024). Krimmlski slapovi. Geografija v šoli, 32(1), 56–59. Razpotnik, N., Urbanc, M., Nared, J. (2009). Prostorska in razvojna vprašanja Alp. Georitem, 12. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545567 NARAVNI VIRI EVROPE Europa. (b. d.). Critical raw materials. Critical raw materials - European Commission (europa.eu) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2sa9xtm) DRUŽBENI IZZIVI EVROPE IZZIVI PREBIVALSTVA EVROPE Eurostat. (b. d). Explore data & tools. https://ec.europa.eu/eurostat 183 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / OECD. (b. d). Data. https://www.oecd.org/ 5202. UNCHR. (b. d.). News and stories . https://www.unhcr.org/news-and-stories 7.22 World Bank. (b. d.). Data. https://www.worldbank.org/ext/en/home Luminocirty. (b. d.). World Population Density Interactive Map. World Population Density Interactive Map (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c6ccdwl) Eurostat (b. d.). Demography of Europe. Demography of Europe – 2024 edition - Eurostat (europa.eu) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3wj8c67) Zupančič, J. (2017). Geopolitični vidiki evropske begunske in migracijske krize. Geografski obzornik, 64(1), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qa8enjh Polšak, A. (2013). Povojni demografski procesi v BiH. Geografija v šoli, 22(1), 57–66. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cdrh5y6 IZZIVI V GOSPODARSTVU EVROPE Flight radar. (b. d.). https://www.flightradar24.com/ (https://www.flightradar24.com/) Electricity map. (b. d.). https://app.electricitymaps.com/map Energymonitoring. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/snhfwz0 Marine Traffic. (b. d.). https://www.marinetraffic.com/en/ais/home Polšak, A. (2008). Razvojni problemi kmetijstva v Bosni in Hercegovini in Hrvaški v luči pogajanj z EU – primer BiH. Geografija v šoli, 17(3), 49–57. Train radar. (b. d.). Radar24: Train Radar Tracking Live Map (https://radar24.net/train-radar/) Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2020). Spremembe rabe tal v Evropi v obdobju 2000–2018. Geografija v šoli, 28(2), 13–19. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/13-19 TRAJNOSTNI RAZVOJ Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2010). Izobraževanje za lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Dela, 34, 167–186. Ogrin, M., Ilc Klun, M., & Resnik Planinc, T. (2018). Trajnostna mobilnost v procesu izobraževanja. GeograFF 17. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 64(3/4), 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Demšar Mitrovič, P., Resnik Planinc, T., Urbanc, M. (2007). Geografsko izobraževanje o vrednotah prostora za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Geografija v šoli, 16(3). Statistični urad RS. Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji Vovk, A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj? Geografija v šoli, 26(1), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy 184 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. 520 Geografija v šoli, 31 (1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 2.7.2 OZN. (b. d.). Cilji trajnostnega razvoja . Sustainable Development Goals 2 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cezzq6s) UNESCO. (b. d). Mladinska platforma. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ulp05x5 SIO e-učbeniki. (b. d.).Trajnostni razvoj.https://eucbeniki.sio.si/geo1/2558/index.html European Education Area. (b. d.). Green education. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n59rozi OZN. (b. d.) Cilji trajnostnega razvoja. Združeni narodi - YouTube (https://www.youtube.com/unitednations/search) The World Largest Lesson. (b. d.). Discover resources. Resources | The World's Largest Lesson (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hyr8k3q) Circular economy. (b. d.). What si a circular economy? How to Build a Circular Economy | Ellen MacArthur Foundation (https://www.ellenmacarthurfoundation.org/) TED. (b. d.). Sustainability. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE II. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE II. Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 185 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska 520 fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h 2.7.2 Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za 2 njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv) Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymvm8w5 Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA 2. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x63dfv7 SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU GOV.si. (b. d.). Slovenija kot članica Evropske unije. Slovenija kot članica Evropske unije | GOV.SI (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l5rg157) EU in jaz (b. d.). EU & jaz. EU IN JAZ (https://op.europa.eu/webpub/com/eu-and-me/sl/) Evropska unija. (b. d.). Evropska unija. Vaš portal do EU, novice, poudarki | Evropska unija (https://european- union.europa.eu/index_sl) DELITEV SLOVENIJE NA NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin. Geografija v šoli,22(2/3), 110–124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. (2004). Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije v osnovni šoli. V V. Drozg (ur.), Teorija in praksa regionalizacije Slovenije (85–90). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE POVRŠJE, KAMNINSKA ZGRADBA IN PRSTI SLOVENIJE Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://doi.org/10.4312/9789612973131 Stepišnik, U. (2020). Kraška polja v Sloveniji. Dela, 53, 23–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l73wlr4 186 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / OGK. (b. d.). Osnovna geološka karta Slovenije. https://ogk100.geo-zs.si/ 5202. GeoZS. (b. d.). eGeologija . https://egeologija.si/ 7.22 Eucbeniki. (b. d.). Kamninska zgradba slovenskega ozemlja. KAMNINSKA ZGRADBA SLOVENSKEGA OZEMLJA (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jm3vjgu) Uporabna geografija. (b. d.). Geološka karta SLO 1M. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o Lisec, A., Montanarella, L., Vrščaj, B., Kralj, T., Lobnik, F., Suhadolc, M., Prus, T., Mihelič, R., Rupreht, J., Zupan, M., Jaecks, G. S., Jones, A., Vidic, N. J., Grčman, H., Šporar, M. (2015). Tla Slovenije. S pedološko karto v merilu 1 : 250 000. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wgk0b1 Atanackov, J. (2016). 70 geoloških zanimivosti Slovenije. Geološki zavod Slovenije. Agencija RS za okolje. (b. d.). Atlas okolja.Atlas okolja (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf) Žebre, M., Stepišnik, U. (2018). Poledenitev Dinarskega gorstva v Sloveniji. Geografski obzornik, 65(2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a28k31x Erhatič, B. (2012). Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 23. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545895 Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Zorn, M. (2014). Triglavski ledenik. Geografija Slovenije 30. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610503644 Ferk, M., Pavšek, M. (2012). Od ledeniške krnice do čelne morene. Planinski vestnik, 2, 10–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bzh8xx Lovrenčak, F. (2006). Prst – nenadomestljiv naravni vir. Geografski obzornik, 53(1), 4–7. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewvpfus Repe, B. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, 143–166. https://doi.org/10.4312/dela.34.143-166 Repe, B. (2015). 50 odtenkov rjave. Geografski obzornik, 62(2), 14–21. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g4bd5pi. Poglajen, M. (2022). Fitoindikatorji – rastlinski kazalci lastnosti prsti. Geografija v šoli 30(1), 53–58. Vovk Korže, A. (2020). Celovit pogled na prsti kot osnovo za kmetijsko rabo tal. Geografija v šoli, 28(2), 6–12. Stojilković, B., Stepišnik, U., Ferk, M., Breg Valjavec, M., Čonč, Š. (2023). Geodiverziteta – temelj vsega živega. Geografija v šoli, 31(2–3). PODNEBJE, VREME IN RASTLINSTVO SLOVENIJE Bertalanič, R., Dolinar, M., Draksler, A., Honzak, L., Kobold, M., Kozjek, K., Lokošek, L., Medved, A., Vertačnik, G., Vlahović, Ž., Žus, A. (2018). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Agencija RS za okolje. Blatnik, M. (2013). Rastlinstvo na meliščih Kamniško-Savinjskih Alp. Geografski obzornik, 60(1/2), 14–21. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ao60vda 187 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Ogrin, M., Ortar, J., Sinjur, I. (2012). Topoklimatska pestrost Slovenije. Geografija v šoli, 21(1/2), 4–13. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zllwunz 2.7.2 Ogrin, D. (2004). Oljka v Slovenskem Primorju : v primežu podnebja in trenutnih družbeno-ekonomskih razmer. 2 Geografski obzornik, 51(2), 4–10. Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L. Svetlin, D., Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela, 59, 5–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z2ycajz ali tudi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1p8vrck Urbančič, M., Simončič, P., Kutnar, L., Prus, T. (2005). Atlas gozdnih tal Slovenije. Gozdarski vestnik, 63(2–10). Vertačnik, G. (2017). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji. Agencija RS za okolje. VODOVJE SLOVENIJE Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu Agencija RS za okolje. (b. d.). Atlas okolja.Atlas okolja (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf) Agencija RS za okolje. (b. d.). Kakovost podzemnih voda. Kakovost podzemnih voda (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fhssx0w) Agencija RS za okolje. (b. d.). Karta kopalnih voda. ARSO OKOLJE Karta kopalnih voda (beta verzija) (https://gis.arso.gov.si/apigis/KopalneV/) Agencija RS za okolje. (b. d.). Kakovost površinskih voda. Kakovost površinskih voda (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n6osucr) Agencija RS za okolje (b. d.). Vodno bogastvo Slovenije. Vodno bogastvo Slovenije (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jmhbmuk) Rman, N., Mozetič, S., Matoz, T. (2014). Simulacija toka podzemne vode v modelu vodonosnika. Geološki zavod Slovenije. https://www.youtube.com/watch?v=YkoxfiYOS4I Uradni list. (b. d.) Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ncs9sai Brečko Grubar, V., Kovačič, G. (2022). Geografsko raziskovanje in pomen poznavanja krajevnih vodnih virov. Geografija v šoli, 30(2). Brečko Grubar, V., Kovačič, G. (2019). Vpliv podnebnih sprememb na oskrbo z vodo v slovenski Istri. Geografija v šoli, 27(3), 35–41. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Brenčič, M. (2015). Podzemna voda. Proteus, 77(6), 246–254. Plut, D. (2003). Vodni viri Slovenije. Geografski obzornik, 50(3), 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h24zi40 Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2). 188 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Ogrin, D. (2018). Uvod v oceanografske razmere Tržaškega zaliva. V D. Ogrin (ur.), Geografija stika Slovenske 520 Istre in Tržaškega zaliva (107–114). Geograff 12. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 2.7 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bie5g0y .22 ZAVAROVANA OBMOČJA SLOVENIJE Mavri, R. (2021). Trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Geografija v šoli, 29(2), 24–33. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/24-33 Naravovarstveni atlas (b. d.). Naravovarstveni atlas. Naravovarstveni atlas (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pocka9j) ARSO. (b. d.). Zavarovana območja. Zavarovana območja | Okoljski kazalci (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yhfs64c) GOV. si. (b. d.). Zavarovana območja Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qbbl1nm GOV.si. (b. d.). Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki | GOV.SI (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uz4vpud) Brečko Grubar, V. (2023). Naravni rezervat Škocjanski zatok in njegov pomen. Geografija v šoli, 31(2–3). Erhatič, B., Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J. (2012). Krajinski park Ljubljansko barje – interpretacija kulturne pokrajine. Geografski obzornik, 59(3), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ghptqwv Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. (2023). Institucionalni okvir ohranjanja narave v Sloveniji. Geografija v šoli, 31(2–3). Zdešar, A. (2018). Alpe niso le turistični cilj. Zavarovana območja narave v Alpah. Planinski vestnik, 10, 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g00qi5m Ogrin, M. (2011). Je trajnosten razvoj zavarovanih območij mogoč brez trajnostne mobilnosti? V J. Nared, D. Perko, N. Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 127–137). Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0oh72kr Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2023). Svetlobna onesnaženost na izbranih zavarovanih območjih v Sloveniji v letih 2013 in 2021. Geografija v šoli, 31(2–3). Primožič, T. (2022). Upravljanje trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Geografski obzornik, 69(3–4), 28–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bowb00t Vovk Korže, A., Sajovic, A. (2009). Območja Nature 2000 kot razvojna priložnost v času gospodarske krize. Geografski obzornik, 56(4), 21–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ifrd1cf Komac, B., Zorn, M. (2011). Vloga zavarovanih območij pri blažitvi naravnih nesreč. V J. Nared, D. Perko, N. Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 113–125). Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ele0rmx 189 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE / 5 2 0 2 . PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE 7 . 2 2 SSURS. (b. d.). STAT. SURS (https://www.stat.si/StatWeb/) SURS. (b. d.). STAT – Prebivalstvena piramida.https://stat.si/StatWeb/Population/Pyramid GOV.si. (b. d.). Zamejstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s6a3ygf ESPON. (b. d.). Atlas on quality of life in Slovenia. Atlas on Quality of Life in Slovenia (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6om2a5e) Ilc Klun, M. (2018). Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije. Geografija v šoli, 26(3), 44– 50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Josipović, D. (2016). Migracije v Slovenijo iz (nekdanje) Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Geografija v šoli, 24(2-3), 44–50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 SiStat. Prebivalstvo – izbrani kazalniki po stopnji urbanizacije, Slovenija, letno. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lror8df Vrečer, N. (2016). Razumevanje beguncev v Sloveniji. Geografija v šoli, 24(2-3), 24–31. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Zupančič, J. (2022). Slovenske manjšine v sosednjih državah. Razprave FF.  https://doi.org/10.4312/9789617128819 GOV.SI. (b. d.). Mesta in mestna območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Repina, R., Sedar Hren, L. (2016). Ekonomske migracije mladih in delovno aktivnega prebivalstva iz občin Pesnica in Šentilj v Avstrijo. Geografija v šoli, 24(2/3), 58–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 GOSPODARSTVO SLOVENIJE Polšak, A. (2009). Obravnava kmetijstva pri pouku z razvijanjem veščin ob uporabi slikovnega in statističnega gradiva. V A. Žakelj (ur.), M. Borstner (ur.), Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju : zbornik povzetkov. Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2010). Nekatere možnosti obravnave kmetijstva pri pouku. V A. Polšak (ur.), Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi (str. 78–98). Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2011). Energijski viri in proizvodnja električne energije v Sloveniji. Geografija v šoli, 20(2), 11–16. Polšak, A. (2011). Mežiška dolina – do kdaj še posledice rudarjenja? Geografija v šoli, 20(3), 59–70. Polšak, A. (2011). Nekateri geografski vidiki hidroelektrarn s poudarkom na spodnji Savi. Geografija v šoli, 20(2), 32–47. Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. Geografija v šoli, 26(1), 60–64. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy MKGP. (b. d.). Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG. MKGP - Portal (https://rkg.gov.si/vstop/) 190 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Stružnik, S. (2021). Planinsko pašništvo. Geografija v šoli, 29(2), 34–41. 520 https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/34-41 2.7.2 Polšak, A. (2022). Ribištvo v Sloveniji. Geografija v šoli, 30 (2).2 Vrišer, I. (2000). Industrijska geografija.Učbenik. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. I feel Slovenia. (b. d.). Interaktivni pogled na turistični promet. Interaktivni pogled na turistični promet | I feel Slovenia (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ubj994i) Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2010). Izobraževanje za lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Dela, 34, 167–186. Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. in Repe, B. (ur.). (2018). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610600183 Polšak, A. (2022). Prostorsko širjenje Kopra in njegovega pristanišča = Spatial expansion of Koper and its port. Geografija v šoli, 30(1), 32–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/1/32-37 NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI Atlas naravnih nesreč. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j6trz5f YouTube. (b. d.). Živeti s poplavami – film o poplavni ogroženosti. Ministrstvo za okolje in prostor. Živeti s poplavami - film o poplavni ogroženosti (https://www.youtube.com/watch?v=xJIwrZ7iby8) Gov.si. (b d.). Poplave: po letu dni. Poplave 2023: Po letu dni | GOV.SI (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m52l87f) Natek, K. (2015). Poplave v mestih. Geografski obzornik, 62(4), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j162o22 Natek, K. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52(1), 13–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd Vovk, A. (2022). Problemi z odtokom meteornih voda. Geografija v šoli, 30(2). Braca, G., Bussettini, M., Lastoria, B., Mariani, S., Piva, F. (2023). Suša in vodna kriza v letu 2022. Geografija v šoli, 32, 93–102. GIAM. (2017). Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. Naravne nesreče 4. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7ibhizl Brečko Grubar, V., Kovačič, G., Kolega, N. (2019). Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja. Geografija v šoli, 27(3), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (2024). Spremembe rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo v Sloveniji. Geografija v šoli, 32(2). Čeč, D. (2020). Gospodarska in družbena kriza zaradi izbruha vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815. Zgodovina v šoli, 25(1), 3–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0705olp 191 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / Sušnik, A., Moderc, A., Vlahovič, Ž., Žun, M. (2023). Suša leta 2022 v obsegu naravne nesreče v kmetijski 520 pridelavi. Ujma, 37 , 89–97.2.7.2 Vovk, A. (2024). Na naravi temelječe rešitve za zmanjšanje vplivov poplav. Geografija v šoli, 32 (2) .2 Komac, B., Zorn, M. (2007). Pobočni procesi in človek. Pobočni procesi. Geografija Slovenije 15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/njjz7u9 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Pagon, P. (ur.). (2010). Naravne nesreče 1: Od razumevanja do upravljanja. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545642 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Pavšek, M. (ur.). (2011). Naravne nesreče 2: Neodgovorna odgovornost. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545710 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Ciglič, R.(ur.). (2014). Naravne nesreče 3: (Ne)prilagojeni. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612546762 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.). (2017). Naravne nesreče 4: Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612549947 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Logar, E. (ur.). (2020). Naravne nesreče 5: Domači odzivi na globalne izzive. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610502678 Gozd in gozdarstvo. Vetrolom. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lbg23qk Saje, R., Šeber, R., Saražin, J. (2014). Žledolomi v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 72(4), 204–210. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7c83a6j Pavšek, M. (2002). Snežni plazovi v Sloveniji. Geografske značilnosti in preventiva. Geografija Slovenije 6. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545000 Agencija RS za okolje (b. d.). Ocena tveganja za sušo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/32q5gym Agencija RS za okolje. Sušomer: Ocena sušnih razmer v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/afm53ol (se dnevno posodablja) Kikec, T. (2015). Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu. [Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vohk9i7 DEGRADACIJA PROSTORA V SLOVENIJI Lampič, B., Kikec, T. (2019). Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vključevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Geografija v šoli, 27(2). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wuy6wh1 Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli, 16(3), 12–20. 192 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE III. / 5 2 0 2 . GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE III. 7 . 2 2 Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv) Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymvm8w5 Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA 2. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x63dfv7 193 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija 4 2 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 PRILOGE 2 PRILOGE PO POGLAVJIH SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Pomen_glagolov_za_izražanje_ciljev_in_standardov_znanja_GEO _10.1.2025.pdf 194 Izobraževalni program osnovne šole | Geografija