Poštnina platana v gotovim. Cena 2 — din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE TRBOVLJE, dne 14 julija 1950 Štev. 28. Leto IIL Trboveljski rudarji so vpisali že nad en milijon drugega ljudskega posojila Kdo bo najboljši pri drugem ljudskem posojilu Od vseh kolektivov trboveljskega olkraja so za drugo ljudsko posojilo vpisali dosedaj največ obvez rudarji rudnika Trbovlje. Vpis posojila obrav. navajo na sestankih, kjer razpravljajo tudi o novem zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij, ki ga pozdravljajo z veseljem. Dosedaj so trboveljski rudarji vpisali za drugo ljudsko posojilo 1,350.000 din. Največjo vsoto so podpisali uslužbenci uprave rudnika, kj so dali 150.000 din med njimi člani KP vsak po 3000 din. Rudarji zahod, obrata so vpisali doslej 120.000 din, isto vsoto rudarji vzhodnega hobraita, dnevni kop Dobrna 56.000 din, dnevni kop Neža 88.000 din, separacija 78.000 din, strojni obrat 105000 dinarjev in zunanji obrat 73.000 din. Industri jska rudarska šola je dala 20.000 dinarjev, opekama 19.000 din, uslužbenk^ dečjih jasli 19 000 din. uslužben. cl rudarskega magazina 53.000 din. in. dustrijzska milica 26.000 din. Centralne rudarske delavnice sn vpisale 147.000 dinarjev, tov. Leopold Odlazek. ki je ic ob prvem posojilu dal 5000 din, je tudi sedaj vpisal isto vsoto. enako vsoto Je podpisal direktor CRD tov Otmar PečaT. Od ostalih kolektivov je k vpisu posojila najbolje pristopil kolektiv cementarne Trbovlje, ki ima vpisanih že 450.000 din. zadali pa so si obve2o, da bodo podpisali pol milijona dinarjev. Učitelji in profesorji trbo. veljske gimnazije so vpisali 25.000 din. V Hrastniku so po prvih poročilih podpisali rudarji 121 000 din, kolektiv steklarne Hrastnik 68.000 din, kemična tovarnn 16.000 din in uslužbenci KLO Hrastnik 30.000 din. — V Zagorju so se člani OF obvezali, da bodo izvršili prostovoljno delo in zaslužek poklonili za ljudsko posojilo. Uslužbenci KLO Zagorje in članj mestnega komiteta so vpisali 35 000 din. Rudarji rudnika Za. gorje tudi ne zaostajajo za upravo rudnika, ki je prva začela vpisovati. Za njo so rudarska šoia v Zagorju, kjer je 300 učencev podpisalo Po 500 din, kar da 150.000 din, zunanji obrat je vpisal 85.000 dih. obrat Podstrana 40 000 din. Nameščenci rudniškega komiteta KP in uprave rudnika so vpisali 45.000 dinarjev. Od krajevnih ljudskih odborov na vasi so prvi vpisali v KLO Dol pri Hrastniku 20.000 din. Vse ostale podružnice na območju MLO Trbovlje so doslej vpisale 321.750 dinarjev. Za vpis drugega ljudskega posojila vlada veliko zanimanje, saj se večina prebivalstva zaveda, da bo ta vpis znatno pripomogel k čimprejšnji izvršitvi naših planskih nalog. Vsota vseh dosedaj vpisanih obvez znaša 2,421 000 dinarjev dal za vpis tekmovanje posameznikov. Po živahni diskusiji so prišli člani kolektiva do zaključka, da se s podpisom obvez prične takoj, ker nočejo zaostajati za borci, ki se dnevno borijo za izvedbo petletnega plana in dokončno zgraditev socializma. Sindikalna podružnica je razdelila interne obvezne pole po sindikali 'i grupnih poverjeni- kih z nalogo, da vodijo natančne zapiske o vpisu obvez posameznikov. V dveh dneh je 55 uslužbencev podpisalo 74.000 dinarjev. Glede na obe napovedani tekmov* nji bo sindikalna podružnica nagradila najboljše poverjeništvo in uslužbenca, ki bo dosegel pri vpisu posojila najvišjo vsoto, s pohvalnimi diplomami. Z uspehom pri podpisu ljudskega poe sojila hočejo uslužbenci OLO Trbovlje dokazati da premagajo je vse trenutne težave, ki jih imamo zaradi Informbt-rojevske gonje in gospodarske blokade, ki pa niso in ne bodo zavrle poleta nar šib delovnih množic pri graditvi socian stične domovine. Delovni kolektivi v Zagorju dajejo obveze za vpis posojila Podružnica gradbenih delavcev podjetja »Beton« v Zagorju je dne 8. julija t. 1. imela dobro obiskan članski sestanek, na katerem se je obravnaval razpis novega ljudskega posojila. Tov. Tomažič Franc je zbranim lepo pojasnil pomen novega posojila glede na socia- listično graditev v naši državi. Pri tej priložnosti so se člani obvezali, da bodo vpisali 32.000 din posojila. Splošno se opaža v Zagorju velika živahnost v pripravi za izvedbo vpisa za ljudsko posojilo in v podpisovanju individualnih obvez. Mladina tudi ne zaostaja pri vpisu Mladina trboveljskega okraja na svojih sestankih živo razpravlja vpis drugega ljudskega posojila. Mladinski akti. vi so poleg rudarskih šol v Zagorju in v Trbovljah vpisali 134.500 din. Mladinski aktiv KLO Zagorje je vpisal 6500 dim, novi mladinski aktiv »Franceta Farčnika« v Zagorju 10500 din. aktiv mladine podjetja »Zidar« v Zagorju 6000 dinarjev, mladinci rudniškega magazina Zagorje 13.000 din, aktiv uprave rudnika Zagorje 16.000 din. aktiv gradbenega podjetja »Zidar« v Trbovljah 25.000 din. Lepo vsoto je vpisal mladinski aktiv elektrarne Trbovlje: da) je 48.000 din, med njimi mladinec Silvo Pečnik 5000 din. Ob vpisu je daj), da vpiše to vsoto zato, ker ve, da bo s tem še bolj potrdil vero in zaupanje v naše vodstvo, ki skrbi v novi Jugoslaviji za mladino tako da se lahko nemoteno vzgaja v dobre in zavedne strokovnjake v vseh poklicih. Kar ima mladina danes v novi Jugoslaviji, ni imela prej nikoli Vse večji razmah vpisa drugega ljudskega posojila Delovni kolektiv steklarne v Hrast, niku noče biti zadnji pri vpisu novega posojila. — Hrastniški steklarji so tudi razpravljali o razpisni novega posojil la ter si zadali obvezo, da manj kot 1 milijon ne bodo vpi. »ali. Dne «. julija so imeli po vseh pododborih širše sestanke., na katerih so diskutirali o drugem ljudskem poso. illu ter o novem zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. V di-skuslji go si najboljši brigadirji, udar. niki in novatorji napovedali tekmova. nje, katera delovna brigada bp vpisala večjo vsoto. Prvi so pristopili k vpisu člani Par. Uje, funkcionarji ln nameščenci. Takoj prvi dan so vpisali nad 150.000 dinar, jev. Vsi nameščenci so vpisali posojilo ln nobeden ne manj kot 1000 dinarjev. Med nameščenci pa se je našla tova- 2 vodni n zasipanjem jam bodo hrastniški rudarji v teku enega meseca in pol povišati proizvodnjo za 50% rišica V. H., ki o vpisu ni hotela sri. sati ničesar. Čeravno se vsi zavedajo, da sloni vpisovanje posojila na prosto, voljni bazi, vendar obsojajo to tovarišico, ki je z odklonitvijo vpisa poka. zala. kako malo ji je za domovino in čimprejšnjo zgraditev socializma v naši državi — Delovni kolektiv ste. klarne Hrastnik pozdravlja vpis drugega ljudskega posojila kakor tudi novi zakon o upravljanju gospodarskih podjetij. Ob tej priliki so izrazili CK KPJ lan vladi FLRJ svojo neomajno zvestobo in zaupanje, hkrati pa Je izjavi) 13.kra«nt udarnik ln sekretar tovarniškega komiteta steklarne tovariš Sihur Anton, da bo delovni kolekiv tudi v bodoče pokazal svojo ljubezen do domovine z vztrajnim delom in premagovanjem vseh težkoč za predčasno izpolnitev planskih nalog Hrastniški rudarji so se v prvi po-1 lovici letošnjega leta borili z velikimi I težavami in polletnega plana niso mogli doseči. Vzroke je treba iskati predvsem v neopravičenem izostajanju od dela, nadalje v tem, da so se odkopne praznine v hrastniških jamah zasipavale do pred kratkega na roko. Z vztrajno borbo in s pojasnjevanjem so hrastniški rudarji uspeli, da so neupravičene izostanke, ki jih je bilo prej dnevno do 60, znižali na 4 izostanke, t. j. od 2 na 0,4 •/«. Drug uspeh, ki ga zaznamuje rudnik Hrastnik v bitki 20 izpolnjevanje svojih planskih nalog, je v tem, da je ta rudnik prešel pred nekaj dnevi od ročnega zasipanja jamskih praznin k zasipanju na vodo Zasipanje odkupnih praznin na roko je silno zamudno in počasno. Ta način dela je zelo zaviral produkcijo. Prav tako so se s starim načinom zasipanja jam odklopne praznine zasiple le do polovice in največ do tri četrtine, kar je imelo za posledico močnejši hribinski pritisk, ki je terjal večje število delovngih moči. Po podrobnj proučitvi vprašanja, kako izboljšati na rudniku način dela. v kar je bilo vloženega veliko truda, je glavni inženir Gostiša Boris napravil na- Pcdpisovanje drugega ljudskega posojila Obreza delovnega kolektiva OTjO Trbovlje V zadnjih dneh se je razgibal tudi naš kolektiv za vpis novega posojila. Kot ostali kolektivi, smo se tudi mi na množičnem sestanku obvezali, da bomo podpisali 150.000 dinarjev. Obveza je bila sprejeta z navdušenjem soglasno. Zastopnik poverjeništva za delo je napovedal tekmovanje za vpis ljudskega posojila in bo to poverjeništvo k vpisu največ prispevalo. Takoj nato pa se je oglasil uslužbenec poverjeništva za komunalne zadeve tov. Flisek in. napove- črte za nov sistem zasipanja odkopmili praznin. S 6. julijem so pričeli z zasipanjem jam na vodo, kateri način dela se na drugih zasavskih rudnikih uporablja z uspehom že mnogo let. Poizkus na rudniku Hrastnik je uspel in so v 53 minutah zasuli z zaplavnim sistemom zasipanja jam 65 kubičnih metrov materiala. S prehodom od ročnega na mehaniziran način zasipanja jam bodo pridobili na tem rudniku mnogo na času in v teku enega meseca In pol povišali produkcijo za 50*/«. Pri novem načinu dela bodo nastali lažji delovni pogoji: jama bo postala hladnejša, znižala »e bo v jami temperatura, kj je v nema)! meri slabila od k opno storilnost, znižal se Iro nadalje hribinski pritisk- Prav tako terja mehaniziran način zasipanja jam manj delovnih moči, ki se bodo lahko uporabile sedaj za produkcijska dela. Tako Je bilo na mladinskem odkopu dosedaj le troje odkopov, sedaj pa jih bo lahko sedem Nov sistem zasipanja jam se namerava razširiti na vsa Jamska polja, s čimer bo hrastniški rudnik dosegel svoje planske naloge z lahkoto in se zopet uvrstil med najboljše rudnike v Sloveniji, kot Je bil to že prv£ leta po osvoboditvi. Izvršene obveze na rudniku Trbovlje ob zaključku prvega polletja V začetku ieta so na rudniku Tr. bovlje posamezni obrati, sindikalni pododbori, partijske celice, brigade in še drugi prevzeli prostovoljne obveze v produkciji premoga. Te obveze so si zadali v cilju, da v prostem času nakopljejo čim več premoga in s tem i uprave rudnika, olajšajo rudarjem izpolnitev planskih | ton premoga in nalog. Te obveze so se v mesecih januar, februar, marec vsakodnevno, pa tudi ob nedeljah izvrševale častno. Višek izpolnjevanja obvez pa je bil dosežen v času predvolilnega tekmovanja v počastitev volitev v zvezno skupščino, ko so se kosale v produkciji predvsem proizvodne brigade. Najboljši uspeh je dosegla nedvomno brigada Ovnika Leopolda, ki je na-kopala 1113 ton premoga, za njo p; brigada Erjavca Franca, ki Je dala 1109 ton ter brigada ljudskega poslanca Zngoriškn Antona z 1107 tonami. Najboljši delovni kolektiv pri izvrševanju obvez Je bil zahodni obrat, ki je da) 868 ton premoga, nato člani ki so nakopal! 756 4 z jalovino že prekoračili svojo letno obvezo za 15,7*0. Partijske organizacije v okviru mesta Trbovlje pa so do konca junija nakopale 2004 tone premoga. Do 30. junija je bilo na rudniku Trbovlje s prostovoljnimi obvezami nakopanega 11-230 ton premoga, jalovine 2038 ton, skupaj 13.268 ton, kar je v primeri z letom 1949 vsekakor zelo lep uspeh. Nadaljevanje na 2. strani ŽETEV IN STRNIŠČNA SETEV Letošnje leto so žita dozorela mnogo preje kakor navadno. V goriškem in sežanskem okraju je na splošno žetev že končana, v ostalih okrajih pa je žetev sedaj v polnem teku. Vzporedno z žetvijo se prične strniščna setev in letno zaoravanje slrnišč ali kultiviranje. Na površinah požetih žit se začne takoj po spravilu žitnih snopov z obdelovanjem zemlje in setev prosa, ajde, koruze hitrice (činkvantin v Gorici in Sežani), kakor tudi koruza za zeleno krmljenje in ostale krmske rastline za silaže. V pogorskih predelih se seje proso in ajda na površinah za ječmenom, da morejo rastline pravočasno dozoreti, t. j. pred nastopom jesenske slane. S presajenjem krmske pese na površinah strnišč dosežemo večjo proizvodnjo, t. j. da več pridelamo na hektar. Strniščna setev je prav tako važna kakor spomladanska ali jesenska setev. Važna je setev zaradi tega, ker na isti površini, kjer so bila poprej žita, lahko pridelamo še isto leto izdatne količine ajde, prosa in repe. Te kulture so za prehrambo prebivalstva zelo važne, saj dobimo iz 100 kg ajdovih zrn do 70 kg ajdove moke. Ajda je v Sloveniji zelo razširjena po večini kot strniščni posevek; prašne ajde sejemo komaj do 1000 ha, strniščne pa smo sejali zadnja leta do 30.000 ha. Letošnje leto jo bomo na osnovi plana posejali v Sloveniji na zadružnem in privatnem sektorju 33.415 ha, t. j. za 3415 ha več. Največ površin odpade na okraj Murska Sobota, Ptuj, Celje, okraj Krško, Novo mesto, Trebnje in Postojna. Prav tako pa imajo večje površine tudi vsi ostali okraji. Ajdova moka je bela, sama zase pa ni za peko; da sc dobi kvalitetni kruh. jo je treba mešati z drugo moko. Ajda uspeva na vsaki zemlji, le na glinasti in apneni zemlji ne. Ajdo prašijo čebele, ki povečajo pridelek za 30 do 200»/»; v tem primerni je največji pridelek ajde 16 mtc. Ce pa v neposredni bližini ni čebel, se pridelek zmanjša za 4 mtc na ha. To dejstvo nam potrjuje, kakšno korist nudijo čebele k večjemu pridelku ajde. Z večjimi površinami ajde imamo tudi še korist večje proizvodnje medu. Rastlina prosa je prav tako hranilna kot ajda in sicer 4 krat bolj kakor krompir. Oprano proso služi kot izdatna mlečna kaša za dojenčke; tudi odrasli jo imajo radi, posebno kot sadno kašo. Kisla repa je v zimskem času skoraj dnevno hrana kmečkemu prebivalstvu; radi jo imajo tudi ostali delovni sloji. V poletnem času moram' upoštevati strniščno setev kot važno poljsko opravilo za prehrano prebivalstva. S setvijo teh kultur na čim večjih površinah zboljšujemo »kupni prehrambeni žitni fond. Po planu strniščne setve je naloga privatnih kmetov, da posejejo 43"/o površine za ajdo. prosa 5%, repe 33%, ostalih 19% površin pa je posejali a koruzo za zeleno krmo in ostalimi krmskimi kulturami. Krmske rastline so zlasti važne zato, ker s krmljenjem teh rastlin v svežem in siliranem stanju dvigamo mlečnost krav in večamo -proizvodnjo surovega ali kuhanega masla ter sire. Zadružni sektor kmetij-sko-obdelovalne zadruge in ekonomije kmetijskih zadrug bo v proizvodnem letnem planu preoral vse površine slrnišč in posejal z ajdo 22.07-%, prosa 62)7%, repe 23.G6»/o, koruze za silos in zeleno krmo 39.20%, ostalih silažnih rastlin pa 9.25%. V kolikor ne bo zadružni sektor posejal vseh strniščnih površin, se bodo zaoravala ali kultivirala strnišča. Poletna praha ali prelog, kakor pravijo po nekaterih krajih, je izdaten agrotehnični ukrep, ker se z njim zabrani izhlapevanje vlage, uniči se plevel in razni rastlinski škodljivci. Naloga je, da se 'tega važnega agrotehničnega ukrepa poslužujejo vsa gospodarstva socialnega in privatnega sektorja. Da bo strniščna setev in zaoravanje strnišč (letna praha) izvedena na vseh površinah, kjer so bila žita, je dolžnost množičnih organizacij na vasi, da or fianizirajo v času setve pomoč z vprež- no živino, delovno silo, semeni itd. Zlasti pa je to naloga setvenih ali gospodarskih aktivov v okviru splošne kmetijske zadruge oz. odseka za poljedelstvo. V nobeni vasi in gospodarstvu ne smemo dopustiti, da se ne bi izvršila setev in zaoravanje slrnišč. Zaradi tega so dolžne vse množične in partijske or-gahizacije na vasi. da skrbijo in nudijo pomoč, da bo letna obdelava zemlje in setev pravočasno zaključena, in to na zadružnem in privatnem sektorju. Okrajni LO, poverjeništvo za kmetijstvo in okrajne zveze kmetijskih zadrug morajo v teku meseca junija izvršiti po vseh krajevnih LO in kmetijskih zadrugah splošnega tipa množične sestanke. Kmetovalci, prav tako kmeti zadružniki s kmetijsko delovno zadrugo se morajo udeležiti teh sestankov, da se med seboj dogovorijo za izvršitev setve in letne prahe. Medsebojna pomoč v letnem delu ob košnji, žetvi in mlačvi mora priti do izraza na privatnem sektorju največ preko splošnih kmetijskih zadrug, ki je gospodarski organ za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Delovni kmetje prispevajo za izgradnjo socializma v bor- Kakor smo že poročali v štev. 23 našega lista, je uprava rudnjjca Trbovlje za čim večje prekoračenje proizvodnega plana posameznih delovnih partij v mesecu juniju razpisala nagradno tekmovanje. Tekmovalne komisije na zahodnem in vzhodnem jamskem obratu ter na dnevnem kopu Dobrna-Neža so po pregledu storitev, kvalitete dela in discipline predlagale v nagraditev sledeče delovne skupine: Na širokih čelih zahodnega obrata je bila nagrajena številka 451, kjer dela ljudski poslanec "Zagorišek Anton, in je presegla normo za 68,77%, z 1200 din na moža, štev. 456 je prekoračila normo za 52,71%, z 1100 na moža, šlev. 457 je presegla normo za 40,58%, ž 900 din na moža in številka 458, ki je prekoračila normo za 40,83%, z 800 din na moža. V pripravi na premogu je bila nagrajena štev. 22, ki je presegla normo za 37,52% in dobi na moža 900 din, pri vzdržbi pa štev. 93 z 900 din na moža. ki je prekoračila normo za 33,48%. Poleg teh so bili nagrajeni najbolj vestni nadzorniki, ki so svoje naloge izvršili 100 odstotno in jih celo prekoračili; prvo darilo v znesku 1200 din je V nedeljo 9. julija so zagorski rudarji imeli svoj veliki praznik. Razvili so nov sindikalni prapor. Te slovesnosti se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Proslavo je začel predsednik sindikata rudarjev tov. Guzej Edi. Orisal je borbo rudarjev v nekdanjih sindikatih in prikazal njihovo vlogo v današnji graditvi socializma, nadalje našo borbo za izvršitev petletnega plana, zlasti v pogledu infonnbirojevske blokade. Ko je razvil nov prapor, ga je s po-svetitnlmi besedami izročil zastavonoši, večkratnemu udarniku obrata Podstra-na tov. Rogliču Alojzu. Nato je razglasil rezultat tekmovanja dne 8. in 9. julija, v katerem je zmagal kolektiv obrata Podstrana, ki je dobil za zmago prehodno zastavico. Za predsednikom je govoril direktor rudnika tov. Klančišar Martin. V imenu uprave rudnika se je zahvalil celotnemu kolektivu za požrtvovalno delo v mesecu juniju, s katerim sl je priboril republiško nagrado 75.000 dinarjev. Pozval je delovni kolektiv, da tudi v drugem polletju vztraja v tekmovanju ter tako pripomore k čimprejšnji izgraditvi socializma v naši deželi. V imenu Izvršnega odbora KLO Zagorje je govori! tajnik KLO-a tov. Taufer Boris, za OF je pa članom sindikata čestital k doseženim uspehom bi za naš plan z velikimi hektari donosa poedinih kultur. Naša socialna industrija, delovni kolektivi potrebujejo zadostne količine kmetijskih pridelkov, zato je naloga in interes vseh kmetijskih gospodarstev, da na svojih površinah orne in obdelovalne zemlje čim več pridelajo. Toda te naloge v borbi za večjo proizvodnjo pridelkov na privatnem sektorju kmetijstva je težko doseči ali povečati produktivnost dela. ako se ne spremeni način proizvodnje. Zato postavlja naše partijsko vodstvo kot osnovno nalogo kmetijstva rekonstrukcijo naše vasi, prehod s primitivnega individualnega obdelovanja zemlje na višjo stopnjo, na kolektivno obdelovanje, na ustanavljanje velikih kmetijskih gospodarstev, t. j. na ustanavljanje zadrug. Kajti le v zadrugah je mogoče uporabiti mehanizirano obdelovanje in izkoristili agrotehnične ukrepe ter sprostiti višek delovne sile. V prihodnjih dneh bo na naših poljih na tisoče hektarov strnišč; če jih ne bomo takoj po žetvi zorali, bomo imeli za tisoče vagonov manj pridelka, — škode pa ne bodo nosila samo posamezna gospodarstva, ampak vsi skupaj. dobil nadzornik Bačnik Albin, drugo v znesku 800 din pa nadzornik Kovač Janko. Vzhodni obrat pa je nagradil sledeče delovne skupine: štev. 507 z 1200 din, štev. 502 z 1050 din, štev. 522 z 950 din, štev. 532 z 825 din. štev. 181 s 600 din in štev. 160 z 900 din na moža. Prvo nagrado v znesku 1200 din na moža je dobila štev. 507, ki je normo prekoračila za 50,5%. Za vestno delo pri pre-segu plana sta bila nagrajena s 1000 din tudi nadzornika Hančič Franc in Zaletel Julij. Na dnevnem kopu Dobrna-Neža pa so bili nagrajeni sledeči tovariši: Rozman Jože s 1100 din, Pasarič Anton s 1100 din, Volaj Albin s 1000 din, Tratar Rudolf s 1000 din, Smagel Leopold z 900 din, Okorn Alojz z 900 din, Blatnik Albin z 800 din in Zibre Albin z 800 din. Skupno je bilo navedenim delovnim skupinam za prizadevanje v produkciji razdeljenih 72.200 din na-grad. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo k uspehu, ki so ga dosegli ne samo I v tekmovanju za nagrado, marveč s svojim požrtvovalnim delom tekmujejo I vsak dan v izvrševanju planskih nalog. sekretar mestnega komiteja Fronte tov. Močilnikar Franc. V okviru te slovesnosti je bilo proglašenih 311 udarnikov ter razdeljenih i4 nagrad najboljšim delovnim kolektivom, 2 nagradi pa najboljšima paznikoma v obratu Kisovec in Kotredež. Po slavnostnem delu prireditve je sledila prosta zabava, na kateri je neutrudno sodelovala sindikalna godba in pevsko društvo »Vesna«. Poseben del zabave je bil »srečoiov«. Razdeljenih je bilo 1500 srečk in ravno toliko dobitkov v vrednosti 100.000 din. Za srečke so plačali okrog 30.000 din. Zadela je vsaka srečka, kar je bilo za Zagorje v povojnem času posebna novost. Srečoiov se zaradi pomanjkljive organizacije in nediscipliniranosti publike ni mogel izvršiti tako, da bi bilo vsem ustreženo, vendar pa je dobra jedača in pijača pripomogla, da si bili vsi dobre volje. Nadaljevanje s 1. strani Zgoraj navedeni rezultati nam pri. čajo, da bodo letošnje prostovoljne produkcijske obveze častno izvršene ter ob zaključku četrtega leta naše petletke visoko prekoračene. Hkrati pa so nam dosedanji uspehi v izvrševanju obvez porok, da bo plan rudnika Trbovlje v letu 1950. pravočasno izpolnjen. Pravilno pojmovanje sindikatov Mnogokrat čujemo v naših sindikalnih organizacijah in v govoriti fumilo-c iona rje v sindikalnih ustanov namesto besede »Ctani sindikata« enostavno kratico »sindikalisti«. Sicer se ta pred množico izgovorjena beseda zdi pravilna, vendar ta beseda človeka, kii pozna revolucionarno zgodovino naših razrednih sindikatov, ki so pod vodstvom Partiie vodili neizprosen boj za izboljšanje pravic delovnega človeka, dostikrat nemilo udari na uho. Prijetno pa zveni tistiim ostankom ljudi, ki jim ni pri srcu ljudska oblast, ki uživajo, da naši delovni ljudje nimajo jasnih pojmov, kaj pomenja in predstavlja zanje gradnja socializma. Poleg razrednih revoluconarnih sindikatov, ki jiii je vodila Partija Jugoslavije, je buržnazija nekdanje Jugoslavije, ki nikakor ni mogla zatreti Partije in sindikatov z orožjem, s preganjanjem in zapiranjem revolucionarno mislečih ljudi, ustanavljala razne sindikate, ki so imeti glavni cilj; operirati z gesli razrednih revolucionarnih sindikatov, zmešati delovnim ljudem pojme, in pritegniti delovnega človeka v te sindikate. s preganjanjem i.n z zapiranjem revolucionarnih ljudi ter s cepi-ljemjem delavstva pa zavreti in zatreti razvoj revolucionarnega deiaivt-skega gibanja in preprečiti končni obračun delovnega ljudstva z buržo-azijo. Veliko !n skrajno rafinirano politiko so vodilj socialni demokrati, M so znali na laskav rvačin pritegniti delavca v svoje roke in ga zaslepiti in odvrniti od revolucionarne miselnosti. Tudi v Trbovljah in drugih naših revirjih so bili socialni demokrati močno zasidrani in pojedli našim radarjem marši kok kos kruha. Zal imamo še močne ostanke teli ljudi, Iti hočejo še danes nekako vplivati in voditi svojo politiko naprej. Značilno ob vsem tem je, da ve3 čas kapitalistične Jugoslavije niso imeli interesa pomagati delavcem, sedaj pa. se hočejo še tu in tam nekako uveljaviti in »n tihi prišepetovalci ljudem, ki jim- nasedajo. Odkod torej beseda »sindikalisti«? —: V zgodovini razvoja delavskega gibanja smo imeli poleg kapitalističnih URSS sindikatov (k; so bili kapitalistični do leta 1937.) še ORS. GRS in anarho.sLndiikaliste, odkoder tudi v glavnem izvira beseda »sindikalisti«. Oglejmo si torej še te sindikate. Amo®-ho-sindikalisti so bili nekakšna teroristična organizacij«. Imeli so svojo teorijo. V tej teoriji, ki so jo vzeli od anarhistov, beremo tole: »Državo je zio, bil0 to z leve ali desne!« Vzporedno z uničenjem države je treba uničiti tudi vsako vojaško formacijo-Predočimo si sedaj, kaj bi bilo, če bi danes državo in vojsko odpravili. Na kose bi nas raztrgali in informbtrojevi-ski in zahodni imperialisti bi uresničil! svoje ekspanzionistične želje. Nadalje so dejali, da so sindikati naij-večja forma razredne borbe in da orel vodijo proletariat, štrajk pa, da je edii-na oblika borbe delavskega razreda in da je treba držati delavski r.iz.rrd vedno v štrajk ih. Znanstvena teorija marksizma-leninizma pa uči. kar je praktično dokazano (primer oktobrska revolucija v Rusiji in ljudska revolucija v Jugoslaviji), da mora imeti proletariat svojo Partijo, ta pa svoje »transmisije«, po katerih sprovaja Partija svoja načela v življenje in vodi delovne ljudi tako v ljudski revoluciji kakor tudi v gradnji socializma Sindikalni funkcionarji ter ostali naj Sj zapomnijo, kaj so bili razredni revolucionarni sindikati nekdaj, kaj je zveza v,"dika(ov danes in kaj pomenijo • 'isti Hvknrdpa prodnktd ja preptof/n pa dnerpam kopa J>ohrna-X a&a Ob zaključku redakcije smo izvedeli dn je dnevni kop Dobrna-Neža rudnika Trbovlje dosegel v ponedeljek 10, julija doseda.j rekordno produkcijo premoga. Prekoračil je ta dan svojo proizvodno nalogo za 68,8%. Enomesečno nagradno tekmovanje "a rudniku Trbovlje Rudarji Zagorja so razvili nov sindikalni prapor straa a Okrajna konferenca trgovskih uslužbencev Preteklo nedeljo se je vršile v dvorani Delavskega doma v Trbovljah delovna konferenca trgovskih uslužbencev. Udeležili so se je pomočnik ministra tov. Pogačar Niko, predstavniki OSS. predstavniki MLO Trbovlje s sekretarji OF in ljudske inšpekcije, predstavniki OOOF, upravniki trgovskih podjetij in t ovski uslužbenci. Ob otvoritvi konference je tov. Gabrijel pozdravil predstavnika ministrstva in ostale, prebral dnevni red, nakar je organizacijski se kletar OOOF tov. Kokol v svojem poročilu orisal borbo naših narodov v času NOV in napad informbiroja na Jugoslavijo. Po tem referatu je poverjenik za trgovino in preskrbo tov. Naprudnik Karel podaj poročilo o delu trgovine. Navedel je, da je narasla industrijska proizvodnja in s tem izdelki široke potrošnje, narasle so pa tudi potrebe de lovnih množic mesta in vasi. Potrebno je, da spravimo kmečko in industrijsko proizvodnjo v skiad in razvijemo živahen blagovni promet med mestom in vasjo. Trgovina mora biti pri tem elastična in takoj reagirati na vsako škodljivo delovanje v socialistični trgovini. Nato je spregovorit še o kulturnem trgovanju, nepravilnem odnosu trgovskih nameščencev proti potrošnikom in funkcionarjev v podjetjih do trgovine, o strokovnem dvigu trgovskih uslužbencev, naglasil važnost tečajev in seminarjev, ki se prirejajo v podjetjih, in prešel na plačevanje po učinku dela ter ob zaključku dejal: »V našem okraju'prejema nad 38.000 ljudi garantirano preskrbo, kjer mesečno razdeljujemo nad 530.000 kg mlevskih izdelkov, nad 90.000 kg mesa, 45.800 kg sladkorja in 32.000 kg maščob. Kritje posameznega potrošnika presega daleč količine v stari Jugosiaoiji. Zakasnelo delitev v posameznih mesecih, ki ima svoje vzroke v informbi-rojski blokadi in v zaviranju graditve socializma s strani kapitalističnih držav, bomo odpravili z gospodarsko osamosvojitvijo, s pravočasnim odkupom vseh prehrambenih pridelkov, dvigom mlinske proizvodnje kakor tudi ostal ih proizvodov široke potrošnje. Posebno važnost pa je treba polagati izkoriščanju lokalnih virov. V diskusiji so bile iznesene težkoče posameznih trgovinskih podjetij v doseganju blagovnih in gotovinskih planov ter naglašena nujnost reorganiza- cije trgovske mreže in postavitev enotne trgovske mreže, kjer naj bi se izvajala prioritetna preskrba vsem onim, ki jo zaslužijo po svojem delu. Važen faktor poslovanja trgovine je kredit, zuradi česar ne moremo razviti proste trgovine do takšne višine, kot je potrebno. Grajala so se podjetja kot n. pr. Ekonom, Ljubljana, »Tekstil-obutev« in drugi zaradi počasnosti v distribuciji in nerazumevanja uslužbencev v dajanju konkretne pomoči. Ob zaključki diskusije je dal pomočnik ministra smernice in navodila za nadaljnje delo ter med drugim na glasil: »Razviti je treba komercialnost in samoiniciativnost dela v trgovini in revolucionarno izvajati vse naloge v cilju povečanja blagovnega prometa in črpanja kupne moči.« Vskladitev kupne moči z blagovnimi fondi je osrednja točka trgovine. Na tem področju so bili izdani že mnogi novi predpisi, ki dajejo trgovskim podjetjem vse možnosti razvoja razširitve in krepitve prometa s predmeti proste prodaje in s tem dvig materialnega stanja delovnega ljudstva. Poročilo je bilo sprejeto z aplavzom. Ob zaključku konference je bil sprejet sklep o okrepitvi in spremembi točk tekmovanja, ki traja 6 mesecev in sicer od 1. junija do 20. novembra t. 1. Tekmovanje med trgovskimi podjetji se vrši v naslednjih točkah: 1. Kateri uslužbenec bo dosegel najvišji kulturni in strokovni nivo (ocenjevanje na študijskih sestankih, seminarjih) 2. Kateri uslužbenci poslovalnice bodo dosegli najboljšo kulturno postrežbo. 3. Katera poslovalnica bo imela najboljšo evidenco, denarno, blagovno, kalo, rentabilnost poslovalnice na podlagi ' gospodarskega računa, pošiljanje točnih poročil, obračuni. (Oceni komisija ob priliki pregleda do 10 točk.) 4. Katera poslovalnica bo imela najlepše urejene izložbe, predvsem ob državnih praznikih (komisija 15 točk). 5. Katera poslovalnica bo imela najboljšo čistočo in najbolj lično urejeno poslovalnico (stene, pajčevina smeti, uteži, prah, pdd. merila, inventar, ši- pe, skladišče, pod postavkami, namestitev inventarja (komisija 15 točk). 6. Skrb za učence: kateri učenec bo najredneje obiskoval šolo in imel najboljšo oceno v strokovnem in političnem pogledu. 7. Katera uprava bo dosegla največji promet na uslužbenca: a) računajoč na vse prodajno osebje v poslovalnicah razen vajencev; b) računajoč na vse uslužbence podjetja razen vajencev. 10. Katera uprava bo prva dosegfet blagovni in finančni plan (računa se tisti plan, ki je večji). 1. Katera uprava in sindikalna podružnica bo dosegla najboljši uspeli na seminarjih (računajoč vse uslužbence), 12. Katera uprava bo dosegla največ ji koeficient obračanja gotovine. Konferenca je pokazala reševanje nalog in analiziranje naše trgovine na zborovanjih, kot je bila predmetna konferenca, kajti le s tesnim sodelovanjem vsega delovnega kolektiva borno uspešno izvrševali naše dolžnosti proti delovnemu ljudstvu. G. A. Turnirski sistem tekmovanja na rmtniku Hrastnik Turnirsko tekmovanje, s katerim so pričeli po zgledu tekstilcev tudi hrast, niški rudarji, se na rudniku Hrastnik vedno bolj uveljavlja in širi, V to tekmovanje, ki se je pričelo 15. junija, je zajetih G brigad z 18 brigadirji. 9.kratni udarnik Kmet Martin je to tekmovanje že skončal in dosegel 16 in pol točke Drugi rudarji, ki tekmu- jejo po tem sistemu, tekmovanja še niso dokončali, vendar imajo še možnost, da dosežejo tovariša Kmeta. To tekmovanje je zbudilo med hrast, niškimi rudarji mnogo zanimanja.. Veš lik interes vlada za to tekmovanje tudi med rudarji v Trbovljah in Zagorju, kjer bodo tudi pričeli s turnirskim si. stemom dela. De o šole na Do*« w Hrastniku Tukajšnja sedemletka je imela ob zaključku šolskega leta več prireditev. V Zadružni dvorani so priredili višji razredi ob kon-u šole lepo uspelo akademijo z izbranimi pevskimi točkami, fizkuiturnim nastopom, zborno recitacijo in deklamacijami. V rdečem kotičku so bili razstavljeni razni šolski izdelki obeh višjih razredov. Razstavo so si ogledali mnogi domačini in se prepričali o resnem delu naših pionirjev. V soboto in nedeljo 24. in 25. m. m. so pionirji uprizorili Golijevo pravljico »Princeska in pastirček«. Igrali so zelo dobro. Posamezniki so nastopili tako dovršeno, da so bili deležni vseobče pohvale. Naši malčki še danes ne morejo pozabili medvedkov in zajčkov, grajskih veteranov, kuharčka in drugih igralcev, ki so nastopili tako samozavestno in posrečeno. Dne 27. m. m. se je vršila na šoli interna proslava obeh višjih razredov in razdelitev spričeval, ki so jo obiskali tudi zastopniki krajevnih oblasti. Videti je bilo, da se učiteljstvo zaveda, kako je za vzgojo socialističnega človeka potreben kolektiv ki bo vzgajal svoje člane. Zato se učiteljstvo povezuje in nastopa pri vzgojnem delu enotno Istočasno se vodi bitka za kvalitetno znanje in nadaljuje s tem tradicija šole. Vzgojitelji so dosegli, da se večina dijakov ne uči samo zarad' ocene, marveč za življenje in sicer za življenje v socialistični domovini. Pri učencih se goji in razvija družbeni čut, ki omogoča izoblikovanje in rast socialističnega človeka. Končni uspeh šole je bil kar dobe« neti razred je izdelalo 30 učencev, 4 o>dU Miler iz Zagreba dobro. Najboljšo igro Rudarja je prikazal Sorel, medtem ko so bili ostali razen Hudarina in Cestnika nepoirtvovalni. Kljub krizi, v kateri se Rudar na- SŠD Bratstvo (Hrastnik) t NK Univerza (Liublj.) 8:1 (2:1) V nedeljo t). t. m. se je odigrala pri lateljeka nogometna tekma med zgoraj navedenima moštvoma, ki Se kon čalla z rezultatom 8:1 (2:1), V prvem polčasu je bilo domače mo-itvo v rahli premoči ter je že v prvih minutah doseglo vodilni gol, par mi nut pozneje je povišalo igro na 2:0, nakar so gostje proti koncu prvega polčasa rezultat zmanjšali iz enajst met rovke na 2:1. V drugem polčasu je zopet domače moštvo prevzelo iniciativo ter doseglo še nadaljnjih 6 golov; s tem je gostom popolnoma onemogočilo zmanjšati rezultat. Gole so dosegli: Zorko 5. Je lene 2 in Kumlanc 1. Pri gostih se je zlasti odlikovala ožja obramba, medtem ko ni bil vra tar svoji nalogi kos. Pri domačinih se je odlikoval najbolj Kumlanc, Trin-ker, Zorko ta Groznik, medtem ko so bili ostali zadovoljivi. Bratstvo je z zmago nad ljubljansko univerzo doseglo glede na to. ker j«' prejšnjo nedeljo ljubljanska univerz« premagalo našega rivala SD Kamnik v Kamniku z rezultatom 7:1. lep uspeh V nedeljo 2. t. m. je nogometno moštvo SSD Bratstvo (Hrastnik) premagalo vojaško moštvo Avijatičar iz Ljubljane z rezultatom 4:1 (2:1), Požrtvovalna dostava pokojnim upokojencem! Za mesec julij Je Trbovlje prejelo točno nakazilo pokojnin. Ze v soboto smo upokojenci z minimalnimi pokojninami obkolili pismonše z vprašanji, te je prispela pokojnina; prav posebno nas je zanimalo, če so pokojnine, oziroma rente že nakazane po novem pravilniku. Pismonoše pošte Trbovlje 1. so prav prijazno pojasnjevali, da je denarna listina že prispela, l obžalovanjem pa so priznali, da so pokojnine zaenkrat le neizpremenjene. Kljub neznosni vročini so pismonoši marljivo dostavljali pokojnine V soboto skoraj ves dan. In za soboto je prišla nedelja ir dan počitka. Zavedajoč se, da bomo ostali v nedeljo brez denarja, smo z velikim začudenjem zagledali v zgodnjih dopoldanskih urah tov. Ogrizka In Kuneja, ko sta z veseljem in prostovoljno hodila od hiše do hiše in delila pričakovane pokojnine, globoko segajoč v svoje torbice. Prav posebno do- bre volje je bil tov. Ogrizek, ki je z veselim obrazom izjavil, da bo delo izvršeno po njegovi lastni iniciativi. To nas je vse ganilo, tako da smo sklenili se mu tem potom zahvaliti v imenu vseh 170 upokojencev, katere je ta dan tako prijetno iznenadil; isto vetja tovarišu Kuneju. Pripomnili pa smo. da ga bomo še bolj z navdušenjem sprejeli, kadar nas bo presenetil s tako dolgo obetajočimi zvišanimi pokojninami. M. E. Tovariši, tovarišice! Ko čitaš naš *ist „Zasavski udarnik", pomisli tu* di nato, ali si že poravnal naročnino. Prosvetni odsek pri okrajnem ljud-;kem odboru Trbovlje je vse zastavljene si naloge na kulturno-prosvetnem področju v drugem tromesečju leta 1950 izvršil 100 odstotno. Postavil se je nov odbor Ljudske univerze v okrajnem merilu, ki ima svoje odseke v Zagorju, Hrastniku, Radečah in v Trbovljah. Pristopili so takoj k delu, izbrali predavanja in kader predavateljev. V novi sezoni, ki se bo pričela v septembru, bodo predavanja vsakih 14 dni v centrih. Predavanja se bodo prenašala tudi na podeželje. — V Hrastniku in Loki pri Zidanem mostu sta bila na novo ustanovljena pevska zbora, ki delujeta z uspehom. Zbor v Loki je že nastopil. — V KLO Jagnjenica se je ustanovila ljudska knjižnica, za katero je poverjeništvo za prosveto prispevalo prve knjige. Na Partizanskem vrhu se je osnovala igralska družina, ki je že nastopila z dobro naštudirano igro. S tem so tudi tukaj postavljeni temelji za izobraževalno delo na vasi. Z uspehom napredujejo dela na obnovi Društvenega doma v Trbovljah. Za ta dela se je zlasti zavzel MLO Trbovlje, pomoč pa nudita predvsem CRD in rudnik. Društveni dom v Trbovljah, ki je bil med vojno porušen, bo že meseca septembra na razpolago za kulturno-prosvetno delo. Dom bo imel lepo urejeno dvorano, velik gledališki oder in druge manjše prostore, med njimi prostor za filmski krožek. S tem bo v Trbovljah vsaj delno rešeno vprašanje prostorov za kulturno delovanje. Filmski krožek deluje izredno marljivo. Plan predstav je prekoračil za 150»/». Na podlagi Izkušenj v vaških izobraževalnih tečajih so že sedaj pristopili k pripravam za prihodnjo sezono. V jeseni bodo ti tečaji bolje delovali kot v preteklem letu. Zasavski ocvirki Glede članka v Zasavskem udarniku št. 18-III. z dne 6. maja 1950 pod naslovom »Zasavski ocvirki« ponovno Izjavljam, da sva z možem odstranila parolo, ki je bila nabita nad najinim stanovanjem: »Proč s protiiljudsko duhovščino in nedelovno inteligenco«. Vem, da to ni bilo prav. To sva storila v razburjenju, k.er sva imela občutek, da je parola nabita zaradi naju Zaradi svojega dela na kul,tunno-poro-svetnem polju nisem protiljudsiki in-teligent. S svojim delom v šoli in zunaj nje bom še nadalje dokaizaia, da izgrajujem naše najmlajše — pionirje v duhu današnje socialistične stvarnosti. Rak Geni I. r. * Višek higiene v pekarni Medvešek v Trbovljah! — Pred kratkim je neka uslužbenka cementarne kupila v tej pekami svoj običajni dnevni obrok kruha. Ko sj je za malico odlomila kos kruha, je našla v njem dolg las-To pa še ni vse. Ko je odlomila naslednji kos kruha in ga dala v usta. je imel kruh nekam čuden oikus. Izpljunila je založaj kruha in našla v njem ščurka. Seveda je ta uslužbenka ostala ta dam brez kruha, njena družina doma pa tudi. Ne vemo, ali nalete drugi odjemalci kruha v tej pekami tudi na podobne »dobrote«, vemo pa. da je tako pripravljanje kruha višek malomarnosti pred ljudstvom. —; Se je ljudska inšpekcija tega terena kdaj pobrigala za higienske razmere v tej pekarni? Nehigienične učilnice na državni gimnaziji v Zagorju Šolski prostori na državni nižji gimnaziji v Zagorju so skrajno nehigienični. Učilnice niso bile prepleskane že več let, tla so izrabljena, med podnicami se nabira nesnaga, v straniščih ni tekoče vode in tudi kuhinja in obednica ne ustrezajo svojemu namenu. Vse to resno ogroža zdravje naše šolske mladine. Kljub mnogim prošnjam in urgencam uprave gimnazije se doslej ni ukrenilo ničesar, da bi se šolski prostori uredili tako, kot terja to sodobna socialistična šola. Merodajni faktorji, kakor tudi krajevne ustanove in množične organizacije ne nudijo tej šolski ustanovi pomoči, kot to predvideva resolucija 3. plenarnega zasedanja CK KPJ. Nujno je, da se takoj pristopi k popravilu šolskih prostorov, ker bo sicer ogrožen pouk v prihodnjem šolskem letu. V preteklem letu je obiskovalo šolo 323 dijakov in dijakinj, v prihodnjem šolskem letu se bo pa to število po dosedanjih izgledih povečalo še za 2 oddelka. Iz tega sledi, da ta ustanova zasluži več materialne pomoči, kot jo je imela doslej. POPRAVEK! Tiskarski škrat nam je napravil v zadnji številki našega lista z dne 7. t. m v prvem članku na prvi strani nelitibo pomoto. CRD Trbovlje do tedaj niso vpjsale 30 dinarjev IjuasKt^« iMisojiia, kot pomotoma navedeno, marveč 30.000 dinarjev Upamo, da so bralci že sami popravili to tiskovno pogreško- Kakor navedeno dar.es v nekem drugem članku, so Centralne rudarske delavnice v Trbovljah podpisale do da-nes že 147.000 dinarjev drugega ljudskega posojila. Uredništvo »Zasavskega udarnika« KINEMATOGRAFI Kino »Triglav« Zagorje predvaja v soboto 15. in nedeljo 16. VII. ob 6. in 8. uri francoski rudarski film »Ob zori«. OBVESTILO Kolesarski klub SSD »Rudar« priredi v nedeljo 16. t. m. ob 16.30 uri krožne kolesarske dirke za prvenstvo Zasavja. Ljubitelji kolesarstva vabljeni. Odbor. OBVESTILO Vse člane novega Planinskega društva »Kum — Trbovlje« obveščamo, (bi »e vršijo uradne ure vsako sredo in petek od 18. do 20. ure v rdečem kotičku Centralnih rudarskih delavnic. Vtte potrebne Informacije se dobijo (štolam. Planinsko društvo. ■Kum — Trbovlje« | OGLAS Mestni ljudski odbor Trbovlje išče hišnika za osnovno šolo Trbovlje II. Vsi interesenti naj vložijo pismeno prošnjo v roku 14 dni na mestni IjusV ski odbor Trbovlje — soba 7. MLO Trbovlje — Izvršni odbor. IZJAVA Zahvaljujemo se tovarišici Ebert Slavki, da je odstopila od tožbe zaradi žaljivih besed, ki smo Jih izrekle proti nji. Smrdelj Angela, 1. r., Lipušek Draga, 1. r., Dolenc Slefka, 1. r. PREKLIC Izgubila sem 10. t. m. 1 živilsko letno karto N M na ime Kotar Jernej in T kart za ločeno gospodinjstvo. Prosim poštenega najditelja, da jih odda na postaji narodne milice. V nasprotnem primeru jih preklicujem. Kotar Silva, g. r. OBVESTILO Košarkaški klub SSD »Rudar« vabt vse. ki se zanimajo za košarko, na redne treninge vsak torek in četrtek ob 18. uri na igrišču za OLO. Predvsem želimo, da se odzovejo povabilu vsi tisti, ki so se že ukvarjali s košarko. Vabimo tudi ženske in mlajše začetnike. Novi člani »e lahko vpišejo v kšarkaško sekcijo na treningih. Odbor. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnik n Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odb or Trbovlje.