(s^UKs)
SSlJKe)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto. —&&—
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
Štev. 4.	V Ljubljani, 10. februvarija 1899.	Letnik V.
Kako si morejo delavci pomagati ?
II. Delavske zveze na Angleškem.
Sredi prve polovice našega stoletja se je začelo gibauje med delavci. Veliki *obrt je bil takrat na Angleškem najbolj razvit; zato imamo tudi tam prve začetke delavskega združevanja. Tvomičarji so uboge delavce pritiskali, kjer in kolikor so jih mogli. Plače so kar na jedeukrat zelo padle; cena za živež je pa vedno rastla. Pri tvornicah je bilo na mnogih krajih tako naprejeno s plačo, da seje delavcem le malo plačevalo v denarjih, marveč da so »e jim dajale po večini marke, s katerimi so potem v fabrikantovi štacuni kupovali blago. Blago je biio slabo in drago. Kapitalisti so tako drli delavce dvakrat.
Delavci so se konečno vzbudili in se jeli združevati. Izprva so bile njihove zveze tajne. Imeli so svoje shode, zlagali so nekaj denarja v skupno blagajnico, širili so misel vzajemnega delovanja med svojimi tovariši, in ko so se čutili dovolj močne, so stopili pted tvorničarja in so mu izjavili svoje zahteve Ker so trdno držali skupaj, so mnogo dosegli. Tako se je vtrjevala sama po sebi njihova organizacija. Pripomniti moramo, da se te organizacije niso prav nič brigale za politiko, marveč da so samo skrbele za gospodarsko zboljšanje delavskih razmer. Imenovale so se delavske zveze — po angleški besedi tred - junjens f(Trade Unions). Razširile so se v kratkem času po celem Angleškem. Delavci so poleg tega, da so s temi zvezami velikrat dobili pri deloda-javcih kak uspeh, poskrbeli tudi za druge
važne stvari. Z denarjem, ki so ga zlagali, so podpirali svoje ude v bolezni, skrbeli za njihov pogreb, pomagali onemoglim, vdovam in sirotam. Prva delavska zavarovanja so se tako pričela. Bolniške blagajne i. t. d. imajo svoje korenine v teh zvezah.
Ravno dne 24.—26. januvarja letošnjega leta so imele angleško delavske zveze v Menčestru shod. Bilo je navzočih 280 delavskih zastopnikov v imenu jednega milijona delavcev. Pri tem shodu so se razgovarjali o tem, naj bi za vse delavske organizacije napravili skupno zvezo. 2e večkrat so se sicer razgovarjali o tem, toda vselej so sejpokazale ogromne težave. Se le v Menčestru se je sklenilo, da se skupna zveza vender le vsta-novi. Glavni vzrok k temu je združenje kapitalistov, ki so tudi me-d seboj jedini, kedar se gre za njihove koristi.
Nova zveza se bo imenovala »splošna zveza delavskih zvez«, — po angleški: D’ ženerelfederčšn of tred -junjens (The General Federation of Trade Unions). Dozdaj še nima mnogo udov, a tipajmo, da se lepo razvije. Krepke delavske zveze, ki imajo mnogo denarja, se bodo najtežje pridobile za skupno zvezo, ker jih ni volja, da bi s svojim denarjem podpirale sla-bejše. Manjše organizacije dobodo lahko, ker jih je več, vpliv na večje. Odbor, ki bo vodil zvezo, bo Stel 15 mož. Mi želimo ti zvezi, obilo sreče.
Vsak pameten človek mora priznavati, da so te zveze izredno mnogo koristile. Delavci so dobili moč v roke. Njihovih organizacij so se krivični in dobičkaželjni podjetniki bali. Če niso hoteli z lepa odnehati, kar so po pravici zahtevali delavci, so se jim pa vsta-
vili s tem, da niso hoteli več delati. Napravili so 's t a v k o ali kakor pravi angleška beseda — š t r a j k (Strike). Bili so zelo lepo zvezani. Če je n. pr. delavcev kazalo preveč in so se morali bati, da bi drug z drugimi v splošno škodo ne tekmovali, so se dogovorili med seboj, koliko jih mora zapustiti Angleško. Včasih jih je kar po več sto ostavilo svojo domovino in šlo v Belgijo, na Francosko, posebno pa v Ameriko iskat zaslužka, da so tako tisti, ki so doma ostali, imeli ložje boj s kapitalisti. Po pravici moramo priznavati, da je bilo tudi med tvomičarji več takih, ki so bili veseli delavskih zvez in ki so roko v roki delovali ž njimi. Zveze so skrbele za red in jedinost med delavci; delo-dajavci so se pa v vseh važnejših stvareh posvetovali ž njimi.
Rekli smo že, da so dobili delavci veliko veljave s temi zvezami. Če se je n. pr. namerilo, da je delodajavec brez vzroka odslovil kakega delavca, se je zveza potegnila za svojega tovariša. Sploh so v kratkem času dosegle te organizacije tako moč, da ni mogel noben delavee dobiti dela v kaki tvor-nici, če ni pristopil k dotični zvezi. Pripomniti pa moramo, da so bile zveze sprva samo krajevne. Delavci jednega podjetja so se združili v jedni zvezi. V mnogih ozirih je bilo to zelo dobro. Se-le kasneje so se posamne zveze jele družiti med seboj.
Tekom časa so si nekatere delavske zveze nabrale mnogo denarja, tako da so si marsikje napravili lastne tvornice, kjer so delali sebi — v svoj lastni dobiček. Pri teh zvezah so bila po večini tudi konsumna društva. Vzlasti konsumna društva so se tako lepo razvijala, da so delavci stvari, ki
LISTEK.
Agitator.
Slika, spisal Lipe Vrhovski.
It.
»Kaj imajo le nocoj tako zanimivega pri »Žabi«, da se ljudje kar trumoma valč tjekaj? vpraša čevljar Senica svojo ženo zvečer, ko se je mračilo. Njegova koča stoji namreč prav tik veste, par streljajev više od one krčme. »Ze dolgo gledam skozi okno, pa še vedno hrnjejo mimo. Steklarji nimajo svojega »bala sedaj, temuč v predpustu, kamnolomci ravno tako. In sedaj gred 6 kar vsi vprek tje, še par kmetov in hlapcev sem videl zraven. Kaj bi le bilo?«
»Nekaj novega baje bo«, odgovarja mu žena, »tisti Grintarjev Janez je neki prišel danes in pa kakšen gospod je zdaj 1 Sosedova Urša mi je od večernic gređć pravila, da bode nocoj ondi pri »Žabi« pridigoval in povedal nekaj čisto novega.«
»Date plentaj«, začudi se Senica, »to mora biti kaj posebnega! To moram tudi jaz slišati, ker ni daleč in imam še ravno pot tje nocoj.«
»Kakšen pot? Si pa že zopet žejen menda? Bog in sveti Florijan naj pogasita tvojo večno žejo 1« godrnja žena, ali nič ne pomaga to, mož se ogrne v pražnje in že odpira duri.
»Da veš, Tomanovemu hlapcu sem zadnjič pozabil pomeriti čevlje, danes sem ga pa videl iti doli, bode za to priložnost.« Rekoč zapre vrata in godrnja :	»Priložnost
kakor nalašč za me, ha, kako se ženskam lahko nalaže !«
Pri »Žabi je bilo nocoj (že kakor v če-belnem panju pred rojem. Ze od zunaj je viselo par svetilnic, da se je lahko našel ubod, par kamenitih stopnic in vrata. Ko Senica stopi skozi vrata, skoraj ostrmi. Vse polni lučij ob stenah svetilo je šumečiTmno-žici pivcev, kateri so zasedli že vse prostore in povsod glasno kramljali. Tu je bil že skoraj prepir, ondi kletev, tam krič, spet
tam je pijan fant že mahal, — da mu ni tega ubranil hladnejši tovariš. Sploh se je videlo na prvi hip, da steklenice na mizah niso se zastonj nosile v klet in nazaj.
»No čevljarček ti drobni«, zarohni močan glas vaškega fanta, »ali Bi ti tudi prilezel ? Prav imaš, ne bo te grevalo, boš vsaj kaj slišal! Pa menda še nimaš kam sesti? E, pa stoj, saj boš še rastel I Na, pij!«
Se več takih »pozdravov« je slišal Senica, ko se je drenjal med radovedno vaško mladino pri vratih. Od tu je lahko videl na prednjo stran glavne sobe, kjer je bil napravljen precej okinčan oder, zraven njega pa majhna [mizica. Tam opazi med drugimi Senica gosposkega človeka, katerega komaj razmotri za Grintarjevega Janeza. »Tč, tč, tolikrat sem mu že čevlje šival paglavcu, sedaj pa je takšen gospod!« čudi se na tihem.
Ura odbije šest. čedalje večji hrup pivcev se na dano znamenje mahoma poležć in sedaj stopi naš Janez na oder. Po gladkem pozdravu začne govoriti o težavah delavcev in
so jib potrebovali, začeli sami izdelovati. Pri nas hrume proti konsumnim društvom. Naj se tisti možje, ki mislijo, da bodo s tem kaj dosegli, ozr6 na AogleSko, kjer so konsumna društva splošna navada in kjer imajo njihove zveze velikanska skladišča, da je tako rekoč vsa trgovina s konsumnim blagom v njihovih rokah.
Z denarjem je rastel tudi v drugih ozirih delavski vpliv. Mnogi delodajavci so na Angleškem začeli deliti svoji dobiček z delavci. Akcijske družbe so se tako vstanovile, da so si delavci polagoma zaslužili lastne akcije in so tako imeli besedo pri podjetju in delež pri dobičku. Sedaj je na Angleškem mnogo takih veliko-obrtnih zavodov, kjer imajo že delavci večino akcij v svojih rokah.
Z velikim veseljem nas mora navdajati, ko čujemo o teh vspehih angleških sobratov. Socijalni demokratje radi zabavljajo proti njim. Delavske zveze na Angleškem so se pričele davno preje, nego je butila socijalna demokracija na dan. Socijalni demokratje so jih hoteli spraviti v svoj tabor, toda ni Slo in tudi v prihodnje ne pojde. Zato so pa hudi nanje. Delavske zveze dobro ved6, da bi bila njihova smrt, če bi se izročili komandi raznih kričačev, ki s tem, da meSajo povsod svoje protiverske in revolucijske misli, vse ostrup-ljajo. Njihov razvoj je jasno pokazal, da take zveze morejo vspevati le tedaj, če jim je skrb za gospodarsko zboljšanje jedini namen. Kaj bo čez sto let, se ne morejo in ne smejo brigati. Njihova dolžnost je v gotovih razmerah ukreniti, kar je potrebno in izkoristiti vse, kar je mogoče, v svoj blagor. Lep vzgled so nam. Tudi v Ameriki so se osnovale zveze po angleškem vzorcu. Na Nemškem in pri nas je pa njihova zgodovina drugačna, ker tu so se vstanavljale v zvezi s socijalno demokracijo. Prihodnjič pojasnimo njihov razvoj.
Kako se pri nas zakon spolnuje.
Pri nas v Avstriji je že več časa zakon v veljavi, s katerim se dovoljuje samojednajst ur delati na . dan. Ta zakon je pri nekaterih samo na papirji, kjer se dela mesto jednajst ur na dan trinajst ali še več ur in celo v takih tovarnah, kjer bi bilo tudi deset ur dnevnega dela mnogo preveč. Ako je človek cel dan pri ognju in mora težko kladivo vihteti ali pa drugo težko delo opravljati, je gotovo preveč in ni čuda, da se cel6 drugi kateri niso delavci in imajo vendar srce tudi
za zatiranega delavca, zgražajo nad takim zatiranjem ubogih delavcev. Toliko bolj Brno pa mi dolžni, da se potrudimo, da se odpravi vnebovpijoča krivica. Seveda nekaterim podjetnikom je zakon in delavec vse nič, samo da gre v njih nenasiten žep mastni dobiček, ako tudi delavec pogine vsled prevelikega napora.
Že smo večkrat pisali v našem listu, kake krivice da se godč delavcem vsled pretežkega in pa dolgega dela. Tudi smo že opozorili obrtnega nadzornika, da, kadar pride nadzorovat, da bi se res prepričal o žalostnem položaju delavcev, ali do sedaj zaman.
Pa kako naj se neki prepriča obrtni nadzornik o delu in o položaju delavcev, kjer se niti ne zmeni za nje. Prigodilo se je cel6, da je prišel obrtni nadzornik v tovarno nekoliko preje, predno se je delo končalo in je počakal toliko časa v pisarni pri gospodarju, da se je delo končalo, in ravno ko so Sli delavci iz tovarne, je Sel nadzorovat in se prepričat o delavcih in o nevarnosti pri delu.
Kadar ni niti enega delavca v tovarni in ce!6 stroji počivajo, je jako lahko konštati-rati, da je vse v redu in brez nevarnosti. Ako pa pride, kadar se Se dela, seveda se najprvo pokloni gospodom in potem gre nekoliko tudi v tovarno pogledat, spremljan največkrat od gospodarja ali njega namestnika. Kako pa more potem delavec povedati jsvoje težnje, ako mu gospodar za hrbtom stoji, in seveda posluša, kaj kak delavec reče, in navadno ga pa pelje k onemu, kateri ima kak boljši zaslužek,in seveda mu reče, daje zadovoljen iu da je vse v redu. Obrtni nadzorniki, ako so postavljeni zato, da nadzorujejo, kako se kje dela in zato, da gledajo, ali se spolnuje postava tudi od delodajalca nasproti delavcu, naj res, kadar pridejo nadzorovat, nadzorujejo in ne samo gospodarje obiskujejo. Ako se pa hočejo resnično prepričati, naj vpraSajo delavca sami, ne pa v navzočnosti delodajalcev, potem se bode lahko natanko prepričal, ali se postava spolnuje ali ne. Ako se prepriča,'da se postava zametuje, potem naj pa postopa tudi proti delodajalcem odločno jih prisili, da se naj tudi spol-nujejo svoje dolžnosti nasproti delavcem. Žalibog, da se mnogokrat prigodi, da se obrtni nazornik boji delodajalca ali njegovega namestnika, da se ne upa postopati pravično in zahtevati pravice delavcem, kar se lahko dokaže, da se je že tako zgodilo. Vse sotrpine pozivljemo, da na nam naznanijo, kateri Se niso, kjer se jim godč take krivice, da mo-
remo storiti potrebno in zahtevati naSe pravice na višjem mestu.
Naša organizacija.
Slovensko katol. del. pevsko društvo »Zvon« sklicuje svoj letni redni občni zbor na dan 19. februvarja dopoldne ob 9. uri v društvene prostore pred Škofijo St. 14.
I.	nadstropje. Dnevni red: 1. pozdrav predsednika. 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo pregledovalcev računov.
5.	volitev odbora. 6. razni predlogi in vprašanja. K polnoštevilni vdeležbi najuljudneje vabi	Odbor.
Občni zbor I. Ijublj dela v. kon-sumnega društva vršil se je včeraj do-poludne ob 9 uri v dvorani »Katoliškega doma« ob precejšnji vdeležbi. Po otvoritvi zbora je predsednik g. Pliberšek v kratkih potezah omenjal društvenega delovauja v mi-nolem letu ter potem s krepkimi besedami opominjal zadružnike, naj se z vedno večjo vnemo oprijemajo dobre stvari, ki bo obrodila tem boljši vspeh, čim bolj se zanjo zavzema vsak posamezni član. Društveni odbor se je po moči trudil za prospeh društva in vse storil, da je zadovoljil zadružnike. Vsem se kajpada nikdar ne bo moglo ustreči. — Nato je poročal obširneje o društvenem delovanju blagajnik Rakovec. Iz njegovega poročila posnemamo, da je imel odbor 22 deloma zelo dolgotrajnih sej, v katerih je vkrepal o naročilih zadnjega občnega zbora ter o premnogih drugih vprašanjih. Vpeljala se je v društvo električna razsvitljava, sklenile se zveze z raznimi zadrugami in večjimi trgovskimi tvrdkami ter poskrbelo za lastno nabavo moke. Društvo je pristopilo k »Gospodarski zvezi« ter kot vstanovnik k »slovenski kršč. sobij. zvezi«. Odbor se je poklonil novemu presvetlemu vladiki, ki je nato počastil društvo tudi s svojim obiskom. — Č<anov je imela zadruga koncem leta 263 s 3769 30 gld. volačanimi deleži. Prometa je bilo nad 53 000 gld. in znaSa kosmati dobiček 2655 gld. 83’/i kr. Rezervni zaklad znaša 40615 gld., vrednost inventarja pa 540 40 gld. Kot dividenda so razdeli mej člane 258 08 gld. Obe poročili je zbor odo-bruje vzel na znanje. — Mesto odstopivših članov so bili voljeni v odbor gg. B a h a r, Golmajer, Moškerc in Tomažič, v nadziralni odsek pa gg. Gostinčar, Jakopič in Rako vec. — Konečno se je sklepalo še o določitvi kredita in uvedbi kreditnih znamk ter določilo sv. Antona Padov. društvenim zavetnikom, katerega god naj se vsako leto slovesno obhaja. — zahvalo za vztrajnost in zopetnim opominom na krepko mejsebojno delovanje je predsednik malo pred 1. uro zaključil peti občni zbor.
Slovenskega delav. stavbenega društva občni zbor vršil se je, kot je bilo naznanjeno, 29. jan. dopoludne ob 10. uri v dvorani »Katol. doma« ob obilni vdeležbi.
kmeta v sedajnem času, o bedi, trudu, skrbeh in žuljih njihovih, da se je marsikomu srce tajalo. Nato je začel o vzroku te njih nadloge in s tem zadel je ob bogatine in »farje«. Ko se je že teh naveličal, povzdigne mahoma glas, rekoč:	»Tako je bilo to do sedaj, ali
zanaprej več ne bo I Naznanjam vam namreč veliko radost, katera lahko vsakega od Vas razveseli, da dobimo namreč novo postavo, po katerej bomo imeli vsi jednako pravico I To pravico dobimo najprej s tem, da bomo imeli pravico voliti vsi moški ljudje, kar se bode že v kratkem godilo. Volili bodemo pa le takšno može, kateri se bodo v resnici za nas trudili, ne pa kakor so sedajni kmetski poslanci, ki le z »gospodo« držijo. Zato pa je treba vara, dragi delavci, poguma in gorečnosti na dan volitve, da to dosežemo. Ali mi obljubite, da boste vse to storili, kar vam nasvetujem?« Nekaj glasov zakliče : da! drugi pa molčijo.
»No vidim, da še niste dobro poučeni in prepričani. Povem vam toraj še več. V par
mesecih bomo imeli po celej državi volitve v državni zbor, kjer se delajo postave. Do-sedaj so imeli tam poslance le gosposki ljudje, nekoliko so jih volili tudi kmetje, ali premalo. Sedaj pa se bo začel nov volilni razred, tsko imenovana peta vrsta ali »kurija«. Tam dobč pravico voliti vsi moški nad 24 let stari, ako sicer nimajo kakega madeža hudodelstva na sebi. Takšnih »delavskih poslancev« se bode izvolilo okoli sedemdeset, kateri bodo imeli veliko pravico za delavca se potegovati, samo da izvolimo za to prave može 1
In pa kaj bodo nam storili dobrega? me morda kdo vpraša. Kakor sem že rekel, oni nam bodo pridobili srečo s tem, da se bo skovala postava jednakopravnosti. Seveda to velja glede imetja ali premoženja. Ne bo ti treba, dragi delavec, več'zmrzovati in se truditi, ko boš dobil svoj delež od svetovnega bogastva! Dragi moji, vi ne verjamete, koliko je po nekaterih skladnicah in zakladnicah nakopičenega vsakovrstnega blaga in pa
denarja! Ko se to razdeli med vse ljudi, bodo srečno preskrbljeni, da jim ne bo treba se več mučiti z delom in gristi suhe skorje kruha. Ako bogatin brez dela poseda pri polno obloženi mizi dobrih jedil in pijače, ali je prav potem, da mora revež z žulja-vimi rokami beliti si večkrat svojo borno jed z solzami? Ne, to ne sme več biti! Mi smo do8edaj vse to trpeli zato, ker smo bili kakor otroci, nevedni, plahi in nespametni, da smo nosili breme težav za'vse ljudi — tudi gospodo! Še vol in osel Be včasih naveličata težkega dela, le mi naj bi pa vozili našo butaro na večno ? Ne in nikdar ne 1 Da pa se tega znebimo, moramo pri volitvah sedaj se pobrigati na vse moči, da zmagamo. In izvoliti hočemo za poslance može, ki bodo na ta način za nas delali, da skoraj dobimo za-željeno postavo jednakopravnosti! Živelajed-nakopravnost in živeli vsi, ki se zanjo trudijo !«
(Dalje sledi.)
Načelnik g. dr. I. Janežič otrori zborovanje, pozdravi navzoče, konštatuje sklepčnost ter potem v daljdem. poljudnem govoru omenja društvenega delovanja v prvih osmih mesecih društvenega obstanka. Omenjal je ovir, s katerimi se je moralo boriti ravnateljstvo v začetku m ki so se z napornim delom malone že popolno odstranile, in se je že v tem kratkem času dosegel lep vspeh. Ni ae sicer vse tako izvršilo, kakor je želelo ravnateljstvo, upanje pa je, da se bo v tem oziru obrnilo na bolje, posebno ker je društvo z novim letom nastavilo neobhodno potrebnega nadzornika, in ker je pridobilo v zadnjem času tudi na zunaj več ugleda. — Poročili tajnika in blagajnika sta se odobrujč in s pohvalo vzeli na znanje. C'anov je Stelo društvo koncem leta 1898-97 s 322 gl. 40 kr. vplačanih deležev. Zgradilo je minulo leto deset prijaznih pritličnih hiš c v Siepanji vasi, napravilo tam vodnjak ter si zagotovilo stav-bišča, na katerih bo tekom leta zgradilo večje število poslopij. Prometa je imelo društvo 15.296 gl. 35 kr. Društvena aktiva so znašala 12153 gl. 78 kr., pasiva na 11.784 gl. 42 kr., toraj izkazuje društvo 369 gl. 36 kr. čistega dobička. Pri volitvi sta bila po žrebu izstopivSa člana ravnateljstva gg. dr. J Janežič in Fr. Ziller zopet izvoljena; kontrolorja sta gg. dr. Ign. Žitnik in J. Sedmak, revizorji gg. J. Komar, J. Podržaj in J. A v S i č, člani razsodišča pa gg.: dr. K r e k, J. M a r i n k o, J. Rakovec, J o s. Oblak in Al. Luk nar. — Visokost rezervnemu zakladu za dobo petih let se je določila na 5000 gl., ter se je na predlog gospoda Gostinčarja soglasno sklenilo, naj si društvo izbere zavetnikom sv. Jožefa ter kolikor mogoče slovesno praznuje vsako leto njegov praznik. Bog daj na priprošnjo zavetnikovo društvu tudi v bodoče svoj blagoslov 1
Predpustna veselica»Slovenske krščansko socijalne zveze« v Ljubljani
bode, kakor smo že poročali, prihodnjo nedeljo, 12. t. m. Vspored : 1. Koračnica iz »Prodane neveste«, udarja »Zvezin« tamburaški zbor, 2. »Čolničku«, 3. »Zvečer«, poje »Zvon«,
4.	»Deček in senica«, prizor, 5. »Ruski ciganski valček«, 6. »Naprei zastave«, udarja tamburaSkizbor, 7. »Kje je meja«, izvirna igra v jednem dejanju, spisal Simon Ogrinec, 8. »Svibanjska ružica«, udarja tamburaSki zbor, 9. »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«, 10. »Sveta noč«, poje »Zvon«,
11.	»Marica«, udarja tamburaSki zbor,
12.	»Slovenija in njena hčerka Slovenka«, prizor, 13. »Sretan imendan«, udarja tamburaSki zbor, 14. »Zupan«, izvirna Saloigra v dveh delih, spisal Miroslav Vilhar. — Vstopnina: sedeži I vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr. IV. vrste 20 kr. Sedeži na galeriji 30 kr., Stojišča 10 kr. Vstopnice se prodajejo v prodajalnici pri Stefetu. Biagajnica se odpre ob 6. uri, začetek ob pol 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Zabavni večer katoliškega društva za delavke. Zopet se je pokazalo
2.	febr. da mlado društvo za delavke Šteje mnogo prijateljev in podpornikov. Prostrana dvorana katoliškega doma je bila pri veselici natlačena. Po kratkem, a krepkem nagovoru č. g. društvenega predsednika, v katerem je povdarjal mej drugim, da je društvo lansko leto izdalo nad 300 gld. za obolele in potrebne članove, in priporočajoč je Se nadalje blagonaklonjenosti občinstva, iznena-dil nas je mnogobrojni društveni pevski zbor s tremi točkami, katerih vsaka je imela svojo vrlino in zanimivost. Mogočno-milo je donela kjepka društvena pesem po dvorani. Čutili smo, da gre drustvenicam od srca. Takoj potem pa so zažvrgolele živahno Slom-Sekovo »Predico«, katero je čast. gosp. Ferjančič, kapelan šentjakobski zložil navlaSč za društvo. Prav tako je nastopni »Venček narodnih pesmij ("sestavil isti gospod iz namena, da ga proizvajajo druStvenics pri svojih zabavnih večerih. Lepo je v njem združil živahnost in resnobo, radost in žalost, po-skočaost in čuvstvenost naSih narodnih pesmij. Z veseljem in z velikim zanimanjem smo jih posluSali, zlasti zato, ker je bilo proizvajanje čisto in blagoglasno, in se vnema, dasi je venec dolg, ni polegla do zadnje kitice. Pri
sklepu je pač vsakdo izmed navzočnih na tihem obujal željo, da bi slovelo pošteno slovensko dekle, dokler slovenski rod po zemlji hod. Zatem se je predstavljala igra »Indijski siroti«. Posamne vloge so društvenice pogodile bodisi po izbiri obleke, bodisi po dekla-movanju in kretanju. Vražarica Žita in siroti pa njiju skrbna mati, usmiljene sestre in gospa — rešiteljica — vse so bile na svojem mestu. Za sklep pa je podalo društvo Se predpustno zabavnico, katero je v ta namen priredil vnet podpornik in prijatelj društveni, č. g. dr. I. J. pod naslovom »Kukavica — modra tiča ali boj za doto«. Stara teta je bila čudno v se zamišljena zaradi svojega praznoverja. Njene nečakinje pa so jo vsaka po svoje obdelovale s pomočjo nedolžne prevare, da se je slednjič vendar le vdala in prispela k doti za Reziko. Igro samo je močno poživila ciganka Dora, in da je bilo več smeha, zato je pošteno in šegavo poskrbela kuharica Spela. Občinstvo se je pogosto odzvalo z glasnim smehom in naposled vse predstavljateljice odlikovalo z burnim priznavanjem. Zadovoljni smo se ločili, zadovoljni z vspehom zabavnega večera, iskreno pa želeč, da bi se društvo Sirilo bolj in bolj, da bi postalo skoro zavetišče in zatočišče vseh poštenih deklet, ki naj se poučujejo in zabavajo mej seboj, ter tako obranijo — kar je največ vredno — poštenje in blago srce.
„Slovenska krščansko - socijalna zveza“ v Ljubljani je imela svoj občni zbor pretekli četrtek ob 7**0. uri dopoludne v »Katol. Domu«. Ker smo tekom leta o vsaki »Zvezini« prireditvi posebej poročali, omenjamo le, da so bili izvoljeni v odbor: predsednikom Ivan Kregar, podpredsednikom Fr. Ziller, tajnikom Ivan Štefe, tajnikovim namestnikom Jož. Gostinčar, knjižničarjem R. Moškerc, njegovim namestnikom J. Pipp, blagajnikom I. Sedmak, njegovim namestnikom Mittermajer, in odborniki: Luka Smolnikar, Karol Pollak, Karlič, dr. Debevec, namestnikom: Žnidaršič, Fabijan, Trefalt, Finžgar. Revizorji: Avšič, Mervič, Rakovec. Občni zbor si je za zavetnika krščansko-socijalne organizacije izbral sv. Mihaela. Prvim častnim članom je bil jednoglasno izvoljen veliki društveni dobrotnik g. Karol Pollak. Radostno se je vsprejelo naznanilo, da se oživljenje »Ljudske knjižnice« bliža uresničenju. Večje število knjig so blagovolila poslati slavna društva: »Slov. Matica«, »Družba sv. Mohorja«, »Družba sv. Cirila in Metoda«, dalje knjigar g. J. Giontini, »Katoliška Bukvama«, Dr. V. Gregorič, I. Babnik, Dr. Val. Foerster, ured-ništvo'»Sloven. Lista«, drž. posl. Iv. Vencajz; poleg teh pa so v poslali še manjše doneske razni dobrotniki. Želeti je, da bi odbor dobil še mnogo darov, d^ se skoro more otvoriti prepotrebna »Ljudska knjižnica«. Povdarjala se je potreba dobiti skupno stanovanje vseh kršč. socijalnih društev v Ljubljani.
Z Notranjskega — Laze, 25 janu-varja 1899. Sprejmi, ljubi Glasnik, nekoliko misli in želj iz peresa priprostega delavca. Saj si v prvi vrsti glasilo naših teženj in interesov. Delavci ne znamo in ne moremo pisati ne reševati korenitih in temeljitih učenih vprašanj socijalnih, političnih in verskih, zato se zadovolji tudi s temi-le vrsticami. V našem kraju smo posebno veliki reveži. Po zimi je hudo, ker ni zaslužka; ako pa je kaj, je zelo majhen. Hrane ni, Se manj pa obleke. Po grajščinskih gozdih je pod kaznijo vse brez razločka prepovedano; revež ne sme pobirati suhih drv, ne trgati leščnikov, ne kopati čeSminovih korenin itd. Take stvari rajSi pustč, da vse na mestu segnijč. Seveda ako plača vsako reč, mu dajo dovoljenje, toda kdo pa lahko utrpi večjo svoto? Liberalizem, ki se baha s človekoljubjem, svobodo in prostostjo, nas je vkoval tudi v tem oziru v najhujšo sužnost. V predliberalni dobi tega ni bilo, tako trdijo stari ljudje. Smeli so živino povsod prosto pasti, tudi drobnico: koze in ovce, katere je zdaj popolno povsod prepovedano pasti. Drobnica je bila za revnise ljudi in kmete na deželi velika dobrota, ki je dajala obilno živeža in volne za obleko, pa je vse uničil liberalizem s svojimi ne-krščanskimi nazori, ki zasebno last predaleč žene brez vsake meje, brez krščanske ljubezni, da je nas ubožce in nemaniče popolnoma izključil izmed človeške družbe. Mili;
dragi gospodje prijatelji revežev-zatirancev, kateri imate blago voljo, moč in vpliv na višjih mestih pomagajte nam. Izobraženi stanovi si vedo pomagati in si v resnici tudi pomagajo; znajo dobro povedati svoje potrebe in potegniti se temeljito za svoje koristi. Mi delavci jim radi privoščimo, toda da se pa človeška družba za nas sužnje naj-menj meni, če prav smo ljudje po Božji podobi kot drugi, in najbolj potrebni pomoči, to nas boli. Menim, da dovolj pričajo izgledi od vseh krajev sveta o neizmerni bedi prole-tarjata. — Nič boljši kot v gmotnem oziru ni pri nas v duševnem. Nimamo nobenega društva, ne shoda, kjer bi se skupno poučevali in vnemali o skupnih naSih potrebah in težnjah. Naši delavci, kmetje in obrniki niti pojma nimajo o kaki organizacji, zato ker se malo ali nič ne bere. Priporočam vsem tovarišem, delavcem, kmetom in obrtnikom, berite radi in veliko. V vaji duha in telesa, v izobrazbi uma in srca je naSa rešitev, saj je nam Stvarnik sam položil v naravo hrepenenje po resnici in pravici in k vsestranski popolnosti. Ne upirajmo se temu, da ne bomo žalili Stvarnika in sebi škodovali časno in večno. Za časne naSe težnje so časniki, ▼ prvi vrsti »Glasnik« in »Delavski Prijatelj«, potem pa »Domoljub« in »Primorski List«. Veliko bi se Se dalo pisati o nevarnostih pri delu v gojzdu in na železnici, koliko jih pride ob zdravje in življenje toda za danes naj bo dovolj.
Drobtine.
Mnenje, sloves, v katerem glasu je župnik pri ljudstvu, nabirajo po stari nelepi Šegi orožniki. Toda žal! ni mogoče pomagati Ko sem prosil za župnijo N. in se je približal čas, da me deželni predsednik prezentuje, pride k meni nekega dne orožnik v svoji popolni opravi, ter me prosi, naj mu povem, kam da sem dostojen, ker ima nalog od glavarstva I., da naj v N. »povzveduje« o mojej dostojnosti in o tem poroča. Da pa to v kratkem izvrši, je doSel naravnost k meni poizvedovat. To se je zgodilo pod okrajnim glavarjem, ki ni bil duhovstvu nasproten. Kaj bo storilo še le okrajno glavarstvo, ki je duhovstvu sovražno!?^ Kjer je duhoven definitivno nastavljen, tje je tudi dostojen. Dostojnost nima za duhovnika nobenega pomena, pač pa »poizvedovanje« po orožniku pri ljudeh. Ob času mojega umirovljenja mi je župan pokazal blanket take poizvedovnice od okrajnega glavarstva v L. Kakovo poročilo zamore dati priprosti ratarski župan o svojem župniku, zlasti, če je moral od župnika slišati kako posvarilo ah opominjevanje, to si vsak lahko misli. Kaj bo Se le storil župan, krčmar, ali branjevec etc., kateremu vera ne diSi, služba božja opovire dela, ki tega ali onega cd župnika ni dobil v slepo ceno.
Velikanske sleparije z ogerskim vinom. Na Ogerskem imajo oblasti v zadnji dobi polno dela z židi, ki sleparijo en grd? z vinom. Zadnjič je prišla v preiskavo veletvrdka David Grosz in sin v Abanj-Szantu. Sodnik je pregledoval kleti, kjer je bilo kakih 2000 h vina. Vzame okoli 50 vzorcev ter jih pošlje kemični preiskovalni komisiji v Pešto. Tega se je žid David Grosz ustraSil, prodal 1500 h vina in prav na hitro odpotoval v Ameriko. Zida Šoferja v Polbznu je iznsnadila komisija, ko je prideloval v kleti pravega »tokajca«.
Židovski sleparji. 2. januv. so na Dunaju prijeli žida Samuela Weiss, rodom Ogra. Mož je okra dal dolgo let tovarnarje. Poiskal je mladega človeka, napravil mu trgovino, priporočal ga po drugih agentih tovarnarjem kot človeka, kateremu se sme zaupati. Ko je bila prodajalnica polna blaga, prodalo se je vse pod ceno, napovedal konkurz in žid Weiss je pobral dobro polovico denarja. Pomagali so mu žid Ros enberger. Z Dunaja je ušel zapustivSi 50.000 gld. dolga. Aleksander Klein je zapustil za seboj spomin 100.000 gl., Kohna so prijeli s pasivi 50 000 tisoč. Z njim so prijeli Se Leon Hdfreicha, Samuel Schmi-lovitza ; v preiskovalnem zaporu se pa nahaja še mnogo drugih krivonoscev.
Kmetski upor na Ogerskem. V občini Gurba županije aradske so se rumunski kmetje uprli. Kmetje so bili opiti in zapeljani po nekem Kimaku na upor. Oboroženi s seki-
rami, motikami in drugim orodjem, ker niso imeli orožja, bo napadu občinsko biSo in občinske upravitelje, katerim so grozili s smrtjo. Zandarmerija, ki je bila poklicana na pomoč, je dala zapreti kakih 30 oseb, ki so se pri rabuki iztaknili. Drugi so vsled energičnega nastopa žandarmerije zbežali in ušli.
Koliko je delavec vreden? Koliko nekateri gospodje sodniki cenijo delavca, kaže naslednji slučaj. V Železni Kapli je ustrelil nek gospod delavca. Zato so ga zaprli tri tedne. Ravno tam je ustrelil kmet srno in zato so ga zaprli tudi tri tedne. Torej človek in srna sta enake vrednosti. Seveda zato, ker je bil delavec.
Kranjska industrijska družba je imela minulo leto 374.111 gl. dobička. Tako vlečejo tujci mastni dobiček iz domačih žuljev.
Posredovavnica za delo na Dunaju. Dunajski mestni zbor je vsianovil vlansko leto posre-dovavnico za delo. Kako potreben je bil ta zavod in kako blagodejno deluje, naj priča nekaj Številk. Meseca decembra vlanskega leta je bilo ostalo od prejšnjega meseca ogla-šenih 4868 delavcev, med njimi 197 rokodelskih učencev; žensk se je pa oglasilo 750 in 19 vajenk. Tekom meseca jih jc prirastlo med moškimi 1079 delavcev in 156 vajencev, med ženskami 483 delavk in 8 vajenk. Te velikanske številke nam pričajo, koliko ljudij iSče na Dunaju dela. Za mnoge je posredovavnica poskrbela. Povprek lahko rečemo, da je tretjini žensk in četrtini moških dobila delo. Pomniti pa moramo, da je sedaj Se le začetek m da bo ob nadaijoem razvoju ta zavod vedno blagonosnejSe deloval. V ljubljanskem mestu so tudi govorili, da ustanovč občinsko posredovavnico. A d ose daj Se ni o nji ne duha ne sluha.
Železniški minister Vitek je dnč 24. ja-nuvarja t. 1. v železniškem odseku o povišanju plač pri državnih železnicah rekel te-le besede: »Daši se je dosedaj marsikaj zboljšalo, se vendar zaveda uprava državnih železnic, da se more doseči zvišanje službenih dohodkov, za katero se poteguje osobje vsled velike draginje živeža, samo tako, da se splošno iu načelno u r e d 6 dohodki vseh treb kategorij osobja. Uprava državnih železnic smatra torej zansvojo nujno in važno nalogo čim naj prej e dokončati vse priprave, da se določi temelj take preosnove uslužbenskib plač pri državni železnici. Z drugimi ministerstvi se že pogajamo in zares upamo, da bo preosnova stopila še le tos v v el j a v o.* Mi le želimo da bi se te besede vresničile.
Nemška resnica. Graški nemško - nacijo-nalni poslanec dr. Hofmann je izdal te dni knjigo z naslovom: »Boj za Nemštvo na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem«. V ti knjigi se jezi, zakaj 9lovenci ne pustč Nemcem, da bi se mogli brez ovire razprostreti do jadranskega morja. Ne zdelo bi se nam vredno v »Glasniku« omenjati tega spaka, toda Hofmann se spominja tudi naSe krSč. socijalne organizacije in zabavlja proti dr. Kreku; zato prijavljamo par stvarij iz njegove pisarije. Po njegovi sodbi nimajo Slovenci nobene pravice do obstoja; vse kar počnč, je samo umetna babarija. Nemci moralo poHtati in ker nočejo, zato po njih. Na Kranjskem je po njegovem vse polno Nemcev ; tako so n. pr. Zagorje, Litija, Postojna nemški kraji. — Pred nekaj leti 1893 je priobčil bivši koroški posl. A. bar. Dumrajher pod naslovom: »južno-vsbodno nemška premišljevanja« (Siid ostdeutsche Betrachtungen. Leipzig 1893. Duncker & Humblot) prav tako prismodanjo. V nji se je posebno kregal proti temu, da župniki kmečke fante pošiljajo v srednje Sole. S tem se po njegovem vzgaja »polu izobražen proletarjat«, ki ima v sebi resne socijalne in politiške nevarnosti.« Poznamo se! Ti Nemci hočejo im-;ti v Slovencih samo neumno ljudstvo, ki bi jim hlapčevalo. A hvala Bogu, tako se ne gremo I Nemštvo poznamo, ravno tako pa poznamo tudi liberalstvo in kapitalizem, ki je združen ž njim. In če ne bodo drugi sloji pazili, da sovražnik ns vlomi med nas, bomo to storili mi — krščansko-socijalni delavci.
Nekaj številk o državnih služabnikih. V celi Avstriji je: rudniških služabnikov 237, rud-
niških paznikov 17, poštnih služabnikov višje vrste (pismonošev, sprevodnikov, ekepedijen-tov, monterjev itd.) 5558, poštnih služabnikov nižje vrste 3862, uradnih slug 2094, slug pri okrajnih sodiščih 1897, šolskih slug 378, cestnih mojstrov 382, nadzornikov pri rekah 61, služabnikov v tobačnih tvornicah 161.
Tri tedne Je ležal s svojo umorjeno soprogo. Minuli mesec »e je vrftila v Zuaimu na Moravskem sodnijska razprava proti 45-letnemu dninarju Antonu Sajberju obtoženemu ubojstva storjenega na svoji lastni soprogi. Morilec je izvršil zločin na sledeči način: V mesecih oktober in november mt-nolega leta povpraševali so ljudje Šajberja po njega soprogi, in lo radi tega, ker je ni bilo videti nikjer; ali on jim je vedno drugače odgovarjal. Dan za dnevom pa so ljudje opazovali, da izvira iz Sajberjevega stanovanja mrtvaški vzdub, ki je postajal čimdalje neznosljiv. Javili so to občinskemu uradu in žandaraeriji, kateri oblasti sta poslali na lice mesta v to poklicano komisijo. Ker pa Šajber ni hotel odpreti vrat. morali so poklicati kovača, tla jih odpre. C eni komisije so, vstopivSi v stanovanje, kar ostrmeli nad neznosnim vzduhom provzročenim po mrtvecu. Ko je brezvestni ubijalec opazil vstopivšo komisijo, skočil je raz posteljo, na kateri je ležal. Vprašan, kam da je skril svojo soprogo, pokazal je cinično proti postelji, raz katero je skočil. Iu res so našli pod pokrivalom mrtvo truplo umorjene ženske ; na glavi je imela veliko rano provzro-čeno z nekakim rezilom. Šajber je precej izpovedal, da se je med 19. in 20. oktobrom sprl s svojo soprogo ter jo umoril in skril mrtvo truplo v zakonsko posteljo. Omenil je tudi, da je vse tri tedna spai z mrtvim truplom na isti postelji, si kuhal in opravljal vse hišne potrebščine, ne da bi bil občutil kako kesanje ali strah — Sodišče ga je spoznalo krivim in obsodilo na smrt.
Darovi:
»Glasniku« v podporo:
ča9t. gosp Janez Schuster, župnik v Bistrici v Rožni dolini 50 kr., Č3st. g. Iv. Cuderman, duhovnik, Begunje, Gorenjsko 1 gld.
Za zastavo slov. krSč.-soc. zveze: Čast., gosp. I. Razboršek 1 gld.
. Naznanilo.
Vabilo
rednemu občnemu zboru
kons. društva v Zgornjem Kašlju
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 26. februvarja t. 1.
ob 4. uri popoludne
v prodajalnici kons. društva v Zg. Kašlju.
V S P 0 R E D :
1.	Pozdrav predsednika.
2 Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Predlaganje računov za !. 1898.
5 Volitev odbora.
6. Razni nasveti.
K obilni vdeležbi vabi vse ude
Odbor.
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru
Slov. katol. del. društva v Ljubljani
ki se vrši
y nedeljo, dnš 12. februvarja t. 1.
ob 9. uri dopoldne
v veliki dvorani Katoliškega doma, Turjaški trg št. 1.
Vapored:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
5.	Volitev odbora.
6.	Razni nasveti.
K obilni vdeležbi vabi
Odbor.
Opomba. Občni zbor bo sklepal ne glede na števiio navzočih udov.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcom uljudno naznaniti, da sent otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje~w wmr stanovanj in oken.
Podpisani naiuljudneje naznanjam, da sem
se preselil z Mestnega trga v
Krojaške ulice št. 1,
in se ob enem zahvaljujem vrlim svojim na ročnikom za izkazano mi zaupanje ter se
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg St. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
priporočam Se nadalje slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini) v izdelovanje vsakovrstne obleke. Izdelujem po želji po najnovejšem kroju trpežno in po zelo nizki ceni.
Se priporoča z velepoštovanjem
.•%	J dtauli«
krojaški mojster.
Vabilo
Martinova cesta št. 81.
HHB
II. rednemu občnemu zboru «
1. del. konsumnega društva na Jesenicah.
ki se vrSi
v nedeljo, dne 26. februv. t. 1.
ob 3. uri popoludne
v prostorih društvene prodajalne na Savi.
Vapored s
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnika.))
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
5.	Volitev načelnika in tajnika.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Raznoterosti.
Odbor.

s
$
c
s
iSXara> Mameeb jsc ttitftZt
{« Ista stm Izpričan* fmatna prime* k bobovi Prt živčnih, srenih, ielodocnih bolaznlh, prf pomanjkanji*; ►jč U krvi «tc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejš* . tj ’oaosne kavloa pijaC« v »totlaočoro rodovinah,	v



Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakapiš. — Tiska »Katoliška Tiskarna.*