240
Politični pregled.
Praški mestni magistrat je te dni bil pozval hišne posestnike, da odpravijo nemške ulične napise s svojih hiš. Na-mestništvo je pa ta poziv že razveljavilo in tako vprašanje o uličaih napisih ne stori nobenega koraka dalje. Naniestništvo v Pragi nadaljuje upor proti samim češkim napisom, četudi je propadlo pri upravnem sodišči. S pomočjo nemških hišnih posestnikov je vprašinje o uličnih napisih spravilo z javnopravnega na zasebnopravno polje in dokler vsa ta zasebno-pravna vprašanja niso rešena, pa vlada ne pusti mestni občini po svoji volji vrejati te stvari. Govorilo se je že celo o razpustu mestnega zbora, ali gospodje na Dunaji pa stvari zojDet nekoliko drugače sodijo neso namestništvo v Pragi.
Samo češki tovorni listi. — V praški zbornici se je stavil nujni predlog, da se store na pristojnih mestih na Dunaji potrebni koraki, da se vpeljejo samočeški tovorni listi pri železnicah na Češkem, Moravskem in v Sleziji. O tem predlogu se pa v zadnji seji ni moglo razpravljati, ker se je bil prestavil na konec seje in so nemški člani zbornice odšli ter naredili zbornico nesklepčno,  ko je stvar prišla na vrsto.
Južnotirolski Italijani. — Politično društvo za južni Tirol je zadnje dni v Tridentu iin^lo shod. Tega zbora so se udeležili konservativni in liberalni tirolski Itaijani. Pri zborovanji se je kazala najlepša sloga. Naglašalo se je, da se južnotirolski konservativci in liberalci popolnoma vjemajo v narodnih in gospodarskih vprašanjih. Mi mislimo, da bilo tudi pri nas tako složno delovanje mej konservativno in napredno stranko mogoče, če je na Tirolskem, ko bi nekaternikom ne bili strankarski interesi več nego narodni. Kako prazno je govoričenje o tem, da se morajo duhovi ločiti, nam pač kažejo dogodki sami, ko vendar baš naši konservativni poslanci lahko tako složno postopajo še z nemškimi liberalci na Dunaji.
Buko vinski deželni predsednik dr. Kraus je šel v pokoj in vodstvo deželne vlade v Bukovini je prevzel dvorni svetnik Goess, ki je bil dosedaj pri deželni vladi v Celovci. S to spremeno so zadovoljni posebno nemški liberalci, ker je Goess odločen njih pristaš in bode gotovo v Bukovini jim pripomogel do večje veljave.    To imenovanje je zopet  jasno pokazalo, da
so pravi voditelji pri koaliciji nemški liberalci. Premenjenje razmer v Bukovini bodo posebno čutili Rumuni, katerim je bil Kraus naklonjen in ki so se bili zadnji čas nekoliko povzdignili. Rusini pa tudi sedaj ne vživajo tacih pravic, da bi mogli kaj zgubiti. Poljakov se pa novi deželni namestnik najbrž ne bode upal zatirati iz ozira na poljski klub.
Ogerski  škofje.    —    Dunajski   časopis   „Reiehspost" graja ogerske škofe,   da pod   pretvezo mjpi   ovirajo vsako odločno delovanje   proti ogerski vladi   in da   je čudno,   da grofa Zichy in Esterhazy nista še zgubila poguma pri miačnosti višjih duhovnih pastirjev.    Mi tukaj ne bodemo razglabljali,  v koliko je opravičeno to očitanje,   dasi ravno   sta se   na cerkvene   dostojanstvenike že pri svojih predlogah sklicevali že samo ministri.  Pač se pa nam nekaj druzega zdi posebno važnosti.    Pri nas so nekateri   proglašali načelo,   da so škofje   poklicani biti za politične vodje in   da se tudi v političnih   ozirih   mora vse ravnati brezpogojno po njih.  „Reiehspost" je razširjena tudi po Slovenskem.    Zaradi tega se čudimo,   da je niso začeli preganjati naši   zagovorniki  politične   škofovske   nezmotljivosti.    Če pri nas kak list se upa kaj ziniti,   kar se morda ne vjema z mnenjem kacega škofa, takoj se udari s cepcem po njem.   Po naših skromnih mislih, imajo pa vsi škofje jednake pravice in zatorej  se   sme kritikovati   politično delovanje vsacega ali   pa nobenega,  seveda v dostojni obliki.
Italija. — Orispi je pač rtšil srečno sedanjo krizo, toda le navid' zno Pogajanja s politiki mu nasprotnimi so se popolnoma razbila Nobeden ni hotel stopiti v ministerstvo drugače, kakor če Orispi da zagotovilo, da se bo vojska zmanjšala Tega Orispi ni mogel storiti zaradi kralja, vsled česar je bil primoran Orispi sestaviti novo ministerstvo iz samih svojih pristašev. Le tinanČni minister Sonino je kot tak odstopil, a dobil je drug portfelj, istotako poljedelski minister. Drugi so vsi ostali stari. Novo ministerstvo je torej le za silo in brezdvomno se ne bo dolgo obdržalo. — Ko se je Orispi v sobot) popoluine peljal v parlament, napadel ga je mlad delavec Paolo Lega in ustrelil nanj z revolverjem. Zadel ga ni. Orispi je dal napadalca prijeti Lega je anarhist in je prišel v Rim iz namena, da usmrti Crispija. Grovori se, da je Lega član zarote, ki ima namen ubiti Crispija. Verjetno je to prav, ker razburjenost mej ljudstvom je velika radi preostrega postopanja Crispijevega posebao ob dogodkih na Siciliji. Ko je Orispi prišel v zbornico, priredili so mu lepo ovacijo zaradi srečne rešitve Čestitk na srečni rešitvi je dobil Orispi ne-brojno. Mej drugim tudi od kralja in zastopnikov evropskih velevlastij.
Bolgarija. — Naroina stranka sedaj vladujoča na Bolgarskem, pravi v svojem glasilu „Svobodno slovo*', da je po ednoletnem boju stranke zmagala pravica nad nasilnikom Ali boj še ni končan, kajti ni še izbrisana poslednja sled vladanja Stambula. Še se bode boriti za tlačeno zakonitost. Konečno poživlja imenovani list vse Bolgare, kateri nočejo, da se povrne Stambulov, da se združijo pod zastavo narodne stranke v skupno delo.
Rusija. — Zadnji čas se mnogo čuje, da novozaročenka carevičeva princezinja Alice Hesenska ni posebno trdnega zdravja Bodoča žena ruskega careviča pa mora biti brezpogojno popolnoma zdrava in rodbinski zikon Romanovov tudi prepoveduje zakon z ženo, ki ni povsem zirava. Angleški dvorni krogi so v strahu, da bi vsled tega ne prišlo do poroke in govore, da je ta vest neresnična. Zatrjuje se pa iz gotovih virov, da je to resnica, vsled česar se res lahko še zgodi,  da ne pride do poroke.
Afrika. — Vsled nenadne smrti maročanskega sultana, nastale so v Maroku precejšnje homatije. Naslednikom proglasil se je najmlajši 161etni sin sultanov. Brat njegov in neki stric sta pa si tudi prisvajala pravico do prestola. Prišlo je mej teh privrženci do nekaterih krvavih prask. Evropske velesile, Anglija,   Španska in Francija,   so v Maroku interesovane,   so
241
poslale v namen preprečitve nadaljnih nemirov in v namen varovanja svojih interesov vojne ladje tja. Ker so se napomi-nane velesile domenile za solidarno postopanje in ne ugovarjajo temu, da zasede najmlajši sin prestol, je brezdvomno, da bo ta naslednik umrlega sultana. Mej ljudstvom ima ta največjo zaslombo. Ponekod so ga že proglasili za vladarja. Nasprotniki mu bodo pač hoteli še izpodmakniti prestol, a najbrže to ne bo šlo,  temveč Abdul-Aziz ostane novi maročanski sultan.