LETO II.
LJUBLJANA, 20. NOVEMBRA 1924.
STEV. 58.
-ZA-JVCOJLA-VHO ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO* DIN'6o/Z A* moZENSTVO lE DODATI
POjTNlNO/OCLASI PO CENSKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA' PO- DIN ■ l'50, POŠT. ČEK. RAČ I3.I88
I
U/
. |r^S‘S..e—
/ A V
iL.
■	-	'	'S
VREDNI^TVO IN VPRAVA* V VČITEL1$KI*T8$KA®N!/ 'E!OKOPiSi* Se- Ne-VRA-
^&jo/anonimni-do-
\ ‘PlSl-SE>NE-PRIOBČV-
|a ieio/poStnina-pla-
VCAN A-'V- GOTOVINI
TELEFOH STEV. 906.
OBJAVA
o seji Glavnega odbora Orjune, ki seje vršila v Splitu dne 22. in 23. novembra 1924.
Redna seja Glavnega odbora Orjune se je vršila dne 22. in 23. novembra t. L v Splitu pod predsedstvom br. dr. Ljube Leontiča, predsednika Glavnega odbora.
Po obširnem poročilu Direktorija in delegatov po-edinih Oblastnih odborov o stanju pokreta je Glavni odbor ugotovil enodušnost cele organizacije in tolikšen napredek v vseh pravcih, da je Orjuni končno mogoče razviti svoj program v večjem obsegu. V ta namen je razpravljal o reorganizacija uprave, tiska in sekcij
Orjune ter je sklenil s	#
da se v upravi izvede edinstven sistem; da se tisk pokreta razširi; da se mu poveča naklada; da se or-ganizuje medsebojno sodelovanje glasil in organizacij in da se delavnost sekcij spravi v organski sklad, tako da bodo sistematski in racijonalno uporabljene vse
delotvome energije v Oijuni.	...
Kongres se bo vršil v Beogradu v prvi polovici maja leta 1925. Delegati so dobili glavna, a Direktorij bo dajal Oblastnim, le-ti pa Mestnim odborom podrobnejša navodila, kako naj pridejo na Kongresu do polnega izraza težnje Orjune m kako naj se manifestujeta njena pripravljenost in moč.
Po pretresanju političnega položaja, ustvarjenega z razpisom poslanskih volitev v Narodno skupščino je bilo sklenjeno, da se Orjuna aktivno ne udeleži volilnega boja, ki ne bo v nikakem slučaju ublažil raz-paljenih plemenskih strasti, niti ne bo vobče rešil vprašanja ureditve države, najmanj pa v zmislu močne, napredne in edinstvene Jugoslavije. Ali, smatraj e, da bi abstinenca članov Orjune koristila samo ekstremnim protivnikom njene ideologije,
SE UKAZUJE vsakemu članu, da vrši svojo volilno pravico z glasovanjem,
PREPOVEDUJE PA SE, da bi glasoval za kako listo, ki ne stoji na principu narodnega in državnega edinstva.
V	SPLITU, dne 23. novembra 1924.
Volitve in Orjuna.
(K objavi o seji Glavnega odbora Orjune v Splitu.)
Naš narodni in državni organizem je bolan in ne ozdravel vse dotlej. dokler ne prekvasi protistrup čilega in vročega, širokopoteznega in brezkompromisnega nacionalizma. ki ga propoveduje naša Orjuna. Dokler ne zmaga naša ideja, bo Jugoslavija vladana ne v imenu nacije, nego v imenu strank in bo hirala čedalje huje za svojim kroničnim zlom ter omahovala čedalje bliže ob robu propasti. Naša naloga je, da jo čuvamo preteče pogube in da ne zapiramo oči pred bridko resnostjo položaja; naša naloga pa je tudi, da ostanemo kot nestrankarji fn kot načelni nasprotniki strankarstva visoko nad homatijami trenutka; da v teh zmedah sicer dejstvujemo po svoji nacijonalistični logiki in svoji nacijonalistični vesti, da pa se ne damo zapeljati v stran od svoje ravne poti in ne planemo s svoje svobodne višine v nizki in brezumni vrvež partijskega pretepa.
Nedavno smo doživeli spet eno izmed neštetih jugoslovenskih političnih kriz, po kateri nam je preostal spet samo eden izmed neštetih izhodov. To pot so bile ta edini izhod nove volitve v Narodno skupščino. Bilc so morda res poslednja rešitev iz položaja, v katerega je zagazila država po krivdi zlih zaveznikov spraveželjnega g. Davido-vi6a. Tako nismo mogli več voziti — o tem je škoda besed! In tudi to zdaj vemo, kaj nas čaka, ako pridejo stranke, na katere je gradil pošteni Jugosloven čika Ljuba svoje nade, v bodoči skupščini spet do odločilne besede. Vsaj mi v Sloveniji, ki smo videli Korošca na delu; vsaj naši bratje na Hrvatskem, ki jim je plesal Radič po glavah! So pa tudi pokrajine v naši prostrani državi, kjer mislijo ba^ najboljši nacionalisti dokaj drugače. 0 tem bomo še govorili...
Ko so se delegati Orjune dne 22. t. m. sestali na sejo glavnega odbora, jih je čakala težka naloga, polna odgovornosti: določiti smernice za nastop naše organizacije pri volitvah. Nesporna je bila potreba, da se začrta vsej Orjuni enotna, ravna pot, ki naj bi z ene strani ustregla brezkompromisnemu naci-jonalističnemu in unitarističnemu programu Orjune, z druge pa naj bi uvaževala dejstvo, da se zbirajo v naši organizaciji pristaši vseh unitarističnih strank. Članstvo Orjune ne sestoji samo iz samostalnih demokratov, ampak tudi iz demokratov Davidovičeve struje, zemljorad-nikov. samostojnih kmetov, narodnih socijalistov itd. — da ne štejemo vsak dan naraščajočega števila onih, ki so se odpovedali strankam in hočejo biti samo še Orjuna-ši. Statut Orjune določa izrecno, da morejo postati člani organizacije pristaši vseh strank, ki stoje na principu narodnega in državnega edinstva; članstvo kake stranke pa vsebuje nesporno tudi pravico in dolžnost, da glasuje zanjo! Ako stojita ob strani g. Davidoviča. kateremu je naklonjenih večina Orju-našev v Šumadiji, Radič in Korošec, stoji ob strani g. Pribičeviča, s katerim se strinja večina članstva v ljubljanski oblasti, g. Nikola Pašiča, zvesti nasprotnik nacionalistične ideologije, častni član Srnao in vodja stranke, ki je podpisala Markov protokol. Vsak enostranski diktat: »glasujte za tega in tega!« bi tedaj pomenil kršenje statutov Orjune in nasilovanje velikega števila njeniii najboljših, najdelavnejših in najodličnejših članov. •
Glavni odbor je mogel odrediti troje:	1. volilno abstinenco, 2. sa-
mostojni nastop Orjune z lastnimi kandidatnimi listami, in 3. glasovanje za strankarske liste, to pa z •
navodili, izvirajočimi izključno le iz naše lastne nacijonalistične ideologije. ki jo postalja vsak nacionalist nad katerikoli strankarski program.
O	volilni abstinenci ni moglo biti govorai Dolžnost in čuvstvena potreba Orjunaša je, da pobija separatizem z vsemi sredstvi, pa bodi tako sredstvo samo volilna krog-lioa. Zato je proglasil Glavni odbor uprav volilno dolžnost; kot poklicani čuvar neodvisnosti Orjune na-pram vsem političnim strankam pa je hkrati tudi odredil, da se Orjuna kot taka aktivno ne udeleži volitev, t. j. da ne posega vanje ne z agitacijo ne drugače, zlasti tudi ne s tem, da bi njeni funkcionarji kandidirali na katerikoli partijski listi.
Ker bi bil samostojni nastop Orjune preuranjen in bi povzročil v danem trenutku samo cepljenje unitarističnih glasov, ni preostala ni-kaka druga pot, nego dati članstvu na svobodo izbiro, da glasuje za katerokoli strankarsko listo, ki temelji kot taka na principu narodnega in državnega edinstva. in zabraniti glasovanje za liste, ki ne ustrezajo v polni meri temu načelu. Ako je v kakem okrožju vloženih več unitarističnih list, sme vsak Or-junaš glasovati za ono, ki mu najbolj prija; priporoča pa se (ne zahteva!). naj glasuje pred vsem za tiste liste, ki imajo največ upanja na uspeh. O vseh važnih podrobnostih bodo izdana Oblastnim odborom in Mestnim odborom detajlna navodila.
Pri tej odločitvi je vodilo delegate trdno prepričanje, ki ga izraža uradni komunike: da volitve dne 8. februarja niti izdaleka ne morejo rešiti našega nacionalnega problema, ampak kvečjemu trenotno parlamentarno krizo. Naj bo izid volilne borbe tak ali talk, tudi v novi skupščini borno gledali stari partijski cirkus z vsemi njegovimi strahotami. Ako dobi večino Nacionalni blok, bo sedel v vladi poleg Jugo-slovena Pribičeviča Velesrb Pašič, vedno pripravljen, da izpreže svoje demokratske zaveznike ter jih nadomesti s kom drugim, morda
troske državnega in narodnega edinstva; ako zmaga federalistični blok, bo vladal Stipe Radič pod kontrolo Davidovičevih demokratov. ki mu vsekako ne bodo hoteli slediti do razbitja države, ne glede na to, da štrli med Radičevimi naklepi in med njih uresničenjem še marsikatera nabita puška in marsikateri ostro nabrušen bajonet. Mišljenju vsega našega članstva bi najbolj ustrezala kompaktna in nerazdružljiva unitaristična večina v bodoči skupščini. Ker jamstev za tako zanesljivo večino danes ni, je edino pravilna pot, da glasujemo vsak po svoji vesti za tiste nacionalne in unitaristične stranke, o katerih mislimo, da jim smemo zaupati. Ako bo s tem doseženo, da pridejo v parlament čim najjačje jugoslovenske skupine, tedaj moremo reči, da je Orjuna v polni meri storila svojo dolžnost.
Jasno je po tem takem, da sklep Glavnega odbora nikakor ne pomeni enostranskega protežiranja kake politične grupe, še manj pa obče dolžnosti glasovanja baš za Nacionalni blok, kakor izvaja četrtkovo »Jutro« v svojem neavtentičnem poročilu — marveč samo formulacijo, ki je za nas v sedanjem trenutku edina možna rešitev trojne zadače:	podpreti unitaristični
princip, očuvati solidarnost Orjune ter spoštovati temeljne statutarne in državljanske pravice vsakega poedinega člana. Sodeč po opti-mizaau, s katerim je izvestitelj »Jutra« prikrojil naš sklep po svoje, bi utegnila biti ta rešitev v nekaterih krajih zelo ugodna za Nacionalni blok. Mi mislimo vsekako, da bo ostala zanj tem ugodnejša, čim popolneje nam bo tisk Nacionalnega bloka prepuščal nalogo, da informiramo svoje članstvo o zaključkih in namenih njegovih vrhovnih instanc, in čim nesebičneje bo prizanašal občutljivosti nacionalističnih volilcev, ki jih bo vodila dne 8. februarja, pa naj glasujejo tako ali drugače, ena sama železna parola: dobrobit Nacije in suverena neodvisnost Orjune.
1. december.
Šest let je minulo, odkar so trije bratje enega rodu in ene krvi spoznali. da so eno in se združili v enotno državo. Radost je zavladala tedaj v naših dušah, ko smo videli narod združen v eni misli: Jugoslavija. če se pa ozremo na dogodka, ki so se po tem vršili, se moramo s studom obrniti v stran in pljuniti na tla. Vsi takozvani »voditelji naroda« so, mesto da bi delovali na dograditvi in izpopolnitvi te naše države, raje uganjali umazano osebno in partizansko politiko. Mesto da bi naša država igrala važno vlogo v mednarodnem političnem koncertu. smo po krivdi teh politikov država, ki se jo omalovažuje in ki doživlja neuspeli za neuspehom v zunanji politiki.
Praznik Ujedinjenja! Moral bi to biti praznik radosti, veselja, toda za nas nacionaliste to ne more biti, ker ne samo, da smo v notranjosti razorani, zbuja se nam ta dan v še večji meri spomin na naše zasužnjene brate.
Bratje pozdravljeni! Pozdravljen ti Trst ponosni, stoječ na kršnih
kraških tleh in ti Gorica, starodavna trdnjava naša in Pazin. Pulj in Reka! Pozdravljeni Celovec. Beljak in Gospasveta. zibe!ka naše kulture! In Pečuj, Teinešvar. rojstni kr&l našega velikega Obradoviča, Skader in Solun, kjer trohne kosti tisočev naših najboljših. Vi vsi pozdravljeni!
Spominjamo se vas, ne s solzami v očeh, ker Orjuna solza ne pozna, spominjamo se vas z gnevom v srcu. s skrčeno pestjo, škripaje z zobmi.
Vse to smo izgubili po krivdi naših marionetnih diplomatov in
političarjev. In baš te dni je zopet padla kaplja pelina v to. že dovelj grenko kupo. Tržaška posojilnica in hranilnica je prodala ruševine našega »Narodnega doma«, te naše največje svetinje, židovski firmi Perlmutter. Ali je bil denarni zavod v to primoran? Naše ljudstvo vztraja na svoji grudi, kljubuje vsemu preganjanju injeneče zapustiti, zavod pa, ki ima dovolj denarja, pa svoje nepremičnine prodaja. Kaj naj si potem naše ljudstvo misli? Ali ne bo pričelo obupavati in zapuščati svoja imetja? Prilike za to je dosti, saj Lahi komaj čakajo, da lahko zasedejo naša ognjišča. Naša vlada pa, ki v časih z denarjem iz različnih fondov kar razmetava, ni imela na razpolago par milijonov dinarjev, da bi Posojilnico eventualno podprla, če ta res ni mogla vzdržavati razvalin.
Izbrisali bodo to sled naše kul-
Ne pozabite
si ogledati W W W
ture ob sinjem Jadranu potomci krvoločne rimske volkulje, toda nikar naj si ne domišljajo, da izbrišejo s tem tudi ljubezen v naših srcih.do naših bratov. Prišel bo dan. naš orjunaški dan. vstala bo Jugoslavija, kakršno smo si jo zamislili mi vsi tisti, ki so na bojnih poljanah Kajmakčaiana in Dobrud-že. Sibirije in Francije pustili svoje mlado, nadebudno življenje za to veliko Idejo. Zapele bodo tedaj trobente, konji zarezgetali, prapori zavihrali v zraku in čete naše bodo v divjem zaletu pognale sovraga tja. odkoder je prišel. Krvava bo Soča, krvava Zila in Jadran in Egej, mi pa bodemo umirali z zanosom, spominjajoč se žrtev Vidovdanskih in z zavestjo, da le v smrti je življenje in pred našimi očmi bo še v poslednjem trenutku le bdela vizija Jugoslavije, velike, ponosne, segajoče od Jadrana do Egeja. V to bratje, trpeči, bičani in na križ pripeti, vam kličemo svoj orjunaški »Zdravo«!
Ave Jugoslavia, morituri te sa-lutant.	Mc.
Zakaj je naš Marko v zaporu.*
Lettre de cachet.
Takoj po trboveljski tragediji dne 1. jun. so se naši nasprotniki, v. prvi vrsti klerikalci, vrgli z veliko vnemo in mrzličnim razburjenjem na delo, kako bi vso odgovornost za podlozahrbten napad komunistov natovorili Orjuni in kako bi več Orjunašev spravili potom prirojenega jim ovaduštva v ječo. Pri tem delu so si naši dični klerikalci s »Siovencem« na čelu nadeli krinko pravičnosti in kričali v svet, da jim je le na tem ležeče, da krivce zadene zaslužena kazen. Vsakomur bo še v spominu, kako jezuitsko, obče sočutje vzbujajoče je opisoval »Slovenec« lopova Fakina in njegovo justifikacijo (priobčil je še celo njegovo sliko) ni pa omenil niti eno besedico, kako se je dal isti Fakin plačati, da je šel na zahrbtno morijo v Trbovlje Ni omenil njegovo moralno pro-palo življenje, ki je dalo celo njegovi lastni materi povod, da je javno izrazila ko je zvedela za njegovo smrt:	»Nič ga ni bilo škoda.« Ta
propalica, ki se jih v blatu rudarskih revirjev dandanes žal premnogo dobi, je bil »Slovencu« vzor mladenič — angelj na zemlji. Koliko se je ta ogabni list trudil, da bi pridobil čim več simpatij med narodom za ta izmeček človeške družbe. Njegovo smrt treba maščevati in krivce kaznovati da je bil in je še danes refren vseh »Slovenčevih« tozadevnih izvajanj!
V	Trbovljah so padli tudi trije vzor moški poštenjaki, širom Slo-, venije in tudi preko njenih meja, celo tudi preko naših državnih meja poznani kot požrtvovalni delavci na nacijonalnem polju. Tudi »Slovencu« je njih delo dobro znano, toda zaman bi iskali v njegovih kolonah vprašanja »Kje so zahrbtni
* Članek je bil spisan pred Kranjčevo izpustitvijo iz zapora.
NIBELUNGI
Najveeje filmsko delo vseh časov, kateri se predvaja v
ELITNEM KINO MATICA
ed 30. XI. dslie.
Predstave se vrše ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. “383
Hočemo veliko državo.
morilci teh idealistov?« Na eni strani toliko truda za moralično propa-lico, toliko hinavskega zavijanja oči na drugi strani pa popolen molk. In vendar je bil takoj po dogodku na licu mesta v Trbovljah celo sam slavni dr. tiger Kremžar, ki se je gotovo o celi zadevi popolnoma objektivno informiral. Posledica teh njegovih informacij je bila tudi dolga ovadba, ki jo je navedeni poslal drž. oblasti. Toda ta ovadba že ni več objektivna. V njej so izpuščeni stvarni objektivni podatki, ki bi obremenili komuniste, pač pa so podlaga celi ovadbi različne čenče naših nasprotnikov, ki so bile seveda za fino tigrovo uho kaj milo doneče obtožbe. Pa še druge ovadbe, od katerih se posebno odlikuje ona g. glavnega urednika »Slovenca« Smodeja in Terseglava so prišle do pristojnega mesta, to je do drž. pravdnika in preiskovalnega sodnika v Celju. Toda vse te. na raznih domnevanjih in govoricah temelju-joče ovadbe, niso dale povoda drž. pravdniku, da bi odredil preiskovalni zapor proti bratu predsedniku obl. odbora Marku Kranjcu, ki so ga vse te ovadbe navajale kot giavnega krivca. Razvoj sodnijske preiskave je namreč nedvomno pokazal, da ni povoda za njegovo aretacijo, tembolj, ker so navedbe v ovadbi bile že deloma ovržene, deloma pa slonele na samih govoricah in domnevanjih.
Seveda so si bili gospodje pri klerikalnem koritu gotovi uspeha in dan za dnem pričakovali učinka svojih denuncijacij tembolj, ker je prišel med tem separatističen blok na vlado. Sčasoma so postali nervozni in začeli v »Slovencu« drezati z vprašanji drž. pravdnika, toda tudi to ni pomagalo, ker si ju-stica vendar ne sme pustiti zapovedovati od žurnalistike. Sedaj pa so zamahnili z loparjem. Dr. Korošec je zahteval od min. pravde takojšnjo aretacijo brata Kranjca in ta se je izvršila na povelje viš. državnega pravdnika v Ljubljani, ki niti pojma ni imel o celi zadevi. Niti drž. pravdnik, niti preiskovalni sodnik v Celju, ki sta bila edino kompetentna, da dasta nalog za aretacijo nista tega storila, ker sta si bila oba na podlagi preiskave v svesti, da za aretacijo ni pravnega povoda — nalog je moral priti od klerikalne partije, ki je tudi izvršila pritisk na potek preiskave.
Očividno je bil naš obl. predsednik klerikalcem v Ljubljani trn v peti, zato so tudi gledali kako bi ga čim dalj časa obdržali v zaporu. Vsled tega so odredili, da se odvzame drž. pravdniku v Celju mož-
nost odločitve v njegovi zadevi in vsa preiskava naj bi se po možnosti čim bolj zavlekla. Inicijativo je prevzelo v to svrho višje drž. prav-dništvo v Ljubljani, ki je bilo g. gL uredniku »Slovenca« Smodeju bolj priročno za kontrolo. Temu primerno se je tudi vsa preiskava vodila.
Dne 17. sept. je bil brat Kranjec brez vsakega pismenega naloga v svojem uradu aretiran in odveden v Celje. Šele drugi dan mu je bilo povedano, da je dalo nalog za njegovo aretacijo višje drž. pravd-ništvo vsled ovadbe Smodeja, Terseglava in Kremžarja. Do dne 8. okt. so bile zaslišane vse priče, ki so prišle v poštev. Dasi so vse priče, tudi tiste, ki so jih navedli ovaduhi popolnoma negativno izpovedal in ni bilo povoda, da se drži brata Kranjca še nadalje v preiskovalnem zaporu, se vendar drž. pravdnik ni mogel odločiti za njegovo izpustitev, ker v to ni bil pooblaščen in je moral prositi višje drž. pravdn. v Ljubljani direktiv za nadaljnje postopanje. Akti so torej romali v Ljubljano, ki je odločila neko povsem nepotrebno konfrontacijo in ko je tudi ta negativno izpadla je zahtevalo višje drž. pravdništvo, naj se zasliši v zadevi brata Kranjca še okr. gl. dr. Senekoviča in orožniškega kapetana Vošnjaka. Ko je tudi to zaslišanje izpadlo v prilog brata Kranjca, je zahtevalo višje drž. pravdništvo, da se ima ponovno zaslišati ovaduha Smodeja in Terseglava. Med tem pa se je spremenila pol. situacija in kakor je bilo klerikalcem ugodno, da so imeli svojega nasprotnika na varnem, tako je demokratom neprijetno spustiti ga, ker se boje, da zažene vesoljni blo-kašizem ogromen krik, ki bi jim znal škodovati. Nočejo se nikakor prenagliti v tej stvari misleč, da se je brat Kranjec itak že privadil zaporu in bo rad še nekoliko potrpe-pel, da se razburjenje pomiri. Pri tem jim kakor nalašč služi dejstvo, da se priča Terseglav umika zaslišanju in se sodnija že mesec dni zaman trudi, da bi ga dobila pred oči. Dasi je bil navedeni enkrat izčrpno zaslišan in ni mogel podati niti flai-manjšega obtežiinega materijama proti bratu Kranjcu, vendar drž. pravdnik odločno zahteva, da se ga ponovno zasliši v svrho poizvedbe, kdo je tista oseba, ki ga je informirala o bistvu ovadbe. Tako se torej namenoma zavlačuje preiskovalni zapor brata Kranjca. To so dejstva, ki se jih ne da ovreči. Komu je to postopanje v korist ne vemo. da bo pa škodovalo, zelo škodilo o tem smo prepričani in merodajnim faktorjem kličemo:	»Quousque tan-
dem ...!
Ta članek je prinesel »Jadran«, glasilo Jugoslovenske Narodne Obrane v Buenos Ayresu od 22. oktobra t. 1. Priobčujemo ga v celoti. ker je iz njega razvidno, kako se naši izseljenci v Južni Ameriki zanimajo za naše razmere in za dobrobit in veličino naše države. Članek je izpod peresa g. Vlade To-dlča.
Da zamoremo našim separatistom na obeh straneh Oceana pokazati popolno sliko nevarnosti, v katero drvijo s svojo absolutno ne-potrpežljivostjo. moramo poseči ma-
lo	v zgodovino.
Mala kraljevina Srbija, obkoljena od vseh strani od sovražnikov, se ni mogla razviti ne kulturno ne gospodarsko. Glavna zapreka njenemu napredku je bila ta. ker je bila ena izmed sosednih držav — Avstro-Ogrska monarhija — nesorazmerno večja od tedanje male kraiievine Srbije. Avstro - ogrska monarhija je bila nepomirljiv sovražnik kraljevine Srbije in radi velike neenakosti razmerja sil. je bila tudi borba strahovito težka.
Avstro-ogrski monarhiji kot velesili in nosilcu famozne germanske ideje »Drang nach Osten«, je bila mala, demokratična in popolnoma nacionalistično razpoložena Srbija na potu. Hotela- jo je na vsak način, ne izbirajoč sredstev, uničiti, gospodarsko onemogočiti in podjarmiti. ker bi se edino na ta način rešila iredente, katera je vladala v jugosiovenskih pokrajinah velike monarhije, a približala bi se obenem glavnemu cilju, uničenju glavnega nasprr tnika na polju germansko ekspanzije v Malo Azijo. Mišljenje njenih državnikov je bilo popolnoma pravilno: uničiti Srbijo, ponižati jo konsekventno pred Evropo in pred jugoslovanskim elementom v monarhiji, in rešiti se tako malega, a vseeno nevarnega protivnika izven, kot tudi v lastni državi.
Kraljevina Srbija je kot mala država odbijala udarce avstrijske diplomacije z velikimi napori in z velikimi žrtvami, pri tem pa ni pozabila na osvobojenje našega »Slovenskega Juga-«.
Leta 1906. je nastala carinska vojna. Avstrija je to vojno vodila posebno iz razioga, da bi Srbijo gospodarsko oslabila. Uvoz prašičev in živine v Avstrijo je bil prepovedan. kar je dovedlo do velike gospodarske krize, ker sta- bila to dva glavna izvozna predmeta. Srbija je bila tedaj primorana, da išče nova tržišča za izvoz, v čemer je z gotovimi žrtvami tudi uspela, ter je kasneje svoj izvoz usmerila preko Soluna v Afriko in ostale prekooceanske dežele. Z velikimi težavami se je ta kriza prebrodila.
Leta 1908. je prišla aneksija Bosne in Hercegovine. Cela stoletja se je narodu v Srbiji pripovedovalo, da sta Bosna in Hercegovina srbski deželi in pretežni del propagande je bil tja usmerjen. Trebalo je biti tiste dni v Beogradu. Videti solze v očeh ljudi, žena, dece in starcev. Prisostvovati shodom raznih društev: bojnih, humanitarnih, nacionalističnih itd. Videti in čutiti bol vsega tega naroda, ki se je na de-settisoče zbiral, da čuje proteste, ki so se dvigali iz src raznih govor" nikov vseh mogočih političnih strank. V teh dneh velike narodne žalosti ni bilo strank, temveč sta se celi Beograd, cela Srbija, zlila v eno srce, eno dušo in en jezik. Vse je čutilo, mislilo in govorilo: z enim srcem in eno dušo: Avstrija nam je odtrgala komad živega mesa!
Kdor je te dni velike narodne žalosti doživel in videl, t>a mora tudi čutiti, kakšno zlo je mala država in mal narod. Kupo se je moralo izprazniti do dna in konec koncev se je moralo priznati aneksijo. Ponižanje je bilo ogromno. Narodna duša je bila užaljena in izzvana s to strahovito krivico k sovraštvu, k sovraštvu do iztrebljenja Avstrije.
Nadaljevali smo še z intenzivnejšim delom in propagando in čakali. Eno je pa bilo neizbežno, česar smo se tudi vsi zavedali: Ali izginejo oni ali mi.
In tako se je vrstilo ponižanje za ponižanjem. Balkanske vojne smo srečno prestali, a po slavnih bitkah
smo morali čutiti povsod prste avstrijske diplomacije, katera je naše delo povsod ovirala. In vedno smo se morali vdati in pomiriti se z usodo malega naroda in male državice.
Nismo klonili duhom, delovali smo še naprej, ker v tej zadušljivi atmosferi nismo mogli dalje živeti. Ali se vsi ujedinimo in postanemo velik narod, velika država, ali propademo vsi.
Igra je bila nevarna in na njo se je stavilo vse. Došlo je do atentata v Saiajevu 1. 1914. Zatem avstrijsk1 ultimatum. ki je vsem znan. Zahtev ultimata, s katerim se je šlo za to, da se nas kolikor mogoče poniža pred Evropo in užali našo suvere-niteto, ni bilo mogoče sprejeti.
V	Beogradu je nastala panika. Nemogoče je bilo sprejeti ultimat, ker bi bile s tem vse nacionalne težnje pokopane. Izbrali smo vojno! Z junaškim naporom srbske vojske, jugosiovenskih dobrovo.jcev in zavezniških vojsk, smo došli do zmage. Zmaga je bila sijajna, popolna, Ujedinila nas je z malimi izjemami vse. Naš san o nacionalnem ujedi-njenju se je izpolnil in naša srca, naše duše so se brezkončno rado-vale. Veliko zgodovinsko delo je bilo dokončano in vendar enkrat smo postali »velika in močna država«.
Vedrejše in s svetlim očesom smo začeli gledati v bodočnost. Eventualna nova nevarnost, ki bi nas, kakor se je predvidevalo, ogro žala s strani Italije, našla bi nas velike, močne in složne, da bi se lahko uprli vsem in vsakemu.
Citirati hočem na tem mestu še dvoje velikih evropskih avtoritet, da dokažem našim separatistom, kakšno mišljenje imajo oni o nas. Karl Marx v obče ni maral Slovanov, leta 1848. je branil v »Neue Rheinische Zeitung« Madžare proti Slovanom, smatrajoč Madžarsko kot potrebno in naravno zaveznico Nemčije v preteklosti in bodočnosti.
V	člankih, pisanih leta 1851. in 1852. v »New-York Daily Tribune« poveličuje Nemce kot »energično pleme« in žigosa slovanski pokret od
1.	1848. ta brezmiselni in protizgo-dovinski pokret. ki ne teži za nič drugim kot za uničenjem civiliziranega Zapada po barbarskem Vzhodu, mesta po selu, trgovine, industrije. obrti po primitivnem poljedelstvu »slovanskih sužnjev«.
Lassalle je v svoji brošuri od 1. 1859. »Italijanska vojna in poslanstvo Prusije« dajal nemški demokraciji iste nasvete, kot Bismarck pruskemu kralju. V brošuri piše: da bo prišel čas, ko bo Nemčija dobila turško nasledstvo in bodo nemški polki in delavci na Bosporu odrinili Slovane kot nižje pleme, katerega edino pravo je, da se asimilira velikim kulturnim narodom.
Katerega pravega Slovana ne zaboli srce. ko čita te ogabne napade na eno izmed najsposobnejših plemen na svetu?
Ali... ta nesrečni ali... Nimajo
li	morda prav? Ne dopustite bratje, da damo vsem tem teoretikom in napadalcem na našo čast in ponos, ki jih je še danes mnogo, prav ml sami orožje v roko s svojo neslogo.
Posledice našega eventualnega cepljenja bi bile strahovite. Kdo jih more predvidevati? Od vseh strani prežijo sovražniki z žarečimi očmi na plen. Oni to našo neslogo celo podpirajo z velikimi gmotnimi sredstvi. Pokažimo jim vsem. da smo narod, ne samo hraber, ki se more ujediniti le v vojnih metežih in na gomilah milijonov žrtev, temveč da umemo tudi v miru upravljati svojo, s krvjo natopljeno domovino.
Ne dovolite, da doživimo zopet usodo malih državic, ker je strahovita.
Nas in bodoče generacije čaka velika naloga, ali za veliko nalogo je potrebna velika država, ker na nas je. da zberemo še vse ono izven naših meja, kar ni še z nami, da bi nekoč z ostalimi našimi slovanskimi brati mogli celemu svetu dokazati, da tudi mi nismo samo narod za hlapčevstvo sposoben in da nam ni treba z bolestjo v duši vzklikati, da smo dobri sluge, a slabi gospodarji.
Političen presše<s.
Vse politično življenje v Jugoslaviji se vrti okoli volilnega boja. Število poslancev se je zviša-
lo	za dva, Dalmacija dobi 6 poslancev. mesto dosedanjih 5, Meto-luja 3, dosedaj 2. Slovenija je ostala pri starem številu 26, ravnotako ostale pokrajine. Med radikali in samostojnimi demokrati se je dosegel volilni sporazum. Skupne kandidatne liste bodo postavljene v vseh pokrajinah, razen Srbije in Vojvodine. Samostojni demokrati postavijo svoje liste v Srbiji proti Davidoviču. Med H. R. S. S. in J. M. O. so nastala velika nasprotja, ker je Radič očital Spahu, da se ne zavzema za kmečke interese in da nosi njegova stranka jugosloven-sko ime. V nedeljo se je vršil v Beogradu shod samostojne demokratske stranke, ki je po poročilih listov izpadel sijajno. Govoril je Svetozar Pribičevič. Po shodu se je manifestiralo za državno in narodno edinstvo. Ta teden se je vršila pokrajinska konferenca samostojne demokratske stranke, kjer je bil sporazum z radikali odobren. Izvoljen je bil tudi glavni odbor in odobreni so bili strankini štatuti.
—	Hrvatska zajednica je zajadrala popolnoma v radičevske vode. Na seji so vodje stranke sklenili, da je program H. Z. republikanski. Dr. Trumbičevo kandidaturo bo pa H. R. S. S. podpirala. — Na Hrvat-skem se je pa tudi pričelo svitati. Radičev poslanec Lovrekovič je izstopil iz stranke in ustanovil novo, ki priznava monarhijo ter narodno in državno edinstvo. Nova stranka je že stopila v stike z zemljoradni-ki. Ker je Lovrekovič sam seljak in med kmeti zelo priljubljen, je upati, da se bo njegov poskus obnesel. — Dr. Šurmin prevzame po najnovejših vesteh ministrstvo trgovine in industrije. V kabinet stopi tudi dr. Drinkovič. To bo jako ugodno vplivalo, ker ne bodo mogli Hrvatje več trditi, da niso zastopani v vladi. — Radič je začel svoj beg opravičevati. Pravi, da so ga seljaki v; to prisilili. Kdor njegovo »junaško« naravo pozna, se bo temu le smejal. — Notranji minister je odredil razpust »Kulturbunda«. V nemških krogih je nastal radi tega velik vihar, čeravno se Nemci ne morejo pritoževati, da se jim slabo godi v kulturnem pogledu. Pod imenom »Kulturbunda« se je pa skrivala lajna iredentistična organizacija. —* Vršila se je ta teden tudi seja državnega odbora za narodno obrambo, ki je sklenil nekaj važnih odredb glede ustroja in opreme vojske. — Invalidom je bila obljubljena podpora 100 milijonov dinarjev, toda — za Božič. Ce ni samo volilni lim. — Odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo so ostali kljub odpovedi pogodbe prijateljski. Naš atenski poslanik Markovič je pozvan v Beograd v zunanje ministrstvo, na njegovo mesto pa pride poslanik Vučkovič. — Razmejitev napram Italiji je začasno ustavljena. Major Markovič je odpoklican, ker je baje deloval proti našim interesom. Razmejitev se bo v kratkem nadaljevala.
V češkoslovaškem parlamentu je bil proračun sprejet. Nemci in slovaški klerikalci so parlament zapustili. To je jasen dokaz, da niso proti vladi, temveč da odklanjajo češkoslovaško državo kot tako.
Med Anglijo in Rusijo je prišlo do preloma, kar je bilo vsekakor pričakovati. Foreign Office je odposlal sovjetski vladi ostro noto, v kateri odpoveduje vse pogodbe sklenjene med prejšnjo Mac-Do-naldovo vlado in sovjeti. Zinovjev, je v ravno tako ostrem tonu odgovoril. Pričakovati je še nadaljnih' komplikacij.
V A v s t r i j i je nova vlada definitivno sestavljena. Kancelar je Ramek, zunanji minister Matliaja, narodna o bramba Vaugoin. Proti slednjemu so socialni demokrati nastopili, niso pa mogli doseči, da bi ne bil izvoljen. 4. decembra poteče funkcijska doba dosedanjega predsednika republike Hainischa. Za prihodnje volitve kandidira na večinski listi zopet Hainisch. socialisti pa kandidirajo dunajskega župana Seitza.
V Italiji zbuja veliko pozornost spor med vrhovnim vojaškim svetom in vojnim ministrom Di Gi-orgio glede ustrojstva armade. Ministrski svet je Di Giorgievo reformo kljub odklonilnemu stališču vojaškega sveta, v katerem sede naj-
Dobro	nam
Včeraj, dne 28. novembra, so se vrnili br. oblastni predsednik Marko Kranjec in ostali naši jetniki iz celjskih, zaporov. Za njimi so tohle ječe, za njimi smrad mrkih dvorišč, za njimi trdo žvenketanje straž po golih hodnikih; njih dolgo utesnjene prsi sopejo spet svobodni zrak in solnce dejanja jim sije naproti. ..
Vendar je tudi v Jugoslaviji še mrvica pravice za jugoslovenskega nacijonalista !
Svetle je od solnca, bratje, vam sije naša radost in naša Ijubav! Pozdravljeni vsi, ki ste se vrnili med nas! Pozdravljen nam Ti, brat Marko!
Orjuna Te je dočakala takšna, kakršno si ostavil: zvesta, edina, pripravljena. Vodi jo spet! Se više bo dvigala svoje prapore, nego jih je v trboveljski burji, Še neizprosneje bo gazila zapreke, nego jih je doslej. In bo žrtvovala, kadar napoči čas, in bo trpela in bo zmagala . ..
Orjuna se ne boji nikogar in ničesar. Kakor nima svet toliko svinca, da bi razbil orjunaško bratstvo, tako nima toliko paragrafov, da bi obsodil Nacijo, ki plameni v naših srcih.
Dobro nam došli, jetniki!
NAPREJ!
ZIMSKE SUKNJE
v vseh modernih oblikah iz češkega in angleškega blaga,
priporoča po lako zmernih cenah
A. KUNC, LJUBLJANA
Gosposka ulica štev. 7.
Orlunašil
Podpisujte deleže ..Ekonomske Or!une“ I
boljši vojaški strokovnjaki, sprejel. Reforma daje vojnemu ministru možnost, tla armado poljubno zviša ali zniža. Vse to bo v prid fašistov-ski milici, ker gleda vlada na to. da ne bo vojska premočna. Vidi se. da se iašistovska vlada pripravlja za vsak slučaj. Zelo značilno!
Francija je dobila od Zedinjenih držav posojilo 100 milijonov dolarjev. Posojilo je bilo v 45 minutah podpisano. Značilno je pa to, da je bivša opozicija, ki je sedaj na vladi, lansko leto enako posojilo odklanjala, letos ga pa sama^ sklepa. Povsod se vidi, kako levičarske stranke nastopajo v teoriji, drugače pa v praksi. Herriot je v parlamentu zopet dobil zaupnico. Vendar njegova večina ni več tako trdna, kot pred padcem Mac - Donaldove vlade.
V	Egiptu vre. Sirdar (poveljnik) egiptovske armade sir Lee Stack je bil od nacionalističnih dijakov ustreljen. Angleška vlada je stavi!a sledeče zahteve; Izplačilo 500.000 funtov odškodnine, odpoklic egiptovskih čet iz Sudana in razne garancije glede varnosti evropskih državljanov. Egiptovska vlada je odškodnino takoj plačala. Drugih točk pa ni mogla sprejeti in je radi-tega Zaghlul paša podal demisijo. Anglija je nato svoje čete v Egiptu koncentrirala in zasedla carinarnico v Aleksandriji. Protiangleške demonstracije so se nato večkrat ponavljale. Sestavo vlade je prevzel Zivar paša. Nova vlada je vsem angleškim zahtevam ugodila in so bile tudi čete iz Sudana takoj odpokli-
8. februara 1925 — bez obzira na rezultat izbora — biče za sve nas. što ljubimo domovinu »z črnim gnevom duše«, teški dan boli i sramote. Tada če i narod i njegovi pozvani i nepozvani vode pokazati svoje slabe i nesimpatične strane
— s jedne straive izbornu strast 1 zaslepljenost, te težnju za vodstvom države i neodgovornost za posledice s druge Strane, što če doseči vr-hunac u tobožnjoj etici »narodnih voda«, koja je u stvari najviši cini-zam izražen u rečima: narod je suveren, njegova volja neka se vrši! Govore i govorice to »vode« sa uverenjem, da u rukama imaju oružje, kojernu nitko ne može da odoli.
Najpre sil išli da seju; posejali su u narod nezadovoljstvo, a gde je to od prije bilo zloupotrebili su ga, da od njega stvore mržnju do brata, države i do svakog konstruk-iivnog rada. Ucepili su u krv masama krive pojmove, nastojali su da uguše smisao i veličinu slobode
— sejali su zlo medu narod, išli su za tim, da mu nametnu misli, koje su se narodu svidale, jer su mu obečavale ličnih koristi i drugo nista. Nisu se brigali, koje posledice nosi to u moralnom dizanju naroda, išli su samo da ga zavedu za sobom. I za taj posao nisu birali sredstava. Jedan je izmedu »voda« sakupio desetke tisuča naroda, da pokaže kako na glas zvona skida kapu na molitvu. Radi li to kad je sam? Li je to nradio, da lakše nametne svoje misli i želje narodu, da ih narod ne-svesno poprimi za svoje misli i svoje želje? Poklici »živio« značili su, da je volja jednog demagoga postala »voljom naroda«, na koju če se taj dični »voda« moči u sva-koj prigodi da poziva.
Tako iii slično su radili i drugi, te su od svojih proračunanih ciljeva
Ničesar se menda vsi naši nasprotniki bolj ne boje, kakor tega, da bi segla naša organizacija tudi med mladino, a naj se peča ta bodisi že intelektualno ali pa manu-alno pripravo za svoj bodoči poklic. Kdo se ne spominja še danes famoznega odloka ministra prosvete. ki je energično pod najstrož-jimi kaznimi prepovedal srednješolski omladini vstop v Orjtino! Ta odlok je ostal v veljavi tudi pod g. Pribičevičem, je bil menda tudi edini ukaz, ki se ga ni lotil spreminjati v svojem farizejskem protior-innaškeni sovraštvu g. dr. Korošec.
Navzlic temu pa moremo _ z veseljem konstatirati, da se ni dala srednješolska mladina prav ma'° ali nič oplašiti radi tega. Saj se nahaja prav lepo število najboljših srednješolcev baš v naših vrstah, ki pa jili bo potreba v najkrajšem
cane. Obenem je pa poslala poslanska zbornica protest Zvezi narodov proti postopanju Anglije. Zveza pa tega protesta ne bo mogla upoštevati, ker ni Egipt njen član, drugič pa more slične proteste odposlati le vlada, nikakor pa ne zbornica. Zatorej se ta protest ne bo poslal članicam Zveze, temveč se bo le for-melno prečita! pri prihodnjem zasedanju sveta Zveze.
Španija je doživela v Maroku popoln poraz. Španska vlada sicer te vesti prikriva, toda nekaj pride vendar-Ie v javnost. Čete so se uprle in v bojih je padel tudi general Sereno, poveljstvo je nato prevzel general Berenguer. Vstaško gibanje v Maroku provzroča tudi Franciji skrbi, ker se boji, da se ne bi vstaja razširila tudi v francoski del Maroka. Vsled španskega neuspeha trpi seveda v splošnem ugled evropskih držav. Govori se že o skupnem nastopu Anglije in Francije v Maroku.
Volilna borba v N e m č i j i je na vrhuncu. Strank je 25. Prišlo je že do krvavih prizorov na raznih shodih. Nosilec nacionalistične liste je Hergt, kandidirata pa tudi Luden-dorf in prosluli admiral Tirpitz.
V	Zedinjenih državah je prišlo do znatnih diferenc med senatorjem Borah-om, bodočim predsednikom senatnega odseka za zunanje zadeve in državnim tajnikom Hughesom. Borah je izraziti nasprotnik Versailleske pogodbe. Pričakuje se, da bo Hughes odstopil, ker se je v tem zmislu že večkrat
stvorili svetinju. Jer je »volja naroda« njima sveta, razume se, dok njima ide u prilog, a koje če posledice samom narodu da donese ta »njegova volja«, za to se ne brinu. To je ono što su sejali i to je njihova morala. I sada se pripravljaju na žetvu.
Pošto Orjuna ima drugo mišljenje o volji naroda, napadaju je i na-zivaju terorističkom organizacijom, piačeničkom bandom i bog zna kako još. Nije nam žao, što oni napadaju Orjunu, jer time naglasu ju oštru razliku izmedu sebe 1 nas. Pa tako i jest.
Proti starim političarima, kojima je narod sredstvo, a ne cilj, proti svima, koji unose bolest u naš javni život ustaje Organizacija Jugo-slovenskih Nacionalista, pokret zdravlja, mladosti i vere u narod, što diže iznad svega svoja etička načela, pokret koji dolazi, da naj-radikalnijim sredstvima iščupa iz korena sva zla, da dade pravac i duh životu našega naroda i vremena.
Orjuna ljubi svoj narod i baš za to ne može da mu laska i da povla-duje svakoj njegovoj trenutnoj želji, tim više, ako to povladivanje ne može da vodi narod k boljemu. Orjuna može da reče svome narodu i težu reč, jer ne traži priznanja za svoj rad, niti mari što če reči stari i jer ne zavisi od izbornih kuglica.
»U teh težkih dneh. ko uživa domovina toliko sramoto in toliko bridkost« (Cankar) idu politiČari u izbornu, borbu, da eksploatišu »vo-Iju naroda«, bogati plod njihove setve.
Orjuna ne ide tamo, jer tu nije njeno polje dela. Ona samo proma-tra što se dogada i čeka dan svoje žetve, koja če doneti zdravi plod, jer je Orjuna sejala zdravo zrnje.
B.
času temeljito organizirati. Prove-sti to organizacijo pa bodi ena važ" nih nalog baš sedaj z delovanjem nastopajoče Akademske Orjune.
Zavedati se moramo pomena te. naloge, ker je že stara osnova, da kdor ima mladino, ta ima že tudi bodočnost. V mladih letih šoflanja se ustvarjajo značaji in bodoči koristni člani družbe.
Mlad človek je v mladosti podložen in silno vzprejemljiv za najrazličnejše vtise. Najsi so potem ti refleksi zunanjega sveta že slabi aii dobri. Mladi ljudje hočejo v svojem mladostnem zaletu in zanosu velikih idej, ki se jih nato oprimejo in vstopajo v znamenju njih nazira-nja v areno življenja. Od tega, kako so v teh letih vzgojeni, kako pojmujejo svoje naloge in življenje, je odvisna bodočnost naroda.
Našemu narodu, ki »a danes bolj Kakor kdaj popreje zavajajo v propast politični starci in desperadi, je treba čim preje pomoči mladih sil. Jugoslovenski narod čaka na svojo mladino, ki ne bo mladina solzavih pesnikastrov in sentimentalnih sol-začev, nego mladina energične akcije. Pripravljena bo morala biti na najskrajnejše konsekvence svojega dela, na roajvečjo nehvaležnost, če bo hotela doseči svoj cilj. Bo to mladina, o kateri je pel Prešeren in o kateri govori Zupančič. Da pa bo odgovarjala res tej koncepciji zrelih mož in neutrudljivih kovačev, to pa bo naloga ravno premišljene vzgoje v orjunaških vrstah.
Na podlagi državljanske in nacionalne zavesti, ki jo vcepi ljudska šola. bo potreba potem nadaljevati naše delo. Mladina se mora zavedati, da se ne sme brigati samo zato, kar se vrši v ozkih mejah provincialnega obzorja, nego .da je po-merij njenega udejstvovanja in njenih bodočih nadog vse večji. Od Soče pa tja do Egejskega morja. Prežeta mora biti globoke in neomajne vere jugoslov. edinstva in mora vselej vedeti, da so interesi in vsa bodočnost Srbov, Hrvatov in Slovencev skupni. Računati mora z matematičnim dejstvom, da razdeljeni ne bomo mogli nikdar predstavljati niti fizično niti etično tistega pred svetom, kakor pa uje-dinjeni v eno čvrsto falango. Danes se meri vrednost naroda po njegovi kulturi in materialni moči. Gotovo pa je, da v tem oziru predstavlja in proizvaja enoten narod 13 milijonov JugosJovenov čisto druge vred-■ nosti, nego milijon in pol na vse vetrove raznešenih in več ali manj germaniziranih avtonomistično navdahnjenih Slovencev. Kakor tudi ima ta milijon in pol še tako zelo razvit »samoslovenski pravni čut«. ;
Zato se mora vživeti že sedaj ta naša mladina z vso svojo dušo v .
Na našega starega borca brata Urlepa pada udar za udarom. Izgubil je povodom neke nesreče celo družino, sedaj mu je pa umrla še hčerka-edinka. ki mu je še ostala. Brat Urlep je pisal »Vidovdanu«: »Ob priliki moje velike nesreče v Sarajevu, pisalo je glasilo podležev in laži, kristjanov »Slovenec«, da je to »prst božji«, ker sem jaz Or-junaš. Sedaj, ko sem izgubil poslednje dete, sem se tudi jaz prepričaj, da je to resnično »prst Božji«. Bog hoče, da me reši vseh drugih skrbi in radosti, da se morem posvetiti popolnoma delovanju za naš vzvišeni pokret.« — Samo Or-junaš je v stanu tako pisati. Bratu Urlepu v Tuzli izrekamo tem potom naše najiskrenejše sožalje.
Poročil se je dne 20. t. m. naš junaški brat Veliki čelnik Iiija Tri-funovič-Birčanin z gospodično Mico Todorovičevo v Voznesenski cerkvi v Beogradu. Kumoval je pri poroki predsednik beograjskega O.
O.	brat Miloš P. Radojlovič, a stari svat je bil brat vojvoda Kosta Pe-čanac. Mlada soproga je agilna članica ženske sekcije Orjune Beograd.
Po poroki sta se novoporočen-ca odpeljala z vlakom preko Zagreba na Sušak, od tu pa z ladjo v Split, kjer je brat Trifunovič prisostvoval seji Glavnega odbora.
Novoporočencema	želijo obilo
sreče vse Orjune v Sloveniji, čet-niške sekcije pa pozdravljajo s krepkim orjunaškim »Zdravo« svojega junaškega voditelja, želeč mu obilo let srečnega življenja, da bi jih še nadalje vodil v boju do končne zmage.
Nekaj podrobnosti o zahrbtnem napadu na podpredsednika Orjune v Bito’ju. V zadnji številki »Orju-ne« srno že poročali o napadu na br. Hadži-Popoviča. Dobili smo pa še nekaj podrobnosti, ki jasno osvetljujejo nevarnost, v kateri se nahajajo borci za pravice našega naroda pod kruto tiranijo »kulturnih« Grkov.
Leta 1922. je bila .objavljena v 16. številki »Južne Zvezde« sledeča notica:
»Lerin — Ožji odbor tukajšnje organizacije, o kateri smo vam že poročali, je imel 12. t. m. tajno sejo, na kateri se je predlagalo 20.000 drahem nagrade za onega, ki ubije gotovo osebo v Bitolju. Vprašanje ni bilo definitivno rešeno, ker so proti predlogu glasovali gg. Aleks. Gunaris, Anastas Gerlas in Irakli Dumica.«
našo ideologijo, ki jo mora prevzeti vso in z njo naj nadomesti ogabni vojni in povojni materializem, ki jo grozi sedaj uničiti pod različnimi krinkami in napraviti iz nje oboževalce egoizma in brezidealizma.
Pokazati mora, da je vredna nesmrtne dedščine svojih za domovino padlih očetov in da bo znala preko sedanjega kaosa dovesti naš prapor do zmage in ustvariti državo,
v	kateri bo živel jugoslovenski narod po svoji volji, brez tujih vplivov, pokorila težki sužnosti podedovani po očetih in pradedih. Ima pa še to napako, da se boji političnega nastopa in da živi samo v delokrogu svojega posla.
Tem ljudem je treba dokazati, da gibanje jugoslovenskega nacionalizma ni samo. kot se navadno misli le nekak politični poizkus, ampak gibanje, ki nudi obširno in vabljivo polje za znanstveno, filozofsko in umetniško delo. Razen strogo na” cionalnega gibanja je v njem tudi gibanje idej, ki imajo za cilj reformiranje propalih ekonomskih razmer, prerojenje narodovih moralnih in socialnih nazorov, mišljenja in duše naroda. Saj mora postati po svoji historični misiji samo nacionalizem oni čudežni tok, ki bo nosil na svojih valovih cele generacije v boljšo bodočnost. Res je, da danes še ne moremo določiti in napovedati poslednjih točk, kamor nas bo zanesel ta tok. toda dovolj nam mora biti, da nam kaže novo pot in prehoden izhod iz sedanjih stisk.
Ako se nam posreči to. potem bo lahko privesti to inteligenco, ki bo pričela pozorno in z zaupanjem giedati na ves naš razvoj, do skrajnih logičnih zaključkov. Takrat pa bo že tudi posegla po delu in pričela pomagati tudi aktivno pri temeljitem zboljšanju sedanjih razmer in pri končni dograditvi države.
Šest mesecev zatem je prinesel list še sledečo vest, ki je pa ostala neopažena:
»Tajna organizacija je zaznala, da je bil glavni urednik »Južne Zvezde« g. Hadži-Popovič pozvan cd svojega brata Konstantina na svatbo svoje nečakinje v Buf. Radi tega je bila takoj sklicana seja. na kateri se je Vasilija Milosidisa iz Rakova za izvršitelja atentata določilo in je bila obenem nagra-da povišana od 20.000 na 35.000 drahem.«
Ko je bil g. Popovič o tem obveščen, je potovanje opustil.
Sedaj se jim je pa prilika za napad ponudila in grški plačanci so jo izrabili. Br. Popovič je smrti na čudežen način ušel. PrvoboriteHu za pravice našega naroda k temu iskreno čestitamo, grški morilci pa naj se zavedajo, da bo tudi za nje prišel gotovo dan plačila, za to jim iamči Orjuna.
Plačana komunistična ubijalca Anton Tekič in Ivan Korda, ki sta zahrbtno ubila brata Migiča, glavarja Orjune Brod, sta se zagovarjala za svoj zločin 19. t. m. pred sodnim dvorom v Požegi. Razprava ie jasno dokazala, da sta bila ubijalca navadno orodje v rokah komunistične teroristične sekcije. Ubijalca sta bila obsojena na osem let težke ječe.
Laška agitacija za Radiča. V selu Stobreču v Dalmaciji se je ustanovilo za hrbtom naših čudotvor-nih republikancev društvo za izkopavanje cementne zemlje, ki je popolnoma v laških -rokah. Ni jim do-dovolj, da bogate v naši zem:ji in s pomočjo naših žuljev, temveč agitirajo celo po svojih agentih med tamošnjimi Seljaki za mirotvorno republiko in sejejo v narod defetistične ideje. Seljakom pravijo, da bodo dobili delo le radičevci, drugi pa bodo odšli praznih rok. — To presega pač že vse meje. Laški pritepenci se ponašajo na naši zemlji kot gospodarji. Če bodo s tem nadaljevali, bo marsikateri izmed njih odnesel razbito bulico preko »ma-re amarissimo«, da si bo za vedno zapomnil, kaj si sme in more gost dovoliti.
Dr. Henrik Tuma, zagovornik trboveljskih komunistov v celjskem procesu, se je odlikoval pri razpra-
vi	s tem, da ie pogreval stare klerikalne laži o Orjuni. Priznati moramo. da se nam zdi dr. Tuma že vsa leta, odkar ga imamo priliko občudovati v javnosti, uprav fenomenalno neumen ali vendar nam je
nekam bolj ugajal takrat, ko je v »Naših zapiskih« kot strokovnjak za erotično izrazoslovje »ložil k—c v k—rice«, nego dandanašnji, ko teli neizbirčno manifestira, da se glede resnicoljubnosti niti za mišjo dlako ne razlikuje od g. Kremžarja, odgovornega urednika »Slovenca«. Zapisali ga bomo tedaj v isto rubriko in si ga bomo zapomnili. Treba je vedeti, kje ga najdemo, ako bi kdaj potrebovali izredno poštenih ljudi...
Sličice iz Celja.
Ob šestih zvečer, ko se zapirajo trgovine in delavnice, stopa po Gledališki ulici gruča mladih ljudi, ki zelo živahno debatirajo (o volitvah!), seveda nemško. Kdo so? Uslužbenci Zlatarke, 18—22 let stari delavci, sami inozemci. Sicer teče že sedmo leto po prevratu, pa so še vedno nenadomestljivi.
Na promenadi. Dva gospoda spremljata damo. Družba govori glasno nemško, da vzbuja pozornost. Dama je znana gospodična, seveda Slovenka in celo učiteljica. Pa menda ne službuje v Celju.
V	gostilni »X« obeduje družina: gospod, gospa in prav zala hčerka. Gospod je jugoslovenski uradnik. Gospa je najbrže Nemka, vsaj govori vedno nemško. Tudi mala drobi v nemščini.
12. novembra 1924 je v mali dvorani Narod, doma predavanje o Rapallu. S predavateljem in policijskim organom je od 7000 preb. mesta Celja zbranih v dvorani 23 ljudi.
Gospod Franz Koschier, kovač in gemajnderat v Celju, je slišal v neki, ne v svoji trgovini slovensko govoriti. Posvaril je dotičnega grešnika, po gemajnderatsko rekoč: reden^ toh tajč! Gospod Koschier nima tako neprav, kot bi to kak Hajlovec na prvi pogled mislil. Dokler odgovarja tudi največja celjska Slovenka v isti trgovini na slovensko vprašanje nemško, tudi gospod Koschier, ki je pameten mož in gemajnderat v Celju, naprej trobental bo: tajč is fajn, tajč is nobel.
Miklavž pride v ponedeljiek 1. decembra ob 5. uri popoldne izbirat lepih darov za deco in odrasle v trgovino M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
Naš pokret.
Mestna Orjuna v šiški opozarja svoje članstvo, da se vrši v soboto. dne 29. novembra t. 1. ob 20. uri članski sestanek v društvenem lokalu pri br. Štepicu. Ker se bode razpravljalo o važnih stvareh, je udeležba za vse članstvo obvezna. Bratje in sestre pokažite, da ste disciplinirani in da se zavedate svoje dolžnosti.	Odbor.
M. č. o. v Šiški poživlja vse svoje četnike k sestanku, ki se vrši dne 29. novembra t. 1. ob 19. uri 15 minut v društvenem lokalu. Udeležba strogo obvezna. Izgovori se ne upoštevajo.	M.	č. o.
Orjuna Domžale in okolica ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 7. decembra t. 1. ob 14. uri v gostilni brata Matičiča na Dobu. Za člane udeležba dolžnost — prijatelji organizacije vabljeni. Zdravo! — Odbor.
Ustanovitev Orjune v Slovenj-gradcu. V soboto, dne 15. t. m. se je vršil v »Narodnem domu« v Slo-venjgradcu javen shod, h kateremu so bili vabljeni vsi zavedni Slovenci iz Siovenjgradca in okolice. Shoda sta se udeležila tudi predsednik in čelnik Oblastnega Odbora brata Rehar in dr. Irgolič, ki sta v stvarnih, uavduševalnih govorih pojasnila zborovalcem pomen organizacije jugoslovenskih nacionalistov in razložila tudi sredstva, s katerimi hoče doseči svoj vzvišeni namen. Zborovalci so brez izjeme vsi navdušeno pritrjevali izvajanjem govornikov, gospod župan Cajnko pa se jima je v imenu vseh še posebej zahvalil. Navdušenje pa ni ostalo le navdušenje, temveč je »beseda meso postala«. Še isti večer so določili zborovalci pripravljalni odbor, ki naj bi nemudoma pripravil vse potrebno za ustanovitev mestne Orjune v Sibvenjgradcu. Tri dni pozneje, dne 19. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor, ki je izvolil mestni upravni in revizijski odbor. Ta seje konstituiral sledeče: predsednik Kaučič Franjo, nadučitelj; podpredsednik Kac Ivan. posestnik in gostilničar; tajnik Sovre Karel, strokovni učitelj; blagajnik Keber Dušan, bančni uradnik; odborniki: Dobcrnik Simon, strokovni učitelj, Šalamon Simon, nadučitelj v pok-,
izrazil.
„Vol|a naroda.*
Orjuna in mladina.
Kronika.
OBLASTNI ODBOR ORJUNE V LJUBLJANI sklicuje na dan 2. dec. 1.1. ob 20^ v dvorani MESTNEGA DOMA članski
sestanek vseh ljubljanskih organizacij. — Dnevni red:
ORJUNA IN VOLITVE
Poročata brata žag. Marko Kranjec in Vladimir Levstik. Udeležba za vse člane obvezna. Prijatelji vabljeni!
TAJNIK.
Vodenik Josip, trgovski pomočnik, Elorič Anton, gostilničar in Druško-vič Josip, trgovec; namestniki: Debelak Alfonz, davčni upravitelj. Ko-nečnik Josip, mizarski pomočnik, Čepin Josip, vodja davčne oblasti. Revizijski odbor: Bare Karel, učitelj in Debevc Franjo, inženir drž. žel. Čelnik akcione brat Razberger. Imena navedenih odbornikov naj služijo v dokaz, da bo delovala Or-juna v obmejnem Slovenjgradcu, kjer razmere že dolgo g.asno kličejo po ustanovitvi nacionalne organizacije, resno in stvarno v smislu programa. Pohvalno in z zahvalo moramo še povdariti, tla je pripomogla k lepemu uspehu ob priliki javnega shoda četa 12 Orjuna-šev iz Dravograda, ki je prihite.a v Slovenjgradec kljub oddaljenosti in neugodnemu vremenu. Ta vzorna četa je s svojim moškim nastopom med pevanjem orjunaške himne na mali razblinila v nič vse že itak neverjetne bajke o »prete-paških tolpah«, bajke, ki jih trosijo v svet tudi oni Slovenjgradčani, ki imajo vzroka dovolj, bati se ustanovljene organizacije.
ORJUNA V CELJU priredi na dan Narodnega ujedinjenja (1. dec.) v dvorani nar. doma ob 8. uri zvečer slavnostno akademijo. Na sporedu je deklamacija, govor književnika brata Vladimira Levstika, pevske točke in alegorija. Sodeluje salonski orkester. Po končanem sporedu se vrši prosta zabava. Vstop-uina 5 Din za osebo.
Celje. V četrtek, 13. novembra se je vršil izredni občni zbor tukajšnje organizacije, s katerim je končala dolgotrajna kriza. Navzoča sta bila kot zastopnika O. O. Maribor predsednik br. dr. Rehar in Obl. čelnik br. dr. Irgolič, ki sta v krasnih govorih očrtala dejovanje Or-june, in pozivala navzoče k vztrajnemu delu za Nacijo in državo. Za svoja izvajanja sta žela priznanje.
Trideset bataljonov uniformiranih Orjunašev bo manifestiralo na s krvjo in slavo posvečenih tleh jugoslovanske prestolice svojo odločno voljo za srečnejšo bodočnost naše domovine. Ni ena organizacija ne sme iz Beograda izostati! Vse organizacije morajo priti s svojimi četami in prapori. Tudi Orjune iz Slovenije morajo dokazati svojo moč in disciplino. Vsako svobodno minuto, vsako paro, ki jo imate odveč, žrtvujte za čim dostojuejši nastop v Beogradu!
Najncvejša naša postojanka na skrajnem jugu, Bilolj, je že pričela agilno delovati. 18. novembra je priredila v prostorih hotela »Bosna« čajanko. Pozvala ni samo člane in njihove družine, temveč tudi vse one, ki še niso vpisani v našo organizacijo, so pa za edinstvo Nacije in Države. Čajanke se je udeležilo tudi veliko število omladincev, kar je za začetek sijajen uspeh. Brat A. Matkovič je prečital krasen referat o narodnem jedinstvu. Brat Vinko Zabukovec, član ljubljanske Orjune, je burno pozdravljen. govoril o bratski slogi in ljubezni. Sledilo je par koncertnih komadov. nakar je govoril br. podpredsednik Hadži-Popovič. Igra in amerikanska licitacija sta vrlo dobro uspele. Samo za eno torto se je dobilo 360 Din. Zabava je trajala do štirih zjutraj.
Razvidno je iz tega, da je naša organizacija na našem jugu neob-hodno potrebna, kot nosilec nacionalne misli. Orjuna bo tu stala vedno na mrtvi straži, čuvajoč intere-
se Nacije in pridobitve naših junakov s Peristera in Kajmakčalana.
Povodom državnega praznika 1. decembra se bo vršil v Novem Sadu v dvorani kina »Odeon« ob 11. uri dopoldne velik shod. Na zboru bodo govorili prvaki vojvodinskih Or jun o pomenu 1. decembra in o odnošaju Orjune napram sedanji politični situaciji.
Skupščina Orjune v Šibeniku. Orjuna Šibenik je imela v nedeljo 16. t. m. zaupni sestanek, na katerega so prišli najuglednejši šibeni-ški Jugos.oveni. ki so obljubili svoj pristop v organizacijo in moralno podporo akciji, ki gre za zbiranjem jugoslovenskih vrst v eno jugoslo-vensko orjunaško fronto zoper vse destruktivne separatistične in eks-kluzivistične grupe. Sestanek je bil sklican v veliko dvorano hotela »Kosovo«, ki je bila nabito polna. Na ta sestanek so prišli iz Splita brat podpredsednik Direktorija Niko Bartulovič, brat generalni tajnik dr. Vlade Matošič in brat prof. Stje-pan Roca. Brata Bartulovič in Roča sta držala govora, v katerima sta pojasnila potrebo edinstvene nacionalne akcije, ki jo ustvarja Orjuna za končno zmago misli jugo-slovenskega narodnega in državnega edinstva.
V	torek zvečer je imela šibeni-ška Orjuna sestanek. Na tem sestanku je bil izvoljen Mestni odbor, v katerega so vstopili najuglednejši šibeniški meščani. Za predsednika je bil izvoljen brat Ado:f Makale, član splitkega O. O., a za podpredsednika brat dr. Štambuk, odvetnik v Šibeniku.
Nova Orjuna v Bjelovaru. Po odlični reklami s strani »Hrvata« in posebne izdaje bjelovarske »Neža visnesti« je zagrebškemu oblastnemu odboru uspelo, da ustanovi v središču radičevščinc novo Mestno organizacijo. Čeravno so ti časopisi delali propagando, naj se vsi zapro v svoje hiše in naj se oken ne odpira, so vseeno stali ljudje na ulici in čakali kaj bo; celo četa Ha-naovcev ni izostala in je delala delegatom iz Zagreba špalir. — No, ko je pošteni svet videl, da Orjtt-naši niso nikaki hajduki, so meščani napolnili prostore gostilne Vučkovič in poslušali govornike.
Skupščino je otvoril br. predsednik pripravljalnega odbora Vujič, ki je pozdravil delegate iz Zagreba. posebno pa seljaške zastopnike iz Rupinovca, Gudovca. Br-kovca in Gorenova ter podal besedo br. inž. Čavlini. — Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti celo uro trajajočega govora brata predsednika zagrebškega O. O., katerega so vsi navzoči z največjo napetostjo poslušali. Niso to bile fraze političnega agitatorja, temveč besede človeka, ki ljubi resnico in se za njo žrtvuje. — V kratkih besedah je razložil, iz kake potrebe je Orjuna nastala in med drugim dejal:
Prepričani, da ne more ni ena politična stranka, pa bila nam Še tako blizu, iz čisto realnih vzrokov izvesti unitaristično idejo tako. kakor bi morala, odločili so.se jugo-slovenski nacionalisti, da se dvignejo iznad vseh strank ter tako neovirano zberejo okrog sebe vse, kar je zdravega in poštenega v državi in da brezobzirno, ne oziraje se na desno ne na levo provedejo v življenje misel, da smo en narod. A govoreč o cilju, za katerim stremi Orjuna, se je izrazil govornik
sledeče:	»Naša vodilna misel je
združenje vseh plemen v eno ter ustvarjenje novega jugosllovenske-tipa, kateremu bo čisto vseeno, je
li	Beograd nekoliko na boljšem od Zagreba in Ljubljane ali obratno, temveč koje bo vedelo, da gleda na vse to kot na svojo last in bo na to tudi ponosno.« O odnosa jih do strank je rekel, da so tudi take. ki so našemu programu zelo blizu, toda mi gremo naprej, ne oziraje se niti na tiste, ki so nam skoro enake. — Načini, po katerih hoče Orjuna svoje ideje oživotvoriti, so mnogostranski. Ona ima svoje sekcije. kot so na pr. delavska, kmečka itd. in z njihovo pomočjo širi in oživotvarja to. za čemer stremi. Dokončavši svoj govor je dejal: »Idite med naše selja-ke in propo-vedujte jim blagovestje Orjune, s katero bo cel narod v naši domovini edino zadovoljen.«
Buren in dolgotrajen aplavz je sledil govoru brata Cavline, nakar povzame besedo brat Maček iz Zagreba, ki govori o ideji Orjune ter se spominja trboveljskih žrtev, junakov, ki so umirajoč poljubljali svoje prapore. Po govoru brata Mačka, ki je ganil poslušalce do solz, vstal je zamenik oblastnega čelnika brat Melada. Razlagal je, kaj so četniške sekcije in kakšen mora biti pravi četnik Orjunaš in dejal med drugim: »Četniki morajo biti nosilci in glavna moč Orjune in podvreči se morajo do skrajnosti disciplini Orjune.« Za tem govornikom je povzel besedo brat Nikola Vukas iz Bjelovara. ki je povsem stvarno dokaza!, zakaj je neobhodno potrebno, da se v teh krajih osnuje Orjuna. — »To bo, bratje, največie jamstvo ljudem, ki ljubijo to državo, da se ne bo vršil več tak teror nad nami. kot ga še danes izvajajo mirotvorci Stjepana Radiča.
Ko so govorniki s svojimi govori končali, je bil izvoljen odbor, ki je takoj sklenil, da se vrši v najkrajšem času v Bjelovaru javen shod, na katerega bo moralo priti vse. kar v resnici ljubi državo in to iz cele Bjelovarske županije.
I	to je dokaz, kako pridobiva' Orjuna na terenu tudi tam. kjer se je še pred nedavnim časom veliki mirotvorec razkoračal s svojo republiko in dejal, da ni tu mesta ni za enega Jugoslovena.
Orjuna ne bo prenehala v svojem delovanju; razvila bo v najkrajšem času svoj jugoslovenski barjak tudi tam, kjer se mirotvorci ne nadejajo.
Spomenik Gavrilu Principu v Sarajevu. Javljajo nam, da je Mestni odbor Sarajevske Orjune že pričel z delom za nabiranje prispevkov potrebnih za postavitev spomenika Gavrilu Principu v Sarajevu in da spremljajo to akcijo s popolnim razumevanjem ne samo v Sarajevu, temveč v celi Bosni in v celi državi. Neki beograjski listi so o tem te dni tudi poročali. Vsekakor je Sarajevska Orjuna tej svoji nameri zasigurala popoln uspeli.
V	najkrajšem času bo razposlala Orjuna javen natečaj za načrt spomenika in zahtevalo se bo pri tem visoko umetniško kvaliteto. Spomenik bo postavljen na mostu, pri kateremu je Vidovdanskemu junaku uspelo izvršiti veliki čin. Odkritje spomenika se bo vršilo na Vidovdan 1925. leta ob 11. uri dopoldne. baš ob času, ko je Princip izpalil svoje strele, a tega dne je
tudi veliki orjunaški praznik Žrtve. Na ta način se bo vršila glavna proslava Praznika Žrtve bodoče leto v Sarajevu, kamor bodo p.išle delegacije in čete Orjune, četnikov, dobrovoljcev in ostalih nacionalnih in bojnih organizacij iz cee Jugoslavije. Proslava bo gotovo našla odziva tudi v zunanjem časopisju. Radi tega bodo pozvani na svečanosti poleg domačih tudi tuji časnikarji. ker je ime Gavrila Principa vezano z osvobojenjem vseh bivših potlačenih narodov, ki so sodelovali v veliki vojni.
jjj Kupujmo in podpirajmo izvrstno
S Kolinsko cikorijo
3	domači izdelek.
6N9B<3Ea<3i»aNS>at&4es<3e>ms9
Službene objave.
Seia Glavnega odbora. Podrobnejše poročilo o zaključkih splitskih sei dne 22. in 23. t. m., kjer se je razpravljalo mimo volitev tudi o drugih važnih vprašanjih našega pokreta. sledi prihodnjič.
Kongres vseh Orjun v Beogradu se vrši, kakor ie bilo sklenjeno na seji G)avnega odbora v Splitu, v prvi- polovica maja 1915. Ta kongres mora postati veličastna manifestacija naše pripravljenosti ter naše moralne in številčne moči. Giavni odbor je sklenil in obvezno nahga vsem organizacijam, da se vrše poslej vse naše prireditve izključno samo v prid potnih blagajn in blagajn za nabavljanje krojev. Udeležniki kongresa, izvzemši funk-cionaije, v kolikor so le-ti potrebni pri kongtcsnih pripravah in razpravah. se pripeljejo v Beograd s posebnimi vlaki zjutraj in odpotujejo istotako s posebnimi vlaki zvečer. Tako bo vsakomur mogoče. da se udeleži prireditve oD najmanjših stroških. Mimo tega is odrejeno, da se zaposlijo vse ženske sekcije z izdelovanjem krojev. Podrobna navodila slede. Orjunaš; in Orjimašice! Pripravljajte se za časa na ta zgodovinski dan, ko bomo v srcu države manifestirali za Jugoslavijo nacionalistov!
Akademski klub »Orjuna«. Iz organizacije jugoslovenskih nacionalistov je izstopil Mohorko Josič, stud. iur.	Tajnik.
Izključitev. Iz mestne Orjune Brežice je izključen Mirko Mastnak, ker je s svojim delovanjem škodil ugledu organizacije. Odbor.
PREDPISI ZA OBJAVE V »ORJUNI«.
1.	Idejni članki morajo biti predhodno odobreni od pristojnega mestnega odbora ali v nujnih slučajih od mestnega predsednika in šele potem odposlani upravi »Orjuna«.
2.	Notice morajo biti prehodno odobrene od načelnika mestne tiskovne sekcije in se morajo poslati O. O. načelniku tiskovne sekcije, ne pa upravi »Orjuna«. Le v nujnih slučajih se smejo take notice poslati direktno upravi, morajo biti pa odobrene od načelnika tiskovne sekcije in od mestnega predsednika.
3. Službene objave mestnih odborov pošilja mestni odbor direktno upravi »Orjuna«.
4. Proti onim mestnim odborom In proti onim članom, ki se ne bodo strogo držali teh predpisov, se bo postopalo disciplinarnim potom.
Tn naredba stopi takoj v veljavo.
Načelnik.
Sranipfgil
Pretečeni teden se je odpeljal na Dolenjsko v Št. Rupert k svojim sorodnikom bivši postojnski ge-rent »kavalir« Jože Dovgan. Sedaj ko so propalico povsod izbaeili, zahotelo se mu je po jugoslovanskem kruhu. Izposodil si je ta figa-mož pri italijanskih oblastih ce.o to. da se mu bode pokojnina, ki jo ima kot avstrijski žandar, izlačeva-la v Jugoslaviji. Mož je postal posebno zadnje čase napram našim zelo ponižen in krotak, ker se kljub svoji zavrženosti zaveda, koliko masla ima na glavi.
V Orehku pri Prestranku živi v Dolenčevi grajščini kameleonska družina. Stara babnica gospodinja, ki se pusti sedaj nazivati »Contes-sa«, je vedno čistokrvna kri. Tako je bila čistokrvna Nemka, Rumun-ka, Madžarka in sedaj je »puro sangue italiano«. Seveda kadar so bili eni tu je bila tiste krvi. potem ko	so	prišli drugi, je bila	pa	tiste
druge	krvi in tako dalje.	Ta	za.a
babnica ima sina, ki čuje na ime »Wartl« ali »Edoardo«, ta ni niti enkrat posetil ene naše prireditve, med tem ko poseti vsako fašistov-sko, kjer nas izdaja in denuncira. Ta nadutež si je pustil pred vojno še v svoji občini, ko je bil nastanjen z vojaštvom, tolmačiti sloven-> ski jezik. Prišel je k njemu kmet, kateremu se je delala škoda na polju	in	ga nagovoril slovensko,	kako	ga če drugače, prvič	ni	znal
blažene švabščine in drugič, saj je poznal Dolenčevega iz Orehka, da zna prav dobro materni jezik. — Ta Dolenčev »lajtnant« pa po-s kliče podčastnika, kateremu naroči. naj mu raztolmači, kaj hoče »ta slovenska svinja«. Dragi »Wartl« prišel bo čas, ko ti bodo naši čet^ niki tolmačili tvoj materni jezik ravno tako kot tvoji materi »con-tessi Dotlenz«.
Vreden sorodnik te družine je Viktor Garzaroiii pl. Galgenstein iz Razdrtega. Ta človek je s svojo prirojeno nadutostjo spravil veliko domačinov v težke nesreče. Denuncijacije izvaja proti vsakemu pa tudi še tako malo pomembnemu človeku. Spravil je tudi v Razdrto »milico«, pri kateri so seveda čistokrvni slovenski fantje. Ta plemenjak »von Galgenstein« je bil avstrijski »rittmeister«, potem jugoslovenski kapetan. Ko je prišel sem, je bil eden glavnih kolovodij pri »Novi dobi« v Gorici, ko so ga pa tam spoznali kak nadutež je. so ga seveda poslali kot nešteto drugih a la Peternelu itd.
RICMANJSKE »ŠMARNICE«.
V 35. številki »Orjune« sem naletel kar na cel šop ricmanjskih kopriv, ki so se razcvele pred časom v borštanskem fašju, katerega sedež je v Ricmanjih. Res je, da zaslužijo omenjeni neznačajneži vislice. Še kaj več; grmade zaslužijo. A g. dopisnik je bil o vsej stvari površno informiran. V »rožen-krancu« št. 35 so namreč izpuščeni najhujši in največji naši nasprotniki (2), manj nevarnim elementom, pa se je sem in tja pripisalo in prisodilo večje pregreške, kakor so jih v resnici izvršili. Naj mi bode tu dovoljeno navesti par stvarnih popravko in dostavko!v Glavna krivca vseh škandalov v Ricmanjih sta bila vsekakor Cie mlajši in Zobin Miha. ki je pa drugače silen revček. Ta jc namreč kapelnik
TRGOVSKA BANKA O. B« LJUBLJANA
O
D
PODRUŽNBCE:
Maribor - Kamnik Konjice - Novo mesto Ptuj - Rakek Slovenjgradec Slovenska B!str>.i
□
n
mm
DUNAJSKA CESTA STEV. 4
Brzajivt i „	14	^
trgovska ilapitai 8n reaterve Pin 19,000.000	i«,	«u
Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkulantneje.
jligBJSPjjj
o
□
EKSPOZITURE:
Logatec
Prevalje
□
a
Nacijonalisti! Ne pozabite na 1. december!
30. t. m. ob 17S0 zbor pred Areno Narodnega doma.
Ob 18 bakljada in obhod po mesto.
Poživljamo vse prijatelje
1. decembra ob 11. uri Svečana Akademija v dvorani »Filharmonije". Sodelujejo najboljše moči naše opere.
U
1. decembra ob 20. uri v dvorani »Narodnega doma" Proslava Ufedinjenja.
Četniki kroj!
našega pokreta, da se udeleže proslave 1. decembra.
godbe in je bil menda uverjen. da si bo s svojim »plozanjem« pri fašju sezidal vilo ob morju. Kmalu je pa prenehal s svojim navdušenim delovanjem. ko je uvidel, da tu ni kruha. Njegov sin je bil giavni krivec pri uničenju knjig v čitalnici. Ostali omenjeni — delavci Kuret Ferdinand, Švara Ivan, Dariš, železničar Bogateč in trgovec Švara Ernest — so veliki duševni revčki. Teh ne bodem zagovarjal, ker morajo biti zato kaznovani, a omenim naj, da so se vpisali le radi tega, ker jim je obljubil znani postajena-Čelnik Caruso delo in splošno blagostanje, špecijelno propalici Zobi-nu mnogo zaslužka kot kapelniku godbe in švari kot trgovcu. Ta poslednji je bil že pred lVk letom izključen iz fašja. Tudi ni nosil nikdar črne srajce. Vse kar je prav! Sicer pa zasluži na splošno tudi on 25 po zadnji plati! Bogateč je pa iz strahopetnosti pristopil k fašju. O Kuretu Ferd. naj povem to, da nima sploh nikakega prepričanja, se napada na »narodnjake« člane fašja ni udeležil. Pač pa ni bilo pričakovati vstopa napadenih »narodnjakov« Žuljana in Kmeta Ivana v fašjo. ki sta doma oba dobro situirana ter sledečih »narodnih« junakov in nedolžnih ricmanjskih »šmarnic«: 1. Mirko Kuret. p. a. Mežnarjev (gostilničarjev sin), ki je bil prvi iz naše vasi vpisan pri fašju. Radi »varnosti« se je kakor njegov oče dal vpisati pri fašju na Kozini ped vplivom nekega užitninarja s Kozine. Bil je prvi — poleg vaščana Bazilja Žafrana, ki se nahaja sedaj nekje v SHS, ki je dal na plesu razobesiti italijansko trobojnico in žel vsled tega najobilnejše simpatije italijanskih orožnikov; še dandanes ima od naslednikov teh privilegije v precejšnji meri. Nosi vedno revolver pri sebi. s katerim se kaj rad ponaša in katerega je že parkrat pomeril: 1. proti nekemu članu ricmanjske »Čitalnice«. 2. proti svojemu stricu, ponašajoč se z močjo fašizma. 2. Ivan Kuret, gostilničar. Vpisan začetkoma v Kozini. Vnet podpornik in eden najzvestejših oprod fašista Caruse. Na steni v sedežu ricm. fašja se blišči še dandanes spominska tablica za njegov dar barabskemu društvu. To je pač najodličnejše odlikovanje. ki mu ga je mogel podeliti Carusa. Bil je tudi navzoč pri nekaterih fašistovskih plesih in tudi plesal »mošo«. 3. Josip Pregare, p. d. Moniel. Mu ne moremo sicer nič hudega očitati, a je brez potrebe vpisan v fašju, posebno še, ker se nahaja sedež fašja v njegovi gostilni in ni bilo poslopje v nevarnosti požiga. Drugi so imeli za vpis mnogo, mnogo več razlogov, a se niso dali zapeljati, marveč so častno kljubovali.
Op. ur. Da čujejo naši čitatelji tudi drugo plat zvona, priobčujemo ta dopis. Zdi se nam pa, da igra tu glavno vlogo osebnost. Naprošamo cenj. dopisnike, da nam poročajo objektivno, ne pa s svojega lastnega stališča.
Za izraze simpatij o priliki mojega povratka iz zapora in za vztrajno bratsko Ijubav in pomoč v težkih dnevih preizkušnje iskreno zahvalo!
Ing. M. Kranjec.
KARO-tevUI
Maribor, Koroška 19.
ZRNA.
Žebotu in Žebotarjem.
»SHS vam je solzna dolina, Orjuna največja bridkost, da vi ste luč na svetu edina:	Mr
to je vsa vaša modrost!«
(Po Levstiku).
O RODOLJUBJU IN DOMOLJUBJU.
V	starodavnem rokopisu, zapisa' nem od neznanega pisca v neznanem času, berem:
»Po večletnem krvavem vojeva' nju so začeli narodi velike Pavore z mirnim delom, da si čim preje odpomorejo od vojnih strahot ter si stvorijo čim boljšo bodočnost. —
V	veliki državi Jaslagojuvi začeli so zbirati po bojnih poljih in raznih skladiščih zaostale razbite lončene in bakrene lonce (v tedanjem času so se namreč pokrivati visoki vojni dostojanstveniki z lončenimi, a navadni vojaki z bakrenimi lonci), da jih prodajo v korist državne blagaj-nice raznim topi.nicam in sličnim industrijskim podjetjem. — Ta čas pa je živel v velikem mestu Jalbnulja vsega spoštovanja vredni mandarin Pistuca, mandarin dveh pavovih peres, ki se je tudi zanimal za to blago. Porodi se mu misel, da nakupi on sam vse te lončene in bakrene lonce, seveda po čim nižji ceni. — Pa kaj. ko ni mogel izvesti svojega načrta sam! Ali brihtna glava mandarina Pistuca si je zna pomagati. Osnuje »Centralno nakupovalnico lončenih in bakrenih loncev«, kateri je postal predsednik in ker je bila ta nakupovalnica v novčnem oziru precej močna, je uspevala v svojem podjetju tako si“ jajno, da ie s časom odrejevala cene za nakup lončenih in bakrenih loncev samo ona sama. — Ves na-
rod ji je prinašal stare lonce, dasi-ravno jih je plačevala samo po 35 rapa. Drugi jih namreč ni smel nikakor kupovati! Centralna nakupovalnica lončenih in bakrenih loncev pa je delala sijajno kupčijo in tudi mandarin Pistuca si je polnil svoj že itak rejeni mošnjiček. Kako tudi ne? Lonce so kupovali po 35 rapa, prodajali pa so jih dalje po 1 narid in 40 rapa!! — Tudi država Jaslagojuvi, ki je imela veliko količino starih loncev, ni mogla najti druze-ga kupca, kakor »Centralno nakupovalnico lončenih in bakrenih loncev«. a ta je ponudila ceno od samo 35 rapa. — Pa glej ga šmenta. Iznenada pride iz sosednje države Li-'jatai mandarin z enim pavovim peresom. mandarin Harup. in ta ponudi državi Jaslagojuvi za njene lonce ceno 55 rapa. — Da ste videli častitega mandarina Pistuca, kako se je repenčil, kako je otresal s svojimi dvemi pavovimi peresi, kako je protestiral in kako je povdarjal, da ni niti najmanj e domoljubno, pro dajati lonce tujemu podaniku, mesto njemu, vsemogočnemu mandarinu dveh pavovih peres! Seveda, kako tudi ne!? Država Jaslagojuvi je do“ bila — pomislite — od tujega državljana Harupa nad 200.000 nari-dov več. kakor pa bi jih dobila od bogoljubnega, rodoljubnega in domoljubnega mandarina Pistuca!!! Ali ni to skrajna korupcija te države? Ali je pošteno od nje, da se ul dala na tako »iep« način »obrna-žiti« od rodoljubnega mandarina Pistuca?? — Ej, rodoijubje! Ej. do-mdijubje! Slabi so časi! Prodajajo Vas že za stare lončene in bakrene
lonce! «
Odložil sem stari rokopis ter se zamislil. — Tudi danes se to dogaja.	Ibis.
Miklavževa
za deco in odrasle priporoča
M. TIČAR,	L
Šelenburgova ulica štev. 1.
Sv. Petra cesta štev. 26.
mil
RUSKA TRUPA
pod vodstvom opernega pevca, tenorista Aleksandra Dobroliotova koncertira poleg Ledowsky - trio vsak večer od pol 21. uro do 1. ponoči. Repertoarje raznovrsten in bogat: Arije iz oper, solo, dueU, balet, staro rusko ?bnjarsko“ kolo Horovod, pot-pouri iz ukrajinskih narodnih operet. Arne-rikanski sketch duet itd. Vsakih 5 dni popolnoma nov spored. --- VSTOP	PROST.
Se priporoča MIRKO TRATNIK.
Razmnoževalni papir (pijoči).
THE REX CO., Ljubljana.
PRODA Si
Ikrat oblečen OrJunaški K KO J
proti takojšnjemu plačilu
Din 600'-«.
Interesenti naj se xglase v upravi lista.
„ITO“
rob na zobeh.
zobna pasta sigurno odstranjuje zeleni
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJACEi
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelmkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah. v NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
"gM LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
PROCES
proti povzročiteljem Trboveljskih dogodkov pred celjskim okrožnim sodfššem v Celju dne 25. do 27. novembra 1924.
Pred celjskim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti komunistom, ki so dne 1. junija t. 1. povzročili znane Trboveljske dogodke. Razprava se je pričela dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne. Senatu je predsedoval dr. Levičnik, votan-tt pa so bili: nadsv. Bračič, svetnik Stepančič in okrajni sodnik dr. Ko-šan. Obtožnica obsega 40 strani in jo zastopa drž. pravdnik dr. Rus. Zagovornika sta dr. Tuma in dr. Ogrizkov, koncipijent dr. Hodžar.
Čitanje obtožnice je trajalo do 10.45, na kar je bila razprava prekinjena za pet minut.
Senatni predsednik predloži naj-preje situacijsko poročilo iz Trbovelj ter obrazloži priložene slike: hiše Kukenberg, Povše, Rudarski dom, dalje sliko kraja umora Fakina, sliko prelaza in kapelice ter sliko mostička, preko katerega so bežali po večini komunisti, ter sliko vile Wertheimer.
Po pregledu situacijskega poročila in priloženih slik prične dr. Levičnik zasliševati posamezne obtožence samo v splošnem ter pripomni, da se bo o detajlih razpravljajo kasneje.
Franc Kokalj, 27 let star, rudar, Zagorje-Toplice:
»Ali ste kriv napada?« »Se ne čutim krivega.«
»Kje ste organiziran?« »2e od meseca februarja t. 1. nisem nikjer organiziran.«
»Zakaj ste se udeležili potem shoda.« »Udeleževal sem se sploh vseh shodov katerekoli stranke.«
»A tako, ali ste bili dne 25. maja 1924 v Zagorju na shodu?« »Nisem bil 25. maja 1924 v Zagorju na shodu temveč neko sredo ter priznam, da je bil to le članski setanek.
Članski sestanek je bil sklican od NDSJ (Neodvisne Delav. stranke Jugoslavije). Tega sestanka se je udeležil tudi sodrug Zorga iz Ljubljane. Pripomnim, da to ni bil shod temveč le članski sestanek, ter sem prišel na istega šele h koncu. Udeležil sem se sestanka le slučajno, ko sem prišel mimo, ker sem mislil, da je notri telovadba.«
»Kedaj se je vršil sestanek preje, predno ste bili v Litiji ali kasneje?« »Sestanek je bil preje.«
»Po kaj ste šli v Litijo?« »Sem šel za pričo k neki razpravi. »Tam ste govorili z nekim Groznikom? Bil sem na stranišču in slišal Groznika, ki se je razgovarjal z nekom »Kaj delaš tukaj, če moreš, pridi v nedeljo v Zagorje, kjer bomo razvili soc. prapor na to sem se odstranil iz stranišča.«
»1. junija 1924. ste bili v Trbovljah?« »Da, šel sem zjutraj med pol 8. in 8. uro iz Zagorja po bližnjici preko hriba v Trbovlje. Preko hriba sem šel v Trbovlje, da bi dobil tam kako delo na železnici, ker se tam bolje plačuje, rad bi poiskal vsled tega tudi Gorjanca.«
»Torej ste šli zato v Trbovlje, da dobite delo? Kako ste prišli v Trbovlje?« »Najpreje sem šel na Vode pri Rudniškem konzumu. Tam sem gledal da bi dobil Gorjanca, a ga nisem našel, oziroma bi rad zvedel za njegov naslov, ker ga ne vem. Na cesti sem videl precej ljudi, pozneje ko sem čital rudeči letak, sem zvedel da gredo ti ljudje na shod. Tudi jaz sem šel tja, da bi dobil Gorjanca. Shod se je že vršil. Gorjanca nisem dobil. Vprašal sem kje je on doma, pa mi niso vedeli povedati.«
»Koga ste vprašali, kje je Gorjanc doma?« »Se ne spominjam več. Na shodu sem ostal še kake pol ure. Ko pa Gorjanca le ni bilo, sem šel zopet na cesto proti gostilni Vol-kar. Povorke še ni bilo. Potem sem
šel pred kino od tam pa zopet nazaj proti Volkarju, da bi videl Orju-naše. Šel sem po bližnjici za vrtom, h krojaču, ki ga tudi nisem dobil. Pri gostilni Voikar sem zaslišal klice »Že pridejo«. Jaz sem počakal, da bi jih videl. Ko je povorka odkorakala mimo mene proti Vodam sem naenkrat zaslišal velik hrup, nato en strel, kasneje še par, nato pa se je pričelo splošno streljanje. Godba in ženske so bežali. Tudi jaz sem šel po bližnjici nazaj domov v Zagorje.«
»Kdo je bil z vami?« »Nihče, bil sem sam.«
»Zakaj niste čakali,« da bi dobili Gorjanca, delo in krojača?« »Bi ostal če bi ne bilo streljanja.«
»Ali ste vedeli, kaj je bilo to za eno streljanje?« »Ne, nisem vedel, pa ko sem videl, da vse beži, sem bežal tudi jaz.«
»Kaj se je govorilo na shodu in koliko časa ste bili tam?« »Kakih 20 minut, govorilo se je samo o občinskih volitvah.«
»Kdo je govoril?« »Jaz se nisem zanimal za govornika.«
»Ali je bilo več govornikov? Kdo je bil prvi govornik?« »Ga ne poznam.«
»Kdo je bil drugi govornik?« »Erjavec, njega poznam, ker sem bil že večkrat z njim skupaj.«
»Priče pravijo, da ste se precej eksponirali pri društvih? Ali ste za shod vedeli?« »Nisem vedel, videl sem samo plakat nalepljen na drogu.«
»Kakšne barve je bil?« »Rdeče.«
»Kaj je bilo na njem napsano?« »Da je shod.«
»Kdaj ste šli iz Zagorja?« »Ob 8. uri.« »V Trbovlje se pride v eni uri.«
»Ker ste šli na shod ste morali hitro hoditi?« »Nisem bil namenjen na shod.«
»Kam ste šli od shoda?« »Ne vem.«
»Preje ste rekli, da ste šli do Volkarja?« »Da, do tja sem šel.«
»Ali vas ni zanimalo kaj je govoril Erjavec na shodu?« »Me ni zanimalo. Ker nisem član društva me nič ne zanima.« »Dobro.«
Franc Lipovšek, 21 let star, steklar,
Zagorje-Toplice.
»Sem član Zveze neodvisne delavske mladine Jugoslavije in član »Vesne«. Pri zvezi sem član od 18. maja 1924. v Zagorju.«
»Zakaj ste pristopili tako kasno?« »Ko so prčeli naši listi delati za njo reklamo.«
»Dne 25. maja 1924. ste nastopili kot govornik na shodu?« »V Zagorju sem videl rudeč letak in sem šel tja.«
»Kdo je govoril?« »Meni je dal besedo Albin Erjavec.«
•»Ali ste imeli namen udeležiti sc tega shoda?« »Da, imel sem namen udeležiti se istega.«
»Pri preiskavi ste drugače izjavili? Rekli ste, da ste šli 25. na sestanek? Rekli ste, da ste šli na sestanek samo zato, ker Vas zanima in da se kaj naučite. Ali ni tako?« »Da.«
»Ali ste videli, ko ste šli na shod, kakšen je program? »Ne.«
»Tako, ali ste šli kar na slepo?« »Bi šel na shod, tudi če bi me ne zanimalo, ker imam čas.«
»Kaj ste govorili na shodu?« »O volitvah.«
»No, to boste pozneje povedali. Kdo je vse govoril na tem shodu?« »Franc Klopčič, Kozar, Sluga in dve ženski.«
»Kaj so govorili?« »Ne vem.« »Kako greste na shod in ne veste kaj se je govorilo? Ali se niste zanimali?« »Sem že pozabil. Je od tega že šest mesecev. Imam slab
spomin, ker sem imel 8 mesecev angino, ko sem bil star 7 let.«
»Kakšne smernice ima društvo pri katerem ste včlanjeni?« »Društvo je za 8 urni delavnik, ščiti delavstvo.«
»Ali je društvo politično?« »Je, a jaz se ne udejstvujem. Društvo se bojuje tudi proti izkoriščanju mladine.«
»Kdo sme biti član tega društva?« »Od 16.—23. leta.«
»Kje ste pa potem član, ko ste enkrat stari 23 let?« »Pri NDSJ.«
»Kdo vse je tam organiziran?« »Delavstvo od 23. leta naprej.«
»Ali ste bili odbornik tega društva?« »Ne morem biti odbornik, ker nisem član, ker nisem še star 23 let.«
»Od kedaj ste član »Vesne?« »Od srede leta 1923.«
»Kakšen program ima Vesna?« »Kulturen.«
»Kdo je predsednik?« »Mirko Weinberger, Flisek je načelnik telovadnega odseka. Odborniki: Hu-domal, Sitar Jože, za druge se rte spominjam.«
»Ali ste bili 1. junija v Trbovljah?« »Da.«
»Po kaj in kje ste in kedaj ste šli v Trbovlje?« »Šel sem po bližnjici čez hrib okoli 7. do pol 8. ure, iskat sem šel iskaznice in kake tiskovine za društvo.«
»Preje ste rekli, da ste pristopili 18. maja, odbornik niste, zakaj ste šli po tiskovine, ko je to stvar odbornikov? Zakaj ste torej šli?«
»Šel sem malo na sprehod.«
»Kje ste zvedeli za shod?« »Iz časopisja. Letak sem videl šele na železniški postaji.«
»Vi ste šli v Trbovlje, da greste na shod in da dobite izkaznice. Kdo bi vam moral dati te izkaznice?« »Mislil sem, da jih dobim od Erjavca.«
»Kdaj ste videli povorko Orju-ne?« »Po deveti uri, sem šel za njo. Pri Pravdiču sem čul strele in nato sem tekel po bližnjici v Zagorje.«
»Zakaj ste bežali, ali niste bili radovedni? »Sem se ustrašil.«
»Ali ste dobili, oziroma zakaj niste dobili od odbornikov programa in Izkaznic?« »Ker jih niso imeli.«
»Zakaj jih niste zahtevali?« »Ne
vem.«
»Ali ste vedeli, kdo in zakaj se strelja?« »Nisem vedel in nisem tudi nobenega vprašal.«
»Zakaj ste šli v Trbovlje?« »Da bi dobil vabila za program.«
»Ali Vas je shod zanimal?« »Da.«
»Zakaj ste pri prvem zaslišanju tajili, da ste bili v Trbovljah?« £
»Saj nisem tajil.«
»Da. tajili ste, prvič ste rekli, da niste bili v Trbovljah, zakaj ste ta-
ko rekli?« »Ker sem se bal, da bom airetiran.«
»Zakaj ste se bali. da boste aretirani, če niste ničesar storili?« ,
»Ne vem.« »Dobro.«
Karl Hudoma!. ključavničar. Za-
gorje-Topllce. star 19 let:
»Sem včlanjen pri Zvezi neza-visne delavske mladine Jugoslavije.«
»Kaj ste po poklicu?« »Sem v kovačnici.«
»Zakaj ste član Z. n. d. m. J.« »Ker ona ščiti mlado delavstvo, zato sem se odločil, da pristopim.«
»Ali ste bili 1. junija v Trbovljah?« »Da.«
»Zakaj ste šli v Trbovlje?« »Da bi kupil blago za obleko.«
»Ali se v Zagorju ne dobi blaga?« »Sem vedno kupoval blago v Trbovljah pri trgovcu Janko Po-čeku.«
»Ali ste blago nujno rabili?« »Sem dobil ravno nekaj več denarja, pa sem ga hotel kupiti in ker imam ob delavnikih malo časa.«
»Ali ste šli samo radi blaga v Trbovlje?« »Da, samo zaradi blaga.«
»Kdaj ste šli od dom£?« »Tako nekako ob V28. uri zjutraj.«
»Kedaj ste prišli v Trbovlje?« »Tako nekako 5 minut je manjkalo do 9. ure.«
»Kje ste prišli v Trbovlje?« »Po glavni cesti, mimo gostilne Sušnik. Vprašal sem v treh trgovinah za blago, pa ga nisem dobil«
»Kje je Počekova trgovina?« »Daleč proč od Delavskega doma.«
»Ali ste dobili blago?« »Ne. hotel sem iti k Počeku. pa sem videl ljudi, vprašam kaj bo, pa so mi rekli, da bo shod.«
»Vi ste prišli 5 minut pred 9. uro v Trbovlje. Koliko časa ste bili po trgovinah?« »Malo časa. Ko so mi povedali, da je shod, sem šel ž njimi. Govorili so ravno o občinskih volitvah. Me ni zanimalo, ker sem iz Zagorja.«
»Kam ste šli po shodu?« »Dalje nazaj do Pravdiča, kjer sem čul. da prihaja Orjuna. Počakal sem, da jih vidim. Kmalu sem čul streljanje. Vprašal sem ljudi, kaj je tam in so mi rekli, da se tepejo, ostal sem v gostilni, kjer sem dobil Mirko Weibergerja, ki me je prosil, naj ga peljem v Zagorje k zdravniku, ker je ranjen.«
Ko ste šli s shoda! ste kričali: »Doli z Orjuno!« Ali je res?« »Ne.«
Preje ste to orožniku priznali.« »NI res, nisem ničesar priznal.« »Dobro.«
Josip Marn. 22 let star. Zagorje-Topllce. član Zveze delavske mladine Jugoslavije
NIBELUNGI!!
Din 1*— na vsak korak
prihranile, zato ne tožite, da Vam je predaleč in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Schwab, Ljubljana.
msmmsBBm
OB OB
OB
L E K B
NA ROKE MESTNI TRG B
ERNATOVIC
H
Amerikanska strojna olja cilindferska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za niilarne 8. t. d.
»Priznali ste, da ste pristaš N. D. S. J. Ali je res?« »Da. res je.«
»Vi ste iz Zagorja?« »Da.«
»Kaj je bilo tam 25. in 26. maja 1924?« »Bil je pogreb nekega člana. Nekaj nas je bilo v krojih nekaj pa v civilu pri pogrebu. Sestali smo se pri domu. Sem tudi član Vesne.«
»Vi ste ob službo, od česa živite?« »Sem doma.«
»Kako ste prišli 1. junija 1924 v Trbovlje, ko ste prišli ob službo in vam gre tako slabo?« »Šel sem peš na shod.
»Kje ste šli?« »Po bližnjici.«
»Kdaj ste šli iz Zagorja?« »Okoli 7.—8. ure zjutraj in sem prišel tja takoj, ko se je pričel shod.«
»Od kod veste, da se vrši 1. junija 1924 v Trbovljah shod?« »Iz časopisov.«
»Kdo je govoril na shodu?« »Klinc.« »Kaj ie govoril?« »O občinskih volitvah.«
»Kdo je govoril za njim?« »Ne vem. mislim, da Erjavec.«
»Ali ste bili do konca na shodu?« »Ne, sem bil žejen in sem šel pit limonado v Povšetovo gostilno.«
»Ali je prišel tja tudi Vladimir Klinc?« »Mogoče, ne vem.«
»Kje ste bili, ko je prišla povorka Orjune?« »Šel sem k vratom in gledal.«
»Kaj je bilo sedaj?« »Orjuni so prišli. Ko so prišli so se čuli klici: Pfuj Orjuna, Doli Orjuna, Abzug, nato so se slišali streli.«
»Od katere strani je padel strel?« »Ne vem.«
»Ali je prišla godba takoj mimo?« »Da.«
»Vi ste bili pri Povšetu, kje ste videli prapore?« »Par korakov od mene, kakor je do vas gospod sodnik.«
»Koliko korakov so bili prapori oddaljeni od vas. p redno ste slišali strele, ko ste gledali pri vratih?« »Kakih dvanajst korakov.«
»Kaj se je zgodilo s prapori?« »Ne vem, ljudje so me zrinili v hišo. Tam sem videl tudi Mirko Wein-bergerja.«
Predsedn. Mirko Weinbergerju: »Kako, da ste bili najprej pri Povšetu in potem pri Pravdiču?« »Bil sem ranjen in ne vem kako sem prišel tja.«
Engelbert Welnberger. 31 let star, steklar. Zagorie-Toplice:
»Sem član NDSJ, Strokovne organizacije in Vesne, pevski odsek.«
»Ali ste bili 25. maja v Zagorju?« »Da, bil sem pri pogrebu. Po pogrebu sem šel z ženo in otrokom domov, preje pa sem šel še naročit sodček piva za godce, ki so igrali pri pogrebu.«
»Pri prvem zaslišanju ste rekli, da ste bili član komunistične stranke do njenega razpusta, ali je res? Zakaj ste sedaj pri NDSJ?« »Ker je njen program najbližji stranki, po mojih načelih.«
»Po kaj ste šli 1. junija v Trbovlje?« »V lekarno po sladkorčke za bolnega otroka, ki je imel gliste.« »Kje ste šli v Trbovlje?« »Cez hrib po bližnjici. Po poti sem srečal Vebra, ki je šel nabirat gobe.«
»Po kaj ste šli v lekarno?« »Po bonbončke za gliste.« »Zakaj niste kupili istih v Zagorju?« »Ker ni tam lekarne.«
»Koliko je bila ura, ko ste prišli v Trbovlje?« »Ne vem.«
»Ali ste šli takoj kupit cukrčke?« »Ne. po poti sem srečal Friška, ki je bil žejen in sva šla gor po cesti.«
»V katero smer sta šla?« »Proti lekarni.«
»Ali sta šla takoj v lekarno?« »Ne. Frišek mi je rekel, da je žejen, pa sem šel ž njim v gostilno.«
»V katero gostilno sta šla?« »Mimo kina v Počivavškovo gostilno.«
»Tako, šli ste v Počivavškovo gostilno, torej mimo lekarne, ali ste šli notri in kupili cukrčke?« »Ne, ker je bil Frišek žejen, sem šel takoj ž njim v gostilno.«
»Torej ste šli mimo lekarne in niste kupili cukrčkov za gliste, zaradi katerih ste prišli tako daleč iz Zagorja in še peš po vrhu. In kaj je bilo potem?« »Ostala sva v gostilni, kjer je igrala godba.«
»Tako vi ste na otroka, na gliste in na cukrčke popolnoma pozabili? Kaj je bilo potem?« »Ljudje so prišli in rekli, da gre Orjuna. Jaz sem šel na prag in sem slišal dva strela in videl kako je bežala godba. Gostilničar ie potem zaprl vrata.«
»Na shodu niste bili?« »Ne.«
»Ali niste videli ljudi, ki so šli na shod?« »Ne, ker se je shod med tem že vršil, ko sem jaz prišel v Trbovlje.«
»Kedaj ste potem kupili cukrčke?« »Sem bil tako razburjen, da sem na iste pozabil in sem šel domov brez njih.«
»Kje ste šli domov?« »Od zadaj, proti delavskim kolonijam. Pri ko^ lonijah sem izvedel, da mi je brat ranjen. Tja je prišel tudi Jože Sitar, kateri je bil istotako ranjen.«
»1. maja je bil tudi shod v Zagorju, kaj je bilo tam? Ali ste bili tudi vi tam?« »Da.« »Kdo je govo* ril? Ali je bil tam tudi Žorga?« »Da.« »Tam se je udrihalo po Or-< juni. kaj ne?« »Ne vem.«
»Kaj je s peteroogljato zvezdo? Kakšen znak je to? Kaj pomenijo črke na njenem robu; p v d z s«? »To pomeni Proletarci vseh dežel združite se.«
»Kdo vam je dal te znake?« »Ne vem.« »Kako da ne veste od kje ste jih dobili, no to bomo že pozneje izvedeli. Dobro.«
Josip Sitar. 19 let star. steklar, Za* gorje-Toplice:
»Sem član Vesne od leta 1922. dalje, podnačelnik telovadnega odseka in član pri strokovni organizaciji.«
»Ali ste člain ZDMJ?« »Ne.«
»Dne 26. maja ste bili na sestanku?« »Da. Bil sem na enem se-> Stanku, a ne vem kedaj.«
»Ali ni bilo takrat, ko je bil pogreb?« »Ne vem.«
»Kdo je govoril?« »Žorga je go-< voril o političnih strankah.«
»Koliko jih je bilo na shodu?« »Okoli 60.«
»Kdo je nastopil še kot govornik?« »Jože Marn je nekaj govoril.«
(Dalje prihodnjič.) j
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije * obraza vsake gospodinje, ko vidi sneJno-belo perilo.
'L lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
milo GAZELA
katerega se dobi v vsaki trgovini!
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko.
HHHSHHHim
|MERAKL|
I
barve, mastila, lake, kit, klel, emalte, te-pite in zaiamteno
Saj—a————.........
tisti firnei
I
Ul
m
naiboljšs vrste studi tovarna
n
0LEUM“
družba * o. z.
LJUBLJANA
miFOH Sl tV. 910*
I”"	tovarna
MedioZankl I
i
d. % O. SE.
Maribor Ljubljana Ksvisad
podružnic*.	centrala.	skladiSte.
Tovarne:
LJUBI J ANA-MED VODE
ZINI 2H
V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angle&ki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
m m n ram i u
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11.
OHBM
se dobi
v vseli špecerijskih prodajalnah
je najmodernejše urejena In Izvršuje vsa t lekarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstveno knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovno Sole ln srednje šole. Risanko, dnevniki ln beležnice.
Inserirajte v ORJUNI!
fLOGRAD
Stenska pita Id indoslriisha d. 1
Tel. Inler. 180«	Tel.	Inter.	180.
Tehnična pitama DUM, Spodnja Šiška.
Frankopanska ulica 151.
1
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijsko zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25let-nih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, _silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: „vse vrste tehuičnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
K
Lastnik inž. Marko Kranjec.
(Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.