St. 6. V Gorici, 6. januvarja 1891 »lata" iaaaja vaek petsk in vel »• poiti pr«j#ai»B» At> v fiorici na ilrai poliljana; V»* let© . ... f. 4. Pol lata......,2. Cettrt leu . ... . „ 1 Pri osnanilifc in tak« tudi pri ,,pv tttnicak*' «e pladujt *» naradpo tristop t» TWtp: i fcr. e> m tifekit 1 Vrat 7 „ „ n „ 2 „ * „ » » .. 3 „ Zaveje irfca po proator-'j. SOČA Pomeem* ^j^T^MiVajo^ » kr. v totokamlwwTiMrJl^fctt'/trfcos i» v Nanaki aliej,. r Dopisi naj;««:polil>j(» TfeiiJltrto n*ro«jiin»;pa upr*Tnil*ji* „$**&; "¦L, largatuki tiakaroi t OoriaL Rofcopisi se nt naCaLe; ftpin^* «o blagovolja© fraqkajaja,- P»J*>°fW in drugim uepremoinija arnarofcp&ty sDiia, ako «e og)«e pri b^iroilwu MvMtetoi volitve. Skoraj dve voHIni dobt vtali so slovenski driavnozborski poslanci ? taki parlamentarni zvezi, da so nekako odlocevali pri privoljenju v si In a bremena driavljanov za uravnanje drzavnih fiuanc in utrjeoje drzavne mofci in vamsti. Od njihovega pozrtvovanja bilo je pridakovati tudi zi ds& narod pntnernili koristi. Neugodne oko-liSeme so pa zakriviie, da vspehi drzavnih nasih poslancev niso priwerni ujihovemu trudu in irtvam, Nas fie vedno navdaja prepriianje, da ae ram izpolnijo obljube prcstolnih govorov iz let 1879 in 1885. Ce se pa polozaj spremeni, bo dolznost nasih poslancev, da se brez ozira vprejo nakanam nasih politicmh uasprotnikov in da se mofrii in z jekleno voljo postavijo v bran, da se nam ne odtegnejo s trudom doseiene skromne pridobitve. Vkljub temu, da so nam v ustavi zagotov-ljene dragocene pravice, vkljub temu, da ze take dolgo zahtevamo vreso'Lenje teh pi a vie ustav-nim potom, nam veudar nasa narodna irnlivi-duvalnost se ni zavarovana. Sklcpi na shodu slo-venskik poslancev dne 2. oktobra 1890 v Ljub-Ijani so na§ skupni program za bliznjo bodoc-nost. Vsied teh sklepovzahtevamo Slovene! ne-prik*raj§ano jednakopravnost sloven skega jezikav uradih vsake v r 8t e; mi zahtevamo slovenska sred-n j a in o b r t n a u 5 i 1 i s ft a; mi zahtevamo lj udsko Solo zizkljufinc maternim jezikom na verski podlagi in zahtevamo r ta namen take vravnave, katere te o-mogofcijo in zagotovijo; zahtevamo pa tudi od-stranjenje vsakili tern smotrom nas* LISTEK. O ruakih potmh listih. Z&dnjikrat seta posne! po zanimivi knjigi: „P o-ljtko-ruskc driavno-eerkveno pravo", kako *troge no ruake postave gledi „potnrga Ii«ta* ; l« to jesedobro, pravi pisatelj v vfodu. da jih uradniki in radarji po vsem in povaod ne fzvriujujo. Pisatolj nttmred piia: ,Po»tava io teorija po edni,— Uvrsitov posta ve in prftksa po drugt strani sti pod tunko vlado dve reLt, ki sti edna od drage popolnoma neo-lvisni. Radar all kfttarikotf sastopnik redaratva ima »iccr pra-vio, kadarkoU roo t glavo pade, vaakega praJati po poverila^m li»tu ; ce katerega laaaCi redar brez lista, potcTQ gorje rerfiu, ker redar sme & njim skoraj *»e poietv tako.: da priprevi maraikaterega do obupa. Pa je treba tudi zoati prav obSevati z ruskimi u-tatlniki, in 6lotek i njimi ne sme biti nepreviden. tz t% tik gospod ne zaH, potem se on kac ne peoluii avoje pravice. Ce se kdo ruskemu re-darja prikupi. -« kar sicer ni teiko doseSi, — potem sme deiati io pocsti, kar ee mu ljubi; tudi v hiie amevloniti ia krasti, ne, da bi te diu trebalo kwaa batU. protujo^ih, bodisi dr2avnih, bodi-si privatnih, vravnav. To pravice nam izhojajo iz filena 19 temeljnili zakonov; te wise pravice iuvati z \so skrbnostjo in z vsemi sredstvi bo dolznost slovenskih poslancev. Edna najvaznejgfh pravic, katero ima av-strijski drzavljau in davkopIaCcvalcc, je, da voli svoje zastopnike v drzavmi zbor, kjer so dolo-cujejo davki, pa tudi narodue zadeve. Odvisno ' je tcroj od volilcev, da nam nuSi slovenski poslanci , izvojojejo pogoje naSemu narodnemu ob* I stanku. Zato je ncizm^rno velike va^nosti, kake moie da izberejo volitel za dr^avnozborsko po- ' ilance. Iz nasega Stali^a priporofiujemo sloven* skim volilcem na GoriSkem, da paeljivo bercjo, kar nSlovenecu pile o lastnostih, katere so po* trebne pravemu narodnemu zagtopniku. Nns narod je katoliSk, zato tudi njegovi zistopniki morajo biti kfttolilki moZfe, ir to ' nc le po imenu, temved tudi po ivo-j c in m i § I j je n j i. Biti morajo voozjS, ki se na merodajnem mestu ne bodo srumovuli priznati pravega katoliikcga railljenja. Na to ntorate po-sebiio letoB gledati, kajti solsko vpraianje So vedno 6aka vgodnc rcSitve. §e vedno veljajo §olski zakoni, katere je bila sklenila zidovsko-liberalna ve6ina. Izvoljeni pa morajo biti tudi odlo5ni na-rodnjaki in ne kaki veternjakt, ki obra^ajo pla§( po vetru, ki se danes bahajo se svojo od-lofinostjo, jutri pa zopct laskajo narodnim nas-protnikom. Izvoiiti pa morate mo24, katori bodo i resno hoteli kaj dosed" za narod, ne pa nioz, ki bi samo vlado napadali v zbornici in z le-pimi govori sku§ali §i pridobiti popultrnost. ?e-deti morate, da govori v pariamentu dalefi ne- Kot ,vlacugaru ali j,vagabund« velja po ruskib poatavab oe aamo tisti, ki jo brer potnega alt pove-rilnega lista, ampak tudi tisti, ki se nikjer ni vpisan t ljudakih kojigab. Ce je pa kdo kje vpisan in «5e ga potem tudi zaaaCijo tunsj domavie obCine brez lista, se mu vsaj ni bati, da ga odzen^jo t Sibirijo vproguanstvo, ampak obCinski pred?tojnik ga danajpre* zvezat: in zapreti; v zaporu. ga sme imeti, dokler ho6e, potem Se le ga odda Saadarmom, da ga zveza-nega odienejo v domafio obLino. Iz rejien^ga je tedaj razvidno, kako va2oo v logo iraa na Ruskem 9potni list". i Potni list se sme, kakor je, smatrati kakor ne-ko privoljenje, da sme kdo potovati. In vender to za Rusko nc velja. Toliko redaratvo, kakor tudi vsak ruaki prebivalec ve, da r^9 vsak potovati, ka-mor mu ljubo in da za to ne potrebuje nikakega posebaega dovoljenja. Potni list mora vsak le zato imeti, da ae, ce prestopi meje tvoje doma5e obSine ali doma^ga okrtja, Iabko iskaze kot ruski obcan in podanik in da vziva ruske drzavljanske pravice; da ga tedaj ne sme nikdo imeti za „v]acug*rja*. Potni list navadno velja za edno leto, da ni treba vsakokrat nadlegovaii redaritva, Ce hoco kdo kam odpotovaii. Kot neko nadomestilo za potne liste imajo na Ruskem Se tako zvane -o d p u a t n e 118 10". Tak dokument dobe od avojih prndstojoikov u-radniki in sploh take oaebe, ki sluibujejo vk&i PWWtT- majo tolikoga pomena, nego ga jim, mnogf pjrf. pisujejo- Nuvadno se vse ze poprej, dogovor.i V klubih in tudi najboJjSi govor potei nikogai'ne prepri^a. Da pa mi Slovene! kaj doaeiemo, njoramo,. si pridobiti zaveznikov, kajti naiih zastopnlkov je premalo, da bi raogli k» j doaeoi brez_ dragih strank, zato pa moramo v driavni zbor odposlati take moze*, ki bodo mogli pridobiM zaveznikov, in sice,r takih, ki bodo nam botoli, pa tudi mogli kaj pomngati. Zaveznikov si Slovenoi moramo ukati le mej desnifiarji, iien^ki llberald bi gotovo nikdar tie podpirali nasih tczenj. Da pa bodemp fiogU pridobiti zaveznikov na desnici, morajo nail poslanci biti tistega raiSljenja, kakor vefeina dei* nice. Biti m »rojo komarvatlvci ? vtakttt pn> glcdti. Ako bi mi Sloventl v dreavui zbor od-poilali liberalce, bi ti gotovo mej koiietvjl-tivnimi elemeuti na desnici ne naSli ppfrebt)tK zaveznikov. Godilo bi se jlra kakor Mlado^a-horn, ki pri nemikih konservativolh in pri Po-Ijakih zastonj raoledujejo /a *vezo. Pri nas so nekaternikl jako nlvduSent za zvezo z Mlado6ehi, kateri se odlikuj^jo se svojo odlo(5nostjo proti vladi in Nemcem. Mt radi priznavamo, da so Mladocehl jako agflna stran« ka. Dosedanje njih delovanje je pa bilo veudar* le razruiilno, pridobili za Oehe pa doseflaj fie niso nlCi-sar. Vseufiili^e, uvedenje jedhakoprav-nosti pri nradih itd.} — vbc to so pridobitve Starocehov. Mladocefai so jedino spravo razdrli, katera zasloga je pc Se vsekako dvomljire vrednosti. Ako vse dobro prevdarimo, moramo priti do preverjenja, da MladoSebi niti reSna stranka niso ne. Postavili so se pri vaaki pri-liki na tako staliSCe, da je vsak pameten in > razsoden clovek moral vedeti, da tie bodo ni-5esar dosegli in da tudi dosett ne morejo. CeS- javai tluZbi. Edor ima tako legitimaoijo all odpoatai list, mu ni treba svoje sluibe opravljati, in ame po svojt volji, kamor mu ljubo, od,potovati ali pa tudi duma 3as avojega odpuata porabiti sa avojt pelvatnc zadeve. Tak uradnik ne potrebuje oa poti difuzega potnega list, ker ma zadoituje ta dokument, Neko drago nadomestilo za potoiliat sp, kakor it omenjeno, tako zvane Bpoverilne bukvipe". Vaak prebivalec, ki je dosegel 14. leto, more take bpkvicc imeti. Vsak prejrae te bnkvice od redaratTeoega. u-rada onega okraja, kjer ima svoje staloo bivaj^Ce in kjer je v ljudskem imeaiko; ypiaan. Te bokvioe bi prav aa prav amele pravi potni iiat naoSuneatiti le. v domadi obCini in domaCem okraju, pa radarji vda-aih pogledajo tudi »fkosi prati?, in tako- se anje brez potnega lista iu samo a temi bukviaami potovati po celi domadi proviociji. Naj omenimo ae tako zvan9 »YPl^jf gotn i s t eM, ki so tudi na Ruskem v rabi. Bus> jife iM uje ,y o IC j i p a a p o 11\ , Ruaka viad^^ iaplji^a namrefi v&akama v Sibirijo progpaaemu pohtiSdaraji « zlodincu majhno avoto donarja, da se preiiri. . veajk tak prognan polittdea slodweo bi potem moral biti vedco pod policijskim padzoratvom. Eir bi •! pa vlada rada prihranila ono avoto, donarja, zato tudi vaCkrat vatavi to polioijsko nkdtoratvo cez xlofiihda, prepusti ga njegovi uiodi, da uaj ai a delom avojih rok prisluft ^sakdanji kruh; zato pa tudi ame bi* vati, kjer bof.e, samo ne sme prestopiti saej raoa- ko driavno pravo vaprejeli So 2a glavno toSko svojega programa. Kaj so pa storili, da bi 6eS-ko driavno pravo tudi dosegli ? Ako no poSte-Tamo govorov v deielnem zboru, prav nicesa. Ce so boteli izvesti tako aalogo, morali bi si poiskati pravih zaveznikov. Namesto tega so se pa sprli z zgodovinskiro veleposestvom, katero bi jim bilo pa najvec" koristilo v tej stvari. Da, s* avojimi govori v dezeinem zborn, ki se niso prav odlikovali z avstrijskim patrijotizmora, zamerili so se na viaokih meatih na Dunaji, ker bodo imeli govoriti vaino besedo pri vresni-cenji 2eSkega prat*. S tako stranko se mi Slovenci pa5 zave-zati lie moremo. Odbili bi s ten od sebe vse droge xaveznike in bili bi z Mlado&hi vred osaraljeni. NaJ volitve za Mladocehe §e tako ngedno izpadcjo, veodar je neniegoce, da bi v zrezi §1 Slovenci in se kako drngo vecjo frak-cijo imeli veiino. V zbornici pa odloinjejo le vecke, manjSina je le redko kdaj v tako Tgodoem polozaji, da se ni-njo dosti ozirajo. Jasno je torej, da ze na§ narodni interes za-hteva, da na Dnnaj odpoiljemo le odlotao kato-li§ke in narodne moie in se ne smemo dati preslepiti z nobenini liberalnimi frazami. Dopisi V 6f rifii, 3. februverja. — Danes je pri na* prar •pomladansko vretne in bolniki, ki se tu pa torn vi-dijo po naiih lepib Setaliifth. imajo v svojem iatost-nera atanu vidao nekaj olajiave. Tako tern vfceraj boloe^a ptnjca. ki je na solium sedel, aliial zadovolj-bo drogemu gospodu reel: „Tm Paradieie kann es nicbt aondner tain". (V raji ne more lepie biti). To je pa tudi opraviceno povelicanje naSega kraja, ker danet je res prav lepo pri nas. Gotovo, da t fcbru-varjo je vse mogoie, tud» sneg, in nai farlai: prav pravi: .Februaru; piess di dut" (fobrovarfok je ie najhnjii). Sicer je svecmca ze prinesla ogenj ˇ zem-Ijo, in naii Goricani ter priS'i k nam ptojci bo bojo ze ie zadosti na Bo!ncn ogrevali. Ko to piiem se mi cehot6 vsUjnfe misel, da bi za Gorico le prrv bilo, Je bi ne bilo prevefc loceoa od deanega brega Socmega, ker edini most, 2ez ka-terega bodimo Goricani na ono stran. nam ne more nikakor zadostovati. Prebod z barkc pod zeleznifoim mostom, kateri zadnji slozt le zeloznicnim vlakom in je le po dobroti obcinstvu dovoljen, ne zadostnje in je s marsiktero nadlego zedinjen; prebod v StraSi-eab je sicer po privatnem moato mogoc, pa se more vaaki das odpovedati, in obcinstvu ne zadostnje: jaz toraj menim, da bo treba enkrat na to misfiti, da farlanaba stran naie dezele dobi „pri barkia svoj most, da ne bojo morali Ijtzdje, ki pridejo \z Furla-nije in tiate slorenake obtine, kterim atari most ni prirocen, delati takih ovinkov, da pridejo v Gorico, kakor zdaj. Sieer pa tndi z imenoTaaim mostom ne bi bilo vatrezeno vsem potrebam; tndi med Solka-nom in Sent Mavrom je potreban most in bi bil jako koTske in petrograike provincije, kakor ma je tndi zabranjen Tstop v zahodne OitoTanske) in provincije nekdanjega poljskega kraljestva. To olajSanje ni sieer popolna amneatija, ali Tender je neko pomilo§-eenje. Tako pomiloS2enemn zlo5inen izda policijski ntad a pri da lo, vsled katerega Be amo bolj prosto gibati. In to spriealo se imennje „volLji potni liat* (volSji pasport). To ime pride menda od tod* ker take osebe nekdaj niso smele dalje 6aaa na ednem in fstem kraja prebivati, ker so jib ali re-darji diugam pregnali ali pa so jib ljudjc earn! \z kraja zalovili. Redarji so jih <5«z nekoliko Sasa morali po poatavi ixgnati, Ijadstvo pa jih je zapodilo, da bi so o njem ne aumilo, kakor da daja potnho politionim zlo&ncem Zato (¦¦: je dal ?aak, ki je imel Uk sTolcji potni list", primerjati pravema volka, katerega tudi ne ftrpijo, kjer ljudje prebivajo. Pravijo, da je Se zdaj nekaj takih politidnih zlotincev z nvol-cjim potnim listom", ki smejo le nekoliko ease na ednem in iatem krajn bitati, in ko doloceni cas po-teCe, morajo spet prijeti za potno torbo in palico, in odpotovat;; pa, spet le za nekaj Casa, rdrusi kraj. BeTezi so podobni „vecnenm Jndu", ker ne csjdejo nikjer stalnega mtra in pakoja. I. I. (Dalje prih.) I koristen in tndi potrebovai!. ker le sedaoji Socini I prehodi zebranjiijejo, da bi Brici porabljali mnogo kraj&o pot. ki jib veie a hrib't in ae sreto Goro. Ko ie goverira 0 prehodih iez Sofo, aakaj ne I bi imenoval tndi prehoda ? Boiinjn, na Kamnjeh in v j 6ezso«i, ki so Tredai, da bi ae x moatovi ae le olaj-! UK, ampak akoraj omogoiili f Jas pa tndi ne amera I zabili slavnega mosU pri av. Lociji, ki je menda I jako poikodoTan in se zarad avoje koristnoati ne sm6 zanemariri. Mostovi €ez Idrijea so zdaj le preeej w dobrem :-; stann, posf bno, odkar stoji most «a marmorowih steb-1 rib, ki veie Sebreljako stran a desnira bregon Idrij-¦ ce in ki kaie, koliko imore razamna vatrajnoat na-I lib hriboTcer, nsebito na Sebreljcev, In ki se bo ie I poznfm rodovom ka* 1 kot znam^nitwt Ts most pa I zamore §> dword potr bs»n biti. k*r eeaUf ki zdaj I pelje iz Terkna ˇ dolenjo Trihii$t w> eVanem bn*za ] Idrijee se bn morala zarad z?msk«h sneinih plazov I morda prelritfti na levi breg, kjer se ni bati unib I pIszoT I §e mnogo pa bo skrb^ti posebno p» baSkt. po I hotanj*ki dolini in rtrngftd, p^aebno t tolmin«kih in j bolikih hribrh pot(>m ˇ tribn&i dolini in na trnov-r akt strani in proti K«tu, &* h^mo. da ae naii hribi • ne bojo ?rozoliet se mora ipawka doltoa naj-I lepii imenovati. j A U lepa in rodovitaa dolina, ki je nekdaj vl- I dila starorimske Tozore in konje in legtjone, ki so I po&rali v Ajdot§6ini, da so ae od tam navkreber I poroikali skos HraSieo ˇ Legatee in naprej proti se-I danjemn Dunaju, ta lepa dolina je preveS zapnillena, I kajti ieleznica zidana fez Kras jo je popolnoma pre-j zrla in nekdanja rimska casta, ki je t starodarnib I Lasib krasila to dolino, se nabaja sedaj, kakor ˇ pna-j meb, v zrezdab. Ta stran naie deiele, c*e se drngaLe j prezra z veliko ie'.oznioo, jo pa mora dobiti pod ime-I nom lokalna Selezniea. I V Gorici sem in Tendar moj dnh h?»i c*e* v«»o I goriiko deLelot in kadar pridem k sebi( ridim sroja I vsakdanja npravila, ki mi ne puste, da bi danes ie kaj pisal, pa ne le 0 Ttsraenu, kakor -*m zseel. V LjUbljani, 30. janufarja. — He bodi ial „SoCinima 6rtateljtmt 2e poro6am. da pri nas vzbu-jajo pozornont moji dopisi. In to tembolj, ker tnkaj nekateri vidiio, da se v. Gorici tudi na Kranjsko ozi-rate, in nistp preyed iami sroji, kakor as to prerado godi drngod, da se Slovenci premafo ozirajo na svofe sredii(!e in ne iicejo nikakor imati dotike se sr^dil* ^em. Ssi, saj mi ob siraneb amo v narodni nevamo-ati, prebiraloi bele Ljubljane pa ne, keroni ze imajo Tse aToja reCi na varnem. Jaz sem % msraikterim 0 tern govoril, a nikdo ne daja prav trditvam aloTonakih aeparati-I c t o v, ker pray res nismo Se tako dalfc* priili, da 1 bi mogli mirni biti, kajti nobeden ne v6, kaj znajo-tri priti, in kakor amo pri&li do oarodnega deSelnega predsednika, prav tako znamo priti tudi do njemn nasprotnega mo2at ki nam d& obfiatiti, saj ?e trse zamore zgoditi nam vkvar. Jaz mialim, da ta besede so prave in prav preridne. Ko Vam tako piaera, pa moram odkritosrSna povodati, da mi Slovenci tudi ne sm?mo svojo nbelo Ljubljano" Broatrati kot srediSfie te narodnega iivljenja, ampak da moramo tnkaj tndi drngo stran obdelavati, ki Slorencem ni niL manj v sree prira stena, ko je narodnost, in jaz iz vsega preprtcanja trdim, da se Slovenec te strani ie bolj zaveda, ko 86 zav^da narodnoati. To je t 6 r s k a stran, kajti ˇ si Slovenci brez znamenite izjeme se aavedamo, da amo katolt6ani, in to zaveat je pri nasem narodu toliko 2tva, da zansora prenn.- I iati ceio skaSnje prvih kristjanov. Zaradi tega ie ta I v vcS krogih sreno pozdravlja misel katliSkega politiikega shoda za vse Slovenee, ki i vresni5ena, bi nam dajata v vseh osu;h vci nad, ko ! nam jo daja posebuo Ieta 1848 naglaiena zedinjana j .Slovenija". Naj se Ie posknSa s katoliikim sbodom jvseh Sloveneev in jaz sem ptepriSao, da tak j shod bi bil bolj velikansk, ko kterikoli tabor. I In pri takem katoliikem druitvn in pri ta- I kern ?koda bi se ne snHo ostatt, ker tndi drngod po Avstriji bivajo katoHSaoi, ki bi zamogli enako postopati. In v senoi tskih predhodnih sbodov in sledefiib jim druStev bi ae dalo mnogo atoriti, kar mi Slovenoi drugaCe nikiar ne bomo dosegli. Na Dobravehl, l. februvarja. Pred krotkim sem naletel na nekem malera gricu, ki je obraifien z borovim gozdiSem, na borovega prelca. Ta mr5es je zelo veh!:a Skodljivka borovcem, ker mn perj»» (igle) objeda. Kar so 61ovekn pljuka, to je rastlinam perje in kakor voicoje tuberkulozai ,bacil«a* 61o- veike pljuka, tako vgonobi borovi prelec perje (igle) tega dreveaa. — Dr. Koch-a so tazglaSevali kot odre-seuika dlsveStva, ker je meada izoai^I sre-Ntvo, ki pokonLuje vnifievalca cloveikih pljuk. DoJoddi so te-ma zdravniku zaradi njeguve iznajdbe ogromoe na-grade, odlikovali so ga na vse mogoce naLin<>( — pruaki eesar podelil mu je ce'o red ^rnega orla. Zdaj pa, ko ae javijo zalostoi n5iuki „kocliiQu-e, po-tibnili so alavospevi po 6asopi«ih in H se oglaiajo zdravniSke ceb'britete, ki odlo6no svarijo pred rabo strupenega nniCevalca tuberkaloznih bacilov. — Ker mnja iznajba, kako da se vgonobi borovi preleo, ni tako vaina, kakor iznajdba dr. Kocb-a, in kar tndi ponesredeoi tspeb ne bo imel tako zaloatoib posle-dir, zato objavtm moje sredatvo, 2e tudi zaradi tega ne dosezem ne nagrade, ne odlikovanja, Ko sem na omenjenem grfCu naletel na biva-YMf borovib prelcev, (bili soze vzapielkn,) odrezal sem vejico in jo z zapredkom vred sel^al ter n* ta naiin vgonobi 1 stotino in stotine teb ikodljivk. Pri-poroeam vsera laatnikom borovih nasadov, da ie do-fasno pwgledftjo drevo za drevesom ter vwkr zsitgo z ognjrm pokonfiajo. — ker prepozsio bi bilo boriti se proti frmtt ikodljivemu mrLesu, kadar Hi iz za-predka razpelje, A. G. (Dozaali smo, da se t* ikodtjivka tndi naKra-sn nabaja. Torpj pozor! Ob enem pa opominjamo, da je ravno zdaj najbolj vgoden das, da se zalege raznovrstnib Skodljivih dreveanib mrdesov z ogdinja za masto dobits. Bog ne daj, da bi bil moj namen tu podtikati nespiimet tern, ki to dovoijujejo. Pa5 pa ieLi morem, da tu oni oimajo pravega podu6ila, in tako gre ne-prej leto za letom. Teste, kaj je na dazeli neobhod-no potrebno v Soli za ienske ro^ne dela t Prve leto u6ei»ke na dezeli niso za tak nauk. Z drugim letom pa naj be kar naravnoat zacnejo deklice poduSevati v pletenji nogovic. Kakor mi moj a soseda pripove-doj*>t (in ta ima 3 deklice v Soli,) tak nauk je poCa-sen, pa gotov in koristen. Nogovice mora tmeti Vhakdo in te plesti naj bi se dcklic* hitro u5ile. V tern zamore u&tetjica tudi dajati svojim uLenkam oalogo, da lahko dorai kaj izdulnjejo. Vsaka biia 2a tako •ma kt ro iensko, da, ako deklica ne ve naprej, lahko pomaga. SmeSno je viditi pleati nogovice tak^ deklice, ki se naj prvo kaikati udijo. Do nogovic tudi taka punica vt»selja nima, ker to gre bolj poiasno, k»ikor s kaLko. Kt»ko smeino se ti vidi, ko se nale-ti§ v kako kniedko biso. 2« odraieno deklico vidii morebtti celo preproge za okna kafikaii, nogovice ima pa brez pete, ker si jih podptesti ne zna. B»lj odrasle deklice, npr. ze v Cerrtem in pe-tem ioiskcm letu, naj bi ae uLite sivati, a to ne iz iz-giednic, kakor se navadno godi. Vsaka deklica ima potrebo si narediti predpasnik, zarobiti rutico; to naj si seboj vzame in tu naj jej ugittdjict pomaga. Od zaCetka pojde alabo, potem pa vedao bolje. Koliko bo to naaim kmetom pomagalo, ako bodo hcere znale same plesti in sivati I Vsaj za kr-panje bi so sivilje ne iukale. Se ve, da na tsk nafiin bi se ne napolnile omare z kaLkanimi mrezami, da se z njimi nadzorniki sfepe. pa doseglo bi se mnogo ve6, kakor zdaj. Treba bi bilo tukim uitteljicam ob-ijubiti nagrade po vspeha, ne pa kar zavezano pla-Li!o dajan, ne zm«*ne ^e za to, ali so naredile kaj ali pa ne. Kackanje, vezetije, in znamkanje, uaj bi se pridnejsim deklicam dalo zadnje leto za namacek. OrugaSe je glede tega na meatu, kjer se iivi in giba v tern celo zivljenje. Giejie tudi tu, da ne boste de-narja aespotrebno izdajali; odpade morda kaka drob-tma za redno zavezane uLit«lje. Teiko mi je pisati o kmetijski Soli, ker lahko reSem, da jo nisem ed znctraj Sc nikoli vidil, pa tudi za to, ker vei jo hvalijo, da je izvrstna. Ne zatne-rite to/aj, ako ta nekoliko opazek izrecem. Kmetijska iola je zdrnzena ¦ preogromnimi stroUd,. Vsega pa tit Be bom omenjal, ampak le, kar se tice u&teljev, ker ti dopisi so namenjeiif'** njth korist. Pomislite, koliko se je. izdalo v 20 Mill u6ite- | Hem za obiskovanje kmetijskih tefiajev, in koliko se j je a torn doseglo. Poznam take u&telje, ki so obis- j kali po dva in trl take tefoje, pa ie Solskaga vrta | uimajo. Zatoraj, fie kot paraetco spoznate, posluSajte Dioj svet: Denar ki ga innate potrositi za take tecaje, obroite sa zboljsanja ueiteljakiii plaS. Iz Sole oa kmetih odstranite kak nepotreben nauk, pa denite namesto kmetijstva, alipa namesto nadaljevalmh teca-jtr nelog naj se otroci uce edino lie kmetijstva, pri-hkrbite vtakemu ufttelju Solski wrt, v ktereni bo zamo-gel otroke oelti, pridnim takim ucencem pa naklonite M ujih prid kako orodje, da ga bojo kmetjisko rabili, in avojim stariem ter bratom pokazali kako te rabi io kaj se stem alt onim doseze. Sa ve\ da mi bo tu kdo ogovorajal: knkn bodo pa u&telji ucili, fie sami no bodo znali ? Ne bojta se I Ako •• ditjo po knjigah izuiitt tako imenovani wt. mooki v Tsib tezavnih strokah, toliko vec se bo do-seglo to, ker imajo nnfii ufltelji ie vsi «ac"etok v soli, veclna jih je kmeCkih sinov, io pa strokovnjsa-kih kojir in easopisov at* ne inanjkn, Le p»akusite, bostc vidili. da tudi uftitelji bodo bralHtaim srcem vzeli t trojo odgovornest take oauke, ki jim bodo •aroim na veselje to korist, Kader pa klicoto utfMjo na kmetjiftke tecaje, potrosite mnogo deuarjn, uCitdji ga potro»»jo v roestu prar lahkn zraven svoje pint-. doma ne pa vrnejo z.tloatui, kakor bi jih ne Oalejo vlekel, ker vedo, kako greoak krnb morajo jo«ti, in if tege ni dovolj. Ako ate v resnici omiknni. pn »* dajte z uCiteljem tako pottopati kaker nekdaj, ko je moral ucitelj ie kot iedoik boditi od hiao do hifio iskat si svoje hrane. Resnieoljub. 8 Cerkljanskega, s. febrovarijn. (Ljndskoit©. tje. CfricIjaiJiki fupao. Bimski Katolik. Volitve). Le* tm tm itejejn. Koliko to iial nelteli, n*» vem. Po narodnostt b'»mo vttctnoma Stovenci, Pnsvitn. f«»6infi I we, ker tu pa tarn vtegnejo vpisati za N«mes nli tab* mv$$t kierega je aloireoska tnati povila, pa m % otirom ra 9ob2e?alni jezik' %Mi oblaatn«iga avojn I ma'er zatnjiti, ker gotorf doma % o'roci noroiki ali I italijtniki. Takib ne more biti mnngo, le itjemo ko; j lode te isjfiue mnoU ljudt rj^lorennko nftrodnoRti. 1 Ttitit ki ime ie nekaj veC solali, ZHpiiali bi lehko 1 kot jjobievalni jt«tkB Te« jtsikot bkratu, n. pr. nem« I *ko »lovcnoki, aft pa, italijanako*s1oveiitki, alt pa eulo I v»e tri ob enero, ker radi r vieh obiujorno, islaati J piimeoo alt pa ktdar gr(i za doner. I Ni'krd it«J«ij(t letos tudi inpane, pa nc. da bi I izfedelt, koliko jtb je, ampak da bi svpt vedel, koli- 1 ko teljrtjo Hekemtt doptintku, mladptnu knt, roia, ae I je aljub'lo rpSetati l^paoa Ceikljanskega. Opekel ne I je pa pri torn dolu, ker ni vedel, kako je bilo t Cerknem tedaj, ko o&c Petrdn ni Se zupanil. Nekaj je a tern pa Yendar-le doa^gel.- PouCil ga je aorojak, da pod aedanjo ob6iaako vlado ne trpf Corkoo, am* pak iupanova — raoSnja. Le enega latoe ne Btejejo, akoravno bi bil rad §tat. Teste, kdo je t&? Tarn doli ga imate, v lepi solndni Gonci. nRimakega Katolika" Trednik je ta ! moi. Na prestrojenih platnicab, (prve so bile preala- j be) prrega letoinjpga z?ezka toii, da ga ne marajo ] vefi. Veate kaj, g. Tredoik, porejte mu v mojem ime- ] nu ot oho, temu doktorju a*. Piama (oprottite, da se posluiujem velicega P), da ni sam, ktoroga je do-letela ta hada nDrsrefa*. Tarn gore na Dunaji je h-Tel mo2, Schuselka (2nLelka) mu je bilo ime. Izda-jal je list, kteremuje del ime „Reforrau Razpravljal je t njtra mnogOTratna -rpraSanja, pob;jal je zmote najve^ib tistor in, ali mielite, da je ime] kak boj & njim ? Nobenpga ne, vse je moldato. Ratnic? mu niio mo«cU ovreci, cprijaznttt ae i njo jim pa ni kaseln, skienili so toraj vnifiiti ga a trdim moICanj^m. Oni ro mol^Oi. rirugi B0 P* na glas govorili. Citali ao nj<>-goTO eRpform* a pravo alaatjd uLenjaki na glasu in mozje prizodoe zreloati in veljaTe. — Vrntmo se do-mot. Koliko »o jih ie izrekii dr. Mahnicu! Koliko pridevkor so mu ie dali. ali ao pa bili i? kedaj i njim z n . n s t v e n boj ? Do zdaj Se ne. Zakaj pa ne? Upajo ae ne. Sloveoci imamo ffdru2bo sv. Mohora*, drn^bo, s kakor§no se primeroma ne more ponsSati nobrden drug narod Primeroma, pravim, kajti malo na^ je in koliko knjig pofiilja ta literaroi zavod vsako leto mej IjadstTo naSe I In kdo je kumotal temu drustvu pri rojstfu njegovem f Noben drugi ne, kot poda^og-veli-kan bres frar, pokojni knezo-Skof Slomsek. S pono-som izgovarja Shvenec SlomSekoro Castidjivo ime, a pososom imenoje tudi dete njegovo ndru2bo sv. Mohora*. Ne aamerite, ee Vam recem na vaa uata: Po-notni smemo biti tudi na „Rimskepa Katolika" in yrednika njegovega dr. MahniCa. Moi, ki toliko v6 in ima toliko poguma literarni boj biti a vaakim, ki mo pot zapira} je viedeu hvale in sahvale razumniStva floTeoikega; wpito quel, che volete, sia invidia, o aia diapctto, Chi ai diatiugua al mondo, merita stiraa e affetto". Lejte, no I 6t nekaj bi bil akoro pozabd. §tetja ne bo Se koneo. Volitve zn drSavni zb.ir ao napove-dane. Duhovi ao ae zafiali io gibatj, Gueifi in Gibel-liui prihajaio na dnn. §telo ae bo v kratkem: toliko jih imamo mi, toliko jih imate pa vi- 0 tem Stetji ne maram govoriti, le toliko Vam refiem na uho: Es kommt aelten etwas Bcsseres nach. Odnekod, Srfebruvarja 1891. Y ohenent zboru nSIogea dn6 92. septembra I 1890 povdarfal je doMajni njen prediednik dr. vi- I tez Tonkli. in je zraven dntzega tudi vstanovitev in I v?drLovanje sloventtke dekliSke sole in otrolkega vrta zealaga tega drnitva, in da je on kot predsednik leto ta letom nsbral po veS stotakov za te narodne ¦avole. V pladilo za vie tn dobrote prejel j« hri ts-kr»»t po nasprotne stranke ognjevltlb govornlkih Dr. Tl in innniku 0. v obraz oo'ltovanja; ^Cemn treba tPirs nabiranfa, k«>r ima mestni raagistrat postavno doISno«t oskrbovatf te slovenike zavode in 2e ma-ff'itrat (ega ni atorU, fe tegs kriv edino le vitez Tonkli kot mslomaren predsednik „8!ogeu. To o^Hovsrije |e pri vernih poslnialoih doseglo, da so ga pahnili ie predsednlikega stola in tudi iz odbora »81oge". PreteWft ,fe od tegs ze nekflj meseoev in ime- | n^vfitvh nlovenskih zavodov In fie ne oskrbnje go-riako motto ; ker so ali bodo tzostali tudi dnnajski stntaki. treba skrbeti za potrebni denar, na rszna, titdi sitne naSlne. n. pr. treba blngim gospodionsm. uJSiteljieam, potaraje doneske po hiXah tczko sopsti celo v S.tje nadstropje, in oditi brev dam in prijtz-ne besede. Ravno sedaj je ugoden trenotek hftro In lahko pnmagsti iz te zadrege. Znl, da sem zadrian, vdete> l\H ?o dsnes obLnega zbora ..Sloge", ^ ^ postavlja! kandiddte w drzavni zbor. ker hotel bi predlagati brerpogojno g, vlteza dr. Tonkllia kot kandlaata le Iz edinega tega razloga, ker tako bi bilo preikrbljeno za narodne potrebe nn Goriftkem. toraj tudi ra ime* novsna aivnda. Saj mora le dobro bill v spominu tudi gg. nSlngarJem", da se je vitez T. slovesno pred clim svetom zavezal v NPonlsnemtt SoLe §t. 48 ad 29, novombra 1889 odstopiti za alov, narodni dom in za stov, otroiki vrt in dekliSko Xolo, onih 80.000 ; g!d. (P!) katere mu je prisodila „Notc 8." v 2. in 4. itev. I. teeXia kot prlh dr2avnemu poslancu. I „Nova Roda" pa je njenim pHstaiem vir re»- nice, kakor Torku Koran. Ergo hie Rhodns — ¦ ue ni Vase rodoljubje la nisksva frata, sedaj je prilika pridobiti ta lep (80.000 gld.) danar za slovensko na- I rodno stvar! (Vala lelja se ni tgodila. — V r e d.) tfta^1*- Politidni pregled Hovtanje defcele. Volitve v dr^avnizbor. Razne strnnkc po vseh avstrijskih de^elah se pri- pravljajo na vse kriplje, da bi 6as, ki je odlo- 6en za priprave k volitvam, kar najbolje vpo- rabili v svojo korist. — Na Dunaji si sto- pajo fe po shodih nasproti fidovski libera lei, zdruieni z demokrati, na nasprotni strani pa I antisemitje. Osnovali so na Dunaji tudi osredni | socijalno-demokratiini volilni odbor za voditev driavnozborskih volitev; v vsaki defeli pa se I ima se posebej osnovati deLelni volilni odbor in po vseh kronovinah nameravajo pristaSi so- cijalno-demokratiene stranke snovati Ijudske vo- lilne shode. Vdele^evali se bodo pa p^'staSi so- ) cijalno-demokratifine stranke volilnih shodov tudi I drugih politi6nih strank, na katerih bodo po- jasnevali svoja naCela in stavili vpraSanja na drzavnozbnrske kandidate. Tudi se izdajo male k.ijifice, kjer 8t bo naSel pouk za volilno agi- tacijo. Vidi se, da avstrijaki socijalisti §e pre- 1 cej dobro pobirajo stopinje nemSkih socijal de- mokratov. — Na gorenjem Avstrij- s k e m je prifielo katoliSko-politiiho druStvo I svoje delovanje in upati je, da vkljnb nasproto- I vanju gorenje Avstrijska zopet poSIje vefiino konservativnih mo2 v drzavni zbor. — V G r a d c u sklicujejo nem§ki liberaki skupni shod aemsko-liberalne stranke. „ Grazer Volks- 1 blattu, razpraTljaje priprave $& drzavaoztoreke volitve, oCita grofu Taaffe-ju, da je katolike okanil v Solskem vpraSanju in da zato z ne-zaupanjem epremljejo katoliSki krogi njegovo delovanje. — N a Koro^kem je katolifiko-politi^no in gospodarsko dru&vo za koroSke Slo-vence izdalo volilni oklic in upati je, da se posreft zdruieui konservativni stranki Slovencev in Nerncev, da izbrisejo grdi madez koroSki de-M\, ki ni imela dosedaj nobenega kouservativ-nega poslanca v drzavnem tboru, ter da izvo-Hjo V88j nekaj poBl&nctv pravib na6eL Vnanje de2ele. Ruski list BNovoje VremlB* govori 0 razpapu86enju drzavnega zbora avstrijskega ter piSe: „Avstrija more obstati le tedaj, ako jera-Ije v poStev opravicene ielje Nemcev in Slow-nov. Program grofa Taaffeja. teiec po spravl mej avstrijskimi narodi, ni utopija Niti 3custo\ duvalizem, ki je porodil hegemonljo Nemcev, niti mlado6e§ki fiovinizem nista zmoioa napra-viti red v Avatriji. Red se da napravlti sarao po jednakopravnosti vseh in zato je grof Taaffe, koji v^iva zaupanjo krone, avstrijska potreba, Srbskaministerska k r i z a je re-Sena: vlada ostane na svojem mesia. Drisvnl svetnik Milosavljevid imenovan je rainistrom n notranje zadeve. Milosavljevid zabteval bode v skupscini, da se tiskovni zakon vrne dotiCnemu odieku, da more on, (minister), tain oznaclti svoje BtHlifiie. Italijanski pari amen t napravilje vsej evropski diplomacijl velik krll cez radun; dogodilo se je, kar ne bi bil nlkdo prlCakoval \ ministerstvo Crispijovo je padlo. Dne 31, januvarja obravnaval je italijanski parlament ob postavnem nacrcu, tlkajoiem se provizoriCns-ga vravnanja vvoznc carine in pristojbln za iz-delovanje spirita. Mej debato spozabil se je Crl-spi ter zalll Se vmrle drzavnlke. Besede Crispl-jeve so povzro&le silen vihar. Poslanec Luzza- 1 ti jc rekel, da hofte glasovati proti poatavnorau naSrtu, ker jo Crispi razzalil osebe, katere je ' govoruik v svojem zivljenju nijbolj spoitoval. [ Crispi se je potem izgovarja], da ni hotel ni- | kogar razialiti. All ni6 mu ni pomagalo: po vladi vsprejeti dnevni red, kojega je predlagal poslanec Villa, odklonili so z 186 proti 123 glasovi. Vsled tega glasovanja podalo je mini- I sterstvo svojo ostavko. Po IUliji je vse raz-burjeno, Domade vesti. Pinandni miaiBter Dunajewski je na svojo profinjo valid bolezui vpokojeo. Cesar mu je pri tej priiiki podelil veliki kriz* sv. Stefanovega teda in ga ob edoem imenoval elanom gosposke aboroioe. Finan6ni minister je pa postal baron Steinbaeh, do zdaj sekcijski nacelnik v justicnem ministerstvu. Pre6. Pater Evstahij Ozimek prsznoval je na Sveinico dne 2. t. m. v franiiSkanski cerkvi v Ljubljani petdeBetletnico avojih slovesnih samostaa-skih obljob. Bil je rojen dne 24. januvarja 1817 v St. Vidu pri Zatifoi; dne 25. septembra 1838 je atopil v red sv. Francl&ka, slovesno obljubil dne 2. februvarja 1841. I.; v maSnika bil je posvecen dne 12. marca 1842. Po dokoncanih itudijab priSel je v Gorico, kjer je deloval na samostanskem uelHSeu nekoltko 6asa kot suplent za matematiko in fitiko in posneje, ko je preatal skuSnjo, kot pravi lektor (profesor) 43 let. Veiina redovnih duhovnikov te provincije iraenuje P. Evstahija avojega udenika. Dne 6. marca 1884 zapustil je Gorico. Zdaj iivi avojemu pastirskemu poklicu v Ljubljani. Njegove zaBkige priposnara cela redovni$ka provincija; dale mo je castno ime: nPater provinciae". Dal Bog, da samo-remo k Ietu o njegovi zlati maSi porooati I Priprave 2a driavnozborske volitve delajo ae zaporedoma. Katolisko-politiino drustvo BCircoIo cattolioo" imelo je ze dne 27. januvarja iavanredni I ubLot zbor, na katerim je proglasilo mnsgr. Jordana, j stoluega proita, kandidatom driavnozborskega poslanca za kmetske ob6ine v ravnini, t. j. za italijanski oddelek nase poknezene grofije, in sa tiate alo-I retake kraje ki v wadoih sadevah fripadajp okraj-r ft nemu glevarstto v Gradiifcetn. OWtoi xbor .Sfoge* M je dne 5. t. m. izrekal, da bo kandtdatero mnegf. Jocdaaa podpiral. V .Comoro* pa b«*emu; d* aeea, toaeato poganjata liberaica dr. Lovisooi in dr. Ma-rani ter kterikalca dr. Frapporti in bankir Verveg* ill da nekateri c«gc?arjajo sapnika Zarmana, da n*j se kandidatom proglaei. Prerav. g. grofa Coronini-ja vsprejele so vie streak* kandiaatoBJ. Kaodidatnri kaeza Hobenlofce-t* vskapipi TelepeseaUikoY na«teraYajo postaviti proa kaadtfat* g. grofe Alfireda Coronini-ja, za katerega ae je tudi .Sfoga* izrekla. Osebne vest!. Doaedaoji roditelj c. k. okraj. aodiica t Tolminu, g, a?eto?elee fmncKodrii, ¦ > Sal te dni k c k. okroinenm aodisen ˇ Rovinj. Je ejegoia mesto je, priiel doseJenji aodnik ˇ Cork-nam, g. M i 1 o * C i c, rojen ˇ Vrboiku na otokn Kr-kn. SlaiboTal je, pradno je bil imenoian aa sodoike, y Cerktem, * Tefmran in laaala tor gotori iu pile alove&tki. Date dellta i ojim dm adjaokta, oba dok-terja erara in aaaaega kntaega iaena: D r. Heo-rik Kraramer io dr. Heerik Theme. Pm ja ie day caaa ˇ Tolminu in in *odil saeesoo tudi T Cerkam aodnijska opratila, drugi je bil ni davno. fie tege imenovan adjtmkfcm se sedeiem v Tolinino. Pri njea je to omembe treflno, da je bil prej u«i« totf ie da Je Seto potem derrltl gimeaziJQ, ko ja dal ociteljakemu statu alot6. Htslijo ga, da nredwje t tistem jezlkn, kterega gotoii etranke. V Cerkno ja iet pratekK teden aa sodnika g. A. pi. Linda-mane, doaadaaji adjenkt pri o. k. okroini sodoiji TGoriai. OdlikOTMlje. Okrajni glavar na Yoleskem, g. J e 11 m a r je imeaoTan aameetniskim avatoral* eea« Imenovanje. Financni minister je imenoval fi-naa&ega komiaarja Miroelava Haderakafi-nancnlm aekretarjeai t obseijn trzasko finanfae di-rekcija, Poitai oficijal Albert Hermanniinenovan je postnim krontrolorjem. N* podlagi ljudakega fltetja bilo je kon-cem 1890 1. t Gorici 20.645 piebivalce?; ako se doitaje 1074 vojakov, sknpoo 21.719 ljudi. Koneem 1880. 1. bilo je t Gorici 19.40S prebivalcey in 1590 TojakoT. Prebivalstvo te je torej pomnolilo za 1297 ]judi: Sterile vojakot se je pa akriilo za 516 oseb. Bopolnilne volitve za kup&jsko in obrt-nijsko zborniso goriflko vrftile ao se dne 27., 30. in 81. jaanvarja. Pri tej priliki so slovenski kaodi datje dnaegli vspeb, kakorsaega Italijani gotovo niao prieakovali. Y skopini za trgoviosko zbornico, kier je Tpiaanib 390 volilcev, vdobili so: g. Danilo Godina, 2upan t AjdoTSiini, 157 glasov, g. And. KocijanCid, dezeki poalanee, 154 glaaoy in g. And. Konjodic, Zu-pan t Desklem (Plara), 152 glaaoT. TJmevno pa je, da bi bil vspeb So aijajniii, ko bi bil imenik volilce? pravilno aestavljen. „Corrierett, iz katerega smo te fitevilke posneli, izliva zaradi tega S« posebno sroj iol6 na Slovecce, ker jezi ga, da ao vdobili isvoljpni odborniki vkljnb nevmornc agitacije la po 224, 223 in 215 glasoT. Yolitve driavnozborskih poslancev za deiele, zastopane v drzavnem zborn na Dmiaji, vrSila se bodo v nastopnem redn: Sknpina voli dne: Na Beaks* V Dalaiaoyi V Gsiioin Na SpedajKvstriJ- akaa Na GorBsleav$trii- aksai Na Siiaaf rtikeai Na Stajarakaai NaKsrsikaat Na Krailskesi VBakovial Ba Msrevekesj V^tezlji aa Tirahken Ho Predadtlske* V Istri]! Ka GsrtfKarGradf- i^akmrLke| obJine 12 mfttca >16 atftrca] S marca 2 marca St febr. |2 marca » marca 5 marca 3 marca 2 marca 2 marca [3 marca 7 marca 1 maraa |4 marca za meataj in trge 18 marca] [4 marca 5 marca 4 9 7 marcsa 5 marca 4 marca 4 marca i marca 9 marca % kaiiji- sko in (obrtnisko zbornico |ft marca 19 jt> marca 9 marca [zaTalepo-Bestro marca{21 marca 11 marc [9 marca 6 marca 5 nutrca [6 marca 10 marci 10 marct 8 marca 10 marca [? marca ? marca 6 marca 7 marca 11 marea •V Trsta voli za mesto in okoliko prri volilni razred due 27. februvarja, dnigi in tretji volilni razred dne 2. marca in Cetrti volilni razred dne 5. marca. Kupcljska in obrtaijska zbornica voli pa dne 8. marca. lavanredni obfini sbev dru&ra „Sloge" oblskalo je mnogo udur » gori&ke okoliee. Zastopan je bil tadi ajdotski sodnijski okraj; tudi od dragod so bili posamesniki naTzofi. Duliovnikov bilo ja, da ne omenjaro odbomikov, prisotnih pet. Ker je bil g. prcdsednik xadrian, vodil je sboroTanje g. podprad-aednik dr. R. Al. Rope. V nagoTon? raaloiil je oa-men abororanja ter preenati beeede g. GaberKeta, vredoiko .Nove Soee.» Ta goapod prabara dolgo raamotaTaDJa % odreni aa dramaiieaboraka toitfw. Obligatni predmetbilo je grdanje aiteaa dr. T«kli-ja in saoikanje uFgotaga delovasia na kenat eleven-akega naroda na GoriSkem. Pridrial m je g. itaielj p.-avico, da na morebitne vgOTore ateje trditTe po-jaani. — Bil je sktomen vgovor, da naj ae o&taoje vit. dr. Tonkli-ju tudi dejaoako,— sfakti, — dokaie. Na to poTzame beaedo g. Figelj, (pol" ¦»••ˇ °Pa' atimo, da r.e aalimo adedraStta, katero aaatopa,) ter potdarja, da vit. dt Tonkli-ja ia (lata ni powelal — 1873!) ob Caw, ko se ja dr. L»rnt pogaajaf sa dr-tfTootborakega polarkea, aa dr. Tookii-je oobrdaa ni maral, (akoravno aa je wide oijajotitef road dr. Teeklijem in o. kr.okr. glatarjam Wiaklarjera,) Na-daljaval je, da dr. Toakli ni dalal ni«* n»ft, o«. — Yamilj*>ni iiviokiiei so ga *ata*ili in na tpraaauja g. dr. Rojica iznovadal je, da njma sifiaaer dedati. .Ton,* ˇ kakorinem a^ obrafnuje adaj pri oM-n«m aboru droit** wSlagi,tt k-ie, «ia uekat.-rt go> podja aiti olikanega Siovema nuo iitaU* potam pi aatrjujejo, da so ne odo« — TZiOJitelji G. Gabwr-iiek je, pojaanovaje pricako*ane agurorc, sam tfba ˇ tem npzaUiaaaam ,tono" ecakoail. 0 priliki bomo o tem kaj potedali. Na podlagi dopiso?: drafitia ,Zavednost!* t Podmelcu, t. t. g. korata Kranjca v Soil, L. g. Tt-karja Jflttca na tibuiajtm, t. 6. g- iuinika Gf€a * Cepovano ia g, (kojega ima je oatala tajnost drestire-aega odboraj iz Ajdovioiue je sbor na posit g. dr. Rojica proglaail kandidatom dri »Toozb rskega po»tan-ca aa kmeiske obfiine alovenakega oddeika na Go-riSkem prefi. g. dr. Ant Gregoraida. Mi pa smo in ostanemo to-le mu!i: Insali smo driavnega poslanaa, na kateie^a a.-io smeli ponosoi biti, moza, cegar vodilo je vaduo bil«* s wvpe za v««r«», doa, in eeaarja !*, moLa spratnega v purtanientarn'm iitljenja, kateri je a pomoCjo sai^sljivib zaraintkov za naa goriske Slorance veliko pridobil. — Dr. vitez Tookli je bil in bo naS driavni poslanec, — ker no-iemo, da bi nam inoitranci oiitali, da ga ixismo bili ˇredni, kar bi se po vsrj pravict zgedilo, ako bi si iakali drugega zastopnika, ki nam ne more dati po-roStta, da bode mo«et a takun vapohom detovati sa narod slovenski na Goriikrm. Potrjeae izvolttve. Njegovo feliiaostfo ptrdtlo je izvoliterdr. Fordi nanda Pittertja trzaikim iupanom. Danes o poltidne bila je slorcwa instaiact-ja. — TrgoTioski minuter potrdd j*. JzroHtar K a r-la barona Rein el tn predsaknikom, in Frana Dimmerja podpredsedoikom trgorske in obrtae zbornice trzaske. ie zopet samomor. Kakor porofta „Corrie-re" v St. 14 z dne 31. januvarja t. I., na&li so dne 29. jannvarja t. 1. nekega J. D. obeieuega blizo Pa-novca. Sehwarzea welsse mid farbige Seidenstoffe Vain ft2l fci> bi< A-1565pmMatar— fUU WF aar gutt und geiaustert (ea. 240 Yar.Qoal. n. 2000 r. Farbaa aad Deaaiaa z.) vera, roben-.uiii atackweise porta- cod soli-frei das Fabrik-Depot €r. Heanaberg (K. a. Hofttaforaat}, Zttrieh. Maatar nmfeband. Brief* kosten 10 kr. Porto. Vabilo. K obCnemn zboru dne 9* februvarija 1891 ob 11. nri predpoldae v drnStvenih prottorth ulica Ascoli §t. 1. Dnevni red : 1. Poroiilo za dro§tveoo leto 1890. 2. Potrditev rafiuna za leto 1899. 3. Razdelite? Sistega dobieka. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. Goriska Ijudska posojilnica, t Gorici, dne 25 januarja 1891. Ravnateljstvo. PotOji nay to syttTljtto ia poMi porta! UtrinT Slabaaja m\xa t Mi nlia Konlli it. 17. . priporoca se vljudoo pri visoko eastiti, dtt-hov^iui v napravo cerkveaih pogod in o odja najnovejse oblike, kot: monstrane, kelihov ltd. itd. po najoizji ceni. Stare reLi popravi, ter jih v Ognji po* zlati in posrebri. Na blagovoljno vpra§anje radovoljuo odgorarja. M\i JtfagaTitei ipniljiitt ia poitaiai prortil 5 do lO gld. na dan prlalnZi %ot€rvo. brez da mu je treba glavnice ne lastni dobifiek ali zgabo, kdor pretzame razprodajo posUf no dovoljenih lo/ov in driavnih denaraveljafnth pa-pirjev. — Ponndbe je poiiljati: „Losc" an die AnnoncethExpedition J. Danneberg, Wien, I., Rump^asse 3. RESEN OPOMIN vsem, ki ie nimaj!» police. Poliea (ptsmo, ki dokazujo, da je kdo snvaro-tan) j*» potrebno posebno «*# kdo hoto izposnditi tj demr na zamrwano bingo, alt pa ie kilo hofce s t