/ (Pt Anton Martin po milosti božji Lavantinski škof, vse svoje verne ovčice v Gospodi pozdravim, in vse dobro daleč- od svojega doma pismo dobi od dobrega očeta, od svoje ljube matere. Trepetaje list odpera, in z gorečim sereom prebera, kaj oča pi¬ šejo, kaj pravijo mati, kako se jim doma godi. Po sedemkrat preberejpismiee drago, ga poljubi in tako dolgo čita in kaže, da ga z branjem po¬ maže, pa tudi globoko v svoje serce zapiše, kar oče in ljuba mati naročajo. „Oh, dragi stariši, kdaj mi hočete spet pisati!“ — tako izdihuje dober sin, poštena hčer v ptuji deželi Preljubi sini in hčere imenitne matere, svete katolške cerkve! važno postno pismo Vam po meni pošle tudi Vaša skerbna mati. Poslušajte tedaj, kaj Vam lepiga piše, berite radi, kaj Vam važnega naroča, ter Vas lepo pozdravi svoje verne otroke, ktere je skoz sveti kerst prerodila, Vas odgojila in učila, ki neprenehoma za Vas moli in skerbi, ter se boji, (la bi kteriga Vas zgubila, dobra mati svojih vernih otrok. Tri reči Vam piše sveta mati katolška cerkva, in posebno za letaš priporoči: de svete poste zvesto de rž it e, svoje matere svete cerkve ne pozabi tej’ koji se v sedajnih časih huda godi; ji pa tudi radi pomagate zoper sovražnike njene in Vaše, kteri ji silo delajo in jo vkončati željijo. Kakor vsako leto Vam tudi za letošno 1860 v imeni svete katolške cerkve oznanim, kako se imamo postiti v duhi in v resnici, Bogu v čast, našim dušam pa v izveličanje. I. Vsi verni Lavantinski škofije se imajo m e s e- iz serca željim. V eliko veselje verli sin, blaga hčer občuti, kedar v plujem kraji, 1. Vsaki petek celega leta 5 2 . Vsako kvaterno sredo (petek) in sabo to ; 3. Na pepelnico in tri posledne dni velikega tedna; 4. Na sveto bilo (v saboto) pred binkoštmi alj Duhovim, v sredo pred Petrovim, v torek pred velikoj Gospodnieo alj vnebovzetjem Marije, v sredo pred vsemi Svetmi, v petek pred Marijo devicoj čistega spočetja v adventi, in pa v pondelik pred božičem alj rojstvom Jezusovim. II. Vse druge postne dni (tudi o sabotah razun kvaternih in pa kerstnih sabot) se dovolji mesenih jedil vživati, če kdo v imeni božjem hoče; ima pa vsaki taki den tri Oče 11 ase in tri češe n a si Marija, in pa edno apostolsko vero moliti v čast terplenja Kristusovega. 1. Molitev za mesojejo se naj opravi, če mogoče, na glas v družbi domačih prav pobožno in pa v duhi pokore. Kdor v takih postnih dnevih meso je, naj tudi po svojem premoženji vboga- ime daja. 2 . Ribe in meso ob enem obedi iz gole sladnosti take postne dni za- vživati je prepovedano. 3. O teh oprostenih postnih dnevih (v kterih se mesojeja dovolji) se le pri enem obedi sme meso jesti, za večerjo pa le mesena juha (župa) vživati z drugmi postnimi jedmi. Vbogi ljudje naj za večerjo brez greha povžijejo, kar jim je pri obedi o poldne mesa ostalo. 4. Bolnikom mesene jedila za nekoliko časa dovolj iti imajo domači dušni pastirji in spovedniki oblast, posebno kedar zdravnik sve¬ tuje alj naroči. Tudi takim, kteri služijo alj delajo pri takih ljudeh, ki niso naše svete vere, naj duhovniki post zderžanja mesa preložijo in v kako drugo dobro delo premenijo, kakor tudi popotnikom v ptuje kraje. Bolehni ljudje, kterirn telesna slabost celo ne dopusti postno vživati, naj si to oprost, prepo¬ vedane dni meso jesti, po svojih dušnih pastirjih od škofa izpro¬ sijo. Kdor to oprost alj dovoljbo ima, se mesenih jedil poslu- žiti, si je pa saj pritergati take terdno zapovedane postne dni dolžen, kolikor mu starost, betežnost (bolehnost) alj pa kaki drugi pravičen uzrok dopusti. III. Vsi verni se imajo terdno postiti, to je v živeži si pritergati, in se na den le enkrat nasititi: o 1. Vsaki (len š 1 irdeselJenskega posta (korizme) razun nedel. 2 . Vsako kvaterno sredo, petek in sabolo. 3. V adventi vsako sredo in petek (namest postov pred prazniki svetili apostolov, klere so svoje dni imeli}. 4. V sabolo pred binkoštmi (Duhovim}, v čelertek pred sv. Petrom in Pavlom, v tork pred veliko Gospodnicoj, v sredo pred vsimi Svetci, v sabolo pred ftlarijoj devicoj v adventi, in pa v pon- delek pred božičem. Niso dolžni se ojstro postiti bolniki, tež- kočne žene in ki otroke na persili imajo, ne otroci in stari ljudje, ne delavci alj težaki pri posebno težkem deli. Kdor si ne more celo — naj si po svoji zmožnosti saj enokoliko pri- terga, in po besedah sv. Avguština jokaje je, ter žaluje, da se popolnoma postiti ne zaniore. Veliko slabih katoličanov svetiga posta le malo alj celo kaj ne obrajta, pa tudi drugih cerkvenih zapoved ne dopolni, mislim da večidel zato, kajti svoje matere svete cerkve prav ne spozna, ki nam zapovedi daja. Pač se ima po pravici krez take nepokorne otroke sveta mati kat. cerkev milo potožiti, rekoč: „Otroke sim i z r e- dila in odgojila; oni pa me z a meču jej o. (Jz. l,-Ž-3.}. Ne daj Bog, da bi mi tudi taki bili! Cujte torej in dobro razumite, kdo je naša sveta mati katolška cerkev, in kako smo jo dolžni visoko spoštovati in lepo vbogali. Sveta cerkev rimsko katoličanska je nevesta Kristusova, in naša ljubeznjiva mati, kteri nas je Kristus izročil, da nas uči, za nas skerbi in varno vodi po pravi poti v večno življenje. Brez njene pomoči za nas izveličanja ni. To svojo nevesto si je usmileni Jezus izvoljil, jo odkupil in /omil z svojo predrago rešno kervjo, jo je stvaril iz svoje prebodene strani na križi, ter si jo je posvetil. In kedar se je k svojemu Očetu v nebesa povernil, je svoje verne, ktire je večnega pogublenja rešil, svojej nevesti, sveti cerkvi izro¬ čil, in nam jo za mater dal, naj po materno za nas skerbi, in nas za njim pelje v diko (čast) nebeško. Kako si je pa Kristus sveto cerkev, svojo ne¬ vesto izbral? Ko je usmileni Jezus po sveti hodil in učil, si je nabral poštenih ljudi, ki so bili prave volje in pa pošteniga serca. Iz med tih svojih vernih poslušiteljef, si je izvoljil dva in sedemdeset učencov, iz med učencov pa dvanajst apostolov in jim je svetiga l* Petra pervega vidnega poglavarja dal, rekoč: „T i si Peter (s k a I e ra^o ž) in na to skalo bom zidal svojo cerkev O i d n o božjo kraljestvo na zemlji), in peklenske vrata - (sovražne moči) je ne bodo zmagal e. 44 (Mat. 16, 18.) Rekel je sv. Petru, svojemu naj višemu namestniku na zemlji: „P a s i moje jagnjeta (moje verne), pasi moje ovce (voditele moje črede). (Jan. 21,16—17.) „ln tebi bom dal kluče|nebeškega kraljestva (naj viši oblast); in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli bož razvezal na zemlji, bo razvejano tudi v nebesih. 44 (Mat. 16, 19.) Vkazal je pa tudi svojim a po štolam Jezus, rekoč: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. (Jan. 20, 21.) Kar koli bote zav.ezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih. 44 (Mat. 18, 18.) — Naročil je mesni ko m, svojim namestnikom, rekoč: .,Niste vi mene izvolili, ampak jaz sim vas izvolil, in sim vas postavil, da greste, in sadu obrodite, in da vaš sad ostane. Pojdite torej, in učite vse narode, in keršujte jih v imeni Očeta, in Sina, in svetiga Duha. Učite jih s p o 1 n o v a t i vse, kar koli sim vam zapovedal. In glej te! jaz sim z vami vse dni do konca sveta. 44 (Mat. 28, 19 — 20.) Vidite, verne ovčice, tako modro je usmileni Jezus sveto katolško cerkev, občestvo svetnikov vstanovil, in si jo za nevesto posvetil, kakor duhovsko telo, kteriga srečni udje smo tudi mi, ne po našem zasluženji, ternuč po neskončnem usmilenji božjem. Jeli ni ta sreča velika? Oh, velika, da ni nobena kraljeva krona tolika. Sv. Peter, pervi namestnik Kristusov in vidni poglavar njegove svete cerkve na zemlji, je bil^t v Rimi križan in v nebesa vzet; pa njegovi nastopniki so rimski papeži, in sedajni papež Piji IX. so 258. nastopnik svetiga Petra, sveti oče vsega katoličanskega sveta, ki imajo svetiga Petra pervi stol, steber in terdnost resnice, naj viši duhovsko pravico in oblast. Za to molimo pri vsaki sveti službi božji za našega papeža Pija IX. naj jih Bog ohrani, oživlja in oserčuje na zemlji, in jih ne da sovražnikom v roke. Oh, kaj bi bila sveta cerkev brez papeža, vidnega poglavarja na tem sveti? Bila bi bučelni roj brez matice — truplo brez glave — družtvo polno zmot in razdertij. Apostoli Kristusovi so pomerli po vsih krajih sveta, pa njihovi nasledniki so škofje, viši pastirji cede Kristusove, z svetim očetom rimskim papežem združeni, ktire je sv. Duh postavil vladati cerkev božjo. (Djanj. ap. 20, 28.) Kaj bi bila sveta katolška cerkev brez škofov? Velika vojska brez vojsko¬ vodja, sovražnikom v plen in svojim v pogubo. Za to molijo verni vsake škofije za svojega škofa, naj jih Bog ohrani in ovarje vsega hudiga, naj pripeljejo sebi izročeno čedo v večno življenje. In v res¬ nici potreba je v sejlajnih časih za škofa moliti; zakaj če Gospod naše škofije ne varje, škof zastonj čujejo, učijo in svarijo. Zmota in greh, krivica in hudobija hočete povaliti lepo polje Gospodovo naše škofije. Pervih 72 učencov Kristusovih je pomerlo, pa njihovih naslednikov, posvečenih mešnikov veliko tisuč (tavžent) in tisuč po vsem znanem sveti živi, kteri kakor namestniki božji pa¬ sejo in išejo Kristusovih ovčic po vsih katoličanskih farah in misionih sveta. Tudi za naše domače dušne pastirje, »za učenike in spoved¬ nike, in za pobožne misionarje radi molimo; kajti je pisano: a Bom vdaril pastirja, in razškropile se bodo ovčice.” (Mat. 26, 31.) O sveta cerkev, ti blaženo družtvo vsih pravovernih krist¬ janov, izvoljena Jezusova nevesta in ljubezniva mati naša, bodi nam pozdravljena, visoko hvalena in počešena, kakor nam tebe častiti tvoj božji Ženin Jezus, naš Gospod in izveličar veli. Ti si sveti zbor vsih pravovernikov, pod ednini vidnim, naj višim poglavarjem, rimskim papežem, ti si veliko slavno /društvo, kojo uči in vlada nad 500 katolških škofov, in veliko tavžent posvečenih mešnikov, kteri drago čredo Kristusovo pasejo, kakti dobri dušni pastirji — ti si velika kraljeva rodbina (žlahta) nad 200 milionov keršenikov iz vsih kra¬ jev, narodov in jezikov, kteri vsi edne nauke spoznajo, edne in ravno tiste zakramente imajo in se povsodej pod soncom kakor verni bratje in sestre spoznajo po lepi katoličanski pozdravi, rekoč: „H valen bodi Jezus K r i s t u s ! u Srečen, kdor v tvojem maternem krili počiva, blagor mu, kdor na tvoji skali prebiva, izveličan, kdor se v tvojej barki,i v čolni svetega Petra po tem nevarnem morji v ne¬ beško veselje pelje! — Za to neizrečeno veliko srečo mi Boga nikdar nikolj dovolj zahvaliti ne zamoremo. Bodi mu večna slava in čast! Pa ni zadosti samo Boga hvaliti in sveto cerkvo božjo, pape¬ ža, škofe in druge namestnike božje častiti in moliti za nje, timveč tudi slušali njihove pravične povelje, in vestno dopolnovati svete cerkvene zapovedi je vernih kristjanov velika in sveta dolžnost, kakor nam Kristus vkaže, rekoč: .,Kdor vas posluša, mene posluša 5 kdor vas zaničuje; mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je posial . 44 (Kuk. 10, 10.) „Kdor cerkve ne poslušal, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik . 44 (Mat. Ife, 17.) — Jeli ne zaničuje cerkve Kristusove, kdor v petek in druge terdno zapove¬ dane postne dni brez pravice meso je V Ne živi kakti nevernik on, ki o svelkih k službi božji ne hodi, k spovedi in k mizi božji, še clo o veliki noči ne gre? „Kdor ni z meno, veli Jezus, je zoper mene; in kdor ne p o h e r a z menoj, on raztres a . 44 (Luk. 11, 23.) Taki so le po imeni kristjani, po djanji pa hajdje, kojih Kristus za svoje spoznal ne bo, kakor oni njega in njegove svete cerkve pred ljudmi ne spoznajo. Jeli ni žalosten guč (marn) malopridnih sedajnili kristjanov, ki velijo: ,,Pokaj bi za papeža moliti; papež je vojske in vse nesreče kriv. Se bote za papeža podpisali, bole pa tudi za papeža plačevali in svoje sine za papeža v vojsko pošiljali . 44 Oj gerda in pa laž- njiva beseda, pa tudi slabo podučen kristjan, ki takim sovražnikom naše svete cerkve verjame! Nad osemnajst slo let so papeži steber pravice in resnice, so vselej skerbeli narodom in kraljestvom za ljubi mir in lepo spravo, in tudi sedajni sveti oče Piji IX. skerbijo; zato jih pa vsi prekucuhi čertijo, in Lahe, njihove lastne podložnike dražijo, da se nad njih puntajo, rekoč: „N' e č c m o, da bi te kraljeval čez nas. w ( (Luk. 19, 14.) Krivoverniki in neverci jim pa pomagajo, naj bi svetimu očetu dežele vzeli in jih oropali. Ali ni torej naša dolžnost se za pravico očeta vsili vernih pokusiti in tudi podpisati, rekoč: „To ni prav! Pustite apostolskemu stolu lastino, in ne jemlite papežu, kar jim je Bog dal. Lastina očetova je tudi lastina otrok . 44 Je to kaj hudega, da sovražnikom naše svete cerkve serčno in očitno povemo, kakšno krivico delajo, ki hočejo našo ljubo mater, sveto cerkev oropati? Pač slabi otroci, kteri molče križem roke deržijo, kedar razbojniki nad dobrega očeta pridejo! Taka se zdaj našemu svetimu očetu Piju IX. godi. Kako strašna je beseda hudobnežev, ktira se po sveti gosto- krat čuje: „Ne verjemite škofu, ne zaupajte duhovnikom; oni vam resnice ne povejo; niso prijateli vaši . 44 Moj Bog! komu pa bote verjeli, ako namestnikom božjim in sveti katolški cerkvi ne verujete? To dereči volki v ovčjem oblačili gučijo, ki bi radi ovčice pastirjem vzeli in jih raztergali. V a r ujte se takih, 44 veli Kristus, (( in bodite pokorni svojim s pr e d ni kom (škofam in mešnikom) zakaj oni čujejo kakor 1 a k i, kteri bojo za vaše duše odgovor daj ali, da to z ves elj e m storijo, ne pa z dih o- vaje, kar bi ne bilo dobro za vas 44 , — |uci sv. Pavi. (Ilebr. 13, 17.) —- Ne tolažimo se, rekoč: Saj je Kristus obljubil, da pe¬ klenske vrata njegove cerkve ne bodo premagale, kajti je na silno skalo zidana. Kristus je pa tudi djal: „Božje kraljestvo fjo od vas vzeto, i n b o dano ljudstvu, k t e r o bo n j e g o v s a d dalo. 4, (Hat. 21, 44.) Ali se Azianom in Afrikanom taka ne godi, ki se niso za resnico in pravico svete katolške vere zmenili, in so se ločili svoje matere svete katolške cerkve? Nevernim Turkom so v oblasti. Pa tudi ljubiti se imamo kakor verni bratje in sestre svete matere katolške cerkve. Ako glava terpi, to vsi udje živo občutijo, in si radi pomagajo, kolikor/premorejo. Kako ljubeznjivo so pervi kristjani ravnali, in v djanji pokazali, koliko se radi imajo! Ko so sovražniki svetiga Petra v ječo zaperli, je vsa cerkev fdružba vsili vernih) za njega neprenehoma molila, dokler ni bil po Angeli rešen, lii kedar so verne preganjali, v žeiezje in voze devali, se jih verni bratje niso sramovali. Obiskovali so jih, jim ljubeznjivo stregli in jih tudi na moriše serčno spremljali. To je prava keršanska ljubezen. Pomagati sveti katolški cerkvi, za svetega očeta papeža kaj vboga- ime dati, podperati škofe in domače duhovske pastirje, nas nihče ne sili, kakor prava živa vera, in pa keršanska ljubezen. Kder te ni, tudi pomoči ni-, kder pa prava keršanska ljubezen v sercih vernih kristjanov živi, tam velike in lepe reči naredi, cerkve pozida, šole postavi, pošilja misionarje na vse kraje sveta, za nje voznino in brodnino plačuje, jim skerbi za živež in oblačilo, in tudi vboge zamorce sužnosti odkupuje, da se šira božje kraljestvo po sveti. In kdor nima druge pomoči, pa moli za papeža in škofa, za učenike in spovednike po vsem keršanskem sveti. Takšna pomoč pa veliko zda, kojo usmileni Jezus blagoslovi, in vernim stotero povračuje, ki v njegovem imeni božjim namestnikom radi pomagajo, bodi si papež alj misionar, škof, fajmošter alj domač kaplan. (( Kar ste naj manj¬ šemu mojih storili, ste meni storili:” je obljuba Kristusova. Poglejte, preljube moje ovčice, to je sveta mati katolška cer¬ kev, občestvo alj družtvo vsih pravovernih kristjanov. Naša nevidna H glava je Kristus, vidni uai viši poglavar, namestnik Kristusov so sveti oče, rimski papež, mi vsi pa udje ravno tega telesa, bratje in sestre Jezusa Kristusa. Ljubimo se torej prav po keršansko, občutimo terplenje svete matere katolške cerkve, ki po vsih krajih sveta svoje verne otroke ima, zdaj v terpienji, zdaj v veselji. Ako pa sveto cerkev ljubimo, tudi/eerkvene zapovedi zvesto dopolnujmo. «Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki mene ljubi.” (Jan. 14, 21.) Deržimo lepo ne le božje, marveč tudi cerkvene zapovedi: saj niso težke. In če bi komu betežnimu se postiti pretežko bilo, naj poprosi; saj dobra vsmilena mati rada polajša in preloži, kar je prav. Tako nas bo Jezus, naš Gospod in Izveličar vesel, vesela nas bo naša mati sveta katolška cerkev; veselo in sreč¬ no bomo živeli tudi mi, verni otroci tolike matere, ki nas je skoz sveti kerst prerodila, nas posvetila v božje otroke, in bo molila tudi po naši smerti za nas Vsi, kteri bojo to pismo brali, in po teh božjih naukih rav¬ nali, mir in milost božja naj bode jim. (Gal. 6, 16.) V Ilarbttrzi pervo predpepelnično nedelo 1§66. Siefer gofleubrief ift fcot ©laubigeu am Scmitage Oumqtiagepina fimbjumaen, uttb bic ein* fatlenben gafttaije (tnb am »crauSge^enbeu gonnfage jebtrjett ju oerfunben. Anton Martin, Natisnjeno pri J. Janšiču in sinu. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000428800