Anton Martin po milosti božji 1i a \ antinsKi škof, vse svoje verne ovčice v Gospodi pozdravim, in vse dobro iz serca žeJjirn. ----—^ -- Vetiko veselje verli sin, blaga hčer občuti, kedar. v ptujemi kraji, daleč od svojega doma pismo dobi od dobrega očeta, od svoje ljube matere. Trepetaje list odpera, in z gorečim sereom prebera, kaj oča pišejo, kaj pravijo mati, kako se jim doma godi. Po sedemkrat prebere pisaiice drago, ga poljubi in tako dolgo čita in kaže, da ga z branjem po-maže, pa tudi globoko v svoje serce zapise, kar oče in ljuba mati naročajo. „Oh, dragi siariši, kdaj mi hočete spet pisati!u — tako izdihuje dober sin, poštena hčer v ptuji deželi Preljubi sini in hčere imenitne matere, svete katolške cerkve! važno postno pismo Vam po meni pošle tudi Vaša skerbna mati. Poslušajte tedaj, kaj Vam lepiga piše, berite radi, kaj Vam važnega naroča, ter Vas lepo pozdravi svoje verne otroke, ktere je skoz sveti kerst prerodila, Vas odgojila in učila, ki neprenehoma za Vas moli in skerbi, ter se boji, da bi kteriga Vas zgubila, dobra mati svojih vernih otrok. Tri reči Vam piše sveta mati katolška cerkva, in posebno za letaš' priporoči: de svete posle zvesto deržite, svoje matere svete cerkve ne pozabite, koji se v sedajnih časih huda godi; ji pa tudi radi pomagate zoper sovražnike njene in Vaše, kteri ji silo delajo in jo vkončati željijo. Kakor vsako leto Vam tudi za letošno 1860 v imeni svete katolške cerkve oznanim, kako se imamo postili v duhi in v resnici, Bogu v čast, našim dušam pa v izveličanje. I. Vsi verni Lavantinski .škofije se imajo mesenih jedil zderžati: _ _ o 1. Vsaki petek celega leta; 2. Vsako kvaterno sredo (petek) in saboto; 3. Na pepelnico in tri posledne dni velikega tedna; 4. Na sveto bilo (v saboto) pred binkostmi alj Duhovnu, v sredo pred Petrovim, v torek pred velikoj Gospodnico alj vnebovzetjem Mlarije, v sredo pred vsemi Svetmii, v petek pred Marijo devicoj Čistega spočetja v adventi, in pa v pondelik pred božičem alj rojstvom Jezusovim. H. Vse druge postne dni (tudi o sabotah razim kvateruih in pa kerstnih sabot) se dovoiji mesenih jedil vživati, če kdo v imeni božjem hoče; itna pa vsaki taki den tri O cen ase in tri češena si Marija, in pa čdno apostolsko vero mooiti v čast terplenja Kristusovega. 1. Molitev za mesojejo se naj opravi, če mogoče, na glas v družbi domačih prav pobožno in pa v duhi ppokore. Kdor v takih postnih dnevih meso je, naj tudi po svojem ppremoženji vboga-ime daja. 2. Hibe in meso ob enem obedi iz gole sladnosti take postne dni za- vživati je prepovedano. 3. O teli oprostenih postnih dnevih (v klerih se mesojeja dovoliji) se le pri enem obedi sme meso jesti, za večerjo pa Se mesena juha (župa) vživati z drugmi postnimi jedmi. Vbogi ljudje naj za večerjo brez greha povžijejo, kar jim je pri obedi o poldne mesa ostalo. < 4. Bolnikom mesene jedila za nekoliko časa dovolj iti imajo domači dušni pastirji in spovedniki oblast, posebno kedar zdravnik svetuje alj naroči. Tudi takim, kieri služijo alj delajo pri takih ljudeh, ki niso naše svete vere, naj duhovniki post zderžanja mesa preložijo in v kako drugo dobro delo premenijo, kakor tudi popotnikom v ptuje kraje. Bolehni ljudje, kterim telesna slabost celo ne dopusti postno vživati, naj si to oprost, prepovedane dni meso jesti, po svojih dušnih pastirjih od škofa izprosijo. Kdor to opirost alj dovoljbo ima, se mesenih jedil poslu-žiti, si je pa saj pritergati lake lerdno zapovedane postne dni dolžen, kolikor mu starost, betežnost (bolehnost) alj pa kaki drugi pravičen uzrok dopusti. HI. Vsi verni se imajo ter dno postiti, to je v živeži si pritergati, in se na den le enkrat nasititi: __ o ^ 1. Vsaki (len šlirdeseldenskega posta (korizme) razun nedel. 2. Vsako kvalerno sredo, pelek in saboto. 3. V advenli vsako sredo in pelek (namest poslov pred prazniki svetili apostolov, klere so svoje dni imeli). 4. V saboto pred binkostmi (Duhovim), v eeierlek pred sv. Petrom in Pavlom, v lork pred veliko Gospodnicoj, v sredo pred vsimi Svetci, v saboto pred Marijoj devicoj v advenli, in pa v pon-delek pred božičem. Niso dolžni se ojstro postiti bolniki, tež-kočne 'žene in ki otroke na persih imajo, ne otroci in stari ljudje, ne delavci alj težaki pri posebno težkem deli. Kdor si ne more celo — naj si po svoji zmožnosti saj enokoliko pri-lerga, in po besedah sv. Avguština jokaje je, ter žaluje, da se popolnoma postiti ne zamore. Veliko slabih katoličanov sveliga posla le malo alj celo kaj ne obrajla, pa tudi drugih cerkvenih zapoved ne dopolni,, mislim da večidel zato, kajti svoje matere svete cerkve prav ne spozna, ki nam zapovedi daja. Pač se ima po pravici krez take nepokorne otroke sveta mati kat. cerkev milo potožili, rekoč: „Otroke sira vzredila in odgojila; oni pa me zame ču jej o. (Jz.' l ,-2-3.). Ne daj Bog, da bi mi tudi taki bili! Cujte torej in dobro razumite, kdo je naša sveta mati katolška cerkev, in kako smo jo dolžni visoko spoštovati in lepo vbogali. Sveta cerkev rimsko katoličanska je nevesta Kristusova, in naša ljubeznjiva mali, kleri nas je Kristus izročil, da nas uči, za nas skerbi in varno vodi po pravi poti v večno življenje. Brez njene pomoči za nas izveličanja ni. To svojo nevesto si je usmileni Jezus izvoljil, jo odkupil in omil z svojo predrago rešno kervjo, jo je stvaril iz svoje prebodene strani na križi, ter si jo je posvetil. In kedar se je k svojemu Očetu v nebesa povernil, je svoje verne, ktire je večnega pogublenja rešil, svojej nevesti, sveti cerkvi izročil, in nam jo za mater dal, naj po malerno za nas skerbi, in nas za njim pelje v diko (čast) nebeško. Kako si je pa Kristus sveto cerkev, svojo nevesto izbral? Ko je usmileni Jezus po sveti hodil in učil, si je nabral poštenih ljudi, ki so bili prave volje in pa pošteniga serca. Iz med tih svojih vernih poslušiteljev si je izvoljil dva in sedemdeset učencov, iz med učencov pa dvanajst apostolov in jim je sveliga _ -s _ Petra pervega vidnega poglavarja da!, rekoč: „Ti si Peter (skale m^oz) in na to skalo bom zida! svojo cerkev (vidno božjo kraljestvo na zemlji), in peklenske vrata - (sovražne m oči) je ne bodo zmagal e." (Mat. 16, 18.) Rekel je sv. Petru, svojemu naj višemu namestniku na zemlji: „Pasi moje jagnjeta (moje verne), pasi moje ovce (voditele moje črede). (Jan. 21,16—17.) „In tebi bom dal kluče nebeškega kraljestva (naj viši oblast;); in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli bož razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih^.i^ (Mat. 16, 19.) Vkazal je pa tudi svojim apostolam Jezus, rekoč: „Knkor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. (Jan. 20, 21.) Kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih." (Mat. 18, 18.) — Naročil je mesni ko m, svojim namestnikom, rekoč: „Niste vi mene izvolili, ampak jaz sim vas izvolil, in si m vas postavil, da greste, in sadu obrodite, in da vaš sad ostane. Pojdite torej, in učite vse narode, in keršujte jih v imeni Očeta, in Sina, in svetiga Duha. Učite ji h spolnovati vse, kar koli sim vam zapovedal. In glejte! jaz sim z vami vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 19 — 20.) Vidite, verne ovčice, tako modro je usmileni Jezus sveto katolško cerkev, občestvo svetnikov vstanovil, in si jo za nevesto posvetil, kakor duhovsko telo, kteriga srečni udje smo tudi mi, ne po našem zasluženji, temuč po neskončnem usmilenji božjem. Jeli ni ta sreča velika? Oh, velika, da ni nobena kraljeva krona tolika. Sv. Peter, pervi namestnik Kristusov in vidni poglavar njegove svete cerkve na zemlji, je bil v Rimi križan in v nebesa vzet; pa njegovi nastopniki so rimski papeži, in sedajni papež Piji IX. so 258. nastopnik svetiga Petra, sveti oče vsega katoličanskega sveta, ki imajo svetiga Petra pervi stol, steber in terdnost resnice, naj viši duhovsko pravico in oblast. Za to molimo pri vsaki sveti službi božji za našega papeža Pija IX. naj jih Bog ohrani, oživlja in oserčuje na zemlji, in jih ne da sovražnikom v roke. Oh, kaj bi bila sveta cerkev brez papeža, vidnega poglavarja na tem sveti? Bila bi bučelni roj brez matice — truplo brez glave — družtvo polno zmot in razdertij. Apostoli Kristusovi so pomeHi po vsih krajih sveta, pa njihovi nasledniki so škofje, viši pastirji cede Kristusove, z svetim očetom rimskim papežem združeni, k tire je sv. Duh postavilvladati cerkev božjem. (Djanj. ap. '20, 28.) Kaj hi bila sveta katolška cerkev brez škofov? Velika vojska brez vojskovodja, sovražnikom v plen in svojim v pogubo. Za to molijo verni vsake škofije za svojega škofa, naj jih Bog ohrani in ovarje vsega hudiga, naj pripeljejo sebi izročeno čedo v večno življenje. In v resnici potreba je v sedajnih časih za škofa moliti; zakaj če Gospod naše škofije ne varje, škof zastonj čujejo, učijo in svarijo. Zmota in greh, krivica in hudobija hočete povaliti lepo polje Gospodovo naše škofije. Pervih 72 učencev Kristusovih je pomerlo, pa njihovih naslednikov, posvečenih mesni kov veliko tisuč ftavžent) in tisnč po vsem znanem sveti živi, kteri kakor namestniki božji pasejo in išejo Kristusovih ovčic po vsih katoličanskih farah in misionih svela. Tudi za naše domače dušne pastirje, za učenike in spovednike, in za pobožne misionarje radi molimo; kajti je pisano: «Bom vdaril pastirja, in razškropile se bodo ovčice" (>!at. 26, 31.) ' O sveta cerkev, ti blaženo družtvo vsih pravovernih kristjanov, izvoljena Jezusova nevesta in ljubezniva mati naša, hodi nam pozdravljena, visoko hvalena in počešena, kakor nam tebe častiti tvoj božji Ženin Jezus, naš Gospod in izveličar veli. Ti si sveti zbor vsih pravovernikov, pod ednini vidnim, naj višini poglavarjem, rimskim papežem, ti si veliko slavno društvo, kojo uči in vlada nad 500 katolških škofov, in veliko tavžent posvečenih mešuikov, kteri drago čredo Kristusovo pasejo, kakti dobri dušni pastirji — ti si velika kraljeva rodbina (žlahta) nad 200 milionov keršenikov iz vsih krajev, narodov in jezikov, kteri vsi edne nauke spoznajo, edne in ravno tiste zakramente imajo in se povsodej pod soncom kakor verni bratje in sestre spoznajo po lepi katoličanski pozdravi, rekoč: „Hvalen bodi Jezus Kristusi Srečen, kdor v tvojem maternem krili pdčiva, blagor mu, kdor na tvoji -skali prebiva, izveličan, kdor se v tvojej barki, v čolni svetega Petra po tem nevarnem morji v nebeško veselje pelje! — Za to neizrečeno veliko srečo mi Boga nikdar nikolj dovolj zahvaliti ne zamoremo. Bodi mu večna slava in čast! Pa ni zadosti samo Boga hvaliti in sveto cerkvo božjo, papeža, škofe in druge namestnike božje častiti in moliti za nje, timveč — G tudi slušali njihove pravične povelje, in vestno dopolnovati. svete cerkvene zapovedi je vernih kristjanov velika in sveta dolžnost, kakor nam Kristus vkaže, rekoč: .,Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje; mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal)4 (Luk. 10, 16.) „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor neverni k in očitni grešnik)' (Mat. 18, 17.) — Jeli ne-zaničuje cerkve Kristusove, kdor v petek in druge terdno zapovedane poslne dni brez pravice meso je V Ne živi kakli nevernik on, ki o svetkih k službi božji ne hodi, k spovedi in k mizi božji, še clo o veliki noči ne gre? „Kdor ni z meno, veli Jezus, je zoper mene; in kdor ne p o h e r a z menoj, on razi r e s a.'' (Luk. 11, 23.) Taki so le po imeni kristjani, po djanji pa hajdje, kojih Kristus za svoje spoznal ne bo, kakor oni njega in njegove svele cerkve pred ljudmi ne spoznajo. Jeli ni 'žalosten guč (marn) malopridnih sedajnih kristjanov, ki velijo: „Pokaj bi za papeža moiiii; papež je vojske in vse nesreče kriv. Se bole za papeža podpisali, bole pa tudi za papeža plačevali in svoje sine za papeža v vojsko pošiljali." Oj gerda in pa laž-njiva beseda, pa tudi slabo podučen kristjan, ki takim sovražnikom naše svele cerkve verjame! Nad osemnajst slo let so papeži steber pravice in resnice, so vselej skerbeli narodom in kraljestvom za ljubi mir in lepo spravo, in tudi sedajni sveti oče Piji IX. skerbijo; zalo jih pa vsi prekiicuhi čerlijjo, in Lahe, njihove lastne podložnike dražijo, da se nad njih puntajo, rekoč: „Ncčemo, da bi le kraljeval čez nas." (Luk. 19, 14.) Krivoverniki in neverci jim pa pomagajo, naj bi svetimu očetu dežele vzeli in jih oropali. Ali ni torej naša dolžnost se za pravico očeta vsili vernih pokusiti in tudi podpisali, rekoč: „To ni prav! Pustite apostolskemu stolu lastino, in ne jemiite papežu, kar jim je Bog dal. Lastina očetova je tudi lastina otrok." Je to kaj hudega, da sovražnikom naše svete cerkve serčno in očitno povemo, kakšno krivico delajo, ki hočejo našo ljubo mater, sveto cerkev oropati? Pač slabi otroci, kteri molče križem roke deržijo, kedar razbojniki nad dobrega očeta pridejo! Taka se zdaj našemu svetimu očetu Piju IX. godi. Kako strašna je beseda hudobnežev, klira se po sveti goslo-krat čuje: „Ne verjemite škofu, ne zaupajte duhovnikom; oni vam resnice ne povejo; niso prijateli vaši." Moj Bog! komu pa bole verjeli, ako namestnikom božjim in sveti kalolški cerkvi ne verujete? To dereči volki v ovčjem oblačili gučijo, ki bi radi ovčice pastirjem vzeli in jili raztergali. „Varujte se takih," veli Kristus, «in bodite pokorni svojim s p r e d n i k o m (škofam i n mešnikom ) zakaj oni čujejo kakor laki, k ter i bojo za vaše duše odgovor dajali, da to z vesel je m storijo, ne pa zdiho-vaje, kar bi ne bilo dobro za vas", — uči sv..' Pavl. (Hebr. 13, 17.) — Ne tolažimo se, rekoč: Saj je Kristus obljubil, da peklenske vrata njegove cerkve ne bodo premagale, kajti je na silno skalo zidana. Kristus je pa tudi djal: „Božje kraljestvo bo od vas vzeto, in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo.4* (Mat. 21, 44.) Ali se Azianom in Afrikanom taka ne godi, ki se niso za resnico in pravico svete katolške vere zmenili, in so se ločili svoje matere svete katolške cerkve? Nevernim Turkom so v oblasti. Pa tudi ljubiti se imamo kakor verni bratje in sestre svete matere katolške cerkve. Ako glava terpi, to vsi udje živo občutijo, in si radi pomagajo, kolikor premorejo. Kako Jjubeznjivo so pervi kristjani ravnali, in v djanji pokazali, koliko se radi imajo! Ko so sovražniki svetiga Petra v ječo zaperli, je vsa cerkev (družba vsili vernih) za njega neprenehoma molila, dokler ni bil po Angeli rešen. In kedar so verne preganjali, v železje in voze devali, se jih verni bratje niso sramovali. Obiskovali .so jih, jim Jjubeznjivo stregli in jih tudi na moriše serčno spremljali. To je prava keršanska ljubezen. Pomagati sveti katolški cerkvi, za svetega očeta papeža kaj vboga-ime dati, podperati škofe in domače duhovske pastirje, nas nihče ne sili, kakor prava živa vera, in pa keršanska ljubezen. Kder te ni, tudi pomoči ni; kder pa prava keršanska ljubezen v sercih vernih kristjanov živi, tam velike in lepe reči naredi, cerkve pozida, šole postavi, pošilja misionarje na vse kraje sveta, za nje voznino in brodnino plačuje, jim skerbi za živež in oblačilo, in tudi vboge zamorce sužnosti odkupuje, da se sira božje kraljestvo po sveti. In kdor nima druge pomoči, pa moli za papeža in škofa, za učenike in spovednike po vsem keršanskem sveti. Takšna pomoč pa veliko zda, kojo usmileni Jezus blagoslovi, in vernim stotero povračuje, ki v njegovem imeni božjim namestnikom radi pomagajo, bodi si papež aij misionar, škof, fajmošter alj domač kaplan. ((Kar ste naj manjšemu m o jih storili, ste meni storili" je obljuba Kristusova. Poglejte, preljube moje ovčice, to je sveta mati katolška cerkev, občestvo alj družtvo vsili pravovernih kristjanov. Naša nevidna — 8 — glava je Kristus, vidni nar visi poglavar, namestnik Kristusov so sveti oče, rimski papež, mi vsi pa udje ravno tega telesa, bratje in sestre Jezusa Kristusa. Ljubimo se torej prav po keršansko, občutimo terplenje svete matere katoiske cerkve, ki po vsili krajih sveta svoje verne otroke ima, zdaj v terpienji, zdaj v veselji. Ako pa sveto cerkev ljubimo, tudi cerkvene zapovedi zvesto dopolnujmo. «Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki mene ljubi" (Jan. 14, 21.) Deržimo lepo ne le božje, marveč tudi cerkvene zapovedi; saj niso težke. In če bi komu betežnima se postiti pretežko bilo, naj poprosi; saj dobra vsmilena mati rada polajša in preloži, kar je prav. Tako nas bo Jezus, nas Gospod in Izveličar vesel, vesela nas bo naša mati sveta katolška cerkev; veselo in srečno bomo živeli tudi mi, verni otroci tolike matere, ki nas je skoz sveti kerst prerodila, nas posvetila v božje otroke, in. bo molila tudi po naši smerti za nas Vsi, kteri bojo to pismo brali, in po teh božjih naukih ravnali, mir in milost božja naj bode jim. (Gal. 6, 16.) V HlaiSiurzI pervo pretlptepeliiično nedelo 1860. Anton Martin, Lavantinski škof. Dtefer gaftenbrief ift fcen ©laublgeu au Suutiige Ouini|uagfnm