gllffiDNlSTV^ ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulio« It. S skama L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. poldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n* sprejemajo.	: : :
»AROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom m Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna * 4‘50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'6Q; za I ! ostalo inozemstvo in Ameriko oeloletno K 30'—.	: :
\ Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznike* .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelecburgovi ulici štev. 6, II., is uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveča*, Inserati: enostopna petitvr&tiea 20 vin., pogojen prostor 25 via», poslana In razglasi 30 vin. — Ineerate sprejema upravništv*.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se na sprejemajo.
............. Reklamacije	lieta	so	poštnine	prosta.
Štev. 223.
V Ljubljani, v soboto dne 2. marca 1912.
Leto II.
Delavci iz Ljubljane in okolice!
Po dolgem počitku se snide v torek 5. t. zopet državni zbor. Grofu Stiirgkhu se ni mudilo, zakaj nujne so le ljudske potrebe, ki Pa po mnenju vlade lahko čakajo. Grofa Stiir-ghka je zasledovala edina skrb, če se posreči ski panje one večine, ki jo potrebuje za bramb-110 reformo in za nove davke, in zdaj, ko so se Cehi in Nemci v Pragi pobotali zaradi češkega deželnega zbora in odbora, upa, da je stroj za glasovanje pripravljen. Ali delavsko ljudstvo pričakuje od državnega zbora kaj dru-zega kakor gospod grof. Cela vrsta predlogov 12 draginjskega odseka čaka na zadnjo besedo Poslancev. Vprašanje argentinskega mesa je zadremalo. Regulacija plač državnih uslužben-cev visi še v zraku in z njo vred pragmatika, 12 katere bi vlada hotela napraviti suženjski red. Socialno zavarovanje se zavlači — največ Po krivdi vlade. Neštete socialne reforme čakajo že davno zaman na rešitev.
Povedati hočemo torej, kaj mislimo o parlamentu in njegovih nalogah. Zato Vas vabimo
na
ljudski shod
ki bo v nedeljo, 3. t. m. ob pol 10. dopoldne
v veliki dvorani MESTNEGA DOMA.
Zavedno delavstvo iz Ljubljane in okolice Se udeleži tega shoda v čim večjem številu.
OKRAJNI ODBOR _	jugoslov.	soc,	dem, stranke._________
Tržaški delavci!
Tržaškemu revnemu prebivalstvu se zopet ®pcta draginjsko darilo. Kakor da smo že poza-na pomanjkanje cenenih živil; kakor, da se nam ne bi bilo odrekalo še včeraj uživanje prekomorskega mesa; kakor da ne vemo, da nam Pnpravlja vlada šopek novih davkov in kakor da o naši žepi zlati rudokopi, natn groze tržaški *Sr_ii posestniki s povišanjem stanovanjskih cen. "^ščanski večini v tržaškem občinskem svetu vse ® še ni dosti, pa hoče rešiti tramvajsko vpraša-nJe na tak način, da bi bil onemogočen vsak re-S^n boj zoper nečuveno izkoriščevalno stanovanj-Sl'° špekulacijo. Da pa damo duška ljudski nezadovoljnosti, da začrtamo poti, po katerih bo Jreba resno naprej, da se prepove enkrat za vse-‘ei Prikrajšavati delavcem borne zaslužke, vas va-b|nio na
javen sliod
ki bo v nedeljo, dne 3 marca 1912 ob pol ^ popoldne v gostilni »International- ul. Boccaccio 25
z dnevnim redom:
1. Grozeče povišanje stanovanjskih cen;
2. Občina in stanovanjsko vprašanje. Poročala bodeta sodruga Regent in Mi-
fafvečfi boj.
Splošna stavka angleških rudarjev.
o s t
Delavci! Udeležite se tega važnega shoda v največjem številu.
Politični odbor jugoslov. soc. stranke v Trstu.
EMILE ZOLA:
Rim.
Dolge tedne je ne le vso angleško javnost, temveč sodobno zgodovino zasledujoče ljudstvo vsega sveta razburjalo vprašanje: Ali izbruhne res zažugana generalna stavka angleških rudarjev, ali se prepreči? Vprašanje je rešeno: Stavka je že izbruhnila; več kakor miljon delavcev je doslej opustilo delo. Drugačna peresa bodo morali poiskati historičarji in z drugačnimi pojmi bodo morali delovati, kakor doslej; Ben Akibi je dokazana zmota, zakaj velikanski boj onkraj kanala je nekaj novega pod solncem. neka novega v pojavu in še bolj novega v posledicah.
Kar trdi socializem od nekdaj: Da so gospodarske razmere podlaga vsega družabnega življenja, naj se imenuje politično, kulturno, ali kakor se hoče. to osvetljuje in potrjuje silna borba črnega proletariata iz angleškega podzemlja, obenem pa se uveljavlja z vso silo nauk, da je delo največja moč v človeški družbi. Kapital, država, orožje, vse, na kar se zanašajo mogotci tega sveta in kar jim je doslej zavarovalo vlado, je slabotno v primeri z odločujočo močjo dela. onemoglo, čim se izvrševalci dela, sedanji sužnji kapitala, zavedo svoje veljave in moči ter izvedo posledice iz svojega spoznanja.
Ilustracija in dokaz je angleški boj, ne odločitev. Zakaj v nobeni posamezni deželi se ne more rešiti socialno vprašanje, ki je svetovno in vsečloveško, tudi ne v deželi najbolj razvite industrije, najbolj kapitalističnega gospodarstva ne. Dan. ko se umakne kapitalistična družba socialistični, še ni prišel; ali velikanska angleška stavka ga napoveduje, kakor je sv. Janez napovedoval Kristusa ter podaja obenem najmočnejše argumente za spoznanje.
Anglija, sama zase v resnici nevelika dežela. je vendar prva velesila sveta. Ogromna je njena kolonijalna posest, nadvse tehtna je njena beseda v svetovni politiki. Komu je Anglija prijateljica ali sovražnica, to je za vsako državo pomembno vprašanje. Se ko je bila Velika Britanija brez zaveznika, so njeni odgvor-ni voditelji ta položaj lahko imenovali »Splen-did Isolation« — sijajno osamljenost.
Čemu ima Anglija zahvaliti to veliko politično veljavo, to svetovno gospodstvo? Nebeški modrosti svojih kraljic in kraljev? Zenijal-nosti svojih ministrov? Hrabrosti svojih generalov in admiralov? To so elementi, iz katerih sestavljajo oficielni historičar ji zgodovino človeštva, in državni profesorji jo potem vtepajo po šolah otrokom v glavo, ker jih imajo vzgojiti za »dobre državljane.« Ali nepodkupljiva resnica govori drugače. Temelj angleške veličine je — premog pod površino njenih otokov.
Pred nedogledno dobo, ko ni bilo na naši zemlji ne današnje kulture, ne današnje civilizacije, ko ni bilo sedanjih narodov in sedanjih držav, ne postav ne ver našega časa, so pokrivali zemljo bujni gozdovi. Umrli so kakor vse, kar ugleda luč sveta in silne plasti zemlje in kamenja so jih zagreble v temne globočine; pod debelo odejo so se debla izpremenila napol v kamen, napol v oglje, in so postala črna kakor noč. v kateri se je izvršil silni prirodni proces. Tisočletja so minila, in drevje je spalo
(Dalje).
■y. »Oh, uboga moja kontesina«, je vzkliknila je ,'na’ >>0d žalosti bo umrla; zakaj če tudi v nbogp dete videti tako mirno, gloda vendar p v počasi v' njem... Zdi se, da je monsinjor ]e nia na vrhu in da lahko zavleče stvar, dok-iJ Se m.u Poljubi. Toliko denarja je že zaprav-{jjI1eg.a 'n še več ga bo treba izdati... Abbe vrS?n’ —,saj zdai poznate — je imel res iz-$n ? m'se' s t0 poroko. Tudi nočem žaliti »na moje dobre gospe, grofice Erneste, te , ctiiice, ali to je gotovo, da je unesrečila svojo ter, ko jo je dala grofu Pradi«.
čut ^^rrrolknila je, potem pa jo je premagal Pravičnosti, pa je dodala: j »Sicer pa ima grof Prada prav, če ni zasoljen. Preveč se mu rogajo... Ali veste,
o	vendar pravim, da je moja Benedeta prav j “»inajcer se tako obotavlja. Ce bi šlo po mo-s J1’ bi imela še nocoj svojega Darija v svoji bjt,\ko &a ima tako rada, ko sc oba tako Iju-p ? 111 že tako dolgo hrepenita drug po drugem, nil ni°P vei’i, da, brez poročnega urada in žup-s,Ka. ker sta mlada, ker sta lepa in da postaneta ' uPaj srečna... Sreča, oj ljubi Bog, sreča je *° redka!«
Pel -le °Paz’la’ c'a i° Kleda Pierre ves osu-fSe veselo nasmejala v ravnotežju nižje-_,c ‘laneoskega ljudstva, ki ne verjame v nič
svojo mrtvaško spanje v ogromnih grobovih. Gori na površju zemlje pa so prihajale in odhajale rastline in živali in ljudje, generacia za generacio. V boju za obstanek je človek neprenehoma stikal po sredstvih, ki bi mu olajšala življenje in njega težave; brskal je po hribih in dolinah, potapljal se je v vode, preiskaval je zrak, navrtal je zemljo. In po vekovih je tam doli našel čudoviti kamen, ki gori.
Vsa polna je Anglija teh zakopanih šum in nikjer nima premog boljše kvalitete kakor tam. In to kamenje, ki daje ognju hrano, je dvignilo angleško industrijo na najviši vrhunec, ustvarja njegova bogastva, goni njegove ladje. Dve-stopetinsedemdeset miljonov ton ga izkopljejo vsako leto; kar ga ne porabijo sami, ga prodajo. in tuja industrija se trga zanj. Ce bi ga nakopali dvakrat toliko, bi ves šel v denar.
Priroda je nagromadila ogromna skladišča črnega diamanta v globočinah; priroda je priklicala človeka v življenje in mu dala sredstva, da si poišče in pribavi, kar potrebuje za svoj obstanek in za njega zboljšanje. Roke in noge, oči in ušesa, možgane in pluča; zrak, zemlja, voda — vse je njegovo, človekovo, in vse, kar doseže okrog sebe in pod seboj in nad seboj. Človek je našel tudi premog, to čudežno shrambo solnčne toplote. In premog ga greje, hrani mu ogenj pod kotli tovarn, goni njegove železnice in barke in pomaga ustvarjati neizmerno bogastvo.
Komu? Človeku?
Ej ne! Stoinstotisoč ljudi se zarije vsak dan v črno zemjo, globoko dol, kamor ne zasije noben solnčni žarek; tam rujejo in kopljejo, vrtajo hodnike in sekajo kamen in spravljajo črno bogastvo na dan; tam gori pa jih čaka par tisoč, ki spravljajo ogromni dobiček v svoje železne blagajne. Oni doli ne vedo zjutraj, če se vrnejo pred gečerom iz črnih grobov v nadzemeljski mrak; oni gori pa se vesele soln-ca. Oni doli se pote v peklenski vročini in strme smrti oči, da zaslužijo, kar je treba za golo življenje, malo število tam gori pa uživa vse razkošje, ki ga je mogel izmisliti spekulativni um in udejstviti pridna roka.
Za minimalno plačo se bojujejo zdaj angleški premogarji. Ali to je začetek, kateremu mora neizogibno slediti nadaljevanje. Ze se pripravlja angleška vlada, ki ni mogla s posredovanjem preprečiti stavke, da poseže v največje svetišče kapitalizma: V brezpogojnost privatne lastnine. Na podržavljenje rudnikov še ne misli, pač pa na zakon, ki določa obvezne minimalne plače. Ako zmaga v parlamentu to načelo, tedaj pade nauk, ki je bil jedro kapitalistične filozofije: Da je lastnik gospodar v svojem obratu. Ta korak še ni soeializiranje, pač pa je priznanje, da so interesi skupnosti višji od interesa posameznih dobičkarjev. S tem priznanjem pa se odpirajo soeializiranju vrata. Kadar začne družba zesledovati svoje interese, se ne more ustaviti sredi pota, temveč mora, vedno pogumneje, brezobzirno korakati do konca. Na koncu pa je socializem.
Izbruh stavke.
London, 29. februarja.
Stavka se je pričela. Izbruhnila je že pred-
včeranjem v Derbyshiru, kjer je nekoliko tisoč dalavcev ustavilo delo, ne glede na to. da se je takrat pogajanje v Londonu še nadaljevalo. Podjetnike je ravno začetek štrajka v Derby-shiru zelo razočaral, zakaj po njihovem mnenju je bilo ravno to delavstvo nasprotno stavki. Kapitalistična trma se je sploh najbolj redila z nepoznavanjem razmer med delavci in od upanja, da med rudarji ne bo sloge. Sepredvče-ranjem so trdili, da pojde v skrajnem slučaju samo dobra polovica delavcev v stavko, v tem ko bodo drugi pridno delali. .Nekoliko je podjetnike motilo tudi to. da ni bilo nikjer izgredov, brez katerih si skoraj ne morejo misliti rudarskega štrajka. Večja paznost bi jih bila lahko poučila, da je mir le posledica izredne zavesti delavcev, da imajo za svoj boj zadostna sredstva. tudi če se stavka zavleče.
Nedvomno je bilo veliko število podjetnikov na posredovanje vlade pripravljeno dovoliti zahtevano minimalno plačo; toda ravno v podjetniškem taboru se ni mogla doseči sloga. Najbolj so se upirali lastniki rudnikov v Južnem Walesu, med katerimi žive največji kapitalistični hujskači. Od njih izhajajo tudi one razburljive vesti, s katerimi hočejo upla-šiti svoje tovariše in javnost. Sedaj, ko je stavka izbruhnila, bo treba posebno previdno sprejemati poročila, ker bo v telegramih nedvomno vse mrgolelo samih izgredov in grozodejstev. Iz Južnega Walesa je izšla povest o strašnih sindikalističnih namenih rudarjev; govorili so o neki brošuri, katere zastopniki delavcev za čudo nikjer ne morejo dobiti. Ta povest je imela namen preprečiti vsako popustljivost ostalih podjetnikov. Navedena brošura baje napoveduje, da bo sedanjemu boju sledil nekakšen »irritation strike«. nekakšna pasivna resisten-ca; rudarji naj bi delali tako, da ne bi dosegli podjetniki nobenega dobička, pa da bi se naveličali in izročili rudnike sindikatom. Dobro znamenje je, da se delavci ne zmenijo za take fantazije.
Posledice stavke se že kažejo. Po vseh industrijskih okrajih primanjkuje premoga. V Shaffieldu so nekateri plavži ustavili delo, na železnicah opuščajo vse vlake, ki niso zelo nujni.
Danes opoldne je bilo blizu pol miljona ru-darev v stavki; do polnoči je pričakovati, da jih bo miljon. Na mirno poravnavo v bližnjih urah ni nikakor več misliti, dasi bi se najma-nje šestdeset odstotkov podjetnikov rajše poravnalo. kakor da se spuščajo v boj. Ali pritisk valiških Iistnikov je prehud.
V	javnosti se utrjuje prepričanje, da bo morala vlada na vsak način poseči vmes. Tudi časopisje priporoča, da se zakonito določi minimalna plača, ker ne moreta vlada in parlament prevzeti odgovornosti za neizogibno katastrofo, ki zadene vso angleško industrijo, če se štrajk ne dovrši kmalu. Vlada sama razglaša, da bo treba nastopiti pot v tem zmislu.
Milijon stavkujočih.
London. 1. marca. Po vsej deželi je doslej
1.000.000 rudarjev v stavki. Iz nekaterih krajev prihajajo poročila o nemirih, ki se pa ne dajo kontrolirati. Podjetniki iz Južnega NValesa
lje',!?ega več kakor v srečno in pošteno živ-
^ruj 2nje.
la ,.I>ot(rIn se je nekoliko bolj diskretno pritoži-
Y	Zaiadi druge neprijetnosti, ki je mračila hišo. I)n tuJe šlo za posledico nesrečne razporoke. nna Serafina in advokat Morano sta se skre-
,
1	militi Ul C»UVUI\CII	‘HU	ov O IVI
Por akor Pohujšanje. In ni se več prikazal jjao-3.’ ki ic zadel njegovo vlogo pri kongre-tetp! m clolžil patra Lorenca izpovednika e nečakinje, da ju je silil v proces, iz ka-
terega se ne more za ves svet izcimiti nič dru- 1 gega kakor pohujšanje. In ni se več pri kazal v palači Boccanera. To je bil prelom starega, tridesetletnega razmerja in je osupnil vse rimske salone. Splošno so grajali Moranov nastop.
I	)onna Serafina je bila tembolj ogorčena, ker je sumila, da je rabil prepir za pretvezo, da jih je zapustil zaradi čisto druge reči: Zaradi hipne, za moža njegovega položaja in njegove pobožnosti pregrešne strasti, ki jo je v njem vžgala mlada spletkarska meščanka
Ko je Pierre zvečer stopil v salon s tapetami iz rumenega, z velikimi cvetlicami prepreže-nega brokata a la Louis XIV., je res opazil, da je vladala v še bolj pridušeni svetlobi s čipkami zasenčenih svetilk neka otožnost. Sicer pa ni bilo nikogar tam razun Benedete in Celije, ki sta se sedeči na kanapeju pomenkovali z Darijem. Kardinal Sarno je globoko zakopan v naslanjač brez besede poslušal neusahljivo govoričenje stare sorodnice, ki je vsak pondeljek pripeljala malo princeso sem. Donna Serafina je sedela sama na svojem navadnem prostoru na desni strani kamina; grizla jo je tajna jeza, ker je bila prazna leva stran, kjer je posedal Morano v tridesetih letih svoje zvestobe. Pierre je tudi opazil, kako plašno in potem obupano ga je pogledala, ko je vstopil; pazila je na vrata, ker je brez dvoma še pričakovala nestanovitnika. Sicer pa se je držala pokonci in je bila videti zelo ponosna s svojo fino, še bolj kakor navadno stegnjeno taljo, s svojim trdim starodeviškim obrazom, s snežnobelimi lasmi in s črnimi obrvi.
Ko ji je Pierre izrazil svoje spoštovanje, je takoj sprožil, kar mu je najolj bredlo po mislih, pa je vprašal, če ne bo imel veselja videti nocoj monsinjora Nanija.
»O. monsinjor Nani nas zapušča kakor vsi drugi«, je odgovorila, ne da bi se mogla premagati. »Kadar bi človek potreboval ljudi, pa izginejo.«
Huda je bila tudi na prelata, ker se ni kljub
mnogim obljubam nič vnemal za ločitev. Nedvomno se je skrival za izredno laskavo dobrohotnostjo kakor običajno kakšen načrt. Skesala pa se je takoj za priznanje, ki ji je ušlo v jezi, pa je dejala:
»Morda še pride. Dober je in zelo nas ima rad«.
Kljub vroči krvi je hotela biti politična, da bi premagala nesrečo. Njen brat, kardinal, ji je bil povedal, kako zelo ga jezi vedenje koncilske kongregacije; zakaj nič ni dvomil, da izvira hladni sprejem prošnje njegove nečakinje želji nekaterih tovarišev kardinalov, da bi mu napravili sitnosti. Sam je zdaj želel ločitev, kajti le tako se je še mogla zavarovati ohranitev plemena, ker je Dario vstrajal na tem, da ne vzame nobene druge kakor svojo nečakinjo. Vsa nesreča je prihajala obenem in je zadela vso obitelj; njegov ponos je bil ranjen; sestra je bila deležna te skrbi, ki je s svojimi posledicami ranila tudi njeno srce; in ljubeča dvojica je bila obupana, ker je videla, da njene nade zopet oddaljujejo.
Ko se je Pierre približal kanapeju, kjer je kramljal mladi svet, je zaslišal, da se je govorilo le o katastrofi.
»Zakaj sta tako obupana?« je vprašala Cc-lija. * Pravzaprav je razveljavljenje zakona priznano z enim glasom večine. Proces se torej obnovi. Le zadržan je«.
Ali Benedeta je zmajala z glavo.
»Ne, ne; če vztraja monsinjor I privoli Njegova svetost nikdar. Konec je vsega.«
»Oh, če bi bil človek bogat, zelo bogat«, je mrmral Dario s prepričanjem v očeh; in nihče se ni smehljal.
Potem je prav po tihem dejal svoji setrični:
»Na vsak način moram govoriti s teboj. Tako ne moreva živeti.«
»Pridi jutri večer ob petih«, mu je šepetaje odgovorila: »Sama bom tukaj.«
Drugi dan ni imel ne konca ne kraja. Pierre je neskončno ginjen videl potrtost navadno tako mirne in tako razumne Benedete. Globoke oči v njenem čistem, otroško nežnem obrazu so bile skaljene kakor od pritajevanih solz. Resnično nagnenje je že imel do nje, ker jo je videl vedno v enakomernem, četudi nekoliko lenem razpoloženju, pod to dozdevno veliko razumnostjo se je skrivala strast njene ognjevite duše. Kljub temu se je poizkušala smehljati Celiji-nim prijetnim, zaupnim povestim, ki je bila s svojo ijubavno zadevo na boljšem od nje. Le en lup je postal razgovor splošen, ko je govorila stara sorodnica o nedostojnem vedenju italijanskega časopisja napram Svetemu očetu. In nikdar se ni zdelo razmerje med Vatikanom in Kvi-rinalom tako slabo kakor zdaj. Kardinal Sarno, ki je bil navadno nem, je pravil, da vrže papež ob priliki svetokrunske slavnosti dne 20. septembra v spomin zavzetja Rima vsem krščanskim državam, ki so vsled svoje ravnodušnosti sokrive, nov protesten spis v obraz.
»Da, le poizkušajte poročiti papeža in kralja!« je dejala donna Serafina bridkega obraza, namigavajoča na obžalovanja vredni zakon svoje nečakinje.	.	.	v
Vsa iz sebe je bila videti. Bilo je ze zelo pozno. Zdaj ni bilo mogoče pričakovati ne mon-finjora Nanija, ne koga drugega, vendar pa je vzplamtelo v njenih očeh ob nepričakovanem ropotu korakov; željno je pogledala na vrata, a na svoje začudenje je uzrla vstopajočega Nar-cissa Haberta, ki jo je prosil za odpuščanje zaradi svojega poznega prihoda. Njegov priženjeni stric, kardinal Sarno ga je bil vpeljal v ta strogo zaključeni salon, in zaradi njegovih baje nepopustljivih verskih idej so ga dobro sprejeli. Ta večer pa je prišel kljub pozni uri le zaradi Pier-ra, katerega je takoj vzel na stran.
in nekateri škotski zahtevajo od vlade vojaštva. češ da so njili rudniki v nevarnosti. To je očitna pretveza, ki ima namen ugnati delavce z vojaštvom v strah. Delavska solidarnost je tako vzorna, da ne bodo podobni manevri nič zalegli.
(Dalje glej »Zadnje vesti«.)
Za družbo
Zarje.
Lepe članke pišejo sodrugi v »Zarjo« o šolskih družbah, o prijatelju dr. Ferfolji, o dr. Tumi in o vsem lepem, prijaznem in zanimivem. Ton je včasih bolj malo prijazen in tvarina malo manj zanimiva kot bi bilo potreba, pa kaj hočemo? Suum cuique. Vsakemu svoje.
Zato si dovoljujem pripomniti, da bi jaz raje nekaj drugega. Družba sv. Cirila je lepa reč. šolske družbe so koristne — ampak najlepša in najkoristneša za nas pa je »šolska družba« — založba »Zarje«. Ustanovili smo dnevnik »Zarjo«. Dobro smo se zavedali ogromnih težkoč, ki nam jih povzroči resen delavski dnevnik. Kljub temu smo šli z velikim upom
V	srcu na delo. Imamo za seboj tričetrt leta za »Zarjo«. In reči moramo: še več bomo morali storiti nego smo! Premalo smo storili, premalo! Prvo leto bi na svojih posvetovanjih in konferencah ne smeli nič drugega razmišljati kot:
1. Koliko naročnikov bomo »Zarji« pridobili? Koliko listov bomo v kolportaži vsak dan razprodali? Kako najdemo boljše poti za razširitev naše »Zarje«?
2. Koliko obveznic po 10K in po 25 K — bomo med sodrugi razpečali.
3. Koliko se da v vsakem kraju zanimivega poročati v list, da ga bodo tudi indiferentni z zanimanjem brali?
Oprostite mi! Rad berem polemike, veseli me življenje v stranki, prav je, da si bistrimo nazore o kulturnih vprašanjih, samo sodrugi in prijatelji: clara pacta boni amici! Počakajmo s temi debatami. Ko bo »Zarja« imela 5 do 6000 naročnikov, pa se dajmo »z uma svetlim mečem«, kajti takrat bomo z zavestjo, da se lahko, ker za »Zarjo« stoji lepa vojska, ki se bo lahko odločila na to ali na ono plat.
Naša stranka ne potrebuje danes kulturnih debat, ne — dela za naše ustanovitve je treba. In Vi vsi, inteligentje, ki se radi prepirate o lepih rečeh, dajte, pomagajte pri tem, da bodo naše tudi kulturne ustanovitve dobro na nogah. Pod vplivom teh preklicanih kulturnih člankov je ena naših delavskih organizacij darovala šolski družbi 10 kron — od svoje strankarske prireditve; — na »Zarjo« se pa ni spomnila.
Malenkostna je ta vsota, ali, prijatelji — kaj nam je bližje: srajca ah suknja?
S prijateljem dr. Tomšičem vsak teden pregledujeva došle dospevke v založbo »Zarje«. Nisva vesela, kje so navdušeni sodrugi, ki bi rekli: »list »Zarja« je naš! Ne odjenjamo po-preje, dokler ne bo zasiguran njen njegov obstoj v vsakem oziru! Imamo sicer marsikaj na srcu, ali počakajmo s tem, prvo je, srajca, potem je suknja! Srajca se sicer ne vidi — z lepo suknjo se paradira. Mi pa še nismo za parado!«
Takih sodrugov manjka! Vi dr. Tume, Fer-iolje, Dermote, Regenti. Milosti itd. — imenujte se že tako ali tako — precej vas je, dobri sodrugi ste — verujte mi: ali bojujte se sedaj raje vsi za eno družbo v slogi in edinstvu^ — namreč za družbo, ki smo je krstili »Založba Zarje«. Kulturna je, ker nosi kulturo; šolska je, ker uči; narodnostno je potrebna, ker nosi v narodnostnem oziru vse, kar je potreba.
Za družbo »Zarje« prosim dela, za družbo »Zarje« prosim debat, za družbo »Zarje« prosim podpore, gmotne jn moralne. Saj še eno leto. Narodnostno vprašanje z vsemi kompleksi sorodnih mu vprašanj rešiti, je vprašanje razvoja razmer in ljudi. Kako se bo rešilo, kedaj, s kakimi rezultati se bo doseglo potrebne načine sožitja — težke reči
Naše vprašanje — vprašanje naše družbe »Zarja« se pa da krasno rešiti v doglednem Č£ISU
Rešujmo to vprašanje. Strnimo v rešitev tega vprašanja svoje vrste!J Mislim, da ne bo disharmonije — ne bo dolgoveznosti — osebnih simpatij in antipatij.
Oprostite mi: jaz sem zato, da smo vsi za šolsko družbo »Zarje«. Glasujmo z novimi naročniki in novimi obveznicami.	A.	K.
NOVICE.
*	Franc Silberer. Potem ko je bilo po brezuspešnem iskanju gotovo, da je doletela so-druga Silbererja v gorah žalostna smrt sredi snežnih zametov, je določilo sodišče za njegovega kuratorja sodruga dr. Fr. Wintra. ki naj uredi njegove zadeve. Po postavnih določilih sodrug Silberer namreč ni mrtev, ker ni še nihče videl njegovega mrtvega trupla in se torej ne more izdati mrtvaški list. Da pa se kdo, ki je izginil brez sledu, razglasi sodnim potom za mrtvega, je še le čez dalj časa možno. Sodrug Silberer je vzel na svoje zadnje potovanje
—	kakor znano se je peljal v Ljubljano na pekovski shod in obenem je priredil usodepolni izlet v gore — turistovsko obleko s sabo. Obljubil je bil svoji ženi, da ji pošlje svojo navadno obleko v kovčegu nazaj na Dunaj. O tem kovčegu ni bilo ne duha tie sluha. Ker se ni bi! ustavil pri nobenem gostilničarju v bližini svojega izleta v gore, so prišli do zaključka, da je bil pustil Silberer kovčeg v garderobi kake postaje in ga je nameraval po končanem izletu zopet vzeti sabo. Dr. Winter se je obrnil na ravnateljstvi južne in državnih železnic s prošnjo, da poizvedujeta, kje bi bil kovčeg. Predvčerajšnjem je dobil dr. Winter od ravnateljstva državnih železnic pismen odgovor, da je na dunajskem kolodvoru zapadne železnice kovčeg, ki je bil oddan 6. januarja (to je dan, ko je bil pisal Silberer zadnje pismo) v Spitalu ob Dravi za dunajski kolodvor zapadne železnice. Kovčeg so odprli in razen obleke so našli v njem recepise, izmed katerih sc je eden glasil na Silbererjevo ime. Kovčeg se je torej našel. Krščansko-socialne hijene na Dunaju so skušale opirati svoje gnusno obrekovanje
umrlega sodruga nato, češ da se ni našel kovčeg. Katoliški poštenjaki so »sklepali« takole: Kovčeg se ni našel, torej se je odpeljal z njim Silberer v Ameriko in v kovčegu je bil poneverjeni denar. In zdaj je odvzet klerikalnim hijenam njih zadnji »razlog«. Ali bodo katoliški pobožnjaki sedaj popravili nezaslišano obrekovanje, ki so ga zagrešili nad poštenim človekom?
* Bogat prosjak. V Budimpešti je umrl pro-sjak Karel Oreška, ki je trpel leta in leta hudo pomanjkanje in je živel samo od darov usmiljenih ljudi. Kdo naj torej popiše veliko presenečenje, ko so našli v njegovi slainnici 60.000 K gotovine in za 100.000 kron vrednostnih papirjev!
* Požar v predilnici. V Avgsburgu je izbruhnil 28. t. m. zvečer v Werachovi predilnici požar, ki se je v malo minutah razširil na vse glavno poslopje. Goreča tovarna je izgledala kakor ognjeno morje, ki je metalo plamteče snope preko mesta. Požarne brambe so z velikim naporom omejile požar in rešile stranska poslopja. Glavno poslopje pa je pogorelo do tal; uničeni so vsi predilni stroji. Brez dela je 800 delavcev. Škodo cenijo nad milion mark.
* Blagoslov vojnega hujSKanja. V Ankoni kipi vojno navdušenje za tripolitansko pustolovščino v posebno velikih valovih. Pred kratkim so se igrale majhne deklice vojsko. V prekipevajoči strasti za moritev je potegnila enajstletna deklica revolver in streljala na nasprotnice. Zadela je tovarišico v glavo in jo usmrtila.
* Ljubezenska drama. V Vilni se je odigrala v enem prvih hotelov krvava ljubezenska drama. Mlada ruska plemkinja Helena Narbu-tova je oddala na grofa Tyskievicza več strelov * iz revolverja. En strel je zadel grofa v prsi in ga težko ranil. Ljubosumna plemkinja je ranila tudi prisotno grofovo ženo. Vzroki krvavega dogodka niso še povsem jasni, nedvomno pa gre za ljubezensko razmerje grofa do plemkinje.
V	prav kratkem času se je Kolinska kavna primes priljubila našim gospodinjam, to pa zategadelj, ker je res najboljši kavni pridatek. Najboljši je zato, ker je napravljen iz najboljših surovin po dobro preizkušenem načinu, ki se je kot najboljši obnesel. Naše gospodinje so se na Kolinsko kavno primes tako navadile, da sploh ne morejo več brez nje izhajati.
Ljubljana m Kranjsko
— Za jutrišnji shod v »Mestnem domu« se
niso izdala nobena posebna vabila. Ljubljansko in okoličansko delavstvo je o njem poučeno jz našega lista, in na naših čitateljih je, da izvrše agitacijo. Razume se samo po sebi, da je potrebna čim večja udeležba, kajti o važnosti shoda ni treba izgubljati besed. Pričakujemo torej od sodrugov, da izvrše živahno agitacijo med
svojimi znanci.
— Dr. Tavčar in dr. Šušteršič sta bila na Dunaju, prvi kot župan, drugi kot deželni glavar. Seveda sta šla vsak zase, kajti oni blaženi časi, ko sta se skupaj vozila in prijateljsko pro-tnenirila po peronih, so minili. Zdaj sta nosila svoje bolečine vsak zase k ministrom, ali Su-steršičeva butara je bila vsekakor ložja od Tavčarjeve. Zakaj če je človek načelnik »največje slovenske stranke«, nahaja še na Dunaju več prijaznosti, kakor če je le župan puntarske Ljubljane, ki noče pod klerikalen jarem. O Su-steršičevem potovanju pripoveduje »Slovenec«, da je deželni glavar posredoval v zadevi prispevka za državno policijo in v zadevi obrtne šole. ter da bo mogoč vsaj delni uspeh. O Tavčarjevi križevi poti ne pripoveduje »Sl. Narod« nič. Seveda — čemu? I )a so sprejeli župana z glorijo, ne more reči, ker ga niso, drugo pa ni vredno pripovedovati, da ne bo več zamere. »Slovenčeva« povest o »delnem uspehu« nas pa tudi nič kaj ne navdušuje, ker že to. kar smatrajo klerikalci za popoln uspeh, ni posebno veliko. Vedenje klerikalcev glede na podržavljanje ljubljanske policije je bilo že v deželnem zboru prav dvomljivo. Zlasti Lampetov govor o stroških policije je bil tak, kakor da bi hotel dajati vladi potuho, če hoče Ljubljano molsti. Zato bomo v prijateljstvo klerikalcev do Ljubljane šele tedaj verjeli, če bomo videli sadove zrele. Kadar gre za potrebo klerikalne stranke, takrat dosegajo gospodje popolne uspehe; zakaj torej le delne, če gre za interese Ljubljane?
— Človek s prirojeno lojalnostjo. Poznamo ljudi s prirojeno grbo in poznamo ljudi s prirojeno švedravostjo. S prirojeno lojalnostjo
—	? Človek s prirojeno lojalnostjo, to je gospod Šušteršič- Na svojem političnem izletu na Goriško, kjer je dajal grofu Bertholdu nasvete za slučaj, da »bukne plamen« v 1 určiji, je zbranim klerikalnim zaupnikom razodel svojega rojstva skrivnost. Seveda ta prirojena lojalnost nima dolgih in močnih korenin, kakor — recimo — praprot v gozdu. Kakor žlahtna rožica je. Nežne koreninice ima in se da vsak trenutek in brez vseh težav izrovati. Kakor kaže! Le poslušajmo! Vlada misli, da so Slovenci dobri in pridni otroci, zato se ni treba zanje brigati ... Mi smo na stališču, da državi treba dati, kar potrebuje. Kakor smo pripravljeni to dati brezplačno, tako zahtevamo, da tudi drugi to dajo brezplačno. Če opazimo, da se delajo kravje kupčije, v tistem trenutku se postavimo na stališče egoizma: Groš za groš. knof za knof!« Prirojena lojalnost ima torej malo gr-bico in malo šepava je! Če bi ne bilo — kravje kupčije!
— »Smrkavost.« (Dopis iz Novega mesta.) Huda in nevarna je bolezen »smrkavost«; škodljiva je živini, še manj pa je prijetna za ljudi, ker slina je res grda stvar, še posebno, ako se kar v velikih gnusnih hrkljih cedi iz gole, strupene — zavisti. Lani je živina to bolezen večinoma srečno prestala, preselila pa se je za časa zadnjih občinskih volitev s podvojeno silo na mnoge izmed onih nesrečnežev, ki so zaman sanjali in hrepeneli po izredni časti, zasesti ter v spoštovanju in odlikovanju greti odlične stolčke v občinskih zastopih. V kakem stanju se nahaja sedaj »smrkavost« po drugih občinah, nam ni natanko znano, pri no-
vomeških klerikalcih pa je gotovo še vedno v akutnem stadiju, ker sicer ne bi sedaj, po preteku celih treh mesecev, še vedno otepali s svojim hinavskim jezikom in po »Dolenjskih Novicah« kopičili laži na laži. Ne mislimo jemati novomeških liberalcev v zaščito, ker se od drugih istoimenskih junakov prav nič ne razlikujejo, izvzemši morda v tem. da jih pri pobijanju klerikalizma v zaspanosti in nerodnosti še celo prekašajo, z vso resnostjo pa obsojamo dopis »Pod svobodnim solncem« v zadnji številki »Dol. Nv.«, prvič zaradi mnogih laži, drugič, ker iz članka v vsej ostudni nagoti odseva, kako vzor-gospodarstvo lebdi klerikalnemu piscu pred očmi. Za vzgled postavlja namreč Novomeščanoin občino Šmihel-Stopiče, občino, ki pašuje v njej pravičnejše in modrejše kot sam stari Salomon velmož Zurc-Štembur, in usmilje, da je bil v primeri z njim sam sv. Martin navaden brezsrčen cigan, tako da je postala ta občina zlasti zaradi humanitarnih naprav znana daleč naokolo, žalibog le negativnem smislu. Nadalje ne more klerikalni pisec preboleti, da so se občinskim uslužbencem, ki so v resnici itak preslabo plačani, dovolile draginjske doklade. Res značilno za te velike ljudske osrečevalce! — Zaradi raznih podlih laži in podtikanj pa se bo imel urednik kanonik Žlogar, že izza prejšnjega župnikova-nja slavnoznani »organist in velikozvonar«, čast predstaviti za prihodnje porotno zasedanje izžrebanim porotnikom, ker tožba je že vložena; vršila se je že tudi hišna preiskava v novomeški kat. tiskarni in v prostorih uredništva v kapiteljnu, toda brez uspeha: sicer so se našli vsi drugi rokopisi, le rokopis pisca »Pod svobodnim solncem« je neposredno pred preiskavo neznano kam izginil. Ne vemo, če se bo dobro počutil rejeni gospod, kadar pride izpod svobodnega solnca v okrilje temačnih žarkov mračnega kriminala. Nemara takrat tudi on z Valjhunom vred zapoje:
Manj strašna noč je v črne zemlje krili kot so pod svitlim solncem sužnji dnovi.
Mestno županstvo Rudolfovo nam pošilja naslednjo izjavo:	»Podpisano mestno župan-
stvo naznanja, da so vsakovrstne vesti, ki krožijo v Novem mestu samem, kakor tudi v okolici, katere je ta ali ona oseba v zlobnem namenu inspirirala, zadevajoč zvišanja občinskih doklad v Novem mestu po sklepu tukajšnjega občinskega odbora za zidanje mestne deške in dekliške šole. povsem neutemeljene in neupravičene toraj neresnične. Ni res, da bi tukajšnji občinski odbor sploh kedaj sklepal o zvišanju občinskih doklad, res pa je, da so ostale pri isti višini, kot so že leta in leta.« — Mestno županstvo v Novem mestu.
—Občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem bo v nedeljo dne 17. marca ob 9. dopoldne v ljubljanskem Mestnem domu.
— Dramatično društvo v Ljubljani ima od-borovo sejo danes, dne 2. t. m. ob 6. zvečer v pisarni deželnega gledališča, na katero so č. gg. odborniki vljudno vabljeni.
— Razstrelba tal v Ljubljanici. Podjetništvo Czesczovviczka prične koncem marca s svojimi delavci tudi delo na Fužinah. Skalnata struga od Fužin proti Mostam se bo večinoma morala razstreliti, da se omogoči poglobitev. Tvrdka nabira zdaj vsak teden delavce.
— Umrli so v Ljubljani. Jenko Brigita, tis-karniška vlagateljica, 21 let. — Fran Jesih, hiapec, 31 let. — Jera Vadlav, kočarica, 58 let.
— Avtomobil povozil vola. Alojzij Triplot, uslužbenec pri Valentinu Lapajnetu, je vozil te dni z avtomobilom svojega gospodarja okoli 8. dopoldne iz Idrije v Logatec. V Kalcah se je pa ravno vol Marije Gostiše vračal od vodovodnega korita, kamor je šel pit črez državno cesto, v hlev. Kar pridrdra Triplot z avtomobilom in zadene ž njim v zadnje noge vola ter mu jih zlomi. Vola so zaklali. Lastnica ceni škodo za povoženega vola na 600 kron. Lapajne je vzel meso in takoj škodo poravnal. Voznika avtomobila ne zadene krivda, ker je vol tik pred njim skočil na cesto in ni mogel voznik pravočasno avtomobila ustaviti.
— Krvava svatba. Dne 29. januarja t. 1. se je vršila v Kolenčevi hiši v Podlipovcu svatba. Vsi so bili Židane volje, vse bi se bilo v najlepšem redu izvršilo, da bi ne bilo tujih fantov, kar je povzročilo smrt mladega človeka. Lovrenc Božič, premogar, 25 let star. iz Briš, je pregovoril svoje tovariše Franceta Grob-larja, Srečka Roštana, Jakoba Barliča in Tineta Cukjatija, da so šli h Kolencu. Domači fantje so ravno prepevali, ko so ti tja prišli. IBrž sta si skočila v lase Božič in Jernej Lipovšek. Tedaj so pristopili tudi drugi navzoči fantje, ki so tuje v beg pognali. Fanta Miha Kralj in Jernej Lipovšek sta skupaj stekla za njimi. V tem pa zapazi Lipovšek, da ima tuji fant Jakob Barlič nož v roki; hitro zakliče tovarišu, naj beži in se tudi sam obrnil in nazaj zbežal. V tem pa je Barlič naskočil Kralja in ga dregnil z nožem, nakar je pobegnil tudi Kralj čez njive. Kmalu pa se je ozrl nazaj in videl. da je Božič, ki je bežal po potu. prišel oborožen s kolom Lipovšku nasproti. Ko sta prišla oba nasprotnika skupaj, je Božič Lipovška s kolom na tla pobil in po ležečem še nadalje udrihal. Medtem pa je nazaj pribežal tudi Jernej Prašnikar, katerega je Barlič s kolom nazaj pognal. Prašnikar je tekel pred obdolžencem, dokler se ni spodtaknil in padel, nakar je obdolženec po njem udrihal s polenom in nato odšel. Prašnikar se je vrnil k Kolenčevim ter povedal, domačini fantom, da je videl na poti nekoga ležati in da misli, da je to Lipovšek. Božič, Roštan in Barlič, vsi trije oboroženi s koli, so nato prišli mimo Kolenčeve hiše. Božič je še s kolom udaril po Kolenčevih oknih in razbil šipe in okvire, nakar so se odstranili. Lipovška, ki je bil tako poškodovan, da ni prišel več k zavesti, so zanesli domov. Potem so ga spravili v deželno bolnico, kjer je čez dva dni umrl. Raztelesenje Lipovškovega trupla je dognalo, da so bile leva čelnica, temenica in zatilnica popolnoma zdrobljene. Možgani so bili zmečkani. Vsled tega je nastalo otrp-njenje možganov in potem smrt. Božič je pred sodiščem priznal vsa navedena dejanja. O Lipovšku pa pravi, da mu je ta pritekel s pole-
nom v roki nasproti in proti njemu zamahnil, nakar ga je z enim udarcem pobil na tla. Temu oporekajo priče, katere jasno potrde, da ga je s kolom večkrat mahnil po glavi. Porotniki so uboj enoglasno potrdili, zanikali vprašanja o silobranu, potrdili lahko telesno poškodbo in razbijanje šip. na kar je sodni dvor obsodil obtoženca na tri leta težke ječe.
— Pretep pri mrtvaškem odru. Posestniku Janezu Svetcu je umrla poldrugo leto stara hčerka, katero je prišlo dne 18. decembra m. 1-več domačih vaščanov kropit. Kakor običajno, so zlasti moški malo povasovali. Med temi se je nahajal tudi mizar Franc Knific in 181etni Franc Hočevar, Ko je šel prvi iz sobe, je prišel za njim Hočevar in mu rekel: »Gatarji noter ali pa spat!« Vnel se je med njima prepir, tekom katerega je Hočevar Knifica z nožem na glavi ranil. Prišla sta oba v sobo in se mirno vedla. Ko ga je pa kake pol ure kasneje nekdo opozoril, da na glavi krvavi, pograbil je na mizi ležeči krušni nož ter z njim vrezal odzadaj Hočevarja čez levo stran sedala in mu prizadejal globoko rario. Knific, ki svoje dejanje pri* znava in se zagovarja z razburjenostjo, je bil obsojen na sedem mesecev ječe.
— Tajna razprava. Na zatožni klopi pred ljubljansko poroto je sedel Janez Pangerc, 49-letni dninar v Planini, tožen zaradi hudodelstva po § 127 kaz. zak. Posilil je neko že od rojstva bedasto priletno dekle in jo spolno zlorabil. Pangerc je občeval že pred nekaj leti s tožnico in je imel z njo otroka. Ker so porot' niki z večino glasov krivdo obtoženca zanikalit ga je sodišče oprostilo.
— S trebuhom za kruhom. Predvčerajšnjem se je odpeljalo v Ameriko z južnega kolodvora 139 Macedoncev in 20 Hrvatov, 12 Ma-cedoncev je šlo v Švico, 150 Lahov v Rumenijo, 35 Slovencev na Westfalsko, 40 Hrvatov pa je prišlo na delo k Gruberjevemu prekopu-
Kinemotagraf »Ideal«. Spored za soboto
2.,	nedeljo 3. in pondeljek 4. marca 1912: }• Parterni akrobati. (Športni posnetek). 2. M°' dri kapitan Bernacle. (Amerikanska veseloigra. — Samo zvečer). 3. Šestkratni dvoboj Luke. (Velekomično). 4. Rešitev iz morski*1 globin. (Amerikanska senzacija. — Velezant-mivo,) Resnični podmorski čoln v kinematografu. 5. Moric je malopridnež. (Velekomično: igra priljubljeni komik Prince.) V torek »Mo^ zlata«. (Drama Aste Nielsen).
Idrija
— Izza nedeljskega shoda. Zadnji shod, se je vršil v nedeljo 25. m. m. v Idriji, mi daJ® povod izraziti javno nekoliko samostojnih misli nasproti našim čitateljem. Shod, sklican P izvoljeni komisiji vseh treh strank, ki pride)0 pri tako važnem vprašanju v poštev, ni opra' vil faktično svoje dolžnosti. Recimo, da se stri' njaino s sklepom, ki ga je večina brez poinisle* ka sprejela, ostaja še vedno vprašanje končn® rešitve, ki bi se bila morala na tem shodu tud| trezno uvaževati. Po mojem mnenju pride Pr' takih vprašanjih predvsem v poštev, kaj se d* in kaj se ne da doseči, torej končni izid. Za taK£ pomislike pa shodi niso kompetentni, ampa* jih je treba popreje študirati in skušati doseč tisto, kar je pametno in izvršljivo. Komisi!® sklep je bil ta, da se na shodu predlaga, ostane stari opravilnik delavstva v veljavi ** da se vztraja na tem kar se je od ministrstva priznalo. Pameten sklep, ki ga je shod storil. A“ s tem še ni izvršen. Pred sklepom bi bilo treba najti pot, po kateri se bo boj nadaljeval. U^' ki so bili na shodu morda drugega mnenja, JJ gre majorizirati, marveč pridobiti za solidar nastop do zmage. Predlagatelji so imeli do* nost ljudem priporočati disciplino in taktic postopanje tudi izven shoda. Dokler ni boj 0 ločen, se ima ostati pri starem opravilniku n celi črti, v kolikor ga je od strani delavstv mogoče izpolnjevati, če tudi na škodo posanie2' niku, saj gre tu za vse delavstvo. To sem hO' tel povedati tudi na shodu. Pa ljudstvo je b*v nestrpno in so vse pametno smatrali za zaV|' janje in podkupljivost, ne vem odkod? Posled*' ce te nestrpnosti bodo posamezniki močno 0 j čutili, ker prepričan sem, da bo zopet tako k° je vedno pri takih bojih, pametni so žrtve ^ ljubo kričačem, ki za pametno delo niso nikie_ na mestu. Če pa se bodo žrtve naveličale e**' krat prenašati neizrekljivo breme, kar se boji11 j da se zgodi, preden bo rudniški erar odgovor na nedeljski shod. Potem lahko rečem, da * bilo nespametno, da se ni vseh okoliščin UP0' števalo. Rudarska zadruga je stvor Falkenhe' novega recepta, ki brez discipline delavst^ ne pomeni nič. Ta shod pa je vprašanje sam0. tem rešil. Žalostno je, da so pri tem neka ter' ki se jim je zaupanje poverilo, priporočali neK čisto iz demagogičnega stališča, ker so bil* verjeni, da je stvar pri današnjih razmerah 11 ^ izvedljiva. Da se žito odpravi in nadomesti . gotovino z drugimi rudniki vred se v držav. zbornici ni razpravljalo. Potrdilo pa je mjL, strstvo vendar to. kar je tukajšnje rudms* ravnateljstvo sklenilo in treba je računati.
in kako se da stvar razveljaviti. Sem nl.ne!!iie da je treba računati z vsemi momenti, ki s*0^ delavstvu nasproti. Prvipaje edinost in dosl® nost delavstva samega tudi izven zborov3* ,j dvorane. Delavstvu pa priporočam naj s( po delu ne pa po besedah, ki se v dejanja ne do nikdar spremenila.	J-
Naročnikom »Zarje« v vednost.
Vs^
- - — -  0 — -------------------
naročnik lista »Zarje« naj zahteva pri pl^.e nju lista takoj od raznašalca potrdilo plačuj.
Goriško
— Podbrdo. Deželna organizacija pr'reCjlt0, nedeljo dne 3. marca ob pol 4. pop. v Pr° _.e, rih Ivana Štravsa javen shod z dnevnim dom: Kmet, delavec in socializem. Po *aVljtvre shodu bo zaupen shod v svrho ustanov krajne politične organizacije.	.<0v-
— Lokavec. Okrajna organizacija a'*L0l' ska priredi v nedeljo dne 10. marca ob 3. P ja, dan javen shod z dnevnim redom: Kmet, t) vec in socializem. Po javnem shodu bo zaa,
nctcmn\ritp\/ krninp politične OTS*
shod za ustanovitev krajne zacije.
i i hAlnMttp 3 Nahod, trganje, glavobol, zobobol? St« ai nakopali bolezen vsled prepiha ali prehlajenja? Poskusite z okrepčujočim Pellerjevim fluidom z znamko BElsafluid“, ki bolečine lajša in inldic POietinc f istim izboren 1 To ni samo reklama! Tucent za poskušajo 5 K pošt. prosto. Proizvajatolj je l.»kar Feller v Stubiei Elsiu trg št. 252 (Hrvatsko).
zdravi!
'f s jfl
Trst.
— Sodrugom na znanje. Politični odbor, Ljudski oder, Železničarsko tajništvo, železničarska I. skupina, zidarsko tajništvo, uredništvo »Stavbinskega delavca«. Pekovska skupina in uredništvo »Internationale«, so se že preselili v novi Delavski dom, ulica Madonnina št. 15.
— Socialistična obstrukcija v tržaškem Mestnem svetu se nadaljuje. Zaradi nje so jezni skoro najbolj slovenski narodnaki. Ti in ita-lianski nacionalci trobijo v svet. da hočejo socialni demokratje zavlačevati rešitev tega nujnega vprašanja. Nujno je postalo za nacionalce seveda šele, ko so začeli socialni demokratje obstruirati pogodbo. V »Piccolu« je pa sodr. ^erniutz prav odgovoril nacionalcem, ko je dejal: Ako je vprašanje tako nujno, čemu silijo, da se mora ravno ta pogodba sprejeti. »Edinost« je pa dejala približno: Večina je za pogodbo, čemu se torej socialni demokratje upirajo volji večine? Ti moj otrok ti. Večina je tudi Proti slovenskim šolam. Čemu se torej narodnjaki upirajo volji in sklepom večine. Ako Pa^ »Edinosti« ni obstrukcija prav, naj se kar nič ne baha; ko pride na vrsto predlog o šolskem zakonu, pride na vrsto menda narodno-slovenska obstrukcija. Kaj je ni dr. Rybar na Javnem shodu že napovedal?
— Pevski odsek »Ljudskega odra« ponov-no apelira na vse organizirane sodr., ako jim je kaj ležeče na obstoju edinega pevskega društva. ki ga imamo, da pristopijo ter podpirajo ‘0 kulturno institucijo, ker nam sicer ne bo Preostalo druzega, kot razpustiti zbor. Vaje se vrše vsak pondeljek in četrtek ob pol 9. zvečer v gostilni »International«. Pevski odsek je izdal izkaznice za podporno članarino, ki znaša tetno 4 K. odnosno 34 vin. na mesec. Sodrugi! podpirajte nas, od Vas je odvisna usoda pevskega odseka. — Odbor.
—N. D. O. vabi slovenske zidarje na neki snod. Zakaj? Zato. pravi, ker gre za novo po-Kodbo z delodajalci in zato, ker hočejo socialni demokratje imeti posredovalnico dela v svoji organizaciji. V tolažbo odgovorimo, da je pogodba že sklenjena, da pride v pondeljek v veljavo in da bo v pondeljek že poslovala posredovalnica dela v konzorciju. Ako pa hoče N.
O. zidarjem še kaj zboljšati, naj le!
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se igra prvič na našem odru izvirna ter efektna Funtkova drama »Tekma«, ki ji je snov zajeta iz umetniških krogov. Predstava se vrši za nepar abonente. V nedeljo popoldne ob uri pri zelo znižanih cenah burka s petjem »Lunipacij Vagabund«. Predstava se vrši izven ^onementa za lože nepar; zvečer nepreklicno zadnjič v sezoni krasna lirska opera »Rusalka« vizven abonementa za lože par).
Vestnik organizacij.
. Jrbovlje. V nedeljo, dne 3. marca je v .Delavskem °tnu“ ob 3 popolne vaja pevskega zbora, g Škofja Loka. Odbor .Vzajemnosti" ima v nedeljo dne • marca ob pol 10. dopoldne sejo. Vsi odborniki naj pri-,eso seboj društvene trakove. Določijo se delegati za ,Zve-2ln* občni zbor.
Postojna. V nedeljo, dne 3. marca ob 5. popoldne se oh? -V ^a^na'ov' gostilni na Kolodvorski cesti ustanovni ”cni zbor postojnske podružnice splošne delavske zveze *v.z a j e m n o s t i‘ na Kranjskem. Dolžnost vsakega poetskega delavca je, da postane član te delavske podruž-niCe- Sodrugi, v nedeljo vsi na ustanovni shod!
. Tržič. Tržiška podružnica splošne delavske zveze
• Vzajemnost' se ustanovi prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. Ustanovni občni občni zbor se vrši 10. t. m. ob 3. popoldne v Pelarjevi gostilni Sodrugi, pridite vsi na shod!
Cerkveno razbojstvo v Čen-stohovu.
Pjotrkov, 29. februarja.
Ob nervoznem zanimanju domačinov in ogromni udeležbi tujih poročevalcev se je torek začel senzacijski proces proti menihu vlacohu in njegovim zločinskim kumpanom. Vsi oteli so prenapolnjeni in v vinarnah in kavar-"govora o drugih rečeh kot o čenstohov-Kem škandalu. Poljsko prebivalstvo je močno Potrto in smatra ves proces za nacionalno ne-Jec°. Katoličani so odpovedali z ozirom na škandalozno afero vse letošnje predpustne za-Jave in klerikalni listi so sklenili, da stvar svojim bralcem zamolče. Raztrosili so bajko, da je Pater Macoli od vlade najet vohun; da jo raz-“ga, je vlada odločila, da se razprava ne Vrsi za durmi, ampak pred javnostjo.
Sodno poslopje, ki napravlja impozanten ttsk, je oblegano od tisočglavne množice in vojaški in policijski kordon le s težavo varuje Prost dohod do sodne palače. Poslušajoče ob-■!nstvo, ki se mora izkazati z vstopnicami, je 'Krbno izbrano: mnogo je visokih častnikov, ■ ‘adnih uradnikov, pravoslavne in katoliške du-ovsčine v ornatu in do 50 časniških poročc-alcev iz Rusije, Avstrije, Francije, Anglije in
* eirieije. Med poslušalci je tudi več tujih kon-Ul°v, predsednik moskovskega sodišča Pozni-ov, ministrski odposlanec Vjazelnikov iz Pe-cilnirga. Sodišču predseduje ekscelenca Volfov, obtožbo zastopa prokurator Niedvviedzki n ne prokurator Lanszyn, ki je sestavil obtožijo. Od poljskih in ruskih odvetnikov ni nihče
lotel prevzeti obrambe Macohove, dasi je ponujal 40.000 rubljev, vslcd česar je dobil ex offo ^govornika odvetnika Kleina.
Prihod obtožencev.
ion i^°^an vojaški oddelek z nasajenimi ba-ž neti Pripelje v sodno dvorano glavnega obto-rnfCa Datra ,)ainaz'ja Macoha, 321etnega, ši-, 'Koplečega moža, ki izgleda mirno in hladno-JVn°. Za sodno razpravo je po ukazu pape-
oll?i!n sie^c' be'° ,ia,j° Pavlanskih bratov in oiekel črno civilno obleko. Še v preiskoval-j m zaporu je skušal zvaliti vso krivdo na He-no Macohovo, ki da ga je popolnoma oča-‘“a in da je bil le slepo orodje v njenih rokah.
ie resnice na tej trditvi zločinskega katoli-ega duhovnika, kažejo pisma, ki jih je pisal Zaporu Heleni in ki so došla v roke preisko-
valnega sodnika. V teh pismih roti svojo ljubico, da naj zavoljo katoliške cerkve in zaradi večnega zveličanja vzame vso krivdo nase ...
Potrta in upadla sta obtožena duhovna sobrata: cS91etni pater Izidor Starczewski in 47-letni pater liazihj Olesinski.
Ulavno pozornost zbuja ženska junakinja čenstohovske samostanske tragedije, Helena Macohova, roj. Krzyzanowska, ki jo privede kare vojakov v sodno dvorano. V ječi je porodila zločinskemu patru otroka. Na obrazu in na vedenju obtoženke se poznajo sledovi duševnih muk, ki jiii je prestala v preiskovalnem zaporu. 2»letna visoko in vitko raščena ženska, z enrgičnim, brihtnim obrazom je vsa sesuta in izgleda stara za svoja leta.
Končno pripeljejo vojaki še ostale obtožence: samostanski sluga Jožatat Blaskiewiecz, samostanski ključavničar Pertkiewitcz, graver Cyganowski in kočijaž Pianko, ki jih državno pravuništvo šele naknadno obtožilo sokrivde.
Otvoritev razprave.
Predsednih Volkov je v svečanih besedah otvoril razpravo, se ozrl na škandalozne dogodke v jasnogorskem samostanu, ki obračajo na Censtoliovo pozornost vsega sveta in končal z zatrdilom, da bo »pravično sodišče iskalo pravično sodbo.«
Po generalijah je bila prebrana
obtožnica,
ki obsega v glavnem vse dogodke, ki sem jih opisal v zadnjem pismu. Interesantno je dejstvo, ki ga omenja obtožnica, da je umor poštarja Vaclava Macoha veljal najprvo za
ritualni umor,
ki so ga naprtili Židom:
27. julija 1910 so kmetje na vse zgodaj zjutraj zagledali v reki Varti lesen zaboj, poleg njega rdečo blazino. Policija je dognala, da je razdejana zofa in v njej moško truplo, oblečeno v krvavo srajco in povito s platnom. V zofi so našli kos storje. Zdravniško sodna preiskava je ugotovila, da je umrl usmrčenec vsled težkih poškodb na glavi, prizadejanih v spanju. Domnevali so, da je bil umorjenec najprvo o-mamljen in da so mu puščali kri. V umorjencu so agnoscirali truplo Jerneja Woiziochowskega iz Kjelc, ki je šel kupovat posestvo in prenočil v Novoradomsku v nekem židovskem hotelu. Tudi žena njegova je v truplu spoznala svojega moža in bajka o ritualnem umoru je bila gotova, ko so našli v sobi, kjer je Woiziochowski prenočeval, okrvavljene blazine. Sum je potrdil neki poštni uradnik z izpovedjo, da je 25. julija zvečer opazoval hotelskega vratarja, kako je pripravljal dolg zaboj. Hotelirja so zaprli in prav tako njegove uslužbence . Kar naenkrat pa se je vrnil Jernej Woiziochowski z zabavnega izleta v Krakov in mahoma razdrl od antisemitov s slastjo razpredeno bajko o ritualnem umoru v Novoradomsku
Sledovi vodijo v samostan.
Neki železniški uradnik je opozoril na številke, utisnjene na najdeni štorji. Izkazalo se je, da je trgovec Potok v Čenstohovu dobil blago, povito s to štorjo, ki jo je z zabojem vred prodal v pavlanski samostan na Jasni Gori. Sum je letel na samostan in poizvedovanje je dognalo, da sta se v noči 26. julija mudili v bližini samostana dve kočiji, ampak noben čenstohovski voznik se ni oglasil. Nato je policija uprizorila po svojih pomočnikih vsem osumljenim voznikom pijančevanje, na katerem se je vozniku Parlaku razvezal jezik in povedal storijo, ki sem jo navedel že v prvem pismu. Voznik Pianko, ki so ga prijeli, je stvar priznal in izpovedal, da ga je bil pater Macoli po končani vožnji zarotil, da naj o vsej stvari .molči in mu s križem v roki zagrozil
izgubo večnega zveličanja,
če izda skrivnosti, če bi imel tudi mesece presedeti v ječi. Nadaljni dogodki in aretacija krivcev je že znana.
Škandaloznih razmer, ki so vladale v čen-stohovskem zamostanu, se obtožnica s krščanskim usmiljenjem le narahlo dotakne. Namigne le, da sta imela tudi patra Izidor in Bazilij Iju-bavna razmerja, ki so ju toliko veljala, da sta se lotila cerkvenih nabiralnikov in samostanske blagajne. Za kakšne vsote sta olajšala samostan namigne obtožnica s kratko konstatacijo, da se je v cerkvenih nabiralnikih nabralo na leto več nego
milijon kron.
Obtožnica sklepa z obtožbo Damazija Macoha zaradi umora, ropa, ponarejanja listin, tatvine in poneverjanja, z obtožbo patrov Izidorja in Bazilija zaradi ropa, tatvine in ponever-jenja. Ostalih pet obtožencev je obtoženih, da so pomagali pri navedenih zločinih.
Klerikalci se boje javnosti.
Zagovornik Helene Macohove predlaga, da se pri razpravi izključi javnost, češ da utegnejo te rea, ki jih spravi razprava na dan škodovati katoliški veri po vsem svetu. Predlogu se je pridružil tudi zagovornik zločinskega patra; sodišče je predlog odklonilo in sklenilo, da se javnost izključi le pri rečeh in dogodkih, ki žalijo moralni čut.
Zaslišavanje Macoha.
Obtoženi pater Macoh prizna, da je ubil svojega nečaka v hudem prepiru, ker je hotel od njega vedno več denarja. S Heleno Macohovo pravi, da je imel le platonsko razmerje. T udi ne taji cerkvenega ropa in ponarejanja listin. Iz svojega samostanskega življenja pripoveduje, da je živel prve dve leti strogo po redovnih pravilih; potem pa se je začelo razuzdano življenje, ki so se ga udeleževali tudi ostali menihi. Imeli so ljubavna razmerja, obiskovali so javne hiše v Čenstohovu in Varšavi, dobivali vsakovrstne ženske obiske. V meniških celicah so praznovali divje orgije.
Voznik Pianko izpove v smislu obtožnice, vendar jokaje zatrjuje, da ni vedel, kaj je v zaboju, ki ga je odpeljal v samostan. Duhovnik mi je velel, pa sem ga ubogal.
Menihova ljubica Helena Macohova se za enkrat vzdrži vsake izpovedi, ostali obtoženci
priznavajo različne nekoreknosti, oporekajo pa obtožbi zastran sokrivde.
Doslej je bilo od 113 povabljenih prič zaslišanih 30, ki so vse potrdiletrditve obtožnice. Razprava utegne trajati še šest dni.
ZADNJE VESTI.
OBČINSKA VOLILNA REFORMA NA SOLNOGRAŠKEM.
Solnograd, 2. marca. Deželni zbor je sprejel občinsko volilno reformo.
DEMONSTRACIJSKI OBHOD ZA VOLILNO REFORMO.
Budimpešta, 2. marca. Voditelji socialistične stranke so se že enkrat oglasili pri vrhovnem policijskem načelniku in mu naznanili ma-nifestacijske ljudske shode za volilno reformo na raznih krajih mesta in manifestacijski sprevod, ki pojde po Andrassyjevi cesti do jubilejnega obeliska. Vrhovni policijski načelnik Bo-da je sprejel naznanilo v vednost in dovolil priredbe.
OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 2. marca. Predsednik naznanja, da prosi poslanec Bertan (Justhovec) za 16-dneven dopust. Na predlog posl. Justha zbornica v poimenskem glasovanju dovoli napro-šeni dopust. O nadaljnih dopustih se razvije dolga debata o poslovniku, na kar predsednik prekine razpravo in predlaga, da se postavi na dnevni red jutrišnje seje: 1. Nadaljevanje debate o dopustih, 2. Nadaljevanje brambne debate. Posl. Antal (vladna stranka) predlaga ob velikanskem hrupu skrajne levice, da se razprava o brambni reformi postavi na prvo mesto. Posl. Appony in Hollo se upirata temu predlogu. Predsednik odredi glasovanje, toda v splošnem hrupu so predsednikove besede nerazumljive in se seja prekine. Po kratkem odmoru se glasovanje ponovi; skrajna levica demonstrativno zapusti dvorano, na kar zbornica sprejme Antalov predlog.
KROJAŠKA STAVKA NA NEMŠKEM.
85 tvrdk se je udalo.
Berlin, 2. marca. Od berlinskih krojaških tvrdk jih je sprejelo 85 novo tarifno pogodbo.
Krojači so v teh tvrdkah že pričeli z delom.
ORJAŠKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
Brezuspešna pogajanja.
London, 1. marca. Minister-premier As-quith je naznanil v poslanski zbornici, da so posestniki valeških in škotskih rudnikov ter zastopniki rudarjev odklonili posredovalne vladne predloge, vsled česar so se konference prekinile. Za ponedeljek je napovedal vladno izjavo o konfliktu v premogovni stroki.
Nadaljevanje pogajanj v ponedeljek.
London, 2. marca. Zbor rudarske zveze je sklenil soglasno, da se prepusti vprašanje individualne minimalne mezde izvrševalnemu odboru; izvrševalni odbor rudarske zveze je pooblaščen, da nadaljuje pogajanja in da skliče v slučaju potrebe konferenco.
London, 2. marca. Pogajanja med rudniškimi posestniki in rudarji se nadaljujejo v ponedeljek.
Zakonita uvedba minimalne mezde.
London, 2. marca. Na konferenci rudarjev je izjavil ministrski predsednik Asquith, da je vlada trdno odločena, če se minimalna mezda ne doseže zlepa, da jo vpelje z zakonom. Na plečih tistih, ki nasprotujejo minimalni mezdi, visi velikanska odgovornost.
Zakonski načrt delavske stranke.
London. 2. marca. Parlamentarni poročevalec »Timesov« javlja, da je delavska stranka izdelala zakonski načrt za uvedbo minimalne mezde. Zakonski načrt bo obsegal skalo minimalnih mezd, ki jo je sklenila rudarska zveza 2. februarja.
Zakonski načrt vlade izdelan.
London, 2. marca. Časopisje poroča, da je zakonski načrt o minimalnih mezdah v premogovnikih trgovski urad že izdelal in da ga vlada prihodnji teden predloži parlamentu.
Začetek splošne stavke.
London, 2. marca. Število stavkujočih pre-mogarjev znaša že nad milijon in narašča od ure do ure. Nad 3000 rovov je zapuščenih.
Pomanjkanje premoga v industrijskih središčih.
London, 2. marca. V industrijskih središčih se že občuti pomanjkanje premoga. Plavže v Sheffieldu so včeraj pogasili in fabrjke naznanjajo, da ustavijo jutri svoj obrat. Železniške družbe napovedujejo, da zmanjšajo vlakovni promet, da zmanjšajo vlakovno osobje in da nastavijo čuvaje v varstvo železnic. Železničarska pomoč.
London, 2. marca. Železničarji so zagrozili, da ne bodo prevažali vojaških čet, dokler bo trajala stavka.
Posledica premogarske stavke v parni plovbi.
London, 2. marca. V Glasgowu stoji okrog 50 parnikov vsled pomanjkanja premoga. Konec boja?
London, 2. marca. Funkcionar rudarske zveze je izjavil, da bo stavka končana najbrž koncem prihodnjega tedna in da se pogajanja završe ugodno za prernogarje.
ČENSTOHOVSKI CERKVENI RAZBOJNIKI PRED SODIŠČEM.
Danes konec zaslišavanja.
Pjotrkov, 2. marca. Proces je že tako napredoval, da pričakujejo že danes konec za-slišavanja. Sodba se razglasi prihodnji teden, najbrž v sredo.
Samostanski prior potrjuje razbojstva čensto-hovskih menihov.
Pjotrkov, 2. marca. Veliko pozornost je zbudilo pismo ubežnega priorja pavlanskega samostana, patra Reimanna, ki z odločnimi in jasnimi besedami potrjuje orgije, prešestva in tatvine pavlanskih menihov.
Izpovedba Helene Macohove.
Pjotrkov, 3. marca. Med napeto pozornostjo sodišča in poslušalcev je podal zagovornik Helene Macohove v imenu svoje kli-entinje naslednjo izjavo: Helena priznava, da je imela razmerje s patrom Damazijem Maco-hom in da je prejemala od njega velike denarne svote. Taji pa, da bi bila imela s patrom razmerje, ko je bila poročena, prav tako tudi pravi, da ni vedela, odkod je dobival pater denar (?).
KORUPCIJA NA RUSKEM.
Država osleparjena za 100 miljonov rubljev.
Peterburg, 2. marca. V procesu vsled pod-kupljenja in izsiljevanja so bili obsojeni: polkovnik Giottov in kolegijski predsednik Aleksejev po tri leta, kolegijska svetnika Mordvi-nov in Gerasimov po dve in pol leti na prisilno delo. Pet uradnikov so odpustili. Uradna revizija je dognala, da so birokratični imenitniki osleparili v rusko - japonski vojni državo za ogromno svoto 100 miljonov rubljev.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Italijanski poraz.
Carigrad, 2. marca. Iz Homsa poročajo: Dne 27. februarja opoldne so izkrcale italijanske vojne ladje pri Zeletinu, po dveurnem bombardiranju 300 mož, ki so jih sprejeli Arabci s hudim ognjem. Italijani so morali pobegniti v čolnih, izgubili so 40 mrtvih in 67 ranjenih, 62 mož pa je bilo vjetih. Arabci so imeli 30 mrtvih in 56 ranjenih.
Turški uspeh.
Lipsko, 2. marca. Znani vojni poročevalec baron Binder-Kriegelstein brzojavlja »Leipzig. Neueste Nachrichten« iz turškega tabora: Grič Mergeb, ki obvlada homsko obalo in so ga bili Italijani osvojili s 14.000 možmi, so Turki zopet vzeli nazaj. Boj je bil jako srdit. Turki so imeli 20 mrtvih in 80 ranjenih, Italijani pa so baje izgubili vsegas kup do 1000 mož, med temi 600 mrtvih.
Boj z Arabci.
Rim, 2. marca. »Messaggiero« poroča iz Tripolisa: Poizvedovalni oddelek, ki je bil prodrl do Bu Edina, je zadel na večji arabski oddelek. Italijanska konjenica je skušala napasti sovražnika od strani. Arabci so se krepko u-prli. Rzvilo se je živahno streljenje. Slednjič so Italijani Arabce razkropili; Arabci so imeli sedem mrtvih, 15 pa so jih Italijani vjeli.
Skupno posredovanje velevlasti.
Berlin, 2. marca. Od merodajne strani poročajo, da store velevlasti v najkrajšem času skupen korak glede na posredovanje med Italijo in Turčijo. Ruski, nemški, avstro-ogrski in francoski poslanik bodo v Rimu uradno vprašali, pod katerimi pogoji bi bila Italija pripravljena skleniti mir s Turčijo. Gre samo za infoi'« macijo, od nje izida bo odvisno, ali store potem velevlasti še nadaljne korake v Carigradu.
POLOŽAJ V TURČIJI.
Previdni kapitalisti.
Carigrad, 2. marca. Ravnateljstvo otomanske banke je naročilo vsem svojim podružnicam na Turškem, naj postopajo z veliko previdnostjo pri sklepanju pogodb in pri dovolitvi kredita. Tozadevno okrožnico utemeljuje s kritičnim notranjim in vnanjim položajem.
PERZIJSKE HOMATIJE.
Nejasen položaj.
Teheran. 2. marca. Sodijo, da se bližajo pogajanja s prejšnjim šahom koncu. S Sala ed Davlejeni ni bil možen sporazum. Po uradnih vesteh je položaj v Rešedu in okolici brezupen. Zdi se. da pristaši prejšnjega šaha popolnoma obvladajo situacijo.
ODKRITJE NOVIH ZLATIH POLJAN.
Mkolajevsk, 2. marca. Ob Samurju, dotoku Arnurja, so odkrili nova zlata polja, kjer je preje ukolo 300 Kitajcev in Korejancev skrivaj nabiralo zlato. Zlata polja so vzele angleške diužbe v zakup.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Vojaški upor v Pekingu.
Rim, 2. marca „Agenzia Stefani” poroča iz Pekinga z dne 29. febr.: Snoči so izbruhnili v tatarskem delu mesta, ki je približno pol kilometra oddaljen od italijanskega poslaništva, med vojaštvom hudi boji, ki so povzročili živahno streljanje med upornimi in drugimi vojaki. Boji so se naglo razširili na druge mestne dele. Obenem so zanetili ogenj na več koncih mesta. Tisti mestni del, kjer so poslaništva, je popolnoma varen. Italijanski poslanik Sforza je poslal oddelek italijanskih mornarjev, ki so spravili v varnost francoske usmiljenke, več angleških misionarjev in tri francoske žurnaliste.
Veliki požari.
Peking, 1. marca. Včerajšnji nemiri so trajali pozno v noč. Požari, ki so jih bili zanetili, so se zelo razširili in napravili veliko škodo. Uporniki zapuščajo s svojim plenom mesto. Mesto gori še vedno na več koncih. Tujcem se ni zgodilo nič žalega.
Boj z uporniki.
London, 2. marca. Reuterjev urad poroča iz Pekinga z datom včerajšnjega dne: Boji med upornimi in ostalimi vojaki so trajali ves dan. Deset roparjev so prijeli in ustrelili. Večina upornikov je zapustila mesto še pred dnevnim svitom. Pcžar so udušili; škode je za tri miljone funtov šterlingov. Po mestu hodijo vojaški oddelki.
Odgovorni urednik Pran B a r tl.
Iidaja in lalaga i&ložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Izdava.
Podpisana izjavljam, da bom brez pardona vsakega, ki bi se drznil o moji osebi trditi kaj podobnega, kar se je od moje sorodnice skušalo naprtiti meni, oziroma hiši, kjer služim, pozvala pred sodišče.
Frančiška Lukan,
prodajalka O. K. D. v Spod. Idriji.
B. Gotzl, Ljubljana
akladišče oblek M- domačega izdelka gospode in dečke. — Velika iz bera ta- la zemskega blaga za obleke po meri.
Mcstlli trg Št« 19. - Stari trg Št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke eeoa.
Kavarna »Central*4.
Danes in vsak dan
= koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
Zahvala.
Podpisani sem naročil pri »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev* v Ljubljani celo pohištvo, spadajoče v mizarsko stroko, katera mi jc izvršila vse delo v mojo največjo zadovoljnost; tako da si štejem v dolžnost, istej na tem mestu izreči zahvalo ter isto tudi drugim toplo priporočam.
V Škofji Loki, dne 27. februarja 1912.
Slepnik Josip,
železničar.
Gramofoni - automati!!
o c=a o tovarniška zaloga o a a
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	al	mojo	zalogo.	::
Vse potrebiiine in mkovrstno kolesje v zalogi.
Zastopnike in potnike
za suknenino za gospode in dame, ki bodo obiskovali privatne naročnike sprejme proti visoki proviziji, eventualno pozneje proti stalni plaži prva razpošiljalnica sukna. Ponudbe pod „WELTFIRMA 952“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj 1/1.
Celo noč odprto
H
Celo noč odprto
Kavarna Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
::	se priporoča
Jtaj&oCj' aJjmAKu i&cMHAxar>|x4^a£a/ i&j 20
DCatfingirupucoo/
JGlfltflftOUCU
«£aclita»yfeat><v.
^jtoniauv Katfaarun^oa/
jpu/mm mttnvAiia.
Izdelki solidni.
' -—	>
_	-	V.
1: : I
1*1:	f. I ■ 'I
i r " ! ; i ' • •• £
;A: t
it tv
“tj "f
-H*
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Francosko žganje ,Diana'
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri
vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
Benisch
Ceno posteljno perje!
■' Najboljši češki nakupni vir. ——
1 kg sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega
2 40 K; prima polbelega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; naj* finejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
iz gostonitnega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80, 21 K, zgiavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 520 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Zptovljeie postelje
\ j. 3- > -1-
S
•žpFjH j|j
Franc Babič,
Berjak & Šober, Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic,
Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle,
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Tomaž Mencinger,
.Konsumnem društvu1 za Ljubljano in okolico
0:
Naznanilo in priporočilo.
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzela, staro, dobro znano
gostilno „pri Raku“
Krakovski nasip štev. 4.
Točila bodem vedno sveže pivo in dobra pristna vina. Skrbela bodem tudi za dobro kuhinjo; gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Sprejmejo se tudi naročniki na kosilo in večerjo. — Kosilo od 50 vin. dalje, večerja pa od 28 vin. dalje.
Istotam se takoj odda majhna meblovana soba s hrano.
AVRELIJA SETINA, gostilničarka.
Za prijazen In obilen obisk se najtopleje priporoča
Stavbena in gostilniška zadruga Delavski Dom v Trbovljah
-----------------  r.	z.	z	o.	p.---------------
Vabilo
na redni občni zbor
ki bo v nedeljo dne 10 marca 1912 ob 3. uri popoldne * društvenih prostorih „Delavskega doma64.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo nadzorništva.
2. Računsko poročilo.
4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Raznoterosti.
V Trbovljah, 25. svečna 1912.
Za načelstvo;
Peter Grobler.
Ignacij Sitter*
rm
^Če hočeš kaj zanimivega čitati, 2. snopič
Doylovili detektivskih povesti
SHERLOCK HOLMESA
ter se naroči
se
na nadaljnje
Px»i tvrdki Kleinmayp & Bamberg v Ljubljani E3BH ali pa v vseh drugih knjigarnah eei e=i eeei
Kje?
NBftriNBNMlkV^ttre: Vi* r
Potniki v severno In južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro - Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
7. nnjnovejšinii brztfrarnfki z dvema vrtinicairm, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega p»t-nika preskrbljeno, tla dobi dovolj domače hrane z vinem, sveži kruh, posteljo, kopeij itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo draje volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Korotko:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.