THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14 - dnevnik, cena S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER Srebrni jubilej Slovenskega primorskega kluba Jadran Melbourne - Oktobra letos so člani Slovenskega primorskega kluba Jadran v Diggest Restu proslavili svojo 25-letnico. Lep jubilej, kije vreden pohvale in čestitk. Več na strani 14. Pevski zbor Planinka - Melbourne Izseljenski svet za Slovence po svetu organizira Likovno razstavo umetnikov iz Slovenije Veronike Rakuš in Marjana Miklavca - Slovensko društvo Melbourne sobota, 9.11. ob 15 uri - Slovenski primorski socialni klub Jadran Melbourne, nedelja, 17. 11. - Slovensko društvo Sydney, sobota, 23. 11.- Več o umetnikih na 17. strani_ Slovensko društvo Sydney Sobota, 9. novembra martinovanje - pokušina vin, Marimba Sobota, 23. novembra koncert Tržaškega okteta, likovna razstava IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Pozdravljeni v društvu bralcev Glasa Slovenije Tokrat se je moj "dnevnik" izjemoma preselil na prvo stran. Razlog za to je pričujoča - zgodovinska številka Glasa Slovenije. Zakaj zgodovinska? Slovensko društvo Sydney je prišlo do dokaj nenavadne in nadvse spoštljive odločitve: da naroči Glas Slovenije za vse svoje člane; ti naj bi časnik prejemali brezplačno. In ne samo to: enkrat mesečno bodo imeli v Glasu prilogo na štirih straneh. Glas Slovenije je tako pogodbo z društvom sklenilo za šest mesecev. Kaj pa z naročniki Glasa Slovenije, ki so tudi člani SDS, bo vprašal nekdo. Seveda jim bo odslej pošiljalo Glas njihovo društvo, tistim, ki so že plačali naročnino Glasu Slovenije, se bo ta podaljšala za 6 mesecev. Po izidu tega termina se bo SDS odločilo ali bo nadaljevalo z naročilom ali ne. Vsekakor upam, da bodo ostali vsi naši zvesti bralci. Pri Glasu Slovenije se to pot od srca zahvaljujemo za zaupanje vodstvu oziroma odbornikom Slovenskega društva Sydney. Potrudili se bomo, da bodo njihovi člani z nami zadovoljni in da nas bodo radi brali. Prav tako se ob tem prelomnem trenutku zahvaljujemo vsem našim starim naročnikom, ki so omogočili, da je časopis "prilezel" tako daleč. Zadnje čase smo se jim za zvestobo obdolžili s šestnajstimi, namesto dvanajstimi stranmi, tokrat pa celo dvajsetimi. Na vseh drugih slovenskih društvih in organizacijah, kulturnikih, še posebej pa na naši mladini je ali bo časopis služil svojemu namenu in ali bo še bogatejši. Je torej pred Glasom Slovenije še svetlejša bodočnost? O tem bodo odločali vsi naši avstralski Slovenci! V imenu upravnega odbora, uredništva in občasnih sodelavcev Glasa Slovenij^ Vaša Stanka A^ _ O Našemil sodelavcu in od samega začetka zvestemu podporniku dr. Stanislavu Franku iz Adelaide kličemo ob njegovem 90. rojstnem dnevu še na mnoga zdrava in uspešna leta med nami. Hvala za vse! Uprava in uredništvo Glasa Slovenije /Življenjepis dr. S. Franka na 16. str./_ Kako je nastal Glas Slovenije Ko je Slovensko pismo, glasilo Avstralske slovenske konference zamrlo, je bilo čutiti veliko potrebo po novem vseavstralskem slovenskem časopisu. Obstajal je (in obstaja) mesečnik Misli, ki je verska in kulturna revija, štirikrat na leto je izhajala literarna revija Svobodni razgovori, nekatera društva so imela (in imajo) svoje interne okrožnice ali občasna glasila za obveščanje svojih članov, ni pa bilo rednega informativnega glasila, ki bi Slovence v Avstraliji obveščalo o dogodkih v Sloveniji, o Slovencih po svetu in seveda predvsem slovensko javnost seznanjalo z bolj ali manj uspešnimi posamezniki (tudi takimi, ki niso bili člani slovenskih organizacij) ter z delom in aktivnostmi slovenskih društev in organizacij. Zato smo se trije Slovenci oprijeli ideje, da bi ustanovili strankarsko neodvisni informativni štirinajstdnevnik. In ustanovili smo ga. Jaz. Stanka Gregorič sem pričela s pionirskim delom in povsem samostojno pripravljati časopis. Z veliko truda in nepoznavanjem računalniške tehnologije, se pravi z leplenjem, rezanjem, popravljanjem, trganjem in metanjem v koš, seje počasi "redil" ta naš Glas. Z računalnikom, tiskalnikom in faxom sta opremila uredništvo Alfred Brežnik in Dušan Lajovic. K ustanoviteljem je pristopil tudi Štefan Merzel in vsi trije so pomagali, da Glas finančno "shodi". Časopis že od samega začetka ni bil privatno glasilo ali last treh ali štirih, ampak je bil in je namenjen celotni slovenski skupnosti v Avstraliji. Nekateri so ga sprejeli, drugi ne. Nekaj je bilo tudi takih, ki so bili in so še prepričani, da ga imajo omenjene osebe za svoje privatne ali politično-strankarske interese, kar v nobenem primeru ni res. Že četno leto pripravljam časopis samostojno, brez cenzur ali zunanjih vplivov. Vsi. ki smo pri časopisu kakorkoli angažirani, pa naj bom jaz. člani upravnega odbora ali občasni sodelavci, imamo svoja gledišča kar se preteklosti ali političnih strank tiče. in nikomur izmed nas ne pride na misel, da bi "enoumno" usmerjal delo časopisa, še manj pa cenzuriral prispevke in informacije nasploh pred samo objavo. V treh letih smo navezali stike z mnogimi slovenskimi časopisi in revij ami v Sloveniji in po svetu, v zadnjem času so nam na voljo tudi vedno sveži podatki in informacije z Interneta. Glas Slovenije seje pričel počasi vzdrževati z denarjem naročnikov, prispevki v tiskovni sklad, oglaševalci in kadar je potrebna denarna "injekcija", skočita na pomoč Dušan Lajovic in Alfred Brežnik. Kot je videti, pa na straneh Glasa rastejo tudi novi oglasi, ki bodo omogočili redno izhajanje in kot je še razvidno iz pričujoče številke, bo dogovor s Slovenskim društvom Sydney naredil svoje. Prav tako se pozna nova moč - naš tehnični urednik Florjan Auser. Pa ne samo to, tudi število oglaševalcev seje z njegovo pomočjo povečalo. Glas Slovenije je torej po nekaj letih izhajanja prerasel začetniške težave in amaterske probleme ter prešel na kompletno računalniško obdelavo. Od marsikoga pa je tudi slišati, daje v kategoriji redno izhajajočih izseljenskih glasil edinstven časopis. In to zato. ker ni enostrankarski, ker je poln kratkih-zgoščenih in aktualnih informacij, pa tudi zato, ker v njem lahko najde svoje mesto vsak Slovenec. Urednica Na začetku Pst 1 JI (II II II Elica Rizmal, urednica slovenskih oddaj na SBS radiu v Melbournu je pred kratkim požela dve nasprotujoči si kritiki. Po eni strani jo je nekdo obdolžil, da dela propagando za slovensko komunistično vlado, po drugi pa da naj bi sramotno žalila slovensko vlado. Kritikom je na radiu v odgovor povedala, da se drži pravilnika SBS-a, ki točno določa kako in na kakšen način naj se poroča. V avstralskih medijih in po svetu, končno pa tudi v sami Sloveniji, se veliko govori o svobodi govora. "Kako misliti in govoriti pa predpisujejo le v diktaturah, kjer je svoboda govora omejena", je zaključila Elica Rizmal. kdaj bomo demokratični? kdaj? * Slovenija vsak dan dokazuje, daje po oborožitvi primerna za vstop v NATO: bomb. kolikor ti srce poželi. toti list, toti list * Glas Slovenije je tudi uradno ponudil SALUK-u (Slovenski avstralski literarno umetniški krožek) prostor za njihove literarne prispevke. Zdaj čakamo na prve prispevke. žejni smo kulture * Če se bodo v Sloveniji še tako naprej vztrajno pobijali po cestah, je gradnja avtocest, povsem nepotrebna investicij toti list, toti list * Menda seje vpisalo v volilni imenik za volitve v Sloveniji okrog 330 avstralskih Slovencev. Kot izgleda tudi avstralski cenzus ne bo pokazal kaj dosti večjega števila v Avstraliji živečih Slovencev. Iz zaupnih virov smo namreč slišali da so nekateri Slovenci, ki imajo srbske žene pod rubriko: kakšen jezik govorite doma, zapisali kar "srbski" in ob očitkih prijateljev dejali, daje pač treba govoriti resnico. včasih pa bi se bilo le prav zlagati * Tržiški Peko res nima prave prihodnosti, saj je vse več Slovencev bosih. toti list, toti list * Končno so tudi v Sloveniji dočakali svoj oktoberfest. ki pa se bo zavlekel še v prve dni novembra. Začela seje namreč predvolilna kampanja. toti list, toti list V "Novicah s Planice", listu, ki izhaja nekajkrat na leto znotraj slovenskega društva Planica v Melbournu se jim je zapisalo, daje dalo Veleposlaništvo Republike Slovenije iz Canberre oziroma odpravnik poslov Aljaž Gosnar. za festival, ki ga Svet slovenskih organizacij prireja vsako leto, letos je bil menda marca. $ 5.000. Je bila tiskovna napaka in ena ničla zapisana preveč? je res-ni res, je res-ni res Zanimivo Po enainpetdesetih letih prvič v Sloveniji Piše Ivo Klopčič iz Newcastla Ko sem čital Glas Slovenije št. 85, stran 2, pod rubriko "Na začetku" in potem tudi "Zanimivo, zanimivo ..."v kateri ste pisali o našem rojaku, ki je bil po štiridesetih letih prvič v Sloveniji, sem se odločil, da vam napišem sledeče: Zaupal vam bom, da sem letos obiskal svojo rodno domovino prvič po enainpetdesetih letih (51). Doma sem v bližini Kranja in preživel sem tri čudovite mesece, doživel pa sem tudi dosti zanimivega. Bil sem v Postojni na Srečanju v moji dežeV\, kakor tudi na srečanju "Pod lipo sprave" v Ljubljani, kjer je maševal ljubljanski metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar in v Kočevskem Rogu na spominski maši za žrtve pokola pred 51. leti in še na mnogih pomembnih prireditvah. Seveda je bilo najlepše, ko sem na brniškem letališču izstopil iz letala in so me dočakale moje sestre, svaki in njihove družine. Nisem mogel verjeti, da me imajo po tolikih letih še tako radi. Pa tudi Slovenija je še vedno najlepša I. Ivo Klopčič doma v Sloveniji, posneto 24.6.1996 "" VT. 1 o! 1996N1 S Draga Stanka, hvala ta tvoje bogato glasilo, ki nas v zgoščeni obliki seznani s kulturnimi, gospodarskimi, političnimi in drugimi dogodki v stari domovini, v Avstraliji in po svetu. Poleg tega pa_ nas seznanja z delovanjem slovenske skupnosti v Avstraliji. Želim ti še mnogo let plodnega dela. Obenem te prosim, če objaviš to javno zahvalo Ljubi Pribac za poslano knjigo Rudolfa Breussa iz Dunaja "Rak, levkemija in druge neozdravljive bolezni." Javno se želim zhvaliti predvsem zato, da bi tudi drugi Slovenci slišali kaj o tej poučni knjigi. "R4K, LEVKEMIJA IN DRUGE NEOZDRAVLJIVE BOLEZNI" Knjiga mi pomaga prebroditi težave, ki so posledica moje težke operacije na glavi. Čeprav nam da naslov misliti, da gre tu za navodila pri zdravljenju vseh vrst raka, najdemo v njej nasvete kako se rešiti drugih hudih obolenj, nad katerimi je sodobna medicina dvignila roke ali pa je neuspešno zdravila ta obolenja. V knjigi beremo, da je njegova terapija rešila gotove smrti ali hudega trplenja 42.000 ljudi. V knjigi so navodila za zdravljenje za nič manj kot za 95 različnih bolezni, od lajšanja bolečin dojenčkov pri poganjanju zobkov, do rakovih obolenj tretje stopnje. Knjiga je napisana v šestih jezikih: v slovenščini, nemščini, angleščini, francoščini, italijanščini in srbo-hrvaščini. Slovenski prevod je izdala leta 1994 založba "Mavrica" Gallusova 2, Celje. Prevod Marjan Furlan. Po mojem mnenju bi morala imeti ta čudovit zdravstveni priročnik, ki je nastal v dobi petdesetih let Breussovih razikovanj, vsaka družina. Breuss je zagovornih teorije, da bi se morala moderna medicina povezati s strokovnjaki naravnega, alternativnega zdravljenja. Ivanka Skof, Melboume Spoštovana gospa Gregorič, prosim objavite moje priloženo sporočilo o Saluku in Svobodnih razgovorih. Hkrati Vam želim izraziti svoje razočaranje, da ste me v Glasu Slovenije, vpavlihovski, vsezafrkantski rubriki Na začetku, začeli "vlačiti po zobeh". To ni bilo potrebno. Mislim, da Vam nisem nikoli storil nič žalega. Prosim, umaknite moje ime s spiska občasnih sodelavcev. In ne pošiljajte mi več Glasu Slovenije. Srečno! Jože Žohar, Sydney Urednica: Spoštovani kolega Jože! V 84. številki Glasa Slovenije sera v rubriki "Na začetku" zapisala: Čestitke našemu rojaku, pesniku in dolgoletnemu uredniku Svobodnih razgovorov Jožetu Zoharju, ki že od maja letos dopisuje za ljubljansko Delo in nedeljsko izdajo Nedela. Quiet achiever - quiet achiever. Razen tega, sem na isti strani zapisala še nekaj drugih "cvetk", ki razen morda ene, nimajo nič skupnega z "zafrkanstkim pavlihovstvom".vZato te, dragi Jože, prosim, da dobro prebereš še enkrat to stran. Želela sem ti samo čestitati! Tega zagotovo nisem storila zato, ker bi mi kdaj storil kaj žalega ali ker bi te morda sovražila, saj sem tudi v SALUK-u s teboj sodelovala in za marsikatero uro popravljanja mojih prispevkov najlepša ti hvala. Za Saluk si žrtvoval svoj čas in večkrat svoj denar. Vsega spoštovanja vredno. Čudi me naenkrat tvoja preobčutljivost, saj si vendar načitan človek, ki spremlja tisk iz Slovenije. V njem pa ni težko zaslediti kako daleč so tam z demokracijo in svobodo tiska. Če bi bili vsi tako zamerljivi ne bi nihče več kupoval časopisov, sploh pa ne Totega lista iz Maribora, Maga, Mladine in drugih, ki pri nekaterih rubrikah res ne poznajo meja. Mi, avstralski Slovenci, ldjub žuganju proti nekdanji cenzuri v stari domovini, ostajamo ozki, enoumni, zamerljivi in prenesemo marsikaj le takrat, kadar se to ne tiče nas. V Avstraliji poznamo svobodo govora in tiska. Kako pa je s slovensko skupnostji? Rojaka Slovenca včasih ne smemo niti omeniti - bog ne daj! Dragi Jože, v imenu upravnega odbora in uredništva hvala za dosedanje sodelovanje! Prejeli smo za objavo SALUK in Svobodni razgovori Organizacijskemu vodenju SALUKA sem se zaradi časovne in finančne preobremenitve odpovedal že pred nekaj leti. Kar je po tistem od SALUKA ostalo, je bilo njegovo glasilo Svobodni razgovori, ki sem jih urejal tam nekje od leta 1983/ 84 do letošnje številke z oznako "marec - junij 1996, leto 14, No. 1/2. V tej številki sem že tudi napovedal, da bodo zadnji Svobodni razgovori izšli letošnjega decembra. Žal moram zdaj to napoved preklicati in se opravičiti: Svobodni razgovori pod mojim urejanjem in izdajanjem ne bodo več izhajali. Ni me sram priznati: ne zmorem več časovno, še manj finančno. Vseeno sem zelo hvaležen vsem, ki so kakor koli pomagali in sodelovali, da sta se SALUK in Svobodni razgovori vendarle toliko let in tako uspešno obdržala. w „ Jože Z oh ar Urednica: Pismo uredništva Glasa Slovenije in pismo Jožeta Žoharja sta se križala. Namreč Glas Slovenije je ponudil SALUK-ovcem stran za dopisovanje. Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra OBVESTILO Dr. Peter Vencelj, državni sekretar in vodja Urada za Slovence po svetu, nam je sporočil, da bo v drugi polovici januarja 1997 potekal že četrti strokovni seminar za slovenske učiteljice iz južne poloble, ki ga pripravlja Ministrstvo za šolstvo in šport. V program je vključen dvodnevni spoznavni del, strokovno teoretični del, strokovne ekskurzije po Sloveniji, obisk kulturnih ustanov itd. Iz Avstralije je zagotovljena udeležba 4 učiteljicam, ki bodo imele krite povratne letalske vozovnice in tritedensko bivanje v Sloveniji (nastanitev in prevozi). Kontaktna oseba za organizacijo seminarja je Lea Deželak iz Urada za Slovence po svetu, telefon: 178 2291; fax: 178 2296. Točne datume in okvirni program vam bomo sporočili naknadno. Prosimo vas, da čimpreje pošljete vaše predloge kandidatov na Veleposlaništvo oziroma nas pokličite po telefonu. Aljaž Gosnar Konzularni zbor zelo aktiven Te dni je zelo težko priti do našega častnega konzula Alfreda Brežnika, pa ne zaradi volitev v Sloveniji, ampak zaradi angažiranosti oziroma izpolnjevanja konzulskih dolžnosti. Namreč ob državnih in drugih praznikih prirejajo konzuli raznih držav sprejeme za konzularni zbor in tako skoraj ni tedna, da se naš konzul ne bi moral udeležiti enega ali drugega srečanja. V ponedeljek, 28. oktobra je priredil v vladni hiši svečani sprejem premier NSW Bob Carr s soprogo. Z našim konzulom seje zadržal v daljšem pogovoru in izrazil željo, da bi rad nekega dne obiskal Slovenijo. V četrtek, 31. oktobra je bil sprejem za konzularni zbor v palači guvernerja za NSW. Njegova ekselenca guverner Gordon Samuels in soproga sta nadvse ljubeznivo gostila konzule številnih držav, med njimi tudi našega. Takšna srečanja so zelo pomembna, saj niso le promocija za določeno državo, temveč tudi za vse nas, ki živimo v Avstraliji. NOVICE. Časovna razlika med Avstra -lijo in Slovenijo deset ur V nedeljo, 27. oktobra smo v Avstraliji pomaknili čas za eno uro naprej. Čas so spremenili tudi v Evropi in tako je zdaj časovna razlika med Avstralijo in Slovenijo deset ur. Sestavljene in objavljene kandidatne liste za volitve -glasovnice izseljencem že poslane Seznam potrjenih kandidatnih listje bil z žrebanjem sestavljen v petek, javno pa so bile liste objavljene v soboto, 26. oktobra. Izseljencem so glasovnice in kartončke za volitve že poslali, v Avstraliji jih je pričakovati vsak dan. Za volitve v državni zbor po pošti se je iz tujine prijavilo več kot 4000 slovenskih državljanov, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini. Kriza Tržaške kreditne banke (TKB) Tržaška kreditna banka, ponos Slovencev v Italiji, hrbtenica zamejskega gospodarstva, seje zlomila. Zlomila seje pod tezo afere, ki jo je sprožila pogoltnost in nepremišljenost (morebiti pa tudi naivnost) posameznikov v njenem vodstvu. Posledice bodo hude. Vrata bodo zaprla mnoga slovenska podjetja v Italiji, zamajale se bodo slovenske zamejske ustanove, na cesti bo mnogo slovenskih uslužbencev in delavcev. Aretacije dosedanjih voditeljev TKB so zadevo še bolj dramatizirale. Toda, kot je zapisal Stojan Spetič v Primorskih novicah :"Te godlje niso skuhali Italijani. Skuhali smo si jo Slovenci sami!" Na tržaških ulicah 26. oktobra velika manifestacija Sindikat bančnih uslužbencev v Trstu GGIL je sklical demonstracije, na katerih seje zbralo okrog 2000 ljudi -uslužbencev banke, podjetnikov, upokojencev, delničarjev, tistih, ki imajo v TKB zamrznjene prihranke in tekoče račune. Kriza Tržaške kreditne banke (TKB) namreč ogroža skoraj osemsto podjetij v Furlaniji-Julijski krajini. Udeleženci so bili še pod svežim vtisom preiskave finančne policije na sedežih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu v petek, 25. oktobra. Finančniki so preiskali vse prostore obeh predsednikov. Iskali so dokumente, ki naj bi razkrivali neposredne finančne povezave med Slovenijo, slovensko manjšino in TKB. Tiskovna konferenca finančnega ministra RS o Tržaški kreditni banki 30. oktobra 1996 Po seji vlade je finančni mister RS Mitja Gaspari dejal, da obstaja možnost likvidacije TKB. Koliko podjetij v Sloveniji bo prizadel finančni zlom zamejske banke ni znano. Tudi o tem katere slovenske banke imajo zdaj v Trstu blokirana sredstva ne more govoriti. V TKB naj bi bilo zamrznjenih 20 milijard lir, ki so last banke Slovenije, hrvaške banke pa kar 140 milijard lir. Po sledovih soške fronte Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga "Po sledovih soške fronte" avtorja Marka Simčiča. Predvsem opisuje podrobnosti zagrizenih bojev v Času šeste soške bitke, kjer so opisani številni boji na območju vse Goriške. To je po "Po korakih v megli in "Plavem križu" dr. Vasje Klavore že tretja tovrstna knjiga v treh letih, ki tematiko opisuje bolj s človeške plati in ne le vojaške. Najlepša Slovenka '96 novembra v Sun City V južnoafriški Sun City bo novembra odpotovala Alenka Vindiš. Žirija na lepotnem tekmovanju v Mariboru ji je namreč podelila naslov Mis Slovenije '96. Alenka je iz Ptuja. Znamenje križa v Prežganju nad Ljubljano "Odkritje in blagoslovitev svetega znamenja, kapelice s Križanim v njej posvečuje dva velika, če ne celo največja dogodka v narodovi zgodovini. Eden je rojstvo slovenske države z oklicem samostojnosti 25. junija 1991, drugi, posebej pomemben za narodovo duhovno življenje, pa je obisk Svetega očeta v letošnjih majniških dneh", je na slovesnosti ob nedav-nem odkritju kapelice v Prežganju nad Ljubljano dejal Stanislav Klep. Novi atlas Slovenije Založba Mladinska knjiga je izdala Atlas Slovenije. V njem je več kot 20.000 sprememb in dopolnitev. 218 strani prenovljenih, petbarvnih kart, ki so dopolnjene s koordinantnimi mrežami, 70 strani slikovitih opisov slovenskih pokrajin, kar 44 načrtov krajev z novimi imeni ulic, posebno poglavje o orientaciji in navigaciji na terenu, z vsemi, tudi najsodobnejšimi pripomočki, kakršen je "Global Position System", več kot 52.000 naselij, ulic, domačij, gora, cerkva, 18 celostranskih posnetkov iz zraka, satelitski posnetek alpskih dežel s Slovenijo, najnovejši podatki v statističnih preglednicah, označbe podzemskih jam in daljnovodnih omrežij, ki jih je jugoslovanska zakonodaja prepovedovala "Z Atlasom Slovenije se Slovenci uvrščamo med redke narode, ki se ponašajo s popolno zbirko kart svoje države v eni sami knjigi in v tako nadrobnem prikazu, "je zapisal urednik Marjan Krušič. Novi vitezi šampanjca V Sloveniji so pred dnevi za Fedoijem Pirkmajerjem iz Celja dobili še drugega, tretjega in četrtega zapriseženca mednarodnega reda vitezov šampanjca. Gre za izjemno cenjeni red vitezov, ki seje pridružil gradiščansko-panonskemu vinskemu viteškemu redu, in ima največ privržencev v Sloveniji. Po zelo strogih kriterijih, svojo prisego so izrekli pred Pierrom Taittingerjem, commandeurjem reda vitezov penine, iz francoskega Reimsa (red vitezov šampanjca izvira iz časov francoskega kralja Ludvija XIV.), so zapriseženci mednarodnega reda vitezov šampanjca iz Slovenije postali še Janez Istenič, zasebni pridelovalec širokega izbora penin z Bizeljskega, Alojz Filipič, glavni enolog in negovalec zlate in drugih penin v podjetju Rogaške gorice, in Branko Vodušek, direktor Slovenske vinske akademije Veritas s Ptuja. Milijonska škoda zaradi vandalizma na nogometnem derbiju Ljubljana - Maribor Vandalsko obnašanje navijačev mariborskega nogometnega kluba Maribor Branik je izzvalo veliko ogorčenje javnosti, poleg tega je velika tudi škoda, ki so jo "vijoličasti" povzročili na vlaku, na stadionu in še kje. Navijači so bili več kot pijani. To pa ni prvi vandalizem Mariborčanov, v Beltincih so povzročili gmotno škodo, na tekmi v Celju so fizično obračunali z domačimi navijači, v Kopru so izzvali domačine in se pretepali s policisti, v Tepanjah je skupina, ki seje vračala s tekme oropala bencinsko črpalko in še veliko drugih ne preveč prijetnih zabeležk hranijo policisti. NOVICE. ' SLOVKMJK viiic ru», 31 10.1996 Ovadenih 447 podjetij Na podlagi ugotovitev revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetij je APPNI v treh letih vložila 183 ovadb, v katerih je zajetih 447 sumov kaznivih dejanj in se nanašajo na 309 fizičnih oseb. 72 ovadb se nanaša na kaznivo dejanje nevestnega gospodarjenja. V 66 primerih se ovadbe nanašajo na kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe, v 68 primerih pa obstaja sum kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Na celjskem šlo v stečaj 56 podjetij Število družbenih podjetij se zmanjšuje tudi zaradi stečajev. Na celjekm območju je šlo v stečaj 56 podjetij, od tega samo v Celju 24; hkrati s stečaji se je povečala tudi brezposelnost Slovenija, dežela belega medveda Kočevski gozdovi niso na Antarktiki, in vendar premorejo Slovenci belega medveda. V soboto, 28. septembra, sta ga videla Pavle in Aljaž Šterk, ko sta na preži blizu Koprivnika čakala na jelena. Gre za albina, kar je med medvedi velika redkost. Tudi pred šestnajstimi leti so ga videli na Slavniku, tega pa je ustrelil lovec iz Loške doline nad Cerknico. Če mu ni moglo soditi slovensko sodstvo, mu je presodil sam Bog- Vollmeier se je ponesrečil v Turčiji Turški lnterpol je na podlagi prstnih odtisov potrdil, da sta osebi smrtno ponesrečeni v nedeljski (27. oktobra 1996) prometni nesreči na avtomobilski cesti Carigrad-Ankara, slovenska državljana Maksimiljan Vollmeier (rojen 1961) in Anton Venišnik. Trupli ponesrečencev so 29. oktobra prepeljali v Slovenijo. Poleg obeh smrtno ponesrečenih se je huje poškodovala tudi Anica Antič iz Maribora, Danilo Volmajer pa ni bil poškodovan. Kot smo že poročali je bil Volmajer znani mariborski kriminalec, pred katerim je trepetala vsa Slovenija, povezovali so ga tudi z zadnjimi bombnimi napadi (na sodnika v Miklavžu pri Mariboru) in zanj je bila pred kratkim razpisana mednarodna tiralica. Ciril Ribičič s knjigo nad volilce Na prvi dan volilne kampanje, so po parlamentarnih hodnikih zakrožili prvi izvodi sveže natisnjene knjige dr. Cirila Ribičiča "Prednost". Naslov, za katerim se skriva zbirka besedil, že objavljenih v dnevnem in drugem tisku, je vzet iz teniškega izrazoslovja - tenis je pač najljubši konjiček parlamentarca Ribičiča, sicer člana Kocijančičeve Združene liste socialdemokratov. Prvo listanje knjige razodene visoko kakovost številnih karikatur, katerih avtorje Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič. Na to, kako knjiga učinkovala na bralce, pa bo treba počakati do dne, ko bodo znani volilni izidi, je v Mladini zapisal M.G._ Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, SLS in SDS podpisali sporazum Združenje lastnikov razlaščenega premoženja je del pomladnih strank vendarle pripravilo k podpisu, sicer nekoalicijske zaveze, pačpa sporazuma o skupnem sodelovanju pri reševanju denacionalizacijskih problemov. V sredo, 30. oktobra sta ga podpisala Slovenska ljudska stranka (SLS) in Socialdemokratska stranka (SDS). Krščanskih demokratov pa za zdaj ni zraven, sicer pa so že pred časom dejali, da ne bodo pred volitvami ničesar podpisovali. Zmago Jelinčič bo plačal za neresnice in klevetanje Zaradi neresnic in klevet, ki jih je Zmago Jelinčič, poslanec v državnem zboru in predsednik Slovenske nacionalne stranke, širil o Mihi Brejcu in Janezu Janši glede orožja, odkritega na mariborskem letališču, jima mora za prestane duševne bolečine plačati po tri milijone tolarjev odškodnine in vrniti pravdne stroške, ki znesejo skupaj 368.719 tolarjev. Temu bo Jelinčič še moral prišteti zamudne obresti, ki so naraščale sorazmerno z njegovim poskusom zavlačevanja postopka. "Smrt fašizmu -svoboda narodu" je bil klic Zmaga Jelinčiča na slovesnosti pri spomeniku NOB-ja v Gornjih Lazah. Navzoči borci so se presenečeni pogledali, saj so že sami pred nekaj leti opustili ta pozdrav. Za koga bi volili Mladinina raziskava javnega mnenja: Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 12,6 %; Socialdemokratska stranka (SDS) 9,0 %; Slovenska ljuidska stranka (SLS) 4,5 %; Slovenski krščanski demokrati (SKD) 3,7 %; Združena lista soc. demokratov (ZLSD) 5,9 %; ne vem še 41,7 %; ne bom volil 15,4 %. Primorski volilci Najnovejša javnomnenjska raziskava Primorskih novic kaže, da se je več kot dve tretjini primorskih volilcev že odločilo, da bo volilo, a jih med njimi več kot tri četrtine še slaba dva tedna pred volitvami ne ve, za katero stranko ali katerega kandidata bodo glasovali. Koncert Združene liste Združena lista Kočijančičevih socialdemokratov je v okviru svoje predvolilne kampanje pripravila na Prešernovem trgu v Ljubljani koncert partizanskih in revolucionarnih pesmi v rockovski izvedbi. Novi hravški veleposlanik v Ljubljani popolno nasprotje prejšnjemu Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji bo dr. Ivica Mastruko, dosedanji hrvaški veleposlanik v Grčiji, pred tem pa jugoslovanski in hrvaški veleposlanik v Vatikanu. Po izobrazbi je sociolog, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Zadru, funkcionar Zveze komunistov in poslanec v hrvaškem saboru pred prihodom HDZ na oblast. Sposoben je in komunikativen. Slovesnost ob 5. obletnici odhoda vojske JLA V spomin na dan, ko je 26. oktobra 1991 zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje, so v Kopru pripravili kulturno slovesnost, govoril je župan mesta Avrelij Jurij. Izstrelili so tudi 3 salve iz 6 topov. Štajerska prestolnica se spreminja v slovenski Belfast V Mariboru je ponovno odjeknila močna eksplozija, tokrat v stanovanjski hiši na Jerovškovi. Na objektu škoda -poškodovan nihče. ZAPISALI SO SE V... BT m olfi stems KO HEROJSKOrM i/ome MLADINA Slovenski predsedniški kandidat Franček Janžek se že sedaj pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo naslednje leto. Na transparentu piše: "Jaz - Franček Janžek - en bočar bi rad kandidiral za predsednika SLO". (Posneto v Ljubljani na Čopovi ulici). Foto: Snežka Urban JANA Volitve bodo. Na martinovo. Z goskami ali brez njih. Kaj si volivg, abstinenti in drugi lahko obetajo v naslednjih štirih letih? Volilna sporočila, predvsem gesla na plakatih, so za vsak primer tako splošna ali zgolj koketno namigujoča, da zmagovalcev po volitvah nihče ne bo mogel "držati za besedo". Novi kandidati za oblast se trudijo biti predvsem lepi, bolj urejeni in obkroženi z novimi znanimi obrazi, ki se pred kratkim še niso ukvarjali s politiko. SLOVENSKE BRAZDE Po anketi Slovenskih brazd, naj bi bila slovenska vlada najbolj odgovorna za razmah kriminala. Namreč 706 naključno izbranih telefonskih naročnikov so povprašali o tem, kako komentirajo zaskrbljujoče razraščanje najrazličnejšega kriminala v Sloveniji in kdo je odgovoren za tako stanje. Odgovori: Kriminal se razrašča zaradi neučinkovitega sodstva in podcenjevanja poštenja in drugih pozitivnih vrednot, odgovornost v največji meri nosi vlada (64%); razraščanje kriminala je mednarodni trend, in Slovenija sama na to ne more veliko vplivati (21%). VEČER Nogometni selektor in direktor iščeta Slovence. Presenetljiva je informacija, da direktor slovenskih nogometnih reprezentanc dr. Branko Elsner išče po svetu fante, ki bi bili Slovenci in znajo igrati nogomet, da bi (morda) zaigrali v slovenski reprezentanci. Navezal je stike s Tavčarjem, ki igra v nemški tretji ligi, z Isteničem iz Duseldorfa in Spancem, katerega priimka še ne poznajo, vedo pa, da je njegova mati Slovenka in oče Dalmatinec. ILL PICCOLO List je v soboto, 26. oktobra z naslado pisal o aferi slovenske Tržaške kreditne banke (TKB) in s tem v zvezi o povezavah TKB z Beogradom, v zadnjih petih letih pa z Ljubljano. Odkrivanje ozadja teh povezav naj bi pojasnilo, kam je izginil večji del dvestomilijardne luknje TKB. Jasni so torej namigi na morebitno vlogo Slovenije v nečednih poslih banke. Tudi hrvaška država ima na računih TKB zamrznjenih približno sto milijard lir. To naj bi bil denar zasebnikov, pa tudi državni kapital. I Z J A V A Podpisani avstralski Slovenci, ki smo v času demokratizacije Slovenije podpirali Demos, tudi danes želimo podpreti težnje in poziv Republiki Sloveniji za pravno državo in pravo demokracijo. Pridružujemo se podpisnikom pobude za sporazum strank slovenske pomladi, ki so: Boštjan Koemur, dr. Jože Bernik, Franci Feltrin, Jaklič Martin, Matija Ogrin, Aleksander Zor n, Vinko Vodopivec, Stanislav KI ep, Angela Žerovnik in Irena Virant. Omenjeni predlagajo, naj se Janez Janša, Lojze Peterle in Marjan Podobnik potrudijo in presežejo nesporazume in s skupnim nastopom branijo demokracijo. Apeliramo na vse praktično misleče prijatelje in sorodnike, ki imajo več možnosti vplivanja na usodo slovenskega naroda kot mi od daleč. Pozdravljamo ustanovitev lista Demokracija in ga moralno in gmotno podpiramo. Ivan Kobal Tajnik Zveze slovenske akcije Nekateri od podpisnikov: Arhar Zlato. Berkopec Martin, Bezjak Kari, Bezjak Albina, Bizjak Brigita, Bizjak John, Bizjak Metka, Bizjak Zvonko, Božič Jakob, Božič Pavla, Caputa Avgust, Čulek Franc, Cvet kovic John, Divjak Roman,Domenico Kristina, Erpi, Franc, Feldin Ignac, Gračner Drago, Gračner Marija, Grl Dragica, Grl Tone, Grl Vida, Hrast Erik, Hrast Slavica, HudinaFranc, Hudina Štefka, Kampuš Ivanka, Kampuš Stanko, Kapušin Anica, Kapušin Jože, Kastelic Milan, Kastelic Marija, Kavčič Francka, Kobal Ivan, Kopic Johan, Koren Barica, Koren Marjan, Kosi Martin, Košorok Jože, Lajovic Dušan, Lajovic Saša. Ličan Milan, Madon Andrej, Majhenič Majda, Papež Alojz, Pavlin Tonja, Pipan Jože, Risa Alojz, Segeri Štefan, Senčar Marija, Škerbič Mirko, Sušanj Ivan, Skrajner Ivan, Šprohar Milan, Tomažič Kristina, Urbas Jože, Žužek Joe, Žužek Jože. Gornjim podpisom se pridružuje še nekaj sto članov nekdanjih Društev za podporo demokracije v Sloveniji iz Sydney a, Melbourna in Canberre, ki so ob ustanovitvi Demosa - koalicije demokratičnih strank, pomagali moralno in materialno, in v tistih časih opravili veliko nalogo. Vseh podpisov ni bilo mogoče zbrati zaradi časovne stiske pa tudi zaradi geografskih oddaljenosti. Ustanovitelji in bivši člani VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Embassy of Slovenia Advance Bank Centre - Level 6, 60 Marcus Clarke Street, Canberra City tel.: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O. Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure; uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; ataše: Tina Omahen KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/ XII Ljubljana 1000 SLOVENIJA Telefon: + 61 / 125 4252 Fax: +61 / 126 4721 'SLOVENIJE im.uurEoi sixjvt\i\ 31.10.1996 Se utrinki Iz kulture Stoletnica likovnega rojstva ajdovskega slikarja Ajdovščina - V Pilanovi galeriji se nadaljujejo prireditve ob stoti obletnici rojstva ajdovskega slikarja, po katerem nosi galerija ime. Tako so pred kratkim odprli likovno in dokumentacijsko razstavo o Pilonovem delu, kije postregla z nekaterimi presenečenji. Galerija si je od zasebnih zbiralcev sposodila Pilanova dela. Marjana Lipovšek dobila častni naslov "komorna pevka" Dunaj - Slovenska svetovno znana mezzosopranistka Marjana Lipovšek je letos na Dunaju kot edina slovenska pevka poleg Antona Dermote za vrhunske umetniške dosežke dobila častni in strokovni naziv "komorna pevka". Izšel "Zgodovinski slovar Slovenije" London, ZDA - "Zgodovinski slovar Slovenije" (Historical Dic-tionary of Slovenia) avtoric Carole Roger in Leopoldine Plut Pregelj je izšel kot trinajsti v zbirki "Evropski zgodovinski slovarji" pri ameriški založbi Scarecrow Press. Na 300 straneh je zbranih 400 gesel, v katerih je predstavljena Slovenija, njena zgodovina, kultura, ekonomija, geografija, politika. Poleg gesel slovar vsebuje tudi kratek zgodovinski pregled, izbrano bibliografijo in zemljevide. Knjiga je namenjena Slovencem in tujcem. Izšla je v zelo nizki nakladi 700 izvodov. Knjigo se lahko naroči le v Londonu ali v ZDA. V Cankarjevem domu Slovenija - devet arhitektov Ljubljana - Do 16. oktobra je bil na ogled projekt z naslovom Slovenija - devet arhitektov, ki ga je revija Piranesi v sodelovanju z madridsko galerijo A+A in Piranskimi dnevi arhitekture pripravila za predstavitev v Španiji. Predstavljena so bila dela dveh generacij, ki sta dosegli umetniške viške v šestdesetih (Miloš Banča, Oton Jugovec, Stanko Kristl, Milan Mihelič in Savin Sever) oziroma v osemdesetih (Jurij Kobe, Janez Koželj, Vojteh Ravnikar in Aleš Vodopivec). Nova knjiga "Ljubljanske vedute" Ljubljana - V Mestni hiši je založba Arterika 29. oktobra letos predstavila novo knjigo dr. Ivana Stoparja "Ljubljanske vedute" (vedutarsko slikarstvo). To je izbor podob Ljubljane, kot so jo v preteklih stoletjih doživljali umetniki, domači mojstri in tujci, znani in neznani avtorji. Dr. Stopar že 30 let sistematično zbira podatke o videzu slovenskih krajev, zdaj je pripravil izbor približno 120 vedut iz časa od leta 1639 do 1860, ko je vedutarstvo nadomestilo krajinarstvo in fotografija. Slovenska pianistka Dubravka Tomšič novembra v sydneyski operni hiši Sydney - Svetovno znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič bo nastopila v sydneyski operni hiši v soboto 9., v sredo 13., v četrtek 14., v soboto 16 in v ponedeljek 18. novembra v sydneyski operni hiši. Dirigent Sydneyskega filhannoničenga simfoničnega orkestra bo Edo de Waait, soprano bo pela Clare Gormley, bariton Peter Coleman-Wright, Dubravka Tomšič klavir. Na sporedu: Mocartov Piano Concerto v F, K.459 in Bramsov Nemški rekvijem. Založba Družina izdala 29. oktobra letos knjigo"Rožmanov proces" Ljubljana - Pri založbi Družina so izdali knjigo o povojnem sodnem procesu zoper ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana z naslovom "Rožmanov proces". Predstavili sojo v torek, 29. oktobra letos, v dvorani nadškofijskega zavoda v Ljubljani. Gre za delo dveh priznanih slovenskih zgodovinarjev dr. Tamare Griser-Pečarjeve in dr. Franceta Martina Dolinarja. Pregledala sta gradivo o tem montiranem političnem procesu in njuna naloga je bila povedati strokovno mnenje. Veliko dokumentov še ni dostopnih ali jih pogrešajo, zato bo na dokončno sodbo o delovanju škofa Rožmana med vojno treba še počakati. Petdesetletnica umetniškega ustvarjanja igralke Štefanije Drolc Ljubljana - S predstavo "Tri visoke ženske" v Mestnem gledališču ljubljanskem praznuje igralka Štefanija ff Drolc petdesetletnico umetniškega ustvarjanja. Končano mariborsko Borštnikovo srečanje gledaliških skupin Maribor - Letos je dobil Borštnikov prstan gledališki igralec Ivo Ban. Razstava keramičnih izdelkov zakoncev Pavline Koper - V petek, 4. oktobra so v galeriji Meduza Obalne galerije Piran predstavili razstavo keramičnih izdelkov Karla in Marte Pavline. Prodajna razstava slovenskih likovnikov, ki že poldrugo desetletje ustvarjata v Grožnjanu, bo na ogled do začetka novembra. Na sliki: unikatna keramika Marte Pavline, 1996. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW in VIC) Častni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) Tel.: (02) 314 5116 Fax: (02) 399 6246 Poštni naslov: P.O. Box 188 Coogee NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) Tel.: (04) 567 0027; fax: (04) 567 0024 P.n. P.O. Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O. Box 5 Smithfield NSW 2164 Tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009 &AWARD Quality Garages sheds at affordable prices! y^SL 6 Humm Place Wetherill Park 2164 I'M A/' fmTtfiu i »iirtiii Phone: (02) 9756 1331 Fax: (02) 9756 1323 i\Aii/viitl| «kuje. mobitel U.S. ( '. L/.Xo. 6 1 'J04 GO J (IKS IIIGflTS j mnu gooch Edina slovenska > mesnica v Sydneyir Še poznate okus dobre domače kranjske klobase [f ^au krvavice? Teiefon; (02) 9747 4028 PoTSgdnevno svežega mesa vam nudimo tudi odlično prekajeno domačo slanino razne vrste salam in šunk, / ter vam pripravimo tudi meso za vašo domačo zabavo Pridite in se prepričajte! Burwood Rd.Burwood NSW2134 Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj L a uda telefon: 1 800 642438 ( brezplačni klic) The only line direct to the Heart of Europe ni» voir» nt si(ivi\u 31.10.1996 lili t AUSTRALIA lili euro international pty.itci EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Rocking Chairs Bentvvood Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and variety of other products SHOWROOM ADDRESS: SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 9671 5999 Fax: (02) 9621 3213 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03) 764 1900 Fax: (03) 764 1461 *mmmmmmum 7 QUEST AVENUE CARRAMAR NSW 2163 TELEPHONE: (02) 9728 1717 FAX: (02) 9724 0590 Vge za domačo sCovchs^o ({u(tiW\o SVEŽE MESO SUHOMESNATI PROIZVODI ^ OCVIRKI AČE KLOBASE: KRANJSKE KRVAVICE HRENOVKE r ÍERALNA •(p^VKINIlv^DEL S^llg^fočamo 7 ani#tednu ÍSKA AWARD Quality Rural & SHEDS Industrial Buildings 6 Hargraves Place Wetherill Park 2164 Phone:(02) 9756 1331 Fax:(02) 9756 1323 SLOVENSKI KLUB TRIGLAV Vam nudi društvene prostore za poroke tin druge svečane priložnosti ■^fiobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer K'R m-JSKl Bar z igralnico MRF.S OVK' Na razpolago eno najboljših balinišč v A vstraliji Prijetno vzdušje ' SLOVENIJE tilt VOICE Of M.OVKNU 31.10.1996 V Sloveniji seje letos zvrstilo približno trideset različnih festivalov. Festivali so postali moda in vsako mesto, ki da kaj nase, bo kmalu imelo svojega. Gorenjci so sicer izgubili festival za staro glasbo v Radovljici, jubilejni petnajsti festival bo namreč drugo leto v Brežicah. Poleg tega pa še Idriart, ki seje z Bleda preselil na grad Bori. Najbolj priljubljeni so multikulturni festivali (Mednarodni poletni festival Ljubljana s prizorišči v Ljubljani, Postojni, na Bledu in Ptuju, Poletje v stari Ljubljani, mariborski Lent s Folkartom in Jazz-lentom, festival Meja na reki v Gornji Radgoni). Največ festivalov pa je kljub^vsemu glasbenih: Glasbeno poletje v organizaciji avditorija Portorož, Rogaško glasbeno poletje, Poletno Celje, letos tudi Glasbeno poletje v Bohinju, mariborski Glasbeni september, Piranski glasbeni večeri, Festival Radovljica, Viva/ Gallus, Grajske prireditve v Laškem, Glasbena Loka '96, Jazz festival Ljubljana '96, Druga godba, festival Okarina etno-folk in še bi lahko naštevali. Velika turistična predstavitev vzhodne Gorenjske Vivat Gallus je v bistvu nekdanji Mednarodni poletni festival komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah. S simboličnim imenom so se želeli pokloniti nestorju slovenske komorne glasbe ob tako imenovanem glasbenem Gallusovem desetletju, ob 400. letnici njegove smrti leta 1991 in 450. obletnici njegovega rojstva leta 2000. Festival seje razširil od Ljubljane do podnožja Kamniških Alp in od Kranja prek Mengša in Domžal vse do Moravč in Trojan. Festival je vreden približno 20 milijonov tolarjev. Osrednji slovenski poletni festival 44. mednarodni poletni festival Ljubljana, član Evropskega združenja festivalov, seje začel 1. julija in končal 31. avgusta, obsegal je več kot 40 dogodkov na prizoriščih v Ljubljani, Postojni, na Bledu in Ptuju. Na programu: operne in baletne predstave, jazzovski koncerti in sodobni ples, koncerti komornih orkestrov in zborovske glasbe. Največja multikulturna prireditev v Sloveniji - mariborski Lent Festival Lent, ki ga organizira Kulturno-prireditveni center Narodni dom, seje razvil v največjo multikulturno prireditev v Sloveniji, saj si je več kot štiristo kulturnih dogodkov v sedemnajstih dneh ogledalo približno 250.000 obiskovalcev. Sestavna dela sta festival folklornih skupin Folkart (tradicionalno srečanje folklornih skupin ljudskih plesov) in Jazz-Lent. Ob tem si obiskovalci lahko ogledajo še številne operne in baletne predstave, nastope uličnega gledališča, koncerte kantavtorjev, rockovskih skupin, muzikal ter prireditve za otroke. Osrednje prizorišče je plavajoči oder pri Vodnem stolpu ob Dravi. Letos je pel na Lentu tudi Ray Charles. Glasbeno poletje v Bohinju Prvi festival klasične glasbe v Bohinju je bil od 11. julija do 14. avgusta. Nastopili so priznani umetniki in ansambli: komorni ansambel Slovenicum pod taktirko Uroša Lajovica, Ljubljanski oktet, trobentar Stanko Arnold in orglavec Maks Strmčnik, flavtistka Irena Grafenauer in kvartet Tartini, oboista Andrew Malcolm in Matej Šare. fagostist Paolo Calligaris in drugi. /Iz Demokracije/ Računalništvo Revolucija je bila 25. oktobra 1996 Se že pogovarjate s svojim računalnikom? IBM predstavlja operacijski sistem OS/2 Warp, ki razpoznava govor. Zamislite: ležite v udobnem naslonjaču in glasno razmišljate o tem, kaj morate še storiti. "Nakazi naročnino za časopis s plačilno kartico.- Pošlji poročilo šefu v službo, po elektronski pošti. Skoraj bi pozabil: pošlji fax Jožetu. Diktiram ... Jože je pa res starokopiten, še vedno ima samo fax. Ne, to ni diktat, črtaj stavek. Poženi IVebseeker, poglej na Internet, poišči geslo 'cene nafte'. Natisni rezultate. " Nekdo vas pozorno posluša in sproti naredi vse, kar mu naročate: računalnik, ki razpoznava govor. Natančneje povedano, novi IBM-ov operacijski sostem OS/2 Warp, različica 4, z delovnim imenom Merlin (tako se 3e. «renoval čarovnik iz sage o kralju Arturju). Svetu so ga predstavili v petek, 25. oktobra. Datum bo postal, kot kaže, pomemben mejnik v razvoju osebnih računalnikov. Na 134 krajih v 22 državah, je, ko je napočil zero hour (ob 23. uri po srednjeevropskem času), na stotine ljudi pripravljalo predstavitve novega sistema. Prireditve so spremljali tudi po Internetu. Wally~Casey, podpredsednik IBM Software Group, govori o "prelomnem koraku". "Z združitvijo IBM-ove Voice Type tehnologije govorne navigacije (speech navigation) in nareka (dictation) bo postal OS/2 Warp prvi operacijski sistem (zasnovan za Intelove procesorje) z vgrajeno razpoznavo govora in tako omogočil povsem nov način predvsem enostavne uporabe, " sporoča po Internetu slovenska podružnica IBM (http://www.si.ibm.com.) in bralca sprašuje: Se že pogovarjate z vašim računalnikom? Ce imate čarovnika, tipkovnice in miške ne potrebujete več, vsaj za tista opravila ne, za katera zadoščajo govorni ukazi. Uporabnik lahko z govornimi ukazi prehaja med tako imenovanimi meniji in objekti, odpira datoteke, zaganja programe ali vstopa v Internet in brska po njem. "Ne tipkajte, kar povejte, " svetuje IBM. "Zmožnost razpoznave nareka bo omogočala uporabniku narekovanje zapiskov in drugih dokumentov in nato enostaven prenos v urejevalnik besedil ali aplikacije elektronske pošte. Ta tehnologija bo omogočala zdravnikom pregledovanje pacientov in narekovanje izvidov računalniku obenem. Zavarovalni agenti bodo lahko z govorom izpolnjevali obrazce. Poslovneži bodo lahko narekovali zapiske, medtem ko bodo pregledovali razne dokumente, itd. " Merlin razpoznava človekov govor, ne da bi ga vsak govorec posebej moral učiti posebnosti lastnega govora. Razpoznaval pa bo zaenkrat šest jezikov: ameriško in britansko angleščino, francoščino, španščino, nemščino in italijanščino. Novost je zvočna elektronska pošta na podlagi programskega paketa Lotus Notes Mail, vključenega v OS/2 Waip. Uporabniki bodo lahko z govornimi ukazi odpirali, kopirali, narekovali in pošiljali elektronsko pošto brez uporabe tipkovnice, in to iz pisarne, iz avtomobila ali z doma. MIME (Multipurpuse Internet Mail Extension) pa omogoča, da bodo v elektronsko pošto lahko vključevali tudi grafične, video in zvočne zapise. SLOVENIJE nit VOKt. OK SLOVENIA 31.10.1996 OB PETI OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE USTVARJALI SO SLOVENSKO ZGODOVINO Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji je 25. junija 1991 slovenska skupščina razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - REPUBLIKO SLOVENIJO. Ta dan so pozneje razglasili z(t državni praznik - dan državnosti. Pet let za tem so dan državnosti slavili po vsej Sloveniji, slavili pa smo ga tudi Slovenci po svetu. V Avstraliji Veleposlaništvo RS v Canberri, častni konzul RS Alfred Brežnik je vSydneyu ponovno, tako kot vsako leto doslej, pripravil slovesnost za konzularni zbor, praznik so obeležili Slovenski narodni sveti, številne slovenske organizacije, društva, mediji in verska središča. Slovenska Zgodovina pa se ni ustvarjala le nekaj zadnjih pet let, ustvarjali so jo (po Delu) številni Slovenci. Glas Slovenije bo v nadaljevanjih predstavil znamenite slovenske osebnosti od kralja Sama (623 - 658) do današnjih dni. Prav tako bo ob njih objavljal fotografije tistih avstralskih Slovencev, ki so po svojih močeh in vsak po svoje pomagali pri osamosvojitvi Slovenije. Jernej Kopitar (1780- 1844) Brez pretirane reformistične vneme je treba reči, da je Jernej Kopitar "živel" - pa saj še danes ni dosti drugače - z nami le na pol. Mož, ki je eden največjih med tistimi iz 19. stoletja, s svojimi jezikovnimi, literarnimi in kulturnimi načrti glede slovenstva ni imel vedno sreče. Res je bil njegov zgodovinski načrt bližji janzenističnemu kot romantično individualističnemu modelu, toda brez dvoma je bilo nekritično sprejemanje Prešeren-Čopovega mita (ki je po zadnji vojni doživel še podaljšek z očitkom nekakšnega ideološkega, razredno pojmovanega kokonservativizma) do Kopitarja krivično. Nanj je vrglo senco, zaradi katere ni bilo videti, da je bil Kopitar eden prvih, ki je na začetku prejšnjega stoletja "ugotovil", da Slovenci že imamo svojo kulturno preteklost (16. stoletje); bil je prvi, ki je Slovencem dal znanstveno slovnico (1908) in slovenščino postavil v njene ustrezne geografske meje; bil je prvi, ki je nastopil s strokovnimi argumenti za degermanizacijo slovenščine; bil je, kot dvorni cenzor na Dunaju, evropska avtoriteta za slovanske in balkanske jezike; imel je poglavitne zasluge pri ustanovitvi stolice za slovenski jezik na ljubljanskem bogoslovju; bil je nekakšen, gotovo prvi, slovenski kulturni ataše (ki je n.pr. v Oxfordu opozoril na Slovence tako, daje tamkajšnji biblioteki podaril Trubarjev prevod novega testamenta iz leta 1582) ... Skratka, kakor pravi eden najvnetejših zagovornikov njegovega dela in pomena, dr. Jože Toporišič: "Slovenci smo Kopitarjevi dolžniki, naj se tega zavedamo ali ne." 1. NOVEMBER - VSI SVETI Slava padlim za Slovenijo! /Na fotografiji: spominska plošča vsem padlim za Slovenijo, ki jo je postavil Slovenski narodni svet Južne Avstralije, pred slovensko cerkvijo v Hindmarshu v Adelaidi. To je edini spomenik te vrste v Avstraliji./ v Matija Cop (1797 1835) Literarni zgodovinar, kritik, estet in klasični filolog Matija Čop, rojen 1797. leta v Žirovnici, je bil tudi značilni literarni posrednik, ki je med letoma 1828 in 1835 izrazito vplival na Franceta Prešerna in mu pomagal širiti duhovno in kulturno obzorje. Čop je bil izrazito evropsko usmerjeni intelektualec, kije poznal tako avstrijsko-nemški kulturni krog kot slovanskega in romanskega (konkretno poljsko in italijansko književnost). Obzorje sveta je bilo Čopu obzorje knjig, pri tem pa je s posebnim razumevanjem sprejemal klasično usmeritev evropske romantike. Na njegov nazor sta vplivala brata Schlegla in filozof Schelling, v literaturi pa je visoko cenil predvsem Danteja^ Goetheja, Scotta, Byrona, Manzonija in Mickiewicza. Čop je znal 19 jezikov in že v času svojega študija na Reki in Lvovu je veljal za najbolj razgledanega, estetsko moderno orientiranega Slovenca. Konec dvajsetih in v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bil cenzor, spodbudnik in zaščitnik Kranjske Čebelice, 1833. leta pa je posegel v črkarsko pravdo z besedilom Slowenischer ABC-Krieg, v katerem je zavrnil konservativni jezik in razglasil nov, posvetni kulturno-literarni program. V svojem delu Prešeren in evropska romantika je Janko Kos opozoril na znanstvenost v Čopovem pristopu in na njegovo široko in aktualno, tudi za Prešerna obvezujoče razumevanje romantike: "Čop je romantiko pojmoval ne s stališča kateregakoli romantičnega programa, ampak s širšega literarnozgodovinskega vidika, ki ga zanima predvsem razsulo klasicizma in obnovitev narodnih literatur na novi podlagi." Ob 90. letnici dr. Stanislava Franka iz Adelaide"! Sodelavec Glasa Slovenije dr. Stanislav Frank iz Adelaide se je rodil 7. novembra 1906 v Raskovcu na Vrhniki. Ni mu potrebno opisovati svoj rojstni kraj, ker ie to že storil velemojster slovenske besede vrhniški rojak, pisatelj Ivan Cankar v svojem romanu "Aleš iz Razora". Tam je o Vrhniki napisal naslednje: "Vrhnika, prečudni kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misljh nate. Kdo te je videl z bdečimi očmi? Kdo te je spoznal? Sli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in šli so dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kot ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ..." Prav tod, pod mogočnim Raskovcem je začel svojo življensko delovno dobo tudi oče Stanislava Franka. Bilje doma z obrobja Vrhnike. Mati pa je bila s Hrastenic v Polhograjskih dolomitih. V družini je bilo deset otrok, živa sta še dva, sestra Albina, upokojena profesorica, ki živi v Sloveniji in seveda Stanislav Frank, ki si je na koncu svoj dom ustvaril v Adelaidi. Brata Antona so ubili domobranci pri Sv. Urhu blizu Ljubljane. Ker je bil Stanislavov oče večkrat premeščen, seje družina selila. V prvi razred osnovne sole je hodil v Podstenjah pri Ilirski Bistrici, ostale razrede pa končal na Brnovici pri Ljubljani, kjer so njegovi starši v Dragomeru sezidali hišo in se tu nastanili z vso družino. Na klasično gimnazijo, ki seje takrat imenovala Prva državna gimnazija je hodil od leta 1918 do leta 1927. V šolo se je vozil vsak dan z vrhniškim vlakom. Kot dijak - vagonar seje pripeljal v Ljubljano že okrog sedmih zjutraj, sola pa se je začela šele ob osmih. Ker se je poleg športa zanimal za vse socialne, gospodarske in politične zadeve, je vmesno uro izkoristil za branje dnevnih časnikov. Takrat so namreč v Ljubljani pred uredništvi in tiskarnami na velike table lepili vse strani časnikov, tako, da jih je lahko vsak bral zastonj. Po Miklošičevi ulici je najprej pohitel pred uredništvo "Jutra" v Dalmatinovi, od tod na levo, čez Zmajski most, pred uredništvo "Slovenca", potem pa še precj, uredništvo "Slovenskega naroda", kije bilo blizu Poste. Se posebej je imel dovolj časa popoldne, ko je trikrat na teden obiskoval neobvezne predmete (italijanščino, ruščino in francoščino), tudi ta čas je uporabil za citanje časnikov. Danes Stanislav obvlada več svetovnihjezikov. Za časa vseučiliskih študij se ie ukvarjal s smučanjem in gorništvom. Tekmoval je na vseh domačih in mednarodnih smučarskih tekmah in čeprav ni dosegal velikih rezultatov, se je kljub temu število manjših pokalov kar nabralo. S ponosom se prišteva med prve slovenske smučarje po prvi svetovni vojni. Njegove smuči so bile celo razstavljene na prvem ljubljanskem velesejmu. Po končani maturi je študiral pravo na Ljubljanski univerzi in po štirih letih napravil vse izpite ter dobil naslov doktorja pravnih in državoslovnih ved. Na okrožnem sodišču je opravil sodno odvetniško prakso. Ker leta 1932 v Sloveniji ni bilo možno najti primerne službe y pravni stroki, seje odločil za politično-upravno službo izven Slovenije. Najprej je bil v Bosni, potem v Dalmaciji v Splitu, na Hrvaškem in spet v Bosni, kjer je končal državno politično kariero leta 1941, ko seje v Bosni začela državljanska vojna, ko so mesta prehajala iz rok v roke, iz ustaških v četniške in komunistične in obratno. Ker je med tem Slovenija po italijanski okupaciji prišla pod Italijo seje skril v Banja Luko, kjer je dobil po daljšem časi na italijanskem konzulatu vizo za Italijo, se pravi za Slovenno. Žena Marijana, kije doma iz Koprivnice na Hrvaškem je začasno ostala v Bosni in se kasneje preselila v Slovenijo. Sicer sta se poročila 18. decembra 1937 v cerkvi Sv. Marka v Zagrebu (kar je sicer bila želja vsake dobre Hrvatice). Ko je Stanislav prišel v Slovenijo konec leta 1941 v začetku ni našel zaposlitve, kasneje pa je imel do konca vojne dve službi istočasno: eno v tovarni Sirk" na Podmilščakovi ulici za Bežigradom, kjer je bil zastopnik svojega prijatelja, kije financiral podjetje, druga služba pa je bila kot pomožni blagajnik pri tvrdki "Kamnolom Vera" na Vrhniki Dr. Stanislav Frank s soprogo Marijano, roj. Biršič Ker je poznal politično igro partizanstva v Bosni, se med vojno ni politično angažiral in se povsod izmikal, ko so ga vabili sem ter tja. Sam pravi: "Nisem bil član OF, ampak navadna 0(prezna) R(it)", kot se je v tedanjem žargonu temu reklo. Po "osvoboditvi" seje spet s hitrimi koraki umaknil s tujimi legalnimi dokumenti v Trst. Tam mu je v začetku trda predla. Delal je kot navadni delavec v magacinu z južnim sadjem in s pomočjo Srečka Barage, kije organiziral slovensko šolstvo v Trstu, prišel v dopolnilni tečaj za profesorje. Ker se je v tečaj vključil kasneje, ni dobival podpore, toda kasneje je dobil profesuro na šoli v Bazovici pri Trstu. Ker je OF takrat v Trstu organizirala demonstracije proti slovenskim učiteljem in profesorjem, ki jih je postavila anglo-ameriška vojaška uprava, je večkrat prišlo do velikih grobosti. Službe ni nastopil, ker je dobil v nekem magacinu boljše delo.Kasneje je dobil službo lektorja in korektorja pri titovskem časopisu "Primorski dnevnik". Bilje zadovoljen. Ponoči je delal, podnevi spal. Ko so ga hoteli fiktivno prestaviti za uradnika na radio Koper, je zahteval odpravnino in odšel. Denar od odpravnine je vložil v podjetje Punto Franco, kjer seje tudi zaposlil. Mea tem seje politika komunistične Juge spremenila in končno sta žena m hčerka dobili potni list in prišli k Stanislavu v Trst. Mimogrede: ob njegovem odhodu iz Slovenije je bila tam vsa njegova imovina zaplenjena z motivacijo, daje pobegnil iz države. Leta 1957 je prišel z ženo in hčerko Alenčico v Adelaide. Sponzoriral ga je njegov sošolec in prijatelj Alojz Povhe, kije prišel v Avstralijo kmalu po vojni in se zaposlil v tovarni "Pope". Stanislav si je pot v Avstralijo plačal sam, tu pa ni našel službe. Po letu ani je kupil delikatesno trgovino na Ottowayu, tu sta z ženo delala od leta 1958 do 1976. Po nekaj letih bivanja v Avstraliji je položil izpite za "land agenta" in s prodajo nepremičnin se po malem ukvarja še danes. Takoj po prihodu v Avstralijo seje včlanil v Slovenski klub, kije bil ustanovljen mesec dni prea njegovim prihodom. Dolgo let je bil član kluba in pomagal kolikor je mogel, z denarnimi darovi je bil vedno med prvimi. Vlada Južne Avstralije je kot prva v Avstraliji že leta 1979 uredila etnično šolstvo in denarno pomagala. V imenu slovenske skupnosti so se pričeli udeleževati sestankov Fr. Philip Feryan, slovenski izseljenski duhovnik za Južno Avstralijo, Stanislav in za Slovenski klub med drugimi Boris Zabukovec. Zamišljena je bila enotna Slovenska etnična šola. Na pobudo Fr. Feryana in Stanislava so ustanovili Slovenski center Inc, v smislu zakonskih predpisov, v njegovem okviru Ea tudi etnično šolo. Stanislav je bil od vsega začetka ravnatelj, eta 1979 je bilo 40 učencev, kasnej pa vse manj. V začetkuje bila šola v državni Primaiy School Hindmarsh (do leta 1989), od 1990 do 1993 v dvorani Verskega središča Hindmarsh, drugi razred pa v knjižnici istega centra. Stanislav je bil aktiven član Slovenskega narodnega sveta Južne Avstralije, ki je pred vhodom v slovensko cerkev postavil spominsko ploščo za vse padle Slovence. Ves čas je bil v vseh pravnih in poslovnih zadevah Slovencem na uslugo. Till V