Zgodovinsko -rodoslovna razprava. Spisal Davorin Terstenjak. V Celoyci 1884. Tisk tiskarne družbe sy. Mohorja. Založil pisatelj. M I r 1 m m f! M 1 žss I ! IS >§s m M m pa -H ■/■■•■'gSSpSF! tffloaga»ra^gi] Weriand de G-raz. Zgodovinsko-rodosloTiia razprava. Spisal Davorin Terstenjak. Y Celovei 1884. Tisk tiskarne družbe sr. Mohorja. Založil pisatelj. Predgovor. lidor je naslov te knjižice bral, mislil si menda bode, da ne sodržuje druga, nego suhoparno rodoslovje kneševske rodbine 117 «- disch-Graetzov ; če jo pazljivo prebira, bode v njej našel lep komad koroško-štajersJce zgodovine starega in srednjega reka. Plemenita rodbina Windisch-Graetzov je jedmi najstarejših v Avstriji' prvi zgodovinsko znani praded te žlahtne rodbine: JVrriand, je že živel leta 1091. Vendar dosle ni bilo dognano, odkod izhaja njegovo pokolenje. Vdiplonm rimsko-nemškega cesarja Ferdinanda 1. se Wcriand imenuje najmlajši sin Ulriku mark grofa koroškega is plemenite rodbine grofov we,iniarothuringskih. Bajni professor dr. K. Tangi ga je razglasil za grofa platon¬ skega, in tako se je rodila že precej obširna literatura o izhodu te staroslavne plemenite rodbine. Takoj, ko sem leta 1879. postal župnikom cerkve sr. Pankraca v Starem trgu, ki stoji na onem mestu, kjer je nekdaj stal silni grad slovenjegraški, začel sem preiskovati zgodovino cerkve, gradu in mesta slovenjegraškega in zasledil sem takoj, da je hiežcvska rod¬ bina JVindisch-Gractsov ozko združena s zgodovino cerkve, grada in mesta. Resultate svojih preiskovanj objavil sem sicer v odlomkih , a ipak v dovolj izpeljanih obrazih v časopisu v Rres u , leto I. in II., in sem opovrgel z listinami trdenja onih, Meri pravijo, da gospodje slovenjegraški niso nikdar naseljeni bili in posestev imeli v Slo¬ venjem gradci. 1 * 4 Pravdo o izhoda JVeriandovcm, prvem listinski znanem pra¬ dedu 11 dndisch-Graetzov. hotel sem enkrat za vselej rešiti in do¬ kazati, da prvi znani -praded Weriand de G ras ni. bil Wcimarovec, pa. tudi ne ednoisti z \Verigandom bratom Starchanda, markgrofa savinskega, ali pa, kakor prof. Tangi trdi, grof plaienski. marveč domač koroški deželen plemič nižji• vrste, čijega nasledniki so dospeli do kneževske časti. Basiramo ta razprava nad vsemi utegne zavnimati zgodo¬ vinarje strokovnjake, vendar tudi ne bode brez vsega savnimanja za eitatelje historično manj izobražene, in ker sc še naša literatura, ne more dičiti z mnogimi spisi te stroke, mislim, da bode moj ne mali trud našel od strani našega izobraženega občinstva vsaj ne¬ koliko priznavanja. Vituperetis, modo corrigatis! — to je moje geslo napram kritikom mojih spisov. Za vsak temeljiti poduk bodem hvaležen. Stari trg pri Slovenjem gradci r dan sv. Mohorja 1884. VVeriand de Graz. Uvod. Slovenjegraško okrožje je že imelo takrat svoje prebivalce, ko so Rimljani postali gospodarji črez nje. V dobi gospodarstva Rim¬ ljanov je skoz slovenjegraško dolino držala državna cesta iz Celeje skoz Vitanje (Vipellis, Upellis) in loški breg v Stari trg. V Starem trgu je stala rimska postaja Colatio . 1 Cesta se je držala levega pobrežja reke Mislinje in se skoz vrško dolino vlekla med Kotlarni in Gutštajnom v junsko dolino, od ondod pa v Viruinim (Gospo sveto). Spomin na nekdanjo velikost postaje se je še dandanašnji ohra¬ nil; ljudstvo pripoveda, da je tam, kjer zdaj stoji starotrška vas. bilo nekdaj lepo mesto in na farovških njivah so pred nekterimi leti pri oranji izkopali več kamnatih ploč z rimskimi napisi. Tudi stara Šehrottova kronika omenja tukaj najdenih rimskih napisov. Ker je bližnje mesto „Gradec“ pozneje nastalo in s prvega tudi samo imelo pravice trga, — v najstarejših listinah se imenuje: „forum“,. trgovišče, manjši varoš, — začelo je ljudstvo onemu trgovišču. ktero je Rimljan imenoval Colatio, praviti: Stari trg. Rimsko oblast so zatrli Gothi, in slovenjegraško okrožje je prišlo pod njihovo gospodstvo. Iz povelj, ktera je dava! kralj Theo- dorioh svojemu namestniku Colosseju, prepričamo se. da so po mestih nekdanjega Norika in Panonije živeli rimski kolonisti in pa še tudi domačini. Domačini (indigenae) bili so sojeni po svojem starem obi¬ čajnem pravu, Rimljani pa po rimskem, a Gothi po gothskem. Tudi 1 Zaznamovana je v Intinerar. Anton. V Slovenjigradec jo stavljata zgodo- vinoslovca Muehar in Ankershofen. Colatio označuje svet, v kterem se moča- rina cedi, in tak je res svet v onem okrožji, v kterem je postaja Colatio stala. 6 rimsko poštarstvo še je bilo obstalo, in med uradniki nahajajo se Gothi. Rimljani in domačini. Na čelu provincije je stal vojvoda — Diu . 1 Po Theodoriehovej smrti niso se mogli Gothi več držati. Franki so si podvrgli Alemanio. Rhetio in Norikum. Leta 534. bilo je no¬ riško mesto Tiburnia. ki je stalo na Koroškem blizu današnjega sela, ki se mu veli: Tebern, v fari sv. Petra v gozdu (St. Peter im Kolze), od frankovskega kralja Theodoberta vzeto in Franki so v mesta, ktera so premagali, postavljali frankovske škofe in duhovnike. 2 Oglejska cerkva se je temu protivila (glej de Ilubeis, antiq. aquil. pag. 183), češ, da njeni verovestiiiki so pokristjanili te kraje, ali Frankom ni bilo mar za to protivljenje. Karantanija (in z njo slovenjegraško okrožje) je prišla pod oblast Frankov. Franki bi bili dalje naprej porinoli svoje vojne čete skoz južni in izhodni Norik v Panonijo, a bali so se Obrov in severo-iztočnih Slovenov, ki so v onej dobi s tako močjo se vzdignoli proti zapadnemu Noriku, da so leta 610. pri Aguntu (današnji Innichen) llojoare potolkli in v No¬ riku ustanovili posebno politično državo, ktere mogočen kralj je bil Samo. Slovenjegraško okrožje je zdaj postalo del Samovega kraljestva. Po Samovej smrti (662) je začela kmalu politična moč korotanskega vojvodstva hirati. Sem od iztoka napadali so Korotance divji Obli, korotanski vojvoda Borut je moral Bojoare 3 * na pomoč klicati, in to je tudi dobil pod to pogodbo, da Korotanci sprejmejo krščansko vero, in da se njegov sin Karast in vnuk Hotimar zastavita kot poroka 1 Cassiodor. lib. V. ep. 14. Kralj Theodorich imenuje v svojih ukazih te domačine tudi: „ant.iqui barbari 11 , na primer: antiqui barbari, qui romanis mu- lieribus elegerint nuptiali foedere sociari". Linhart piše o teh „antiqui barbari 11 : Pie alten Barbaren in diesem Laude, das ist Eimvohner, die weder Bomer noch Gotheu waren— nach dem, was bisher gesagt wurde, warscheinlich Slaven — vvaren vom Besitze der Grunde ausgeschlossen, wenn sie nicht eine Bomerin zur Ehe nahmen (Versuch eitier Gesch. von Krain, II. 86). " Frankovski kralj Theodobert L (533—547) pisal je na cesarja Justiniana, da se njegovo kraljestvo že razteguje prodolž Dunaja in panonske meje. Bavarci, ki so svojo deželo obsedli leta 508. (Annal. Budberti Salisb. v Script. IX., 764), prišli so leta (534—547) pod oblast Frankov. Temeljito razpravlja vse te do- godbe Bietzler v svojej Gesch. der Baiern I. 71, itd. 3 Dasiravno so Bojoari prišli pod oblast Fraukov, vendar so njim Franki pustili posebne vojvode iz plemena Agilolfovcev. 7 na bavarskem dvoru. Borut je umrl leta 750. Za njim stopi na prestol korotanskih vojvod njegov sin Karast, kteri je le tri leta vladal (po nekterih poročevalcih 16 let). Njegov naslednik Hotimar je bil goreč kristjan, kteri je s pomočjo salzburškega škofa Virgilia (745—785) krščansko vero marljivo razširjeval. Hotimar je umrl leta 769. Leta 772. prišli so korotanski Sloveni pod vlado Bavar¬ cev; 1 bavarski vojvoda Tassilo II. njim postavi Valkuna (Valtunga) za vojvodo, po njegovej smrti postane Tassilov sin Theodor vojvoda Korotancem, za tem Ingo, in leta 788. je frankovski kralj Karol Bo- joarijo in Karantanijo v frankovske provincije spremenil in je črez nje postavil mejne grofe. Slovenjegraško okrožje postalo je zdaj lastnina Frankov, v imenu frankovskega kralja so vladali mejni grofi, 2 poleg teh pa so se še trpeli tudi domači knezi in glavarji. Karantanijo je Karol Veliki izročil markgrofu friulskemu, da jo upravlja. Pod markgrofom Balderichom se je ločila Karantanija od Friul- skega, in znani so nam kraljevi namestniki: Helmoin, Abgar in Babo. 3 Leta 856. je dobil kralja Ludovika najstarejši sin Karlinami (876—880) Karantanijo. Slovenske kneze, v o j v o d e i n ž u- p a n e so odstranili, edini slovenski knez P r i b i n a je dobil kos frankovske dežele, da v njej vlada. Mesti Pečuh in Ptuj ste delali mejo njegovej kneževini; po smrti Kocela, sina Pribiuovega, je tudi ta državica bila s Karantanijo združena. Za Karlmannom dobi gospod s tvo črez Karantanijo Arnulf (887 — 899), ki pa postane rimsko-nemški cesar in da vladati iztočno marko (Ostmark) po grofu Aribouu in gorenjo Panonijo po En¬ gels kal k u. Engelskalk je samovoljno in kruto vladal in tako raz¬ jaril bavarske plemiče, da so mu za kazen v Kegensbergu oči izkopali. Engelskalkov bratWilhelm želi maščevati svojega brata, išče pri velikomoravskem vladarji Sventopolku pomoči, a Lil je izdan in ob glavo dejan (893). 1 Sloveni in Bavarci so se že na izteku šestega stoletja prijeli. Frankovski kralj Childebert je dal Bavarcem za vojvodo Tassila (I.), ki je leta 592. Slovenc napadel. Malo let pozneje okoli 612. so Sloveni potolkli Bavarce. (Paul Diae. IV. 10). 2 Mejni grofi (marcMones) bili-so črez grofe (comifes) postavljeni, imeli so večjo uradno oblast, večje spremstvo in zemljiščno posestvo. Imeli so sodbo črez grofe, če so se grofi bili spuntali in vojvodom nezvesti postali. 3 Glej Bietzler, Gesh. Ser Baiern I. 94—97. 8 Potem nahajamo nekega Roudperta kot namestnika cesarskega y Karantaniji. Arnulf je umrl 8. grudna 899. Že leta 895. je dobil nekov bavarski grof Liutpold vladarstvo črez Karantanijo, po njegovej smrti pa njegov sin Arnolf, ki je umrl leta 937. On je potolkel Ogre onkraj reke Anas. 1 Cesar Otto I. pa Arnolfovih sinov ni pustil na prestol koroških vojvod, ternuč je dal vojvodstvo Arnolfovemu bratu Bertholdu, kteri je vladal od leta 938—947; po njegovej smrti postavi cesar Otto I. Bertholdovega brata Henrika (I.) za koroškega, vojvodo, kteri je imel Arnolfovo hčer za ženo. Vladal je od leta 947—955. Po Henrikovej smrti prevzame vojvodstvo njegov sin Henrik II.. kteri pa se je spuntal zoper cesarja Ottona II. in po takem izgubil vojvodstvo. Vladal je od leta 955—976. Za Henrikom II. je dobil koroško vojvodstvo 2 Otto grof wormsfeldski, tudi frankovski ime¬ novan (979—983). Leta 983 pride Koroško pod vojvoda Henrika (mlajšega), ki je ob enem bavarsko vojvodstvo upravljal; vladal je do leta 989. Potem se imenuje kot vladar Koroškega in veronske krajine zopet nekov Henrik. Ankershofen misli, da je ta Henrik edno- isti z bavarskim Henrikom, ki je imel priimek: pravdaš (der Zau- ker); on je vladal od leta 989—995. 3 Ta Henrik je v novembru 993 imel v Veroni kot markgrof veronski javen sod in se v javnem zboru sam imenuje: „I)ux Scla- 1 Leta 942 so Ogri zopet Karantanijo napadli in si njeno iztočno stran osvojili. Ljudstvo pripoveda še dandanašnji, da je do sv. treh Kraljev v sloven¬ skih goricah nekdaj segal „magyarski orsag“. 2 Obširno o teh vojvodah pišejo: Dummler, Ankershofen in Rietzler; kdor se želi na tanje z dogodbami te dobe seznaniti, naj prebira v zgodovinskih knji¬ gah teh. temeljitih historikov. 3 V tej dobi je Karantanija segala od pustorine (Pusterthal) na jngoiztoku do izliva Sotle v Savo, na severoiztoku do mesta Ptuja, od ondod prek črez sv. Lorene v slovenskih goricah do Radgone, na jugu do Karavank, na iztoku do reke Labnice, na severu do reke „Pistnicha“ (Piesting) v današnjem dolenjem Avstrijanskem. Felieetti pa jo obkroži: die nordliche Grenze lief vom Dachstein langs der heutigen osterr. steir. Grenze — an die Piesting, — die ostliche vom Hartberg bis zur Miindung der Rabnitz in die Raab, von da iiber Gnasbach die Mur naeh der Drau langs dieser bis unterhalb Marburg, wo sie an die Sottla ubergeliend mit der Miindung dieses Flusses in die Save endete, gegen Siiden erstreekte sieh Karantanien zum Theil bis an die Save und zum Theil aueh iiber dieselbe (Beitrage zur Kunde steier. Geschipu. 9. Jahrg. p. 40). 9 v o ru m seu Karentanorum atque marchio VeronensiumA 1 Takrat so bili koroški, štajerski in kranjski Slovenci pod ednini žezlom zdru¬ ženi. On je umrl pri svojej sestri Geberzi, ki je bila opatinja v Gan- dersheimu 2. avgusta 995. Za njim je postal zopet grof Otto wormsfeldski koroški vojvoda, njemu se je, ko je poslednji cesar iz saksonske rodbine umrl, po¬ nujala nemška cesarska krona, a on jo je zaradi visoke svoje sta¬ rosti odbil. Vladal je do leta 1005. Nastopil je za njim koroško vojvodstvo njegov sin Kuono ali Konrad, ki pa je bil velik zoper- nik nemškega kralja Henrika II. Po Konradovej smrti je kralj Henrik II. izročil vlado koroškega vojvodstva grofu Adalberu, ki je bil upravitelj gorenje korotanske marke. On je spadal k onej rodbini, ktero zgodovinopisci imenujejo po gradu Eppensteinu, čijega razvaline še stoje blizu trga Woiss- kirchena v judenburškem okrožji, eppensteinsko. S koroškim vojvod¬ stvom je dobil vojvoda Adalbero tudi vojvodsko oblast v Istri; zato se pri istovečnih letopiscih imenuje: Dux Carantani et Hvstriae. 2 Istro je že cesar Otto I. s Koroškim združil. Dolžili so Adalbera 3 veleizdajstva, bil je odstavljen in iz de¬ želi' pregnan, vojvodstvo pa je cesar Konrad II. mlajšemu Konradu (II.) iz Frankovskega, čijega oče je že enkrat vojvoda na Koroškem bil. izročil leta 1036. Vojvoda Adalbero se je hotel s silo vzdržati na vojvodskem stolu, a bil je premagan; v tem boji je padel grof breški Wilhelm. ki je stal na cesarjevej strani. Ta grof Wil- helm je bil potomec onega Wilhelma, ki je bil brat markgrofa Engelskalka. Cesar Konrad II. si je posebno prizadeval nem¬ ško fevdno pravo v Karantaniji uvesti, v kterej se je še precej ohranilo staroslovensko pravo svobodnega zemljiščnega posestva. Gore omenjenemu grofu breškemu Wi lh el mu je cesar Konrad II. dal 11. niaja 1025 v svojej grofiji savinskej (Sauna) med rekami: Koprivnica, Kodunja in Voglanja trideset kraljevih kmetij. Ta gro¬ fija je starejši: „comitatus de Sauna“, čija meja je bila na severuej 1 Ughelli, Italia saera, V., pag. 747—748. 2 Hermann August. ad 1035 pri Perzu V., pag. 124. 3 Gorenjekorotanska murka, ktero je Adalbero upravljal, obsezala je se¬ verni del današnje Štajerske z budinskim (Piitten) okrožjem vred. V 11. stoletji je segala od Ennsthala do štajersko-ogerske meje in je objemala murino okrožje od Teufenbaeha do Radgone. (Felicetti — Liebenfels. 1. c. p. 54), 10 strani konjiška in dolga gora. na jugu Sotla, v zapadu vitanjska gora in na jugu kranjska marka. Še zdaj imenujejo prebivalci on¬ kraj konjiške in dolge gore Stanovnike na južnej strani teh gora — Kraji nčane 1 2 — Marker. Vojvoda Konrad II. je vladal samo tri leta, in zdaj ni Koroško dobilo nobenega vojvode, temne je do leta 1047. pri nemškem kra¬ ljestvu združeno ostalo. Notranje upraviteljstvo so oskrbovali grofi in odličnejši plemiči, kterim so se podelile grofovske pravice. Ko¬ roško vojvodstvo je v onej dobi bilo velevažno kot mejna dežela proti Ogrom, s kterimi je bil nemški kralj Henrik III. v boje za¬ pleten ; 011 ni torej hotel dalje s postavljenjem novega vojvode na Koroškem odlagati. Izvolil je na binkoštno nedeljo 1047 švabskega grofa Welfa za to čast. Takrat je koroško vojvodstvo stalo v svojej največjej moči. Obsegalo je Muransko do reke Adiže, markgrofijo kranjsko, palatinat goriški in markgrofijo koroško ob Muri. 3 Vojvodo Welfa ji 1 cesar Henrik III. v Italijo poklical v mlado- letji 1055, a ker ni nemška armada ob pravem času na ronkaljsko polje prišla, odišel je vojvoda domu. S tem se je cesarju zameril, pozneje je šel med zarotnike proti cesarju, a ko je zbolel, skesal se je, cesarju zaroto odkril, in leta 1056. umrl. Vojvoda Welf ni imel otrok. Vojvodstvo je še le leta 1057. dobilo novega vojvoda v osebi nekega. Kouua ali Konrada III. sorodnika cesarjeve hiše, a na Ko- 1 Ta krajina se nikjer ne najde pod naslovom: marehionafus, nego samo pod imenom: pagus in comitatus. Ker je grofu Wilhelmu in Starcliandn, potomcu Wilhe.lmovemu, bila izročena hramba te krajine, nosil je Starehand naslov: „marchio do Soune“, pa nikdar ni bil, kakorPelicetti reče, in dieser Gegend anitsthatig (Felicetti 1. c. pag. 55). 2 Grofijo albansko (Avelanz, Aflenzl in murodolsko je cesar Henrik III. markgrofu štajerskemu Otfokaru V. leta 1043 poklonil, ker se je hrabro vojskoval z Ogri in jih pri Ptuji čistoma potolkel (Prevenhuber, Alt Steier. fol. 21, 25). Ottokar III. je tudi kupil od koroškega vojvode poslednjega iz eppensteinske hiše okrožje semerinško, hruško in gozdniško (Gossing). Leta 1124 pa jo cesar Hen¬ rik IV. markgrofu štajerskemu poklonil okrožje ronsko in nemškograško. Leta 1158 pa je štajerski markgrof Ottokar Vil. dobil od cesarja Friderika grofijo budinsko (Putten), med Bečem in Bečkim novim mestom, in že preje, ko je grof Bernbard comes Carinthiae umrl, dobil je Ottokar V. okrožje špitalsko v gor¬ njem Stajeru. Tako se je s časoma skrčilo veliko korotansko vojvodstvo, in od Štajerskega še je edino ostalo pri koroškem vojvodstvu slovenjegraško okrožje, šaleška in savinjska dolina do leta 1315. 11 roškem so se javljale prigodbe, po kterih se je sklepati dalo, da ga nočejo Korošci za vojvodo imeti. Sinovi prognanega vojvode Adalbera so zopet milost našli pri sorodnej kraljevej hiši, najstarejši sin Adalberov: Marqnard je smel zopet na Koroško, iskal si tu prijateljev in prežal, kako bi pri¬ šel do vojvodske krone. Vojvoda Kouno si nabere močno vojsko, da si Koroško osvoji, ali preje umrje, nego tja pride, po nekterih leta 1058., po drugih 1061. Leta 1061. je nemški kralj Henrik IV. podelil koroško voj¬ vodstvo Bertholdu iz rodbine grofov carinskih (Zaringen), a ta je bil, kakor njegov prednik Kouno, le po imenu vojvoda koroški. Po raznih spletkah ga je kralj Henrik IV. odstranil, in M ar q nar d ep p en s t e in ski, ki se je že bil 1. 1073. kot protivojvoda na Koro¬ škimi učvrstil, mu postane naslednik. Vojvoda Berthold je bil zblaz- nil in je umrl leta 1077. Vojvoda Marquard je Henrika IV. podpiral v njegovej vojski z Ogri, v kterej je bil ujet. Kot ujetnik je obljubil vojvoda Marquard samostan benediktincev v št. Lambertu ustanoviti, a preje, nego je mogel obljubo izpolniti, je umrl 11. novembra 1076. Samostan šentlambertski je dokončal njegov sin Henrik, vojvoda koroški leta 1096. Priči ustanovnega pisma sta med drugimi tudi bila: „ Star c ha at Marchio de So ime et frater eius Udal- ricus “, o kterima se bode dalje naprej večkrat govorilo. Ker je Berthold von Zaringen držal s protikraljem Budolfom, je kralj Henrik IV. Marquardovega najstarejšega sina L ui t ol d a postavil za vojvodo Koroškega (1077). On je zvesto podpiral vlado Henrikovo, a dasiravno dvakrat oženjen, umrl je brez otrok leta 1090. Njegov brat Henrik je bil ob istem času markgrof v Istri, in brat Udalrik — patriarh oglejski. V listinah iz leta 1096. že nahajamo markgrofa isterskega Henrika kot vojvodo Koroškega. Vladal je od leta 1090 do 1122. — Pod tem vladarjem se imenuje prvi znani praded plemenite rodbine W i n d i s c h g r a e t z o v : W e - riand de Graz. 1 V vojvodstvu je Henriku eppensteinskemu bil naslednik Henrik IV. iz grofovske rodbine sponheim-lavantske, ktera je stala z eppensteinsko v bližnjej sorodnosti. 1 Spisatelj Ood. traditiomun s. Pauli opat Ulrik piše: de G rez. Jaz se držim Ankershofenove pisave. W e r i ai) t 12 Sponheimci so imeli posestva od Labode do Mure: Boraeo.va blizu Radgone, Plitvica, Hercogovščak. dalje Rečica, Volgindol, pes- nička grajščiua, Duplek, Dolgoše, Kamenica, Gomilniea bile so spon- heimske lastnine. Henrik je vladal dve leti. Naslednik mu je bil mlajši brat Engelbert, ki je vladal od leta 1124 do 1135, potem postal menih v samostanu šentpavlovskem iii vlado prepustil svo¬ jemu sinu Ulriku I., ki je vladal od leta 1135 do 1143. Njegov naslednik je bil njegov sin Henrik, kterega je cesar Henrik poslal v Carigrad, in je na potu umrl leta 1181, za njim njegov sin Ul¬ rik II., ki je bil gobav in je umrl leta 1202. ter vojvodstvo pre¬ pustil svojemu bratu Bernhardu. Pod njim se je koroško vojvod¬ stvo najbolj razcvelo. Bernhard je vladal do leta 1256., sin njegov Ulrik 111. bil mu je naslednik, z njim izumrje vladajoča rodbina Sponheimovcev. Slovenjegraško okrožje je bilo ves čas. kar so Spon- heimci vladali, del koroškega vojvodstva. Podajmo se po tem zgo¬ dovinskem pregledu k prvemu znanemu pradedu zdaj poknežene rodbine W i n d i s c h g r a e t z o v. Weriand de G raz. I. Imenuje se, Weriand de G raz najpreje leta 1091. v usta¬ novnem pismu šentpavlovskega samostana kot priča, in leta 1093 kot darovatelj dvojih kmetij (mansus), ki so ležale pri Selnici: in sicer v Codex tradit. monast. st. Pauli. 1 Ta codex je sestavil po samostanskih zapiskih opat Ulrik prvi, ki je bil peti opat 2 šentpav¬ lovskega samostana, in vladal od leta 1192—1222. torej sto let po njegovej ustanovitvi. Da je ta IV eri and de G rez (Graz) bil iz 1 „Tunc temporis (ko je Lila samostanska cerkva blagoslovljena) etiam prae- latus Poppo Histriensfs marchio dedit saepe dieto loco uunm curtile eum hortis suis intra muros Aquilegie, Weriant de Graz duos mansus trans silvain apud Celili/,.“ „Trans silvain, marchia transilvana“ bilo je okrožje za dravskim gozdom, ki se vleče od dolnjega Drauburga ob levem in desnem pobrežji Drave do falske grajščine. 2 Archiv fiir vaterl. Gescb., herausg. vom kanit. Geschichtsv, 8. Jahrg., str. 158. Takrat, ko je opat Ulrik živel, živeli so Weriandovi potomci: Otto, Hermann, Henrik, ki so, ker je Šent Paul ne ravno daleč od Slovenjegradea, gotovo opatu znani bili. IB Gradca o b Mislinji, ne pa iz Gradca ob Muri, pripozuajo vsi zgodoviuoslovci. kakor: Trudbert Neugart, Eiehhorn, Ankershofen, Tangi in Beda Schroll, samo da so napravili starejši zgodovinopisci z njegovo osebo veliko zmotnjavo. Aqnilin Jul. Caesar, Winklern in Muchar imajo tega Werianda za brata onega W eri and a, ki je s svojima bratoma St are h and o.ni in Ulrikom preganjal Salzburškega škofa T h i e m o n a. Mladoletja 1090 so Gregorjevci (velfska, papeževa stranka), ker je 15. junija 1088 salzburški višji škof Gebhard umrl. in od ghi beltinske cesarjeve stranke bil salzburškim škofom izvoljen Bert- liold voh Moosburg. izvolili si protiškofa T h i e m o n a de Meglingen. Med obema škofoma so se začenjala bridka poboj evanja, vojščaki Thiemonovi so bili 6. decembra 1097 celoma potolčeni. Thiemo je pobegnol črez Taure na Koroško, a bil je od grofa Ulrika 1 in njegovih bratov W eri gan da in Starchanda, kije bil „mar- <• h i o de So n n e “, dalje od grofa Pop p a vori Zeltschaeh napaden in ujet. Menih Konrad ga je rešil iz ječe, potem ko je jetničarja podmitil, in škof Thiemo je našel v kloštru llirschau na Švabskem varno prebivališče. 2 Da bi W eri and de G raz bil ednoisti z breškim (Friesach) grofom W eri gan dom, to ni mogoče, ker životopisec Oh n uradov očitno reče: „Taurum montern transivit Thiemo ibique a quibusdain principibus captus Marchione scilicet Star- c h and o et fratre eius W eri g and o, nec non et comite de Cel- sach Poppone“, in na drugem mestu: „Non multo post cum per Taurum montern in Carinthiam iter legeret (Thiemo), ecce Wul- ricus comes partium Caesaris ausus est manum sacrilegam mittere .... et nil minus suspicantem domiuum s uum cepit“.. . in dalje naprej: „dixitque Thiemo obsidionis Principibus Ud a lr i c o cum Germauis (Starchando et Werigando) suis duobus.“ To se je godilo v severnozapadnej Koroški v okolici breškej (Friesach), kjer so ti grofje imeli svoja posestva. Že ta okoliščina 1 Ta Ulrik se nikjer ne imenuje marchio, markgrof, nego prosto comes, grof, le edino njegov brat S ta reli and ima pridevek: marchio de Soune. Ker so ga zgodovinopisci zmešali z Ulrikom II. sinom Ulrika 1. iz rodbine weimarske, kterega Annalista Saxo imenuje „marchio Carentano- rum“, začenjali so ga po krivem markgrofom nazivati. 2 Passio Thiemonis cap. VII., VIII. pri Perzu Seript. XI., 56 in Vita Chun- radi Aep. cap. VII. Perz Xf., 67. 14 priča, da W eri ancl de G raz ni isti z We riga n dom sovraž¬ nikom salzburškega škofa. Grofi Udalricus, Starehandus in W e riga ud u s so vrh tega bili cerkveni podložniki Thiemovi, ker gore omenjeni životopisec reče, da je grof Ulrik svojega gospoda — ,,dominam suum“ ujel, a cerkveni gospodar TVerianda de Graz ni Idi salzburški škof. nego oglejski patriarh, ker Slovenji Gradec stoji že na desnem bregu Drave. Tudi Codex trad. s. Pauli slovenjegraškega gospoda ne imenuje ne grofa „eonies“, ne Weri- ganda. temuč prosto: Weriant de Grez. Uže imeni Werigand in Weriand se ne strinjate. Spisat el j kodeksa trad. opat Ulrik v svo¬ jih zapiskih točno navaja naslove in vsakemu je dal naslov, ki mu je šel. gotovo bi bil tudi W T eriandu de Graz pridejal naslov „comes“, ako bi mu slišal. 1 Tudi neverjetno je, da bi bil tako pobožen mož, kalcov je bil bVeriand de Graz, ki je samostan šentpavlovski obdaroval, se lotil posvečene osebe škofove, in ker je leta 1093 bil tudi med onimi po¬ slanci, ki so nesli obljubo 'pokorščine od novo ustanovljenega samo¬ stana rimskemu papežu, gotovo ni bil papežev sovražnik in ghibel- linec, marveč zvesto udan poglavarju krščanstva. Spisovatelj ..Passio Thiem.“ poroča, da je te prevzetne grofe: U d a 1 r i k a, Staruha n d a in W. e r i g a n d a kaznil Bern h a r d, comes Carinthiae (leta 1099) iz rodbine grofov sponheimskih, in da je Starehanda zadela težko božja roka, in da je bil „ad infimum redactus“. (Glej Klein, Geseh. des Christenth. in Oesterr. und Steierm. 1., 361). Werigand se je spokoril in je dal „bona ad Kadilah sita 2 pro absolutione peccati, quo in venerabilem Episcopum Thie- monem peccaverat" — admontskemu kloštru (Zahn, 1. c. pag. 128). 1 V starih listinah so se po notarih iztočno postavljali naslovi darovatel- jev in prič. Tako se v pismu benediktinskega samostana šentlambrehtškega kot priče navajajo, ko je vojvoda koroški Henrik leta 1103 daroval samostanu cerkvo sv. Vida: Oudascalch comes, Walt comes de Runa, Wilehelm de Huninburch) Starchant marchio de Souna et frater suus Udalricus, Eupertus de Dietrichstein, Poppo de Sedelschach, torej še Hunenburchi (pozneje mogočni grofi Heunburgi) in Dietrichsteini, (pozneje tudi grofi) takrat niso bili comites. Ta¬ kisto tudi ni bil VVeriand de Graz comes. 2 To posestvo je pozneje imel najmlajši brat VVerigandov: grof Bern- hard, o kterem se bode malo dole govorilo. Papež Alesander III. potrdi leta 1170 imenja in pravice admontskega klošfi-a med temi: „predium Radlach, quod fuit comitis Pernhardi“. (Arch. fiir Kunde osterr. Gesehg. VIII. pag. 383). 15 Ta posestva pa niso ležala pri gori: „Radel“ blizu Mahretr- berga, kakor Muchar misli, temne na Koroškem ob Dravi priGrei- fenburgu. S tar e h and „Marchio de Sotine 1 ' tudi ni nikdar v savinjskej krajini stanoval in uradne službe imel. kakor Aquil. Jul. Caesar, Muchar, AVinkleni in drugi zgodovinopisci štajerske dežele trdijo; nje¬ gov naslov je bil samo časten, sicer dedoven, izhajali so naimer ti grofi iz rodbine onih AVilhelmov, kterih eden je bil v Kegens- burgu oslepljen, drugi pa padel v boji z odstavljenim markgrofom Adalberom. 2 Trdenje, da ji 1 AVeriand de Graz bil „comes“ in brat grofa Udalrika in S tar c h and a je toraj brez vsega temelja in po takem razpade tudi trdenje onih. ki rečejo, da je „c o m e s AVe- rigand“ se naselil v Grade! (slovenjem) po tem, ko je bil ukročen od koroškega grofa Bernharda, in da je od graškega grada prijel pridevek: „de Graz“. Ta pridevek je uže imel leta 1091, kakor smo se iz sv. pavlovskega Codex. trad. prepričali, Bernhard pa je še le 1099 prevzetne grofe šibah Tangi (lil*, cit. pag. 137—39) razpravlja prav umno, koliko je na poročilu životopisca tišjega škofa Konrada resničnega, in zakaj so breški grofi: Sta r c h a n d, II1 r i k in AV e r i- gan d bili nasprotniki salzburškega škofa, in da propad teh bratov ni bil popoln; in res mi nahajamo omenjene brate še pozneje v posestvu velikih imeuj. Starchand je izgubil samo čast mark- grofa v savinjskej krajini. Kakor so nekritični geneologi AVeriand a de Graz zapleti v rodbino grofov breških, tako tudi po kombinaciji ednakih imen v zavezo saksonsko-nemške rodbine grofov w e i marš k ih. Preso¬ dimo te kombinacije. Peter I., nečak Štefana svetega, kralja oger- skega, sin doza venetskega Ottona Urseoli, prišel je leta 1038 na prestol ogerski in je vladal do leta 1004. Živel je pusto in razžalil Da je ta „predium Radilacli" ležal na Koroškem kraj Drave pri Greifenbnrgu, pričuje listina iz leta 1011-GO. V najbližnjej soseski se imenuje selo: Liubina in dendenešnji še jo tam kraj imenovan „Leoben“, med tem ko pri mahrenberškem Radelu takega sela in kraja ni. Po gore omcnjenej listini jo „prediiim Radilaeli" takrat posedoval: comos Ase n in, kterega bodemo dalje naprej kot deda AVer i -g a n do v ega spoznali. Listina se najde v Juvav. I. e. p. 258. N. 2, XXV. 1 Znani in nepristranski zgodovinopisec koroški Ankershofen je sicer tem AVilhelmom dal slovensko pokolenje, a kritično preiskovanje nam ne do¬ voljuje svojiti si, kar ni našega. 16 narodni čut Magvarov, ki so se zaradi tega spuntali in ednega oger- skili velikašev z imenom: Alta (Ovo) na ogerski prestol povzdignoli bili (1041 — 1044). Kralj Peter je pobegnol k nemškemu cesarju Hen¬ riku TIT., ta začne vojno z Abom. ga premaga in izroči Ogersko kralju Petru kot nemški fevd. Ogre je odvisnost od Nemcev razjarila in narodno-poganska stranka se je povzdiguola, zmagala, in dva arpadska kraljeviča: Leventha in Andreas sta zopet vrgla (1046) kralja Petra s prestola. Leventha je umrl in njegov brat Andreas je zdaj vladal v krščanskem smislu 1046 — 1067. Kralj Andreas stopi v ožje razmere s cesarjem Henrikom 111., kteri je hotel Ogersko zopet celo odvisno od Nemčije napraviti in tako je prišlo do novih bojev, ki so se še le s smrtjo cesarja Henrika (1056) končali. Kralj Andrej imenuje leta 1057 za naslednika svo¬ jega sina Salomona; to ni bilo po volji Beli njegovemu bratu. Andreas je med tem z Nemčijo pogodbe sklepal, v kterih se je to doseglo, da je bil leta 1059 Salomon s sestro kralja Henrika IV. Juditho (Sophio) zaročen. A brat Bela. ki je bil na Poljsko pobegnol, se je s pomočjo Poljakov (1061 — 1064) zopet nazaj povr- nol, in njegov brat Andreas je padel v boji. Bela se obdrži na Oger- skem prestolu. Po Belovej smrti seje proti Belovemu sinu Geizi vzdig- nol Andreja T. sin Salomonov, podpiran po svojem svaku cesarju Hen¬ riku TV. V tej vojski seje posebno odlikoval nemški grof Wilhelm von W e im ar. Kralj Bela je na prošnjo svojega sina Geize, ki je hrabrost VVilhelmovo, ki mu je kot sovražnik nasproti stal, vidil in spoznal. grofu VVilhelmu hčer svojo Jojas (pozneje Sophia imenovano) za ženo obljubil. Ko se je grof Wilhelm von Wei- mar leta 1062 sijajno spremljan od nemških vitezov na Ogersko podal po svojo nevesto, umrl je med potom, in Geiza je dal hčer nekemu Wil h e lm o ve mu rojaku, po poročilu Annalist. Saxo, s i n u W i 1 h e 1 m o v e g a brata: grofu Ulriku, kteremu je podelil cesar Henrik IV. is tersko markgrofijo. Ta markgrof Ulrik I. je umrl leta 1070, in vdova je drugokrat dala roko vojvodi sa¬ ksonskemu Magnusn. Mi moramo poročilo nemških letopiscev v iz¬ voru brati, da bodemo lahko razumeli, kako je bilo mogoče, da so s tem is trans ki m markgrofomUlrikom zmešali koro¬ škega grofa iz Brez (Friesach): Ulrika, brata St a r c h a n d o- v e g a in W e r i g a n d o v e g a. Lambert Hersfeld poroča: 17 10G1: Rex Willihe]mum marchionem Thuringiae misit — po bridkem bojevanji, — marchio se dedit, eujus virtus tantae admi- rationis fuit. ut Joas filius Beliš.ultro patrem exoraret . . ut affinitate šibi jungeret, desponsata ei filia sua sorore Jojade. Anna- lista Saxo pa piše: 10G2: Willhelmus marcbio oblit. Sponsam eius Oudalricus m ar c bi o Čaren t in o rum, cognatus eius, 1 accepit, marcham (Thuringiae) Otto frater eius obtinuit. Ta Oudalricus marchio je umrl G. marca 1070. Toliko poročata o tej dogodbi Lambert Hersfeld 2 in Annalista Saxo. 3 Presojujmo zdaj na tanje to poročilo. Ker se Oudalricus (I.) veli bratov sin grofa thurinškega Wilhelma in je bil „ mar¬ chio Carentinorum", mislili so preiskovalci zgodovine, daje ta marchio Carentinorum ednoisti z Udalrikom, ki je ujel s pomočjo svojih bratov Starchanda in Weriganda salzburškega škofa Thiemona, ne premislivši, da je že cesar Otto T. Istrijo z vojvodstvom koroškim zjedinil, in da je tako pošla Istrija v diplo- matičnih pismih tudi pod imenom Carenta (Carautania, Carinthia). Tv markgrofiji isterskej pa je spadal tudi južni del Kranjske, 4 in tedanji letopisci so pogostem tudi Kranjce imenovali v svojih spisih „Carentini“ mesto „Carnioli“. Primerjaj o tej zadevi članek : „Udal- rik L, Markgraf von Istrien" v Schumijevem Archivu I. Band, 11. Bogen, 1882, pag. 161—168. Frohlich, sicer učen preiskovalec zgodovine, bil je prvi, kolikor je meni znano, da je to zmotujavo 1 Frohlich imenuje tega Oudalrika „fratris filius". Učeni Trudpert Neugart, kteremu je Aun. Saxo. „ marchio Carentinorum" tudi preglavico delal, skusil sije s tem pomagati, da jo pod „Carentini“ razumel prebivalce „marchae Creine". On je torej, da bi dva m ar k grof a Ulrika rešil, koroškega in isterskega, koroškemu postavil onega Poppa za pradeda, ki je koncem de¬ setega stoletja upravljal marko Creine. Neugartova razprava se hrani kot roko¬ pis v šentpavlovskem samostanu pod naslovom: „Quaestio dupplex de duobus Ulricis marchionibus Istriae qui saeculo XI. et XII. extitere explicata.“ 2 Glej Pertz M. Germ. sec. V., pag. 162 et seq. 3 Ann. Saxo pri Becardu corp. hist. med. aevi I., pag. 490 et seq. 4 Vrli Ankershofen piše: „Markgraf Udalrich venvaltete audi die Mark Krain, und war ohne Zvreifel der Oudalricus „marehio Carentinorum", von welehem uns Lambert von Hersfeld zum Jahre 1062 erzahlt, dass er die Braut des Markgrafen Wilhelm von Thliringen geehlicht babe, und ein Verwandter des gedachten Markgrafen gewcsen sei." Tudi kranjski zgodovinar Dimitz je istega prepričanja. (Gesch. Krains L, 149—150.) Weriand de Graz. 2 18 napravil in breškega grofa U d a 1 r i k a z is terskim mark- grofom ednakega imena identlfikoval, ne premislivši ali pa ne znajde, da Annalista Saxo isterskega Udalrika imenuje ,,marchio Caren- tinornm", med tem ko se preganjalec salzburškega škofa Udalrik od vseh istodobnih pisateljev prosto imenuje „comes“, in le njegov brat S tare lian d ima naslov „ marchio de Soune“. Tudi če se na čas dogodbe gleda, ne moreta biti „ c o m e s Udalricus" in „m ar c hi o Udalr ic us“ ednoista oseba. Ister- ski markgrof Udalrik je umrl leta 1070. Koroški „comes Udal- ricus“ je pa še živel 1. 1095., ker ono leto je ujel škofa Thiemona, in leta 1103. je še za pričo podpisan. A opovrglo se mi bode, to je markgrof Ulrik T., in ta je imel dva sina: Poppa in Ulrika TI. Poppo pa ima priimek Star c ha n d, torej je brat koroškega grofa Ulrika. Že rajni prof. Tangi je dokazal, da v onej dobi sestava imen (Starcliand-Poppo) ni bila navadna, in da se v listinah nobeden „Starehand-Poppo“, temveč enkrat en Starchand, in enkrat en Poppo nahajata, * 1 Starchand kot brat grofa breškega Ulrika, in Poppo kot sin markgrofa isterskega Ulrika 1. Poppo II. se je rodil okoli leta 1065., umrl je leta 1112. Leta 1093. ga najdemo kot zeta grofa Engelberta I. sponheimskega in kot pričo v ednej listini višjega škofa Thiemona za samostan šentpavlovski, kteremu je sam kot ,,Uistriensis Marchio" ,,urnim curtile cum hortis" znotraj oglejskega zazidja daroval. On je torej bil svak grofa Bernharda, ki je pre¬ ganjalce Thiemonove uničil, in je torej verjetnejše, da je bil guel- fovec in stal na strani škofovej ter ni bil njegov preganjalec. On je imel tri sine in nobena listina nam ne pove, da Id bili njegovi sini ob premoženje prišli ali preganjanje trpeli zaradi tega, ker se je s škofom Thiemonom hudo ravnalo. 1 Že bistroumni Wendrinsky je 1 Tangi: Ueber den angeblichen Markgrafen Poppo-Starchand von Srnine, Mittheil. dos hist. Vereines fiir Steienn , IV. Heft, pag. 91—159, 1858. Na to temeljito razpravo napotujemo vsakega, ki se hoče prepričati, da nista Ulrik marchio Carentinornm in Ulrik brat Starchandov in Werigandov edno¬ ista oseba, in da sta oba iz dveh celo različnih, v nikakoršnej sorod¬ nosti stoječih rodbin. 1 Markgrof Poppova sina Sieghart in Ulrik III. sta darovala posestvo cerkve sv. Martina, ktero so ustanovili njuni predniki in ki je vsled dedovnega prava bila njihova lastnina, kloštrn sv. Pavla. Pozneje je zamenjal grof Sieghart to eerkvo z vsem, kar jej je slišalo, z dvorom Glazindorf, ki je bila lastnina grofa Bernharda (Codex trad. 12). 19 to zmotnjavo dobro posvetil in piše o tej zadevi: „Wir haben also in der That in derselben Zeit einen Markgrafen von Istrien nnd einen Markgrafen von Soune. die beide Markgrafen in Karnthen 1 waren, daher es keineswegs notwendig ist, beide in eine Person znsammenznziehen. Als die, welche den Erzhisehof Thiemo gefangen nahmen, erscheinen 1095 ein Markgraf Starchand nnd seme Briider Ulrich nnd Werigand; im Jahre 1133 werden in zwei Urkunden des Herzog« Heinrich von Karnthen als Zeugen genannt: „Starehand marchio de Soune et frater eins Udalricus“ ; es ist also vollkommen nnstatthaft, diese beiden neben einander lebenden Familien als eine eiuzige zn betrachten, oder wenn wir schon die Thuriuger oder welehen Stammes sie immer seien, als Markgrafen von Istrien (oder Grafeu in Krain) anerkennen, so konnen wir den bei der Gefangen- nahme des Erzbischofs Thiemo beteiligteu W e r i g a n d doch mir als Mitglied der Markgrafenfainilie von Soune 2 . betrachten, daher als vSllig verschieden von j en en. “ 3 Torej pade tudi theorija, da je Weriand de Graz bil sorodnik grofov rveimarskih (thiirin- škili), ker v rodbini istrijanskih Weiinarcev ni bilo nobenega člena, ki bi se klical W e r i ga n d; Ulrik I. je imel samo dva sina Poppa in Ulrika IT.; Poppo sicer tri. ali tudi med temi ni nobenega sina z imenom We.riand. Njegov brat Ulrik pa je brez otrok umrl. Grofa Wilhelma brat pa se je velel Otto. Tudi se ne da zapopasti, kako bi tuje pleme Thurinžanov prišlo do velikih posestev na Ko¬ roškem, tem manje, ker je v Istriji svojo drugo domovino našlo. W eri and de Graz torej ne spada ne v rodbino breških, ne 1 Tukaj se je sicer previdni Wendrinšky malo zmotil. Markgrof „de Soune" je samo živel na Koroškem, a ni imel markgrofovske oblasti črez Korotance, temveč črez grofe: „marchiae de Soune". Ti „Carentani“ Annalista Saxona pa so bili iztočno-južni Kranjci a ne Korošci malo pozneje se sam sčajma; in ima „marchionem Carentmorum" za gospodarja na Kranjskem. 2 Kakor na mnogo drugih mestih je tudi tukaj Muchar zelo zablodil. On piše (Goseh, der Steierm. II. Th., 139): „Von Windischgratz vvisson wir, dass zn Ende des cilften Jahrhundertes Graf VVerigand von Weimar (!) und Orlamiinde, der letzte Enkel des Markgrafen an der Sann (!) oder in der untern Steiermark, aus diesem Stamme hier seine Hauptpfalz (!) gehaht habe." Weimari niso nik¬ dar bili markgrofi na Štajerskem temveč v Istriji, in VVeriand de Graz ni bil nikakov comes palatinus ali pfalzgrof, marveč prost slobodnjak. 3 Glej Wendrinsky v „Blatter des Vereines f. Landeskunde in Niederost." Nr. 1, 2, 3, pag. 76—77. 2 * 20 v rodbino rveimarskih grofov, marveč on je samostalen dynaat rodbine, ki se je po njem začela pisati s prvega: de Graz, po¬ zneje: de Win dis c h gr a z. — Tretjo zmotnjavo v genealogiji AVindischgrazov je napravil prof. Karlinami Tangi. O 11 ne da ve¬ ljati. da bi W eri and de Graz, kteri se leta 1091. in 1093. ime¬ nuje v eodex. trad. s. Pauli, bil praded današnje kneževske rodbine AVindischgraezov, marveč trdi, da te rodbine početnik je še le Henricus de Graz, ki je bil leta 1238. Vicedominus vojvoda meranskega, in da je oni AVeriand de Graz izhajal iz rodbine grofov de Plaien. ki si je pozneje dal priimek: AVeriand de Graz. To je tudi neverjetno, ker ni uzroka nobenega, zakaj bi AVeriand de Graz zamenjal pozneje svoje ime „de Graz" z onim „de Plaien“. Ime comes AVerigand de Plaien se v listinah najpoprej nahaja leta 1108. AVeriand de Graz bi torej bil 15 let pozneje izpremenil svoje ime „de Graz 1 '. 1 ali pa postal „eomes“, ker te časti še leta 1091. nima. Kdo bi mu dal to čast in za kakšne zasluge? Kako bi bili njegovi potomci to čast izgubili, kteri so se prosto pisali: de Graz, pozneje dobili čast vitezov (milites) in še le leta 1551. čast frei- herrov. O početim grofovske rodbine „de Plaien" je J. AVendrinskj obširno razpravo napisal. Po njegovih preiskavaujih je praded te rodbine: Egilolf, ki je imel velika posestva v Chiemgavu pri Lam- bachu (754). Njegov sin je bil AVilhelm, ki je živel okoli 1. 780. in zapustil dva sina: AVilhelma in Engelskalka, ki sta bila markgrofa v Ost marki. Iz te rodbine je bil AVilhelm, 1. 893. ob glavo dejan, dalje AVilhelm II. Graf von FrieSach, ki je leta 980. dobil v savinjskej pokrajini velika posestva, potem Livtold. po AVendrinskem praded grofov sedliških (Zeltschach), heinburških in pfannberških. Dalje izhaja iz te plemenite rodbine AVilhelm III. „comes de Soune", 1 soprog blažene Hemnre, ustanovitelice Krške (f 1045), in „comes Askuin advocatus ecdesiae Gureensis" (1042). AVilhelma HI. sina: AVilhelm in Hartwig sta bila okoli leta 1035. ubita, Askuinov sin pa je bil Starchand L. leta 1072. „marchio de Soune" in „advocatus ecclesiae Gureensis". Starchand 1. je imel tri sine: Starchanda II., 1. 1103. „marehio de Soune", Ulrika, ki se imenuje najpreje v listinah leta 1095. in 1130. in je bil „advocatus 1 AVendrinsky 1. e. Nr. 4, 5, G, pag. 221—240. 21 haereditarius ecclesiae Gurcensis", in Weriganda. Ti trije bratje so bili preganjalci salzburškega višjega škofa Thiemona, in tega Weri- ganda postavlja Wendrinsky za prvega početnika: 1 „comitura de Plaien“; torej je W eri and de Graz zopet različna oseba od tega Weriganda, ker smo se prepričali, da Weriand de Graz ne spada v rodbino grofov breških. Tanglovo trdenje, da sta Weriand de Graz in comes Werigand de Plaien ednoista oseba, torej tudi ne more obveljati. Ako je „comes Werigand de Plaien“ ednoista oseba z grofom breškim W e r i g a n d o m preganjalcem salzburškega škofa ter ni izgubil zaradi tega hudodelstva naslova „comes“ in ga tudi ni iz¬ gubiti mogel, ker je stal „a partium Caesaris“, in ako ga ni izgubil brat Werigand, tudi ne brata Ulrik in Starchand „marchio de Soune", in torej ni Gebhard de Souneck, praded žunjeških svobodnjakov, poznejših grofov celjskih, tudi ne iz rodbine teh breških grofov, temveč samostalen dynast, ker se je kakor Weriand de Graz prosto podpisoval: Gebhard de Souneck. Tako bi tudi Frohlichova genealogija celjskih grofov ne bila resnična. 2 Jaz sem gore navel Wendrinskega genealogijo grofov de Plaien, da laže poderem Tanglovo trdenje, po kterem je Weriand de Graz bil ednoisti z grofom Werigandom de Plaien; ali jaz ne priglasujem Wendrinskega theoriji, ker ime grofov Plaien (Arehiv fur osterr. Gesch. VI., 294) je starejše nego iz leta 1108. Comes VVorigand de Plaien je umrl okoli leta 1139. Grofe von Playen pa že nahajamo leta 955. Oni so salzburškega škofa Herolda po našuntauji vojvode koroškega na škofovem gradu Miihldorf ujeli in mu oči izkopali (Ankershofenj Gesch. von Karnth. II., 307). Siegfried von Playen je Itil oglejski patrijarh od leta 1068. do 1077., in eden grof von Playen je bil leta 1073. „advocatus ecclesiae aquilij.“ (Czornig, Gorz. pag. 604.) Vsa ta fakta kažejo na višjo starost te rodbine, nego na leto 1108., in ime grofov de Playen je tudi starejše in ne izhaja kje od Weriganda grofa breškega, in zato se sme z vso pra¬ vico trditi, da niti grof Werigand brat Starchandov, niti Weriand de Graz ne spadata v rodbino grofov Playen. 1 Wendrinsky 1. c. Ni. 4, 5, 6, pag. 221—240. 2 Wendrinskega pisava: „Gebhardus de Soune“ je kriva, Gebhard de Souneck se prvikrat javlja 1. 1173. 22 Kajni kanonik višehradski Gebhard. ki je spisal proti Tanglu obširno obrambo za trdenje, da zdaj poknežena rodbina Windisch- graetzov izhaja iz plemenite hiše W e i m ar- T h ti r i n g e n , 1 in kteri se je trudil dokazati, da so Windischgraetzi bili sorodniki štajerskih vojvod iz kolena Trangavcev, in da so plemiči nemškega Gradca tudi bili njihove žlahte, opiral se je na diplom cesarja Ferdinanda I., ki je Windischgraetze leta 1551. v čast „Freiherrov“ povzdignol, v kterem diplomu cesar izreka, da so mu bila predložena verjetna pisma, ktera je vsa zvesto prebral in se prepričal, „dass dieses uralt geschlecht nicht nur vor Zeitten die Stadt und Landschafft W i n d i s c h g r a e t z als eine freie Herrschaft a i g e n - thtimlich besessen, sondern sogar von den Marggraven U11 - r e i c h v o n K a r n d e li a u s dem geschlecht d e r G r a v e n zn Wimoar den ursprung ziehe-, dessen jiingster Son Weriand von der Herrschaft Windischgraetz sich der erst einen Herrn oder Graven genennet liat“ — to so lastne besede cesarjeve v diplomu. Vse bi bilo lepo. ko bi se dalo dokazati, da je cesar Ferdi¬ nand bil enako dober kritičen zgodovinoslovec, kakor je bil dober in priden vladar. Mi se bodemo pozneje prepričali, da je takrat, ko je živel prvi znani praded Windischgraetzov: „W eri and de Graz bilo več posestnikov v tej „Landschafft“ in da tudi fara (plebs) slovenje¬ graška ni bila njegova lastnina. Kar se tiče cesarjevih besed, da rodbina Windischgraetzov „von den Marggraven Ullreich von Kaernden aus dem geschlecht der Graven zn Wimoar den ursprung ziehe w , dokazal sem že gore, da „Ulricus marchio Carentinorum“ ni imel sina ne brata z imenom IVeriand. Zgodovinoslovec Koroške, pridni Frohlich, ki seje v svojej „Archoutologiji Carinth.“ poganjal za Weriganda, da je bil sin ister- skega markgrofa Ulrika, začel je pozneje sam dvomiti o tem, in piše v svojej „Genealog. Souneck“ (pag. 17): „Udalrici Marchionis 1 Ker so nekritični genealogi Gebharda de Souneck izvajali iz kolena „Starcliandi marchionis de Sounc“, in Aqmlin. Jul. Caesar, Winklern, Muchar in vsi novejši spisovalci štajerske zgodovine celjskim grofom dajajo pokolenje iz rodbine grofovske de Weimar, ker so breškega grofa Ulrika, brata markgrofa Starchanda, imeli za ednoistega z markgrofom isterskim Ulrikom II., je tako tndi kanonik Gebhard rodbino Windischgraetzov spravil v žlahto celjskih grofov! (Glej: Mitth. d. hist. Ver. f. Steierm., IX. Heft.) 23 filios qu at nor invenio, vel certe tres: ac diserte quidem ut tilios hujus Udalrici, d nos tantum: Popponem et Udalricum IL, Weri- gandum vero ut fratrem Udalrici, sed non absque dubio. 1 Kdo je Windischgraetzom, ko so pri cesarji Ferdinandu proš¬ njo vložili za povzdignenje v baronstvo, genealogijo sestavil, ne moreni zvedeti. Iz one dobe sta mi le dva znamenita starinoslovca znana: Aventinus in Lazius. Bržkone je bil poklican kak učen menih. Pri Windischgraeškej rodbini se je gotovo ohranila tradicija, ali imeli so še kake zapiske, da se je njihov prvi znani praded velel W e - riand. Zdaj je začel po tem imenu „Weriand“ v starih kronikah genealogijo iskati, kdo in kaj je bil ta Weriand. V svojej sanio- stanskej bibliotheki je utegnol najti zgodovino o mučeništvu višjega škofa salzburškega in Weriganda najti kot preganjalca škofovega, in brata markgrofa Starchanda in grofa Ulrika. V drugej kakšnej kroniki je našel, da se Ulricus imenuje „marchio Carentinorum“, tega je imel za brata Werigandovega, in koleno je bilo odkrito. Ker pa je našel, da Werigandus comes nima priimka „de Graz“, pomaga si s tem, da v genealogičnej svojej razpravi napiše, da si je še le Werigand prvi ta priimek pridejal. Codex trad. s. Pauli ni mu bil znan, ker še takrat ni bil objavljen. Ti „Udalrici“ so mnogo preiskovalcev stare, zgodovine zmotili; isti Frdhlich cinca in ne ve, kam bi enega ali drugega dejal, pišoč: „Udalrici dno vel tres, deinceps hac aetate Istriae Marchiae comites, an non iidem sint cum duobus Udalricis Cariuthiae marchione 11110, altero comite iilio Popponis priore Udalrico et Wilhelmi de Wimmar nepote, decidere 1 Prohlicha je zapeljal izraz: „Marchio Carentinorum". Umno razjasnuje Tangi zmoto Frohlichovo pišoč: ,,Man ersieht hieraus klar, dass Frohlich durch dcn Ausdruck „Marchio Carentinorum" befangen vvar, welohen er niclit in seiner wei teren Bedeutung aufzufasseu vermochte. Denn in dieser weiteren Bedeutung konnte der Marcliio in orientalibus Carinthiae partibus (an der Mur) der Mar- ohio de Soune (an der Sann nnd Save), der Marchio Carniolae, der Marchio Istriae, sowie der Marchio Forojuliensis oder Tervisensis oder Veronensis mit gleicbem Bedite ein Marchio Carinthiae oder Carentinorum genannt werden, weil alle die genannten Marken zu Karnthen gehorten. Aber Frohlich vermochte sicli nicht zu dieser weiteren Bedeutung zu erheben, miter welche er auch den Udalricus Marchio (Istriae) vom Jahre 1067 hatte subsummiren konnen, sondern sah vielmehr in dem Ausdrucke „Marchio Carentinorum" einen Gegensatz ziun Marchio Istriae, und verstand unter jenom den Marchio de Soune, und dieser Irrthum verleitete ihn zu einem Verfahren, welches wir trotz aller Pietat nur als unstatthaft bezeichnen konnen “ Tangi, 1. c. pag. 94. 24 certe non ausira, et si tempora congrue videantur. Attamen mallein alios Udalricos Istrianos abUdalrico MarčhioneCarinthiae 1 constituere." (Archontolog. Carinth. pag. 55, pars post.) Vse zmedeno, vse nejasno. Dognano je, da sta le Ulrik I. in Ulrik II. bila markgrofa Istrije, samo da Annal. Saxo Ulrika I. imenuje „ Mar c hi o Carenti- norum“, zakaj, bilo je že preje povedano, 2 tretji Ulrik, brat „marchionis de Soune“ ni bil marchio Istriae, temveč „comes fri- sacensis“, potomec grofa Wilhelma, soproga sv. Hemme. V tem rodoslovji se z AVendrinskim popolnoma strinjam, dasiravno mu ne priglasujem, da iz te rodbine izhajajo „comites de Plaien“. Gore smo slišali, da cesar Ferdinand v diplomu reče, da koroškega mark¬ grofa Ulrika najmlajši sin Werian d „von der Herrschaft Windisch- graz sich der Erst einen Herr oder Graven genennet hat“; to priča, da niti svetli cesar, niti genealog Windischgraetzov nista poznala starejše uprave rimsko-nemške države. Grof (grafio, comes, praeses) je bil po frankovskem pravu poveljnik v boji. Vojskin oddel, kte- rega je vodil, velel se je grofijstvo. Grofijstvo pa je tudi bilo poli¬ tičen in topičen pomen in označevalo toliko kot župa (Gau) in grof je bil predstojnik župe. Kralj ga je znal, kakor se mu je ljubilo, postaviti in odstaviti, bil je sluga kraljev ali vojvodov. Dohodke je dobavljal ex titulo juriš puhlico, moral je davke, mitnino in kazen¬ ski denar za kralja pobirati in v pravdah eksekucijo proti osebi in premoženju izvrševati. Bil je zastopnik kraljev v vojni in sodniji, poklicaval je fevdne in svobodne može grofijske v vojaško službo in je pod poveljem kraljevim nje v vojsko vodil. 3 Takrat ko je Weriand de Graz živel, vladalo je frankovsko pravo, torej si ni mogel We- riand sam priimka „eines G ra ven" pridejati, ker to čast so podelje¬ vali kralji in vojvode. Poglejmo si malo politične razmere one dobe, iz ktere nam je Weriand de Graz znan (1091). 1 Frohlich bi moral pisati: „marchione Carentinorum“, ker z naslovom „inarchio Carinthiae“ se nobeden Ulrik ne najde. 2 Cesar Otto I. je Istrijo združil s Koroško, vojvode koroški so vsakokrat deželo istrijansko dali z naslovom „marchio, Markgraf“ svojim drugorojenim vojvodičem v fevd, zato so te vojvodiče imenovali: „marchiones Carentanorum“. Leta 1060. ali 1062. je cesar Henrik IV. postavil thurinskega grofa Ulrika I. za markgrofa v Istriji, ker so v koroškem vojvodstvu nastale vsakojake homatije in ni bilo stanovite vladajoče vojvodske dynastije. Obširnejše o teni v drugem razdelu. 3 Sohm, altdeutsche Keichs- und Gerichtsverfassung I, 266. 25 Kimsko-nemško državo, cije del je vojvodstvo koroško bilo, vladal je takrat kralj Henrik IV., on je imel prepir s papežem Gre¬ gorjem VIL zaradi investiture. Ker se ni udal papeževim zahtevam, ga je papež na cerkvenem zboru v Kirnu (meseca sušca 1075) iz¬ občil. Izobčenje je storilo, da mu je več južno-nemških knezov in vojvod, med temi tudi Bert h o ld, vojvoda koroški, pokorščino odreklo. Ali kralj Henrik si je znal med duhovskimi knezi pridobiti zaveznikov, med drugimi tudi patrijarha Siegharta oglejskega (vla¬ dal od 1068—1077) iz rodbine grofov plaienskik, kteremu je po¬ delil markgrofijo kranjsko in Istrijo. 1 Nastale so politične stranke na Avstrijskem, Štajerskem, Bavarskem in Koroškem med duhov¬ nimi in posvetnimi knezi. V koroškem vojvodstvu ste takrat bili dve mogočni plemiški dynastiji, ona breških grofov, in ona grofov s po nhei m - la v a n t s ki h. Breški plemiči: comites Ulricus, "\Verigandus in njun brat, Starchand marchio de Soune, so bili cesarjevci, sponheim-lavantski grofi, med njimi najsilnejši Bern- hard, pa papeževci. Grof Bernhard je po poročilih životopisca Thie- monovega breške grofovske brate „funditus contrivit et ad nihilum redegit.“ Ako bi torej bil Weriand de Graz ednoisti z Weri¬ ga ndom, bratom breških grofov, našli bi ga v revnih, ne pa v sijajnih razmerah. Bernhard je prej te grofe iz vseh njihovih po¬ sestev pregnal, savinjski marchionat je dobil Peligrin Graf von Hohenvrarth, in po njem njegov sin Gunther. Slovenje-graško okrožje ni bilo takrat samostalno grofijstvo ali komitat, temveč je spadalo ali pod: „comitatus Junotal“, ali pa pod savinjski komitat, Weria.nd de Graz ni si torej mogel pridejati naslova: „eiues Grafen von Wiudischgraetz“. Kolikor sem jaz mogel premagati dotične izvor- nike, sem se prepričal, da breški grofi takrat že niso imeli v da¬ našnjem južnem Štajerji veliko posestev več, temveč le v gorenjem in zapadnem Koroškem v okolici breškej. Naslov grofa Starchanda: „marchio de Souiie“ je bil samo dedoven, časten, nosil ga je prvo- 1 Isterski markgrof Udalrik I. je umrl 6. sušca 1070, leta 1077. je gorenji del Istrije upravljal Henrik eppensteinski, isterski komitat pa patrijarh Sieghart, 1093 nahajamo kot markgrofa isterskega Udalrikovega sina: Poppa, in za Poppom njegovega brata Ulrika II. (glej Hormayer, Archiv fur Deutschl. II., pag. 241). Udalrik je umrl brez otrok, in zdaj je dobil markgrofijstvo istersko Engelbert II. Sponnheimovec, svak markgrofa Poppa. Za breškega Ulrika torej ni prostora za to dostojanstvo v onej dobi. 26 rojenec grofovske familije, ker je eden njihovih predhodnikov grof Wilhelm 1 bil v tej krajini marchio. Tudi Pelegrin in Gtinther von Hohenwarth nista imela v savinjskej krajini imenj, Giinther je po uničenji grofa Starchanda samo upravljal ta marchionat „loco Otto- cari parvuli (V.) marchionis Styriae“, kakor Aquilin Jul. Caesar dobro opazi, ker leta 1140. že Traungavce nahajamo v posestvu te krajine. Tega Guntherja admontske listine imenujejo tudi: „marchio de Cilly“, ker je Celje že bilo takrat najimenitnejši kraj savinjske doline. On je z admontskim opatom Wolfoldom hudo ravnal, bil zaradi tega od salzburškega škofa Konrada izobčen, in da bi zopet bil sprejet v krščansko občestvo, je za pokoro svojega hudodelstva poklonil admontskemu samostanu grad Sv. Martin pri nemškem Gradcu, kterega še samostan zdaj ima, in si izvolil tudi tam svoje počivališče (1165). Tega Guntherja je Winklern in za njim Muchar dal iz rodbine grofov z Andechsa izhajati, kar pa ni res, v tej rodbini ne najdeš nobenega člena z imenom: Giinther (glej kritično: Gesch. der Grafen von Andechs von Freiherrn von Oefele, Innsbruck 1877). V onej dobi nahajamo več plemičev z imenom Werigand in Weriand. Jeli imeni Werigand in Weriand ednoisto označujete, to razsodbo pre¬ puščam germanistom. Leta 1096., torej ob istem času z Weriandom de Graz, se ime¬ nuje nekov Werigand, čijega žena Bertha in sin Kuther sta cerkvi v Osevah 2 (Ossiach) darovala: „duodecim massaricias“ v kraji Win- kilar, 3 torej je ta plemič živel v gorenjej Koroški blizu Osev, in ni v nikakšnej zvezi z Weriandom de Graz. 1 Wilhelm II. je imel za soprogo Heinmo, nečakinjo kralja Henrika II., in je dobil za doto leta 1016. posestva ob Sotli, Voglanji in Savinji. Ta je imel sina Wilhelma III. soproga blažene Hemine (f 1045) in Liutolda, ki se omenja leta 1025. Liutoldov sin je bil Askuin leta 1042. grof in vogt v Krki (Gnrk na gorenjem Koroškem), Askuinov sin Starehand I. (1072) je zdaj dobil čast: „marchio de Soune“, ker sta sina grofa VVilhelma III. bila ubita. Star- chanjla I. sini pa so bili Starehand II., leta 1103. „marchio de Soune“, Ulrik in \Verigand. 2 Najstarejša pisava tega imena je v listinah: Osewach. 3 Anna.les Ossacienses v VII. zvezku Arch. fur Kunde osterr. Geschfpiell. stran 209. 27 Drugi c o me s Weriandus se najde kot priča v pismu iz leta 1124., po kterern krški škof Hiltibold upelja redovnike sv. Av¬ guština 1 v mestu Krškem (Gurk, v severnem Koroškem). Ker so se priče iz one cerkvene provincije jemale, v kterej je cerkev stala, je ta comes Weriaudus tudi moral v salzburškej, a ne v oglejskej škofiji stanovati, in ker med pričami v tem pismu nahajamo istega vojvodo koroškega Engelberta in njegova sina Volrika in Engelberta, ter je dalje še kot priča podpisan: comes Bernhardus, 2 comes Popo do Hewenburch, utegnil je ta comes Weriand na vojvodo vem dvoru ali pri cerkvi kakšno visoko službo opravljati. Ker špisovatelj God. trad. s. Pauli Weriandu de Gr a z ni dal naslova: „ 0011168 “, ni ta comes Weriandus eduoisti z Weri- andom de Graz. Ker je ta comes Weriand (nekteri prepisi imajo: Werigand) koj kot priča po vojvodi Engelbertu podpisan, je imel veliko cerkveno čast advokata, in je torej isti Werigand, brat markgrofa Starchanda in grofa Ulrika, ki so salzburškega škofa Thiemona ujeli. Pri tej rodbini je cerkvena vogtija bila dedovna, kar spoznamo iz pisma cesarja Lotharja ddo. 18. oktob. 11.30, po kterem „ob frequentem prefati episcopi (Hilteboldi) super negli- gentia et insolentia advocati c o mi tis Werigandi“ se grof Werigand sodniško odstavi od cerkvene advokacije. 3 Škof Koman sam to advokacijo imenuje: „haereditaria“, in iz tega se vidi, da ta Werigand izhaja od grofa A s ku in a, kteri je bil 1042 vogt krške cerkve, in je bil sorodnik blažene grofice Hemme, ustanovi- telice krške cerkve, ktera mu je dedovno vogtijo črez klošter izro¬ čila. 5 (Glej rodno kazalo I.) Iz tega grofa: „Comes Weriand“, ki se v drugih pis¬ mih imenuje „ comes Werigand“, hotel je kanonik Gebhard stara grofovsko čast Werianda de Graz dokazati, a tudi ta dokaz ne more obveljati, ker Weri and de Graz ni v nobenej rodbin- 1 Eichorn Beitrage, II. pag. 116. 2 Ta comes Bernhardus je bil naj mlajši brat markgrofa Starchanda, grofov Ulrika in AVeriganda, kar se vidi iz listine (Mogunt. 1184), po kterej cesar Fri¬ derik vzame v obrambo posestva admontskega samostana, med temi: „praedium Radelach, quod fuit comitum Bernhardi et Werigandi“ (Zahn, 1. c. pag. 595). 3 Hormajer, Archiv fiir Gesch. 1820 pag. 342. 4 Hormajer, 1. c 1822, pag. 110 5 Original te listine je hranjen v krškem arhivu, ponatisnena se najde pri Ankershofenu, Gesch. Karnth. II., B. Reg. Nr. 48, pag. 93 28 skej zvezi z ono staroplemenito rodbino, iz ktere izhaja ded grofov Weriganda, Ulrika in markgrofa Starchanda: grof A s k u i n. 1 Markgrof Starc hand in njegov brat Werigand sta okoli leta 1141. umrla, 2 to spoznamo iz edne listine: Friesach 1141, v kterej škof salzburški Konrad nazvestuje: „dimissam nobis ab antecesso- ribus nostris .... controversiam diu ruminavimus et ex hoc in boe inclinavimus. Marchio enim Starchant et frater ejus Werigant, et subsequens hujus filia H enim a nomine cum ma- rito suo comite Wolfrado diutine nos pulsaverunt, praediumque Cest . . . suum esse dixerunt. Defuncto itaque prefato marchione et fratre“ — odpovedala se je Hemma temu dvoru, in škof jej je dal „100 mansus“ okoli Semmeringa in Hartberga. 3 4 O grofu Ul¬ riku, drugem bratu Starchanda II., nič ne vemo druga, nego da se je udeležil ujetja škofa Thiemona, in da se v letu 1103. kot priča najde zraven 'svojega brata. Znan je še iz one dobe četrti Werigand. in sicer iz pisma ddo. 10. oktobra 1139, v kterem višji škof salzburški Konrad da¬ ritve, ktere so se storile admoutskemu samostanu, potrdi naimer: „praedium illud apud J e ring en inferius, quod nobis ltudolfus de Wittensveld (to je prava pisava, ne Wittenswald ali AYitterswald) frater AVeriandi tradiderat" (Zahn, 1. c. pag. 230). Ta Wittensveld pa se nima kje na Nemškem ali Koroškem iskati, temveč med Spiel- feldom in Cmurekom, kjer pozneje nahajamo imenitno grajščino: AVeitens-AVeitersfeld 1 kake male tri ure od Jareniue. Pod dominium 1 Ako bi ta „comes Weriand“ bil ednoisti z Wei'iaiidom de (fraz, bil bi se s svojim priimkom podpisal. Tudi kraj, kjer se vse to godi, ne govori zato, da bi bil ta comes Weriand stanoval v Slovenjem gradci. 2 Ker se Wcrigand priča v listini od leta 1124. samo prosto podpiše kot „eoines Werigand“ in ne kot „comes Werigand de Playen“, je eomes Werigand de Playen znan iz listine 1108 čisto drug grof, torej ne iz rodbine grofov bre¬ ških in ne ednoisti z Weriandom de G raz. Tudi comes Werigand de Playen je preje umrl (1139), nego eomes Werigand brat, Starchandov. 3 Glej Archiv f. Kunde osterr. Geschqu., 13. B., pag. 391. 4 To nekdaj veliko grajščino je dal s pismom v soboto po Frančiškovem lota 1479 cesar Friderik Ivanu (Hansen) in Jurju (Jorgen), bratom in sinom despota srbskega Štefana v oskrbljenje (pliegiveise). (Schmutz, topog. Lex. IV., 334.) Kako sta ta srbska despotoviča do te službe prišla, naj preiščejo srbski zgodovinarji. Gore omenjeni „praedium Cest —“ Felicet.ti išče v današnjem Pod¬ četrtku, Tangi pri vasi Cesta blizu rogaške Slatine. V Hormayerjevem Archiv fttr Gesch. 1821, str. 239 se najde: „Praedium Cest istis terminis signatum 29 te grajščine so spadale še v novejših časih vasi. ki so v jareiiinskej okolici, kakor: Gačnik, Pačji vrh, Rečica, Vleknšek, Volgindol, a dolenje jareninsko grajščino še poseduje dandanašnji samostan ad- montski. Ker Weriand de Graz ni osevski, ne breški, ne vittens- veldski plemič, moral je hiti sam ostale n slovenjegraški dynast, in to bodemo pretresovali v drugem razdela. II. Da je slovenje-graška dolina že imela za Rimljanov svoje pre¬ bivalce, pričujejo v njej najdeni rimski spomeniki. Te prebivalce jaz imam za P raslo ven e. V svojih različnih staro-zgodovinskih spisih sem marsikteri važen dokaz za resničnost svojega trdenja na svetlo spravil. najnovejši preiskovalci pridejo do enakih res ul tatov. Jaz omenjam samo Georga Rosena' in Gustava Cunota. Sicer so po¬ zneje tudi Kelti v pokrajine starega Norika in Panonije prihruli, a vseli prvih prebivalcev niso mogli pokončati . 2 Wibestein et. fon te mar ni or e o- lapide signato usque ad crepidinem montis." tVibestein je prevod slov. Babni kamen v Šmarskem okraji in vrelec z marmornim kamenem današnja rogaška Slatina, torej res v onej okolici. Ime vinogradov: Škofija opominja na nekdanje posestvo salzburških škofov. 1 Georg Rosen piše v časopisu »Deutsche Revne", 2. Jahrg., Heft ‘J, str. d 14 in 345: »Ortsbenennuugen, die ein entschieden slavisches Geprage haben, lassen mit Sicherheit, auf eine slavische Autoehtonenbevolkerung (v Panoniji) schliessen, von der das alte Volk der Venete r mir einen vorgeschobenen Zweig bildete." 2 Gustav Ciino piše o tem slučaji: »In den Ostalpen konnen die Kelten jedenfalls nur als E rob er er gedacht werden. Wie solite nun bei der grossen Entfernung vom Mutterlande und bei den Sclnvierigkeiten, welche die Boden- verhaltnisse hier dem fremden Eindringling bereiten, die Masse der Eroberer gross genug gevvesen sein, um die alten Bewohner ganz zu verdrangen?" (Vorgeschichte Roms 1., pag. 194 Dalje piše Cimo: »Dass im Norikum auch ni c lit keltische Stamme sassen, ist an sich schon wahrscheinlich“, in zopet : »die obon angefuhrt.cn Namen (pelso = plešo itd.) unterstutzen die bereits aus allgemeinen geographiseben und historisehen Griitiden berechtigte Annalnne, dass die Masse der Bevolkerung in Panonicn slavvisch war.“ V tem CunOtu priglasujem, a ne njegovemu trdenju, da so Skvtbi in Daki bili Slovani Res¬ nično je, kar piše Rosen v omenjenem časopisu: »Dass die Slaweu, wie die Grieehen, Romer und Germanen zn den europaischen Urvolkern gehoren, vvird nirgends melir bestritten, vvenngleich sie viel spater als ihre Nachbarn zu hi- storiselien Nationen wurden, so beruht dies hauptsachlich auf dem Umstande, 30 V petem stoletji so Panonijo in Norik novi in od iztoka pri- šetlši Sloveni obljndovili. Kar Rosen o Hrvatih piše, velja tudi o korotanskih Slovencih: „es waren wenig zahlreiche aber kraftig organisierte Kr i e gers t a mm e , welche der von ihnen vorgefun- deuen nach Vernic htung der A varen frei gewordenen s 1 a v i s c h e n Landesbevolkerung kriegerische Einrichtnngen, einen Adel and eine Volksbenennung gaben, dann aber sich sofort mit ihnen assimilierteu und in ihnen aufgingen.“ Da imamo v nekdanjej Karantaniji dvojne Slovane iskati, nam že pričujejo friesinski spomeniki, v kterih se, kakor je že veleučeni prof. Jagič spoznal, nahajajo trije jezikovski življi. Tako imenovano slovansko koroško vojvodstvo pod S a m o m. Borutom, Hoti m a- rom in K a ra stom, je to novo slovansko pleme ustanovilo, to je našlo v Karantaniji že starejše pokrščeuo slovensko ljudstvo, in ta okoliščina nam razjasnuje, zakaj se je ravno plemstvo tako močno branilo krščanske vere.' To plemstvo je bilo iz novih naseljencev. Ukaz Karola Velikega na salzburškega škofa Arna leta 798. sam takih razmer omenja: pergere in partes Slavoruui et providere omnem illam regionem et ecclesiasticum officium more episcoporum colere populoscjue in tule et christianitate praedicando confortare. dass sie bei ihrer Vorliebe fur die friedlichen Beschaftigungen des Ackerbaues und der Viehzucbt in einer lediglicb gemeindemassigen Socialen tvvieklung ihre Befriedigung fanden, und eben desbalb vielfach unter die Botmassigkeit anderer Nationen geriethen, deren Name ihr Dasein fiir die Geographie des Alterthums barg.“ 1 Iz životopisa sv. Severina, ki je umrl leta 482., zvemo, da je tiburnski škof Paulinus imel že dobro ustrojeno dioeceso. (Eugypp., Vita s. Severini, sectio XXV.) Leta 634. je mesto Tiburnijo vzel Gothom frankovski kralj Theo- dobert. in v njem postavil frankovskega škofa. Leta 597. sta bila tiburnski škof Leo ni anus in celjski škof Joannes na synodi v mestu Gradus blizu Ogleja. Ti cerkveni pastirji so torej imeli svoje ovce, a ker so takrat ne samo mesta, trgi in gradovi imeli svoje Stanovnike, marveč tudi dežela, torej je krščanstvo bilo po vsej škofiji razširjeno. Prebivalci po deželi pa niso bili Linici temveč domačini, in ker ni v slovenskem jeziku nobene besede iz keltščine najti in se tudi ne da dokazati, da bi Sloveni, ktere že nahajamo filO kot zmagovalce, vse Kelte bili uničili, moramo priznati, da oni kristjani na deželi, črez ktere je pastiroval tiburnski škof, so bili Sloveni, in sicer že kristjani, in le novo naselivši se Slo¬ vani, ki so prišli od iztoka sem, so bili še pogani. Leta 592. so se že Bavarci in Sloveni prijeli. (Paul Diac. IV, 10.) Ker je prosto ljudstvo preje postalo krščansko nego plemstvo, je plemstvo služavkinje, ktere je jemalo iz prostega ljudstva, imenovalo kršence. 31 Prof. dr. Tangi 1 sam pri teh vrsticah opazi: Letzterer Aus- druek beweist, dass damals schon bei weiten der grosste Theil der S la w en musste bekehrt gerveseu sein. da Arno aufgefordert wird, sie nur im Christentume zu bestarken. Tudi sedanji prebivalci slovenjegraške doline so dvojne plehe. Stanovniki po Pohorji in hribih se razločujejo v rasti in govoru od prebivalcev doliučanov. Po jeziku so „štekari“ govoreči: š . .to, š . . tako, š .. toliko mesto: to. tako, toliko. Na severnej strani Pohorja izgovarjajo o kot a in a kot o, kaza, kabila , ača, mala Kapa, 1 »loto, zloto. Na južnej strani se sliši čisto: koza, mala Kopa, blato. Hribovci izgovarjajo kakor Slovaci: bala, Lota, Mas linj a za: bila, Mislinja; staroslovenski a in ,y> je ohra¬ njen v besedah: v inči, venči, monka = veči (major), moka (Turina', kum pol n a = kopolna, die Wetterrose. Slovke: a v, o v izpremenjajo v: ej, oj govoreči: preji o = pravilo, i loj ca = ilovca (ilovica). Glasnik d se izgovarja pogostem kot h, pran ha ti == pravdati, brhek = brdek. Glasnik š se izpreminja v h, hibovje za šibovje, hibnoti za šibnoti. Gutturalec na početku besed se od- bacne in sliši se: rastav za krastav, ali pa se nadomestuje z glas¬ nikom p, pumpouna mesto kompolna, die Wetterrose. Glas¬ nik h se izpreminja v g. negati = nehati, lassen. Lastna imena so po krajih, v kterih prebivajo: Brezovnik, Bukovnik, Jelšovnik, Lies- kovnik, po brezovini, bukovini, jelševini, leskovini. Na nove slovenske naseljence opominjajo imena Prevorčič, Vitko, Vitkovič. Stare besede so: a žn o, ein Stuck Lammfelles , 2 brav, ein Kind, de bane a, eiu Wassergefass, slovašk. d ban k a, č amer, vol, primeri sansk. č a mara, bos gruniens. Naglasujejo zadnje slovke: matere, pove¬ dali, palica. Povedati znajo, da je cela slovenjegraška dolina nekdaj bila jezero, in da so žlahtni gospodje iz starotrškega grada na Lidijah obiskavali žlahtne gospode na Gradišči. Znajo povedati o živali: breber, ktera je pre pečino preklnkala, ki je branila odtok jezeru v Dravo zunaj mesta Gradca. Staroslovanskih mythologičnih bitij ne poznajo veliko, pač pa so se ohranila imena po teh bitjih na primer: K rak or, Perku nik, po Kraku in Perku nu, 1 Reihenfolge der Bischofe von Lavant, pag. 33. 2 Obilo imen A ž n o h, A ž n i h in A ž n u li je iz tega themata. Staro- slov.: a z n o, coricum detraetum. 32 Mi ki'j. bržkone po Mike-tu, višjem duhovniku starih Slovanov. Da so nekdaj spadali pod koroško vojvodstvo, jim še je znano, zato še zdaj rečejo, če o ljudeh onkraj vitanjskih gor govorijo: Tam dol na Štajerskem, sem gor od Štajerskega je prišel. Cesti, ki je držala iz Vitanj ob bregu Mislinje na Koroško, pravijo, da je tam šla stara ali rimska cesta. Imena rečic: Sl n ni c a (na Pohorji), Savica, Mislinja, kažejo na veliko starost, imena gor in hribov: P o g e r, K mik, Peca — so prestare tvarine. Obila imena Vaukon, Vauken opominjajo na historično ime koroškega vojvode: V a 1 k u n 1 v tej okolici. Kdo je Grad in Gradec postavil, nam ne povesta ne pi¬ sano ne ustmeno izročilo. Gotovo stari slovenski prebivalci tega kraja; ako bi bili Grad postavili nemški vitezi, bi mu dali nemško ime, 2 ravno tako mestu. Latinske listine imenujejo Grad prosto: „a r x, castru m“, pozneje: „b u r g u m“ in Graz ali Windischgraz, mesto pa„forum“, pozneje „oppidum“ Gratz, G rac e ali Win- diskengraetz. Nemški Slovenjegradčani pravijo gradu Schloss- berg. Čigar je Grad bil, preje nego je postal lastnina vojvod koroških iz rodbine sponheim-lavantske, ni znano. Ljudstvu so znane te pravljice: „Tam, kjer zdaj cerkev sv. Pankraca stoji, kterej še zdaj pravijo: „na Gradu“, bil je nekdaj močen grad. Za tnrnom na samem stoječim je bil drugi grad „Zagrad“ imenovan. 3 V tem gradu je vladal silen knez ali grof, ta je imel lepo ženo. Knez odide enok od doma, med tem mu soproga porodi trojčeke. Ker pa 1 Tako se ima slovenski pisati to ime, ne pa Valhun, ker v srednje- večnej latinščini je ch = k. Zato nahajamo to ime v listinah tudi pisano: Val- cun in Valkun (Valeun von Staine, Kamnik), priča v listini 1193 od Bertholda, vojvode meranskega (Monum. Boic. VII., 492—93). V staro moravskih diplomih: Valkun, VValcuonus, Valcuno (Arch. Češk. 1125, 92. Regest- Boh. et Moraw. 1202, 211). Ime tega za krščanstvo vnetega vojvode se je po Karantaniji tako čislalo, da so tudi nemški plemiči dajali svojim otrokom ime ; Valkun. Tudi eden Windisehgraetzov je imel to ime (1329). Vse starejše listine imajo obliko Valchun, še Te v novejšej dobi so začenjali nemški starinoslovci pisati: Waltune, bržkone zaradi tega, da iz njega napravijo trdega Nemca. 2 Skoro vsi drugi v slovenjegraškem okrožji stoječi gradovi imajo nemška imena, na primer: Buchenstein, Waldeck, Gallenhofen, Feldenhofen, dalje v so¬ seski : Gulenstein, Schonstein, Forchteneck itd. Gradom na brdi stoječim je Ne¬ mec rud daval pridevek: Ec k, drugim iz kamena postavljenim pa: S tein. " Zalo se še bližnja vas veli: Zagrad, tudi starotrška vas. 33 se je sramovala svoje obilne rodovitnosti, rekla je dekli: to imaš dva fantiča, deni ju v korp, mi dobro korp pokrij, in pojdi ter utopi fantiča dole v jezeru. Dekla uboga, a ko pod gradom koraka proti vodi. sreča kneza, gospodarja gradu. Ta deklo nagovori: kaj neseš? Dekla reče: dva psička so mi veleli kneginja iti utapljat. Knez reče: daj, da jih pogledam, in ko korp odkrije, vidi dvoje detet. Knez zarenči ves srdit: Čegava sta ta otroka? Dekla prestrašena odgovori: Vaša, žlahtni gospod, grofica so trojčeke porodili in mi veleli dvoje jih utopiti. Knez vzame otroka, nju zanese h grofu so¬ sedu. kjer so ravno imeli dojko. Tam sta se fanteka izrodila, in ko sta že bolj odrastka, dal jih je knez k nekemu gospodu 1 v šolo. Tam sta živela do desetega leta. Grof ni nič svojej ženi oponašal, prijazno jo je pozdravil in poljoboval novorojenega sinčeka, kterega mu je žena pokazala. Čez deset let povabi knez vse žlahtnite in gospode iz okolice k velikej g;ostiji. Tudi sinka utopa rešena so go¬ spod prignali, a jih zunaj pustili v hiši grajščinskega oskrbnika. Tako jim je grof naročil. Ko pri mizi vsi gosti veseli sedijo, jedo in pijejo, vstane knez in stavi gostom to vprašanje. Kakšno kazen si zasluži žena, ktera prirojeno ljubezen do svojih otrok zataji in nje liki mladim psičkom utopiti zapove? Grofica vprašanjem pri srci zadeta, in kakor da Id hotela svojo hudobijo od sebe odvaliti, odgovori naglo: 'Taka mati zasluži, da se zavoči v sod, ki je od znotraj s špi častim i žrebli nabit, in da se sod s kotne čez prepad in valja dol po 1 »regi v jezero. Dobro, reče knez, ti si tista neusmiljena mati. potem zatrobi v rožič,' in oskrbnik grajščinski pripelja fantiča. Bila sta lepa in jaka, da so se vsi gosti čudili nad njuno lepo. postavo. Grofica omedli, prosi odpuščenja, vsi gosti tudi, in grof jej odpusti njeno grozovito dejanje. Grofica ni dolgo živela, tudi grof je skoro umrl. Sini so si razdelili premoženje, tisti, ki je dobil grad, ga je cerkvi sporočil in postal mašnik.“ — To pravljico je že zapisal župniški oskrb¬ nik (Pfarrherrschaftsvenvalter) Plaš, in nahaja se njegov rokopis v graškem Joanueji. Iz tega rokopisa je zajemal zgodovinske podatke Sehmutz, in v novejšem času Janesch. Enako pravljico ima švabska plemenita rodbina Welfov, hrvatska Mikičev in rodbina Hun- dov v Pincgavi. Jaz menim, take pravljice si je izmislil narod iz 1 Pod „gospodom“ razumeva ljudstvo zmirom duhovnika. Weriaiid de Graz. 3 34 grbov, ktere je videl nad grajskimi vrati in drugih prostorih, a ni razumel njihovega pomena. Stari ljudje mi povedajo, da sta nekdaj bila dva psa namalana na cerkvenej steni, a da so pozneje te podobe izbrisali. Ta pravljica mora jako stara biti, to pričuje kazen, ktero si je izvolila grofica. Ubijalke otrok so v 10. in 11. stoletji res zavečili v sod. ki je od znotraj bil nabit s špičastimi žreblji, in so spustili sod iz kakšnega visokega hriba, da se je kotni čez štorovje in čokovje. 1 Jaz mislim, dasta ta dva psa bila volka, a ljudstvo ni prav razločevalo; uteguola sta tudi biti slabo napravljena. Najstarejši domači grb „gospodov slovenjegraških" je eden ali dva volka. Tudi slovenjegraški trg je preje, nego je postal deželnokneževsko mesto, imel dve sreberni volčji glavi za grb; 2 pozneje je dobilo trdnjavsko znamenje. Znamenita je okoliščina v tej pravljici, da je eden grofov postal mašnik in v gradu postavil cerkev sv. Pankraca in svoje premoženje izročil cerkvi. Prvi znani lastnik te cerkve pa je res benediktinski samostan v Belinji tik Ogleja, ki je bil usta¬ novljen od patrijarha Maventia (8.11—823), torej bi cerkev sv. Pan¬ kraca imela enako starost s ptujsko. Druga pravljica o gradu še je ta: Tam v vasici: Za gradom živel je nekdaj hraber kmet in sicer v hiši, kterej se pravi: „pri knezu". Ta je postrelal vse vol¬ kove, kt.erih je nekdaj sila dosti bilo v tej okolici. Ta je mogel v 1 Schmollor (Rudlieb, Fragmente VI., 568) piše o kaznih desetega stoletja: „Eino reuige Verbreeherin sohliigt, folgende Strafen fin 1 sicli vor: Augenausstechen, Brennen der Wangon, Abschneiden der Nase. Versenkeh in Snmpf, dass man sie in einem Fasse ins Wasser stosse" itd. 2 Karl Mayer (Versuch ilber steierm. Alterthumer, Graz 1782) piše pag. 6: „Das Stadtwappen (von Windischgrazl hatte zwei silberne VVolfskopfe im rothen Felde“, in rajni moj nekdanji professor, pozneje kollega dr. Rudolf Gustav Pnff, ki je štajersko zgodovino dobro poznal, skoro vse imenitnejše arhive preiskal in stare listine prebral, piše v svojem Marburger Taschenbuch fiir Gesebielite and Landesltunde, Gratz 1854, pag. 10: „Das alte Stadtvrappen vvaren in jener Zeit (1:162) zwei silberne Wolfskopfe im rothen Felde“. Takrat je slovenjegraško okrožje dala oglejska cerkva, ki je bila od leta 1251. lastnica slovenjegraške pro- vincije, to pokrajino „auf immervvahrende Zeiten“ avstrijansko-štajerskim vojvodam v fevd. Stari grb so torej trgu še pustili : markgrof isterski Poppo, ki je to okrožje podedoval po svojej soprogi sponlieimskej Rihardi, in Andechsčani, ki so po Rihardinej hčeri Sofiji podedovali to okrožje, in še pozneje oglejski patrijarhi, ki so bili pravni posestniki te provincije do leta 144;>., dasi- ravno so avstrijanski vojvode že od leta 1362. v njej samooblast.no gospodarili. 35 vojsko nad Pesjane in je tako pogumno se v vojski obnašal, da mu je kralj dal plemenščino kneza in ga postavil za varuha gradu. Znamenito je zopet, da se oni del občine Vrhe, ki se tik za gradom začne, v starih urbarih najde pod nemškim imenom: „Wolfsbach“, to je volčji vrh, kar zopet opominja na stari grb slovenjegraških gospodov. Tudi kmet Volčjak se najde v onej okolici, in enemu brezdnu se pravi: Volčje jame. Pesjani v narodnih povestih Slo¬ vencev so Obli (Avari). V staroslov. označuje obr orjaka, v lu- žičkej srbšč. z aspiracijo: ho bor. Kiese, gigas. Ker koroški Slovenci gradu Heunbnrg pravijo: Ubre, Obre, je Heunburg nemška pre¬ stava, ker staronemški heune, h un e, hiine označuje orjaka, ob ra, ubra. Grad je torej že stati utegnol v onej dobi. ko so imeli koro- tanski Slovenci boje z Obri pod vojvodom Borutom, in ker nosi prosto ime Grad, bližnje mesto pa Gradec, je že gotovo tako star kakor nemški Gradec, ki se najpreje imenuje okoli leta 881. (Glej Juvavia, pag. 184.) Grad in mesto sta torej s plemenito rodbino "VVindiseh- graetzov že po svojih grbih v zvezi. Podajmo se od pravljic k po- sitivnim historičnim poročilom. Takrat, ko je prvi znani praded W i n d i s c h g r a e t, z o v živel, imel je v tej dolini tudi allodialna posestva comes Chazzelfn. On je bil svak oglejskega patrijarha Friderika 11., ki je vladal od leta 1084. do J 085., 1 in je bil nečak bohemskega kralja Vratislava. Ako je. kakor Czoruig trdi, bil koroški pfalzgrof ter je bil grof blatenski (von Moosburg), ker ti so bili do leta 1140. pfalz- grofi na Koroškem, in ko so Moosburžanje izumrli, so grofi goriški dobili dostojanstvo palatinata.. Chazzelinova soproga je torej bila bohemska princesinja, hči kralja Konrada I. Grofi z Moosburga so bili iz rodbine grofov 1timskih, izmed ktere je že leta 953. znan. Hartvrick. Iz rodbine lurnske pa so tudi izhajali grofi go¬ riški. in ker so Moosburžanje bili dedovni pfalzgrofi, je palatinat prišel na njihove sorodnike. Isti slučaj smo našli v rodbini gro¬ fov b r e š k i h (Friesach), ki so m a r c h i o n a t savinjski podedo¬ vali. Po Hormayeru je Idi praded lurnskih grofov sv. Othvrin, leta 951. v drugem zakonu zaročen z Wichburgo sponheimsko 1 Czornig, Gocz itd. pag. 2G9. 3 * BG (f 1017); 011 je razdelil svoje premoženje med svoje štiri sinove, romal v Palestino in tam kot samonjak 17 let živel. 1 Grof Iv a celin 2 (comes Chazzelinus) je daroval za ustanovitev doberlavaškega samostana desetino v Grad c i in štiri fare „etim servitiis earum", med kteriini tudi graško — „et quatuor plebibus. quarum ima est Graz“. 3 Med pričami se imenuje na prvem mestu neki Weriandus, mogoče da je W eri and de G raz. a tukaj zopet nima pridevka „ comes a , marveč njegovo ime se najde prosto, kakor tudi drugih 21 prič. Bili so torej ti gospodje prosti slobod lijaki. 4 5 W eri a n d de G raz torej ni bil izključljivo edini posestnik v slovenjegraške] pokrajini, kakor v diplomu cesarja Ferdinanda stoji, da so ,,gospodje s Sloveujegradca 1 ' bili ,,Herrn der Landschaft Windischgratz a . Dalje so imeli grofi sponheimski v tej pokrajini posestva, ktere ji 1 pozneje markgrof štajerski Oto¬ kar podedoval, in eden dvor (mansus) zamenjal z Leopoldom konji¬ škim. (Glej Kres II.. pag. 593). Da pa je AVeriand de G raz tudi imel slobodna posestva, spoznamo iz tega, ker je znal nekaj od svojih posestev prek Drave pri Selnici šentpavlovskemu samostanu darovati. Dynasti so svojini vasallom večkrat darovali zemljišča, s kterimi so smeli slobodno ravnati. To imenje je pozneje samostanu vzel štajerski vojvoda Oto¬ kar VIII., a njegov naslednik Leopold babenberški je nje zopet šentpavlovskemu samostanu povruol, — „villam Celuiz r ’ diu per- 1 Horiuaver. Krit. diplom. Beitrage znr Geschichte Tyrols im Mittelalter, I. 8 seq. 2 Primeri o njem moj članek: Comes Chazzelinus, posestnik v slovenjegraškem okrožji (Kres I, štev. 15). Znamenita je ta okoliščina, da jo gro¬ finja W i c h b n rg bila posestnica „Provinciao Jnna“, v kterej je comes Chazze¬ linus daroval posestva doberlavaškemu samostanu. (Glej Hormayer, Beitrage zur Geseh. Tyrols im Mittelalt. 11., 34—37). Comes C h a z z e 1 i n je torej posestva svoja v junskej dolini podedoval, in ker je imel slobodno in lastovito dolgo¬ vanje (allodium i v slovenjegraškej dolini, oddal je lahko servitium plebis in Graz doberlavaškemu samostanu. 3 Listino glej Ankershofen, Gescli. Kaernth., II. P>., 5. Heft, pag. 110. 4 Ni verjetno, da bi ta W e r i a n d n s bil ednoisti z W eri a n d o m d e G r a z. V starih diplomih so točno gledali na dostojanstva in genealogičnc časti. 5 Od te Selnice na levem bregu Drave pa se ima razločevati ono po¬ sestvo, ktero je leta 1325. nemškim vitezom Friedrich der W i n d i s e h - graetzer poklonil „drei hueb in Eor und an der Tzellnitz“. To posestvo je 37 ditam et fere jam desparatam quam restituit, et illi paeifice in per- petuum servire eonstituit". * 1 Weriand de Graz torej utegne izhajati iz kolena domačih slovenskih knezov, ki so pozneje ko so Karolovci domače slovenske vojvode in kneze bili odpravili, prišli v fevdalno odvisnost. To mnenje je že sprožil marljivi preiskovalec genealogije štajerskih plemičev Cer oni, in narodna pravljica jo podpira. Ker ima prae- dikat po sedeži, utegnol je ministerial 2 koroškega vojvode biti. Še Ulrich Lichtenšteinski je uredil svoje plemiče po vrsti njihove časti: „Fiirsten, Grafen, Freie, Dieustmanner, Kitter und Knechte“, in ker je Ortolfa in Ottona von Graoze postavil med „mini- steriale“, kakor se bomo dalje naprej prepričali, niso slovenje¬ graški gospodje med žlahtnike prve vrste — kneze in grof e — spadali. Po sedežih imajo tudi drugi ministerialci svoj priimek, tako: de Truchsen, ministerialci grofa sponheimskega Bernharda, de Guniwitz, ministerialci štajerskih vojvod (glej Kres II.. pag. 593), de Ras (1173), ministerialci škofov bamberških, pozneje grofov goriških, de Traberch (Unterdrauburg) po Tanglu mini- stalo ob potoku Selnici v slovenskih goricah blizu Jarenine. Mi nahajamo Win- dischgraetze še leta 1367. kot posestnike v Gomilniei, kteri kraj je od Jarenine kakšne male tri ure oddaljen. (Glej Muchar, Geseh. d. Steienn., VI. 382). 1 Oodex trad. s. Pauli cap. 97. 2 Muchar opazi o ministerialih: „man ertheilte Adeligen und Freien Saal- giiter und Saalrenten als Zehent gegen dio Pfiicht von Khrenamtern (niinisteria aulica) um die Person des Lebensherrn oder anf iliren Hofniarken“ (Gesch. d. Steienn., II. Theil, pag. 210). V ustanovnem pismu šentpavlovskem, v ktorem Werianda de Graz nahajamo kot pričo, stoji na tretjem mestu, in sicer po tem redu: Henricus, ipsius comitis filius, L ud o vicu s, Ludoviei comitis filius, Weriant de Grez, Diettricus do Kriwig, potem pa stojijo sama prosta imena slobodnih mož brez pridevka „de“. Plemiči de Kriwig, čijili mogočnega grada razvaline se še zdaj vidijo nad sv. Vidom, so bili vasalli voj¬ vod koroških (1163), tudi ministeriali krški (1249), pozneje so se pisali: Chreich, Kreig. (Weiss, Kaernth. Adel, str. 87.) Henricus ipsius comitis filius je Sponheimovec, pozneje vojvoda koroški (1122—1124). Ludovieus, Lu- dovici comitis filius, pa je bil sin friulskega grofa Ludovika, najprej iz listin znanega okoli 1056. Tega grofa sin: grof Ludovik je daroval leta 1093. šentpavlovskemu samostanu četrtino svojih dohodkov „a torrente \ o d m u n t (to je Voda-mundung) usque ad torrentein Gamnitz**, torej od Biezna (Fressen) do kamničkega potoka, kake male pol ure pred Mariborom. (Codex trad. s. P., cap. V.) 38 sterialci grofov heunburških. Ker je Grad, trdnjava, in Gradec, mesto slovenjegraško, gotovo že davno preje stalo nego leta 1091., v kterem se pojavlja prvi slovenjegraški plemič W e r i a n d , je go¬ tovo tudi W e r i a n d že imel več svojih plemenitih prednikov, in ta žlahtna rodbina je torej edua najstarejših v našem cesarstvu. M in is t e r i al c i so morali opravljati posle na dvoru svojih fevdnih gospodarjev, v vojski, v upraviteljstvenej in sodniškej službi. V slovenjegraškej dolini so imeli tudi posestva trušenjski (de Truchsen) gospodje. Leta 1164. je Heinrich de Trn eh sen daroval šentpavlovskemu samostanu 10 dvorov pri Sečnici. Seč¬ nica je kako malo uro od Slovenjegradca oddaljena. Ta posestva so dobili trušenjski gospodje po zameni leta 1147. Preje so bila last¬ nina grofa Bernharda s Sponheima. (Glej Urkundenbuch des Stiftes St. Paul, pag. 84, cap. 5.) Tako zopet ni res, kar v cesar Ferdinandovem diplomu stoji, da so slovenjegraški gospodje „die L a n d s c h a f t Windiscb- gratz eigenthumblich besessen“. Rekel sem, da je v onej dobi, ko je Weriand de Gr a z živel, bilo v slovenjegraškej pokrajini več posestnikov, in sicer že med letom 1084 — 1106. grof Chazzelin, okoli leta 11 —1148. koroški grof Bern bard Šponheimovec, v dobi od 1. 1148—1151. je imel v slovenjegraškem okrožji tudi posestva štajerski markgrof Otokar, ktera je po zameni dobil njegov vasall Leopold konji¬ ški, cerkva sv. Pankraca na Gradu pa je bila inkorporovana samo¬ stanu benediktinskemu v Belin ji, in ta samostan sije še njo svoji! pod patrijarhom Bertrandom (1334 — 1356. Glej Kres II., 595). 1 1 Vrli Felicetti-Liebenfels bi utegnol prav imeti, da se pod ono „ pl ob s in Graz“ ima razumeti fara sv. Martina nad Slovenjim gradcem, ker fara sv. Pankraca v Slovenjem gradei je takrat že bila lastnina belinjskega sa¬ mostana, Fara sv. Martina je znana listinski še le iz leta 1265. Imenuje se: „ecclesia sancti Martini de Grez“. Muchar (Geseh. der Steierm. IV., 398) ima „ecclesiam beati Martini 1 *, ktero so bili predniki klerika Sigharda in njegovega brata Ondalrika, vnukov ustanovnika samostana šentpavlovskega, bili ustanovili, in ktero sta omenjena plemiča obdarovala (1124) za cerkev sv. Martina nad Slovenjim gradcem, kar pa ni verjetno in se tudi ne sklada z mnogimi drugimi okoliščinami omenjenimi v dotičnem diplomu. (Glej Codex trad. s. Pauli, cap. XII.) 89 Leta 1173. pa že nahajamo grofe z An dec h s a kot posest¬ nike vsega okrožja. 1 Kako so ti slavni grofi prišli do te lepe po¬ krajine ako ne po dedovanji ? Poppo II., markgrof isterski, vzel si je za soprogo Kihardis, hčer sponheimskega grofa Engelberta, nstanovnika šentpavlov- skega samostana. Poppo II. je z Kihardiso rodil hčer Sofijo, ktera si je vzela za moža grofa z Andechsa Bertholda II. Ber- t h o 1 d II. je umrl leta 1151., oženil se je z Sofijo okoli 1119 in z njo rodil sina Bertholda lil., kterega nahajamo leta 1173. kot markgrofa Merskega. 2 Med tem so Spon h e im ci dobili krono koroškega vojvodstva, in sicer po Henriku leta 1122. Zdaj so postali territorijalni gospodje črez slovenjegraško pokrajino in dobili pravico, poklanjati jo kot dedovni delež svojej žlahti. Posestniki,' ki so bili višji slobodnjaki (Hochfreie), so izumrli, tako grof Chazzelin že pred letom 1106., Bern h ar d comes Carin- thiae leta 1148. Plemiči nižje vrste pa so postali vasalli. Na vasalle se ni gledalo, kedar se je kakšna proviueija kot dedovni delež komu bila sporočila; ti so od novega gospodarja dobili svoje fevde zuovič in so znali mirno z njimi upravljati, kako dolgo so svoje fevdne dolžnosti izpolnjevali. Ker se grof z Andechsa Berthold III. v listinah (1173) nahaja kot lastnik slovenjegraške provineije, so že morali njegovi predniki jo v lasti imeti. Gospo d j e s 1 o v e n j e g r a š k i so zdaj postali vasalli grofov z Andechsa 3 (ki so ob enem bili markgrofi isterski), in pozneje oglejske cerkve, o čemer nam že pričajo pisani dokumenti. Preje nego dalje zasledujemo genealogijo Windischgraetzov, naj še izjavimo nekoliko refleksij. 1 Oefele, Geschichte der Grafen von Andechs, pag. 16. 2 Zaim, Steier. Urkundenb. 1, 706 - 7. 3 Oefele (lib. cif. pag. 94) piše: „Um so kraftigeren Aufschwung nimmt das Geschlecht unter Berthold III. Schnell naeli einander fallen ihm zwei grosse Erbschaften zu, die des Wolfrathshausener Vetters.in Krain und in der Kaerntensehen Mark iiberkommt er mutterliches Gut.“ — V koroškej marki ležeče materino premoženje mu je: „ p r o v i n e i j a W i n d i s c h- graz torej bi bržkone že Bertholdova mati Sofija, hči sponheimske Riharde bila dobila za doto to provincijo. Leta 1162. je še gotovo živela in takrat so Sponheimci že bili vladarji koroški in so po tedanjem pravu lahko to okrožje za ženitovanjsko doto odločili. 40 Ako bi bil W eri and de Gr a z Weimarovec, bi ga gotovo kot sorodnika isterskega markgrofa Poppa in po njegovej ženi v svaštvu z koroškima vojvodoma Henrikom in Engelbertom, po mark- grofovej hčeri Sofiji pa v svaštvu z Andechsčani. ne bila zadela osoda vasallstva; vse te visoke rodbine bi mu dale še višjo slo b o d o, a ker je niti on, niti njegovi potomci niso uživali, nam ta položaj pričuje, da na vseh takih trdenjih ni lasa resnice. Slovenje¬ graški gospodje niso imeli „ meram et mixtum imperium“, marveč so dobavljali jurisdikcijo od višjih svojih gospodarjev, zato se v diplomih tudi nikjer ne najde, da bi se njim dajal naslov: „nobilis vir“, marveč prosto: D o min us de Graz, D o minus de TVindischgraz. Ako bi bil „W eri and de Graz 1(1 naj¬ mlajši sin markgrofa Ulrika I., bi bil podedoval markgrofa ister¬ skega Ulrika II., ki je brez otrok umrl in svoje premoženje večjidel cerkvam sporočil, a ni nobenega dokaza, da bi slovenjegraški gospodje kdaj bili imeli kakšno posestvo v Primorji ali v Istriji. Ako bi Windisch.gr aetzi izhajali iz žlahtne rodbine Wei- marovcev, imeli bi za domači grb thiirinškega leva, ne pa volčjo glavo. Vredno je, da še navedemo tukaj nektere refleksije Wendriu- skega o tem Ulriku. Wendi'insky piše: „Seine Grossmutter Willi- birg war die Tochter Ulrichs von Seinpt-Ebersberg, so dass er den Namen seines Urgrossvaters erhielt, als Neffe Wilhelms von Veimar ihn anzunehmen ist aber ganz unzulassig, ja seli »st zu einem alteren Bruder passte er kaum. Dabei ist zu bemerken, dass Lambert von Hersfeld von Ulrich nur als Verwandten (coguatus) Wilhelms spricht, und erst der spatere Annalista Saxo ihn als Neffen, Brudersohn, hinstellt . 1 2 Wie wenig man aber auf die Chro- 1 Če je Weriand de Graz bil lota 1091., v kterem ga nahajamo za pričo v ustanovnem pismu Šentpavlovskega samostana, 30 let star ter bi se bil narodil leta 1001. pod vlado koroškega vojvode Marquarda Eppensteinca, in če je starost 70 let dosegel, bi bil živel do leta 1131. pod vlado Engelberta LI. vojvode koroškega, torej je že tudi utegnol zadnja leta vasall grofov z Audechsa biti. Dva njegovih potomcev: Ottona in Ortolfa nahajamo kot ministerialea markgrofa Henrika IV. Andechsčana leta 1224. na breškem (Friesach) tournieru. 2 Annalista Saxo je še le sto let po marlcgrof Ulrikovej smrti pisati začel (Glej VVaitz in Pertz, Mon. VI., pag. 547.) — Beseda „cognatus“ v sredovečnej latinščini ni samo označevala „Ver wan dt er temveč tudi „Ve r s eh wag e r- ter“ (primeri Du Cange, glossar ed. Henschel VI., pag. 418). 41 ni,sten in dieser Beziehung bauen kann, ist bekannt genug. Kine Yerwandschaft mit einem thiiringischen Hause ist ganz gut mog- lich, da die altere Stiefschwester die Azzika (Ulrichs Mntter), Namens Hadwig, die Gattin des sachsischen Grafen Christian von Seehurg gewesen sein soli, nnd so mochte ich denn Utri c h s Vat e r P o p p o , von dem wir sonst iiberhaupt nichts wissen , n i c h t f u r e i n e n Grafen W eim a r ans Thiiringen nnd Bruder Wilhelms von Weimar halten (kar Annalista Saxo trdi), sonderu fiir einen bairisch-karnthnischen Edelmann." (Wendrinsky, op. cit. pag. 75.) Istega mnenja je s prva tudi bil učeni Trudpert Neugart, 1 2 kakor je že bilo omenjeno. Neugart je postavil sledečo genealogijo: Pop p o I., Marcliio Chreine versus finem saecnli X. (973—976). U d a 1 r i c u s I., Marehio Careutinorum et Istriae f 1070. Poppo II., , TJlricus II.. marehio Istriae, eirca 1105. comes Istriae, 1112. Poppo III.. comes Ulricus,.comes Sieghardus clericus. 3 In res je živel v onej dobi „nobilis bomo Poppo", s kterim je frisinski škof Egilbert (1006—1039) zamenjal posestva in „ Ma¬ lem in a" z onimi 3 „ad Les niza", 4 in s tem se strinja listina iz leta 1102., po kterej Ulrik II., grof isterski (sin Ulrika L) in njegova žena spoznata, da po bavarskih postavah 5 živita. 0 Pa tudi 1 Pozneje jo Neugart zavrgel svoje prvo mnenje in v svojej Mist. monast. s. Pauli ima markgrofa isterskega Ulrika I. za W e i m a rove a. 2 Trudpert Neugart: „Quaestio de duobus Udalricis marchiombus Istriae explicata“, rokopis v archivu šentpavlovskega samostana. 3 Ta posestva so ležala v gornjej Koroškej. 4 Meichelbeck, Histor. frising I., pag. 507. 5 Že Ankershofen je opazil: „quae professi sumus ex natione nostra lege vivere baiwariorum“. Diese professio iuris deutet auf die bairisebe Abstammung, sotiach ware Ulricbs II. Vater, Ulrich I., ebenfalls bairiseber, und nicht wie angenommen wird, thiiringiseber Abkunft (Goseh. Kaerntb., II. B.: 1 rkunden und Regest., 5. Periode, pag. 69, nota b). Jaz sem ta različna mnenja nav el, a sam sem prepričan, da je Ulrik I. marehio Istriae bil \Veimarovec. 0 God. diplom, istriano, primeri: Miiffat, Bulletin der kon. bair. Akad. d. IVissensch, 1855, Bullet. Nr. 20, 21. 42 razven tega: „nobilis homo Poppo“ znan nam je iz listin „maichio P o p p o o kterein se v Archivu (fur Hei.matkunde I., 7. Bogen, Juni 1882) obširno pretresuje. Mi bodemo dalje dole še enkrat Ulrikovo pokolenje raz¬ pravljali. Omenjati še moram ednega dokazila, s kterim kanonik Geb- hard hoče rešiti historično resničnost diploma Windischgraetzov. Gebhard trdi, da je takrat, ko je W eriand de G raz živel, že nehala stara uprava žup (Gauverfassnug), in da ste se uradni imeni M a r k g r a f, G r a f prenesli na g rad, iz kterega je žlahtna rodbina izhajala, na „Staminburg“. To je resnično, a „Stammburg‘ ! W e r i a n d a de G r a z ne bi bil slovenji Grade c. 1 Ako bi bil W e r i a n d de G r a z najmlajši sin markgrofa koroškega in isterskega Ulri k a I., bi se imenoval po gradu, iz kterega je njegov oče izhajal. Tako so dobili m a r kg r o f i v T r a n n g a v u po svojej „Stammburgi“: Stire naslov: M a r k g r a fen v o n S t i r e, gaugrofi ob gorenjej Muri, v tako imeuovanej gorenjej koroškej marki po glavnem gradu svojega pradeda, Eppensteinu ime: Grafen von E p p e n s t e i n , grofi rimske župe: Grafen von K u e n , ker v Kuni je bilo njihovo rodno selo (Stammsitz). 2 Sicer Muchar, 3 * * * * 8 na kterega se kanonik Gebhard pozivlje, piše: „Vielen hochedlen mul maehtigen Wehren verliehen die Kaiser den Grafenbann liber ihre Saalgiiter u ud Lente, viele solche nah- men den Grafenbann von der Kirche zu Lehen iiber ihre eigenen und kirchlichen Gliter, so dass cin Gemische von Saalgutern und Lehengrlinden nun fortau als ein Ganzes unter Grafenbann von E i n e m H e r r n , Dynasten besessen und gehalten ward. Auf 1 Tako dokazovanje jo tudi nedosledno, ker se Gebhard močno oklepa cesar Ferdinandovega diploma, a v tem stoji, da se je najmlajši sin koroškega markgrofa Ulrika z imenom: Werigand von der Herrschaft Windischgraetz sich der Erst einen Herrn oder Graven genennet hat (glej Gebhard, Mittheil. des liist. Vereiues fur Steierm., 19. Heft, 102), tedaj „von der Herrschaft", a ne „vou der Stammburg". 8 W e r i a n d de G r a z bi torej moral nositi naslov svoj po kakšnem thiirmškem ali vsaj isterskem gradu, ako bi bil W e i m a r o v e e , ali pa po kterem v severo - zapadnej Koroškej stoječem gradu, ako bi bil iz rodbine grofov breških. 8 Muchar, Gesch. d. Steierm., II. Tli., pag. 225—220. 43 diese Weise machten sich solche Dynasten (Nobiles viri, Viri sunima« libertatis, ingeuuae nobilitatis) nicht nach dem alteu Gane, worin sie sesshaft waren, sondem nach dem Haupthofe ihrer Saal- grunde oder ilires GesammtalJodes und Lehens, mul woran nach jetzigen Vorstellungen die Grafschaft haftete, zn Grafen in der Steiermark bis zum Ende des dreizehnten (?) Jahrhunderts die Gra¬ fen von Wittenswald (?) und Windischgratz, die Grafen von Guttenberg etc., welche, so lange die Gauverfassung bestand, w«der Grafen des Landes waren, noch Gaugrafschaften ver- walteten.“ To je vse nedosledno in vse zmedeno. Muchar sam piše na strani 139. svoje štajerske zgodovine: „ Von W i n d i s c h g r a z wissen wir, dass zn Ende des elften Jahrhunderts Gra.f Werig a 11 d von W e i m a r und Orla m ii n d e, der letzte Enkel des M a r k graf e n a n der Sami oder in der untern Steiermark, aus diesem Stamme seine Hauptpfajz hier gehabt habe“, in na enkrat tega grofa degraduje, da ni nikdar bil deželni grof. Neresnično je, da bi Wei- m ar ovci kdaj bili markgrofi v savinjskej dolini. Ulrik Weimarovec je bil pač markgrof v Istriji, Annalista Saxo ga imenuje sicer: Marchio Car en ti nor um, a ne marchio Sanniae ali mar- chio de So n ne: in S tar c h and, marchio de Soune ni ni¬ kdar bil Weimarovec. Ako je Mucharjev Graf von Wind is c li¬ gnit z iz leta 1100., in takrat je W eri and de G ra z živel, ni preje bil deželni grof, ter bi ga moral še le rimsko-nemški cesar Henrik IV. grofom imenovati, a to se ni zgodilo, ker mu spi- sovalelj God. trad. abbat. s. Pauli ni dal naslova „comes“, a tega naslova pa tudi nimajo njegovi potomci, in Windischgraotzi so morali še preje Freiherri (1551) postati, nego so zadobili dostojanstvo Keichs- grofov (1682). Dozdeva se, kakor da bi pozneje Muchar začel že sam dvomiti, da je Weriand de G ra z Weimarovec, ker ga je imel za brata Rudolfa Wittenswaldskega, o kterem seji 1 že spredej govorilo. Čuda, ka Muchar pri Ulriku von AVindischgraetz (1242) celo nič ne omenja, da bi bil potomec „der Grafen von Windisehgratz“ iz leta 1100. W eri and de G raz tudi v slovenjegraškem okrožji, v kterem smo našli ob času njegovega bivanja v tej dolini več posestnikov, ni imel toliko „Saalgrunde, Allode in Lehen 4 ', da bi se mu zaradi teh zamogel podeliti naslov grofa. Dalje, kako se strinja 44 to Macharjevo trdenje z njegovim prejšnjim, da je grof Bernhard — Poppo — Starchanda in njegova brata Ulrika in Weriganda ob vso moč spravil in iz njih proste plemiče napravil; 1 saj Muehar te plemiče da izhajati iz weimarskega grofovskega plemena? Ali so kje njegovi „Grafen v on Windischgratz“ iz leta 1100. čisto drugi in različni plemiči od grofa W eriganda z VVeimara in Orlamunde, „der von der Herrschaft Windischgraetz sicli der Brst einen Herrn oder Graven genennet hat“, kakor v diplomu ce¬ sarja Ferdinanda stoji ? Kamo bi bili ti „Grafen von Windischgralz“ iz leta 1100. izginoli? Ako • )i bil Weriand de G raz naj mlajši sin „Udalrici (I.) Marchionis Carentiuorum“, kakor ga Annalista Saxo imenuje, ali „jiingster Sun des Markgrafeu U1 r e i c h von K a e run d en u , kakor v že večkrat omenjenem diplomu stoji, bil bi on brat mark- grofa isterskega Foppa II. , zeta grofa sponheimskega E n g e 1 - bertal.. torej pravi pravcati sin Sofije, hčeri ogerskega kralja Bele, in v svaštvu z vojvodom koroškim H e n r i k o m, čijega sestra liichardis se je bila omožila z markgrofom Poppo m II. Nosil bi torej gotovo naslov c o me s, in spisovatelj Cod. tradit. s. Pauli, kteri je tako točno vsakej priči dal njej pristoječi naslov, bi gotovo, ko imenuje pričo W eri ant de G raz, pristavil: frater Poppo- nis marchionis. S p o n h e i m c i bi tako bližnjega in odličnega sorodnika gotovo ne bili pustili v v a s a 11 s k e m stanu, a mi nahajamo vse We r i a n- dove potomce, kteri so v Slovenjem gradci stanovali, dostojanstva in fevde imeli, kot vas ali e Andechsčanov in pozneje oglejske cerkve. W eri and de G raz bi bil stric Sofije, žene Ber- tholda II. Andechsčana, in kot takega bi ga ti mogočni in uplivni grofi bili vendar med popolnoma svobodne žlahtnike spravili, ker po isterskej Sofiji so Andechsčani stopili v žlahto s cesarjem Friderikom I., Henrikom VI., markgrofom Luit- poldom štajerskim vojvodom, bavarskim Henrikom, vojvodom Friderikom švabskim itd. 2 1 Kaj takega ne bi bil niti cesar Henrik IV. sam, uiti vojvoda koroški dovolil, ker je markgrof Starchand kakor tudi njegova brata Ulrik in AVerigand stal na strani cesarjevej, „a partium Caesaris“. 2 Poglej Cohnove Stammtafeln, 207, in Oefele, Gesch. der Grafen vor. Andechs, pag. 16—17. 45 Bes vse te visoke in mogočne gospode kanonik Gebhard sprav¬ lja v genealogijo W i n d i s c h g r a e t z o v, a zgodovinska fakta in vse druge okoliščine tega pokolenja ne podpirajo. Ce še mi tekste pogledamo in presodimo, kar Lambert Hersfeld in Annalista Saxo o vveimarskem grofu Wi Ih el m n pišeta, tudi ni mogoče W eri and a de G raz v rodbino vveimarsko utaknoti. Lambert Hersfeld poroča: „1062 Wil hel m u s ni a r c h i o obiit. Sponsam ejus Oudal- r i c u s m a r c h i o Ca r e n t i n o r n m c o g n a t u s ejus aceepit. niar- fhiam (Tlmringiae) Otto frater eius oblinuit.“ 1 V teh vrsticah ne nahajamo črkice o kakem H' e r i a u d u ali \V e r i g a n d u. Annaliste Saxona 2 poročilo se glasi: „1.062. AVillehelmus morbo correptus obiit. Sponsam ejus So- phiam Oudalricus mar e hi o Car en ti n o r u m eognatus eius aceepit. Marehiam vero frater ejus Otto de Orlagemunde ol >1 in uit. Hom m seilicet Wil hel mi etOttonis marchionum frater fuit: Poppo. qui habuit filium O u d a I r i e u m . qui sororem Ladislai regis Huugariae duxit morem, qui geuuit ei jnniorem Oudal- 1 'icum. qui aceepit liliain Ludoviei comitis de Thuringia." Annalista Saxo je torej iz O u dalrika „ marehio Čaren ti noru m “ napravil vnuka Wilhelmovega, odkril brata z imenom Poppo, kte- rega Lambert Hersfeld ne imenuje, on nam samo pove, da je brat Wilhelmov in Ottonov bil A ribo, diacouus, kteri je leta 1070. bil ubit. O tem Oudalricu „ marehio Čaren ti nor u m “ piše Annalista Saxo ad annum 1070 dalje: „Oiidalricus marehio C ar e n t i n o r u m obiit, cujus viduam Sophiam — Maguus - aceepit morem.“ V tem poročilu ni nikakoršne besedice o kakšnem sinu Ulrikovem — Weriandu ali Werigandu — kje je tega genealog VVindischgraetzov iztaknol, ne zapopadem. Še o nekem drugem Ondalriku govori Annalista Saxo: „1112. Moritur eo tempore quidam de Saxoniae pr in¬ čih us Udalricus de W im m ar, Ludoviei comitis.de 1 Lambert Hersfeld pri Pertzu Monum. Germ. Sec. V., pag. 1(52. 3 J’ri Eecard. Corp liist. inedii aevi L. pag. -JfUJ seq. 46 Thuringia d ud um ge n er, cujus pošessiones Palatinus cornes Sifridus haereditaria šibi vindicavit potestate." Pri teh tekstih dobro opazi Wendrinsky: „Die Vergleichung Lamherts mit dem um beinahe 100 Jahre spateren Aunalisteu Saxo zeigt, dass Letzterer durch seinen Zusatz eognatus zum Bruder- sohne zu maeheu scheint. Doeh ist.-auch dieses uicht gewiss, da selbst bei Saxo von zwei Ulrichen die Rede sein kann, einem marchio carentanus und Yerwaudten Wilhelms 1 und einem Grafe n von Weiraar, Neffen Wilhelms, der 1112 als ein sachsischer Piirst starh.“ (VVendrinskv 1. e., pag. 81.) Vse to razkladanje Annaliste Saxona pa se z okoliščinami časa prav ne sklada. Grof weimarski Willielm se popisuje, ko se je na Ogerskem vojskoval, kot mož v najlepšej dobi svojega živ¬ ljenja, torej 30 ali 40 let star, rojen bi torej bil okoli leta 1010. ali 1020. On je bil najstarejši brat, torej sta bila njegova brata Otto grof z Orlamimde in P o p p o, soprog isterske Accike, še mlajša. Mi pa nahajamo Wi Ib el mo ve ga nečaka Ulrika, sina Poppovega že leta 1040. pričujočega, ko je njegova mati Accika, hči isterskega plemiča W e c el i n a in njegove žene Wilpurge kloštru sv. Mihaela di Lemo eden dvor leta 1040. darovala. „ A z z i e a patre W e celino et W i 1 p u r g a nobilissima matre — daruje s privoljenjem svoje še žive matere Wilpurge — et domini Wold.eriei filii sni, qui e or a m sta bat, prae- dinm uon modicum iudivisum“ kloštru sv. Mihaela di Lemo. 1 Knochenhauer (Geseli. Thiiring. I., 136) misli, da je markgrof Poppo, oče Udalrika (I.), bil brat iveimarskega grofa Wilhelma, ki je že pred letom 1034. umrl, torej bi bil stričak (Oheim) bratov Wilhelma, Otto.na in Aribona, a to ni dokazano po pismih. Udalrik je že nosil naslov: marchio, markgrof leta 1037. (glej Monum. boiea XIV,, 274), torej gotovo ni bi! nečak weimarskega grofa Wiihelroa, ki je leta 1060. na poti po svojo nevesto bil umrl. Nekov dr. W. dokazuje v Archivn koroškega zgodovinskega društva (XIV., pag. 79), da ni gore omenjeni „Udalricus de Wimmar Ludovici oomitis de Thu¬ ringia dud um gener“, ki je leta 1112. umrl, nihče drug, nego Udal¬ rik II., markgrof isterski, kteri je pfe svojo uradno oblast prepustil svojemu bratu P o p p u II. in se podal v Thuringo in tam prevzel posestva svojih sorodnikov. Tudi tam se je skazal dobrotnika cerkva. Po njegovej smrti so njegova dedoviia posestva pripadla državi. (Monum. boiea 29, 233, Nr. 441.) Zakaj ni tudi v Tli u ringi omislil svojega brata Weriganda? Ni mogel, ker ga ni bilo. 47 Ulrik jo takrat vendar že moral kakih 10 ali 14 let star hiti in bil bi se torej narodil leta 102G. ali 1030., kake 4 ali 8 let pozneje kakor njegov stric Wilhelm; že zaradi teh časovnih razmer ga ne moremo za nečaka Wilhelmovega imeti. Ulrikova stara mati (babica, Grossmntter) je bila WiHi¬ bi r g, hči Ulrika s S e mp t-Eb er sb erga, on je torej doliil ime svojega pradeda (Urgrossvater). Glede takih okoliščin niso torej že Trudpert Neugart. Ankershofen in Wendriusky 1 »rez razloga dvomili, je li oče Ulrikov P o p p o res bil Weimarovec. Markgrof Ulrik je umrl leta 1070. in zapustil dva sina: Ulrika 1!.. ki uri je sledil v markgroiijstvu, in Poppa 1 11. Genealog VVindischgraetzov in zgodovinopisec Frohlich pa sta mu dala še tretjega sina: Weriganda, a poslednji „non absque dubio“, kakor Frohlich sam izpove. Tega so doslej starino- slovci zastonj iskali v starih listinah in kronikah. Leta 1882. je opozoril g. P. Šumi, izdavatelj Archiva za domoznanstvo, na tretjega sina (lirikovega, a ta se zopet ni velel W eri a n d, marveč Bur- cliard. Imenuje se v listini Aclien ddo. 1. Juni 1101 kot priča. Cesar Henrik IV. povrne opatiji sv. Jakoba v Luttichu klošterska posestva po določbi državnega sodišča, ktera je imel po nepravici v fevd Wilhelm z Namnra. Priče v tem cesarskem pismu se tako vrstijo: comes palatimis Seifridus, Fridericus dux Aleminauiae, Bur- chardns m ar c hi o Histriae, Henriciis filius ducis Welponis, Hartumannus comes Alemanuiae et alii optimates regni quam plures (Schumi, Archiv L, pag. 10, Nr. 5; prim. Dr. Stunipf, die Keichs- kanzlei, III. Bd., 3. Abth., 89—91, Nr. 81). Ker leta 1101. uradno aktivnega markgrofa isterskega naha¬ jamo v osebi Ulrika II. sina Ulrika I. weimarskega, je naslov „marchio“ Bure h ar da, brata Ulrika II., bil samo časten, vendar je Burchard bil visok dvorjanik, kar se iz tega spozna, ker stoji kot priča na tretjem mestu in prvi po vojvodi Alemannije. I lrikovi sini so torej vsi nosili naslov: marchiones, Mar kg ra f en, tako Poppo, Ulrik 11., in Burchard. Ako bi bil \\ eriand 1 Tega Poppa tudi Anonyra. monast VVeingarten omenja, — „erat tandem eadem Sophia (sestra ogorskega kralja in žena vojvode Magna) antea c uide m d e C a r i n t li i a (naimer: O u d a 1 r i c o m a r e li i o n i C a r e n t i n o r n m) copulata, ex qua genuit Popponem Marehioncin (Anonjm. de Guelfls. C. X. v Ca- uisiji Hon. T. III., pag. 5S8). 48 de G raz, ki je v istem času živel, tudi sin Ulrika „marchionis Carentinorum",- gotovo bi s tem naslovom se prikazal zraven svo¬ jega brata Poppa v Cod. trad. s. Pauli. Weimarovci so torej bili vsi v velikej časti pri cesarji, in W eri and de Graz ni mogel iz¬ gubiti svojega dedovnega naslova, tudi ako bi bil sin weimarskega Ulrika I.. bi ga gotovo ne bil sam zamenjal s prostim: Weriand d e G r a z. Sicer v domačem rodoslovuiku knezevske obitelji Win- dischgraetzov ima predstavek „comes“, a ta čin mu je dal krivo podučeni genealog, a vendar ga že izpustil pri njegovih naslednikih, kterim je pridejal prosti de. Ta listina pa zopet priča, da Ulrik, brat Starchanda „Marchionis de Sotine", ni eduoisti z Ulrikom, markgrofom isterskim, in torej tudi ni obojih brat c om e s Weri- g a n d u s. Ker je markgrofijstvo istersko v tej žlahtnej rodbini bilo de- dovno, bi po smrti Ulrika 1 (TI.), kije brez otrok umrl, gotovo naj mlajši sin Werigand markgrofijstvo nastopil, ne pa šel iz Tstrije v Slovenji gradeč privatizovat, a mi nahajamo kot naslednika Poppovega sponheimskega grofa Engelberta, ktera okoliščina zopet pričuje, da ni bilo sina Werigand a v markgrof. Ulrikovej familiji. Poppa II. sinovi z Rihar do sponheimsko pa so se veleli, kakor iz Cod. trad. s. Pauli (cap. 12) zvemo, Poppo III., Ulrik III. in Sighart. Glej rodno kazalo 11. III. Preje nego se obrnemo k potomcem Werianda de Graz, poglejmo v ono dobo, v kterej so grofi z Andeehsa bili last¬ niki provineije W i n d i s c h gr a z. Prišla je tem grofom v last brž¬ kone že pod grofom Bertholdom II. (umrl 27. junija 1151) po ženitvi z istersko markgrofovsko hčerjo Sofijo, kakor jo že bilo rečeno. Njegov naslednik je bil Berthold III., ki je ob enem bil markgrof v Istriji. in sicer že leta 1173. Umrl je leta 1188. 1 Leta 1102. 17. novembra je VVodalrik, sin pokojnega markgrofa Wo- dalrika, daroval cerkvi Device Marije in sv. Hermagorn v Ogleji svoja po¬ sestva, izvzemši one štiri, ktera je poklonil zvestima svojima služabnikoma Megin- hartu in Adelbertu (glej Hormajer, Archiv fur Silddeutschl. II., 241). Ako bi bil imel brata W e ri gan d a, bi vendar preje'tega omislil, nego svoja služabnika. 49 On je dal Zajckloštru pravico proste mavte v Slovenjem gradci, in se je tudi udeleževal političnega življenja. Nahajamo ga v križarskej vojski kralja Konrada, (1147—8), spremljal je cesarja Friderika v Italijo, bil je pričujoč na koncilu v Št. Jean L6ne (1162) in ko se je odstavil Henrik s priimkom Lev (1179). Njega sin Berthold IV. je dobil naslov: dux Dalmatiae et Croatiae, kteri se je pa leta 1195 spremenil v Din Meraniae. Tudi on je bil markgrof isterski in je potrdil Zajckloštru pri¬ vilegije, ktere je že njegov oče ldoštru podelil. 1 Po gostem se je bavil na cesarskem dvoru in imel velik upliv pri vladi. Leta 1186 je spremil cesarja Friderika v Italijo, boril se je junaško v križarskej vojski cesarja Friderika rudeče- bradca proti Bizantincem in Turkom, in je bil cesarjev poslanec pri obravnavah cesarjevih s srbskim gospodarjem, kteremu je edno svojih hčerij zaročil. Umrl je leta 1204. 2 V isterskem mark- grofijstvu in sl o v e n j e gr aš k e j p rov in c iji bil mu je nasled¬ nik Henrik IV. Markgrof isterski je bil do leta 1212. 3 Bil je jako nemirnega duha, pravdal se je s svojim bratom Ottonom (VII.) zaradi dedovine, zaplel se v zaroto proti kralju Filippu, bil iz dežele prognan (1209), podal se v Rim, odonod k ogerskemu kralju Andreji, svojemu svaku. Dolžijo ga, da ni samo bil kriv smrti nem¬ škega kralja Filippa, temveč tudi smrti svoje sestre Gertrude 1 Steier. Urkundenbuch I., 706—7. 2 Oefele, Gesch. der Grafen von Andechs (pag. 92. seq. Berthold IV. je 31. oktobra 1197 y Strassburgu na Koroškem vpričo svojega sina Ottona in svo¬ jih ministerijalcev s krškim Hochstiftom sklenol pogodbo glede medzakonov ministerijalcev, ktere je imel na Koroškem, v Slovenjem gradci in na Kranjskem. Listina krškega škofa Eckharta je registrovana v Arch. f. oest. Gesch. quell. 12, 77—9. Dotični stavek se glasi: „cum ministerialibus praefati ducis, quos habet in Karinthia et Win dis chg ra z e , ac per totam Karniolam.“ Ta pogodba kaže na nekakošno nepodložnost (immunitas), kako da bi slo¬ venjegraško okrožje ne bilo takrat neposredno podvrženo koroškemu vojvodi. 3 Iz tega leta so zadnje listine, v kterih se je podpisal: marchio Is tria e. 24. avgusta 1211 je v Slovenjemgradci podpisal neko zakupno pismo, v kte- rem so plemiči iz okolice priče, kakor Gebhart de Sounegge, IVeriand de Hochinegg, Engelskalk de Rabinsberg, Ortolf de Gurkvelt itd. Leta 1214 se že podpisuje: Marchravius de Andechse, leta 1217 Hainricns q u o n d a m marchio de Andex, leta 1221 Heiuricus, marchio de Andehse; 2. januarja 1222 pa zopet: Henricus, marchio Histriae (glej Oefele, lih. lit. '201—203). Weriand de G raz 4 50 ogerske kraljice. Leta 1208 je dal povečati farno cerkev sv. Pan- kraca na Gradu. Leta 1220 se je s cesarjem Hohenstaufcem spri¬ jaznil. njegov brat Otto VIL je že preje na cesarjevo stran stopil in tako dosegel, da je Henrik IV. zopet smel prevzeti vsa svoja po¬ sestva, ktera niso bila državni fevdi, torej tudi slovenjegraško provincijo. 25. januarja 1223 ga nahajamo v lastnem gradu Rifeli¬ st ein (Blagovna, v fari sv. Jurja pri Rifniku). Tam je podpisal pismo, po kterem daruje 0 kmetij v Slapu blizu Vipave kloštru diessenskemu. ] Leta 1224 dne 1. maja je bil na slovesnem tourniru v Brežah, kjer se je z Bernhardom vojvodom koroškim sprijaznil. Umrl je v Slovenjemgradci 2 18. julija 1228. Slovenjegraško provin¬ cijo je po njem podedoval njegov brat Otto VIT., vojvoda meran- ski in pfalzgraf burgundski, in ko je ta leta 1234 sedmega maja umrl, njegov sin Otto Vlil., vojvoda meranski in pfalzgraf bur¬ gundski. Nesrečna in neprevidna politika Ottona Vlil. nasproti bavarskemu vojvodi je dala početek propadu te bogate in mogočne djnastije. Bavarski vojvoda je počel vojsko z Merancem in mu vzel grad za gradom. V Nemškem so mu le še ostala posestva na Frankovskem. Ker mu tudi cesar ni bil pokrovitelj, ni mogel nič zdatnega početi. Okoli meseca junija 1248 zboli, (nektera poročila pravijo, da je bil zavdan), in 19. junija istega leta je bil umrl. Moških dedičev ni zapustil. Posestva Andechsčanov na Ko¬ roškem (Trebnje in Tiffen), na Štajerskem (Slovenjegraško okrožje), na Kranjskem (Vipavo, Lož itd.) podedoval je njegov stric B e r- t h o 1 d V., takrat patrijarh oglejski. Kakih 120 let je provincija VVindischgraz bila lastnina grofov z Andechsa, vojvod me- ranskih. Patrijarh Berthold se je rodil 1181 in je umrl 23. maja 1251, torej je ni cela tri leta slovenjegraško provincijo imel kot privatno posestvo. 14. aprila 1251 se je še mudil v Slovenjem gradei, in je v svojem gradu izdal pismo, v kterem dovoli, da se studeniške nune smejo pod duhovno pokorščino ptujskih do- minikanov podati. 3 4 Berthold je že leta 1205 bil imenovan višjim škofom v Koloči. V istej dobi (1197. 1218 se imenuje tretji i plemič slo ven j e- 1 Mon. boiea, Vlil. 170-1. 2 Monumenta boiea VIII. 306: „obiit Grazze“. 8 Muchar, Gesch. der Steierm. V. Band pag. 237. 4 Učeni preiskovalec koroške zgodovine g P. Beda Schroll mi javlja 51 gragki Bern h ar d, in sicer kot miles višjega škofa Bertholda. * 1 Bern h ar d de G-r a z je torej bil ministerijalec grofov andechsških in je, ko je grof Berthold V. podedoval slovenjegraško okrožje, moral v njegovo službo stopiti. Ker je takrat že najmanje bil 25 do 30 let star, bi se bil s svojim gospodarjem v ednoistem času narodil in bi vtegnol biti vnuk Werianda de G ra z. Leta 1210 se nam zopet javljata dva plemiča slovenjegraška, in sicer v spremstvu koroškega vojvode Bernharda, naimer: Herman de Graeze etfilius snu s H o rt ol p h. 2 * * * * Tega Hermana de G r a e z e bi menda smeli za brata Bernhardovega imeti. Leta 1224 nahajamo na tourniru v Brezah zopet dva Slovenjegradčana in sicer Otto na in Ortolfa de Gr a e z. Ako sta bila takrat 25 do 30 let stara, bi se bila narodila okoli leta 1194—1199, in sta vtegnila sina Bernharda de Graz biti. Ulrik Lichtensteinski našteva po vrsti njihove časti sod dež¬ nike tournira v Brezah 1. maja 1224, in sicer najpreje vladarje: Ffirst von Oesterreich (vojvoda Leopold), m ar graf Heinrich von Ysterreich, (Heinrich IV. vojvoda meranski), Bil r st von Kaernden, (vojvoda Bernhart), potem: margrofa Diepolta von Voheburg, gr a ve von Tyrol Albrechta, von Gorze graf Mainhart; za tem vrsti grofe: Hiunenburc, Liubenoue 8 Ortenburc Pfau- nenberc itd. Za grofi imenuje sodeležnike tournira iz duliov- s k e g a stanu, potem viteze kakor: O w e r s p e r c, L e n g e n b a c h , Pottenstein itd. Ko je te naštel nadaljuje: Fiirsten, graven, frien gar ban ich genant, swaz ir kom dar: nu nenn ich iu die dienestmann. Med „dienestmaiini“ imenuje najpreje: Hertnita von Ort, potem sledijo: H e rt nit von Mil d on, von S tub en bere, Beinprecht von Moti rek k, v pismu Eberndorf dto. 6. decemb. 1882, da se v listinam samostana šentpav- lovskega imenuje en Bernhard de Grez iz leta 1115—1139. lega bi smeli za sina VVeriandorega imeti. Pred Bernhardom pa se že nahaja v listinam Sv. Pavla Otto de Grace kot priča pred 1112 (Urkdb. von St. Paul cap. XI). 1 Mittheil. des histor. Vereines fiir. Steierm. XIX. pag. 15G—7.) 2 Glej moj članek: Her de Graetze et filius suus Hort. v „Kresu“ II. 339—341 in pa str. 398. 8 Grofi de Libenoue niso bili iz Liebenave na levem bregu Mure, eno uro dol od Gradca, temveč bavarsko grofovsko pleme, ki se je na Koroškem bilo naselilo (glej Hund, Bajrisches Stammbuch, 2, 15.) 4 * 52 Rudolf von Ras, 1 vou Kiingesberc, 2 Herman yon Kran- p e r c, Otto yon P ii 11 e n . Heinrieh und Kol von T r u c h s e n. in za tema se imenujeta: Otto in Ortolf von Graez. Von Graez liern Otton man da sach, sin bruoder da, vil sper zerbraeh : her Ortolf so was er genant, sin ritterscbaft was wol erkant. 3 Naj tukaj pristavim. kako bistroumni Rietzler 4 razklada odnošaje d i e n s t m a n o v. On piše : Die Ministerialen (ministri, clientes, equites) sind als Unfreie durch eine Kluft von den Preien und Edlen geschieden, in soweit sie aber das Waffenhandwerk zum Berufe hatten, gehorten anch sie zum Ritterstande, und traten mit den Grafen und Edlen vereint in den Gegensatz zu den Standen des Ackerbaues, Handels und der Gewerbe. Alle Ministerialen ge- lidrten einem Herrn zu Eigen, und waren ihm zu Dienstleistungen verpflichtet. Die Kriegsleute unter ihnen waren mit Grundbesitz belehnt und nannten sich seit dem Ende des 11. und Beginn des 12. Jahrhunderts nach diesen Gutern. 5 B e r n bard de G raz je torej služboval pod grofom Bertholdom IV., Herman in njegov sin Hortolf pod Henrikom IV. in ko je ta od leta 1208 — 1220 živel v prognanstvu, — pod njegovim bratom: Otton o m VII. Plemiča Otto in Ortolf pa pod mark grofom Henrikom IV. ko je bil zopet prišel v milost pri cesarji, in se mu je bila zopet povrnila čast markgrofa in vsa nje- 1 Rudolf von Ras žlahtno pleme, ki je bilo naseljeno v Roži na Koroškem. 2 Kungesberc iz Koenigsberga na štajersko-hrvatskej meji. Otto de Ivungesberc v listini od leta 1212 (Frohlich 1. c. Gyriensia, 139. 140). 3 Da sta Otto in Ortolf von Graez bila Slovenjegradčana, spoznata Muchar (Gesch. der Steierm. IV., 29.) in Weiss (Kaernthens Adel, pag. 149). Ker ju Ulrik Lichtensteinski ne šteje med „frien“, sta bila vasalla, kakor plemiča „von VVildon" in Stubenberg. 4 Rietzler, Gesch. Baierns I. 763. 0 Tukaj naj opazim sledeče: Tangi trdi, da je Weriand de Graz ednak z grofom Werigandom de Playn, kterega v listinah iz leta 1108 nahajamo in kterega imata Tangi in Wendrinsky za nečaka breškega grofa Askuina« ker je pre Askuin imel tri sine: Starchand (L), Wernera (Wecila) in Aripona, Wernerov sin pa je bil: comes Werigand de Playn. Kako in zakaj bi šibil ta „comes Werigand de Playn“ leta 1108 svoj naslov: de Graz izpremenil, ne zapopadem. On bi se moral iz Gradca (slov.) kraj Mislinje v okolico reichers- berčko preseliti in si dati tam nov grad postaviti. Zakaj pa ga ne imenuje spi¬ se vatelj Cod. trad. s. Pauli: „comes,?■“ 53 gova posestva na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Pod last¬ nikom slovenjegraške provincije vojvodom meranskim: Ottonom VIII. — od leta 1234—1248 -— nahajamo plemiča: „H enricus de G r e c e“ ; imenuje se leta 1238 kot V i c e d o m i n u s slovenjegraške provincije in je podpisan kot priča v pogodbinskem pismu H e n- rika de Traberch (Unterdrauburg) z opatom št. pavlovskim Leonhardom leta 1239.; tudi Tl. Otto de Grece je v istem pismu kot priča podpisan, a ne da se dognati, je-li je bil sin Hen¬ rikov 1 ali pa brat 2 . H enricus de Grece je imel v gore omenjenej dobi tudi v fevd gradove slovenjegraške provincije: W a 1 d e c k, B u c h e n s t e i n in pa Turen v mestu slovenjegraškem. To pričuje regest v The- sauru ecclesiae Aquil. Kr. 3. pag. 7. sledečega zapopadka: Pre¬ mis s iones Henrici de Windisgretz: Litterae recognitionis f e u d o r u m illorum de castris : de W a 1 d e c k, de P o e t h e n- stayn (Buchenstein) cum Turri penes Windischgretz, et comissio capitaneatus de Windisgretz Domino Bpiscopo Gurgensi per Bertholdum Patriarcham. Ker je patrijarh Berthold še le od 19. junija leta 1248 3 imel pravico fevdna pisma svoje dedovinske provincije Windischgraz presojevati, ali so še veljavna, je moral Henrik de IVindisgrez že pod lastniki slovenjegraškega distrikta: mar kg r o fo m Hen¬ rikom IV. in Ottonom VIT. vojvodom meranskim, one gradove za fevd imeti, ker v onej dobi je tudi bil škof krški Ulricus de Ortenburg (vladal od leta 1222—1253) capitaneus provincije Windiscbgraz. V listini (dto. 29. oktob. 1228), ki je hranjena v štajerskem 1 Isti Henrik de Grece je lil s Hermanom de Pilstein, Hugo de Hochenecke in Henrikom de.Grunaeh pričujoč, ko je Wilhelmus de Hochenecke popravil hudodelstva, ktera je storil Zajckloštru pod priorjem Petrom, ki je vladal od leta 1234-1247 (Frohlich , Diplom. Stjr. sacra H. Seitzensia, primeri Muchar Gesch. der Steierm V., 1(11.) 2 Codex trad. s Pauli ad annum 1239. 3 Dozdeva se vendar, da je patrijarh Berthold že pred smrtjo svojega brata markgrofa isterskega Henrika IV. podedoval provincijo Windischgraz, ker je leta 1225 sklenol s krškim škofom Ulrikom de Ortenburg pogodbo zaradi delitve otrok svojega ministerijalca Henrika de Graeze, kteri seje bil oženil z neko ministerijalko krškega škofa (glej Archiv fiir Kunde oesterr. Gesch.p XXII., 568-9.). 56 gumni vladar takoj utišil, a nakopal si je na glavo drugega so¬ vražnika. Oholi in ponosni vojvoda ni hotel prositi cesarja Friderika II. za polehnenje svojih vojvodin, cesar ga zaradi tega pokliče v Oglej in Kavenno. kamor pa se ne poda; še le ko je cesar na avstrijan- sko zemljo prišel, se je Friderik podal v Portonaone in prijel v fevd svoji vodvodstvi. Voj vodo va sestra Margaret h a je bila sneha cesarjeva, so¬ proga kralja Henrika VIL. in vojvoda se je obotavljal izročiti jej ženitvanjsko doto. Sin cesarjev, kralj Henrik se zdaj sam proti svojemu očetu spunta, odpove se ženitvanjskej doti, da dobi v za¬ vezo mogočnega svojega svaka. Cesarjevi prijatelji so zdaj postali sovražniki našega vojvode. Vojvoda se je že leta 1226 oženil z G er t rudo braunschweigsko, ki pa je že drugi mesec umrla. Zdaj si je vzel hčer Theodora Laskarisa grškega cesarja z imenom: Sofijo, od te se je ločil, ker je bila nerodovita in ž njim v ne- kakej žlahti, in se poroči z Nežo (III.) vojvodinjo meransko iz rodbine grofov andehsških, nečakinjo oglejskega patrijarha Ber- tholda po annales gotvic. leta 1229 L po Annal. Garst. 1282. Pa- trijarh B e r t h o 1 d pokloni istega leta vojvodi v fevd grofijo por- denonsko, a ko je bil vojvoda Friderik od papeža izobčen, stopil je patrijarh na cesarjevo stran, in napade s svojimi vojščaki Štajersko leta 1236. Uzrok temu je bil tudi političen. Avstrijanski vojvodi so si spravili v svojo last posestva frisinških škofov na Kranjskem, in so na škodo oglejskega patrijarhata začenjali mogočno svojo oblast proti jugu razširjevati. Vojvoda Friderik zdaj svojo ženo zavrže in sicer zaradi sorodnosti, kakor Annales Altachenses poro¬ čajo: Dux Fridericus Agnetem uxorem suam tamquam cogna- tam repudiavit. 1 in nemškega Gradca. Vojvoda Friderik premaganim velikodušno odpusti, samo gospode z nemškega Gradca je zasadil v Kranjsko (1237), kjer so si novi grad (Gradac na Dolenjskem) bili postavili. Poslednji člen teh nemško- graških plemičev je bil: Joseph von Graetz, ki je leta 1540 v Gradci na Kranjskem umrl. Njegova hči Anna je 1565 prenesla grb in grad na svojega moža Christofa z Purgstalla. Grb teh plemičev je bil rudeč vol, ki je držal v gobci zlato rinko (glej Winklern chron. Gesch. von Steierm. str. 56 in 134; primeri tudi Froehlieh Diplom. Styr II. 181. Teuton. Graec, Nr. 2.) 1 Monum. Germ. St. 9. 507. 2 M. G. S. S. XVII., 392. 57 Ubogi vojvoda se je zapletel v vojsko z bohemskim, ogerskim kraljem in pa s cesarjem. Cesar mu ujame soprogo Nežo, vojvodinjo meransko, po ne- kterih letopiscih je sama rada ušla in se cesarju pridružila. Leta 1240 se je zopet sprijaznil z vojvodom Friderikom, mu po- vrnol slovesno vse njegove dežele, in tudi s soprogo Nežo meran¬ sko. Vojvoda jo je slovesno sprejel. V annal. s. Roudberti Salzb. 1 se bere: Dux Avstriae praesentibus patriarcha Aquilegiensi (Ber- thold. meranskega) Archiepiscopo Salzburgensi, Pataviensi et Seccoviensi Episcopis conjugem suamcummagno r e c ep it t r i p n d i o. V Gradci se je obhajal velikanski tournir, predstavniki de¬ žele so mu slovesno obljubili zvestobo, in vojvoda je dve leti veči¬ del na Štajerskem stanoval, posebno rad v svojem gradu To lil pri Gradci. Tukaj najdemo leta 1242 Ulrika de W i n d i s c h g r a e z 2 na dvoru vojvode 3 Friderika II. v gradu To bi. Podpisan je kot priča v ednej listini 4 , po kterej daruje vojvoda Friderik sekovskemu škofu: villam Aerzberch in Poseyle. Actum apud To bi IV. ldus Julii 1242. Ker smo že izmed slovenjegraških g o s p o d o v v službi Me rane e v našli Bernharda in Henrika, je brez dvombe tudi Ulrik prišel po Neži meranskej v službo in na dvor Frid e r i k o v. Med Toblom in nemškim Gradcem v sredini leži grad Al- gersdorf, in tam že nahajamo W i n dis c h gr a e t z e leta 1270 kot lastnike. Ta grad je Ulrik von Windischgraetz ali dobil od vojvode Friderika v darilo, ali si ga je kupil, in odonod plodil svoj rod. Grad A1 g e r s d o r f je bil lastnina W i n d i s c h g r a e t z o v 1 Ibidem IX. 787. Ločitev so s svojo pričujočnostje odobrili, kakor Cliron. Chlaustroneuburg poroča: Eberhard, škof salzburški, Rudiger, škof passavski, in mnogo drugih učenih in neučenih gospodov. 2 V Slovenjem gradci je ob istem času živel Bernhardus de G rez, menda brat Ulrikov. Podpisan je v darilnem pismu Ortolfa de Traberg na št. pavlov. samostan zraven prič: Oholo de Truchsen in Henricus Cholniz (Codex trad. ad annum 1245). 2 Na dvor vojvode Friderika pa je Ulrik de Windischgraez gotovo že prišel leta 1229, ko si je vojvoda vzel Meransko Nežo za ženo. 4 Aquil. Jul. Caes. Annal. Stjr. II. 510. 58 do leta 1530, v kterem letu ga je IVilhelm Rit ter von T ra li¬ pi tz po svojej soprogi Margarethi yon VVindischgraetz 1 podedoval. 2 Vojvoda Friderik, zadnji moški Babenberžan, bi bil rad dobil naslednika, zato se je dal zopet od svoje tretje žene Neže Metanske ločiti, in sicer po garstenskih Anhalah leta 1243 (M. G. S. S. 9. 768). V ločitev je po poročilih tedajuih letopiscev tudi cerkev privolila. Zgodila se je ta ločitev iz teh razlogov: 1. ker je bila v žlahti s svojim zakonskim tovarišem, 2. ker je šla za ce¬ sarjem Friderikom, in 3. ker je bila nerodovitna. 3 Vojvoda Friderik se ni več oženil, padel je v boji z Ogri 15. junija 1246. in z njim je nehala dvnastija Babenberžanov. Vdovo si je vzel Ulrik, sin koroškega vojvode Bernharda, po¬ tem ko je papež Inocent IV. dal dispensacijo, ,,quia dictus Ulricus tertio affinitatis gradu Agnet. contingit eandem 8 so besede v pape¬ ževem pismu 4 . Umrla je 1258, a tudi vojvodi Ulriku ni rodila otrok. Veleučeni naš zgodovinar P. pl. Radics 5 je dokazal iz edne listine, da si je v žitiškem kloštru svoje počivališče izvolila. Tje je tudi truplo njenega strica Henrika IV. preneseno bilo. Ulrik von Win di sc h gr a e t z 6 je gotovo potem, ko je vojvoda Friderik bil umrl, in vojvodinja Neža se podala v svojo novo stolnico na Ko¬ roško , ostal na svojem novem posestvu v Algersdorfu. Kdaj je umrl, ni znano. Njegovi nasledniki so znani iz genealogičnih spisov. Od Friderika W i n d i s c h g r a e t z e r a 7 je kupil runski samostan 1 Proti koncu 13. stoletja okoli 1282 so Ulrikovi potomci že bili posestniki bližnje grajščine Thal za Plavučem . in v začetku 15. stoletja graj- ščine Waldstein kake male dve uri gor od Pekave. Po teh gradovih so si priložili naslov, ko so leta 1551 dobili plemenščino baronstva, in so se pisali: Wi n discb g r ae t z, Freiherrn zu Waldstein und im Thal (glej Fiir- stenth. Steier. VVappenbueh str. 35.) 3 Schmutz, Les. sub. voee: Traupitz. 3 Aquil J. Caesar lib. II., 11. 4 Boczek, Codex dipl. Morav. III, 100—1. 5 P. v. Radics, die Cisterze Sittich pag. 13. 6 Da je Ulricus de VVindischgraetz bil v službi vojvode Friderika II., spoznamo še iz druge listine tega vojvode, v kterej je Ulricus de VVin¬ dischgraetz podpisan za pričo. Listina se najde regestovana v Meillerovi knjigi: Regest. Babenberg. pag. 172. Nr. 104. 105 7 Ta plemič se že omenja v listinah 1270, in je umrl 1307 (Acpiil. Jul. Caes. lib. cit, II., 738, VVurmbrand, Collectanea genealog. hist. cap. XXIV., pag. 74.) 59 129(1 „ein Pfirad Eindieuung" v Algersdorfu; Hermann Win- dischgraetzer je prodal leta 1299 istemu samostanu edno kmetijo y gorenjej strani Al g er s d orfa. C on rad Windisch- graetzer je bil „Verweser“ deželnega glavarja Ulrika von Walsee, in je razsodil leta 1323, kako ima meja iti med Hostnikom in Runo, in istega leta je zamenjal njegov sin, tudi C on rad imenovan, dve posestvi blizu Gradweina z rimskim samostanom za en travnik v Kezleinsbachu pri Wollsdorfu. E b e r li a r d d e r W i n d i s c h- graetzer je na Gregorjevo 1380 prodal dve kmetiji istemu samo¬ stanu v kraji, ki se mu je pravilo Winklern zadej za Gostnikom. Vse te zgodbe pričajo, da so Ulrik o vi nasledniki imeli posestva od Algersdorfa tik Strassganga zadej za Plavučem v lepej dolini, ki se veli še dandanes Thal. 1 Iz Ulrikov e postranske linije so potomci večjidel znani in se nahajajo v domačem rodoslovniku kneževske rodbine Windisch- graetzov, kakor tudi v genealogičnih spisib. V rodoslovniku ne nahajamo Hermanna, kteri je leta 1331. bil sodec v nemškem Gradci, in je potrdil Rudolfu z Weizzenecka pogodbinsko pismo zaradi prodaje nekterih posestev lavantinskemu škofu. 2 Menda je ta H e r m a n n sin H e r m a n n a de W i n d i s c h g r a e t z, kterega nahajamo leta 1271. kot meščana v nemškem Gradci. 3 Seatavljatelju familijinega rodoslovnika je izmed členov glavne (slovenjegraške) linije edino bil znan Ortholf von Windischgrecz, izdajalec Seifrida mahrenberškega (1272), vsi drugi, ki so po Weriandu v Slovenjem gradci in n j ego vej okolici živeli, so njemu in genealogiškim pisateljem bili čisto neznani. Tangi je zvedel po Bianchievih publikacijah, listinah iz videm¬ skega arhiva za H e n r i k a (1225—1234). P e r e n g e r a, O r t o 1 f a, Friderika (1225, 1228, 1247), O t ton a (1279, 1293), Pilgrima in Ortolfa 4 (1320, 1357). Caesar iz gornjegraških listin za Jo- 1 Iz rimskih listin, primeri tudi Schmutz, Lex. III. B. pag. 316, 317, 320, 321, 331, dalje Aq. J. Caes. lib. e. II., na mnogih mestih. - Tangi, Reihe der Bischofe von Lavant, pag 106. 3 Muchar, Gesch. der Steierm. V. 350. 4 Za ta dva je Tangi zvedel iz kopijalne knjige nekdanjega grebenskega samostana. Ker Tanglu Weriandovi nasledniki do Henrika niso bili znani, imel je Werianda de Graz za grofa playenskega. 60 hannesa 1 (1306), Muchar iz Thesaur. eccles. aquileg. za Ruppreta (1255) in iz ITlrich Lichtensteinovega Erauendiensta je zasledil, da sta Otto in Ortolf de Graetz, ktera sta bila leta 1224. na breškem tourniru, tudi bila Slovenjegradčana, a Caesarju in Mueharju so manjkali dokazi, da so ti slovenjegraški gospodje stanovali v Slovenjem gradci in njegovej okolici. Ko je provincija Win di s c h g r a z postala fevd štajerskih vojvod (1363), so se začenjali slovenjegraški plemiči iz te pokrajine izseljevati. Že 21. aprila 1362 je moral oglejski patrijarh faro sv. Pan- kraca in okrožje slovenjegraško „mit gesammter Hand“ avstrijansko- štajerskemu vojvodi odstopiti. 2 in leto preje (na biukoštno nedeljo 1361) sta brata Eriederich in Konrad v o n Windischgraz slovenjegraški grad in grad Waldeck, ktera sta koi fevd imela, odstopila štajerskemu vojvodi. 3 Že vojvoda Albrecht II.. ki je provincijo Windischgraz dobil v fevd od patrijarha Nikolaja, se je 9, oktobra 1356 v Šent Vidu na Koroškem pogajal s patrijarhom Nikolajem zaradi grada, trga in okrožja slovenjegraškega, a česar ni dosegel vojvoda Albrecht takrat po diplomatičnem potu, 4 je voj¬ voda Rudolf s pomočjo cesarja Karola IV. dosegel s silo. 16. sušca 1364 si je že dal vojvoda Rudolf pismo napraviti, v kterem so mu morali grajski grof, tržani in kmetje zvestobo podložniško obljubiti. Kot priči sta podpisana Reinprecht in O r 11 5 v o n W i n d i s c h- 1 Johan n e s de Windischgraetz je tudi že IVurmbrandu znan bil. On piše (cap XXIV.): „Johannes de Windischgraetz anno 1306 in Wer- neri de Lackh donatione Monasterio Oberburgensi in Carniola facta, testis cita¬ tni'." Wurmbrand je že tudi poznal Frizlina (Friderika. „Frizlinus de Win di s chgraz anno 1307 subscripsit literis Abbatis Oberburgensis in Stein cuin pluribus aliis nobilibus circa Castrum Stein in Carniola situm.“ 2 Kurz, v Steierm. Zeitsch. 1835, pag 92—93. 3 Listina v c. k. gubern. arhivu v Gradci. 4 Patrijarh Nikolaj je bil leta 1350. grad in mesto zastavil Ulriku pfaunberškemu, ta pa leta 1351. svojemu svaku Henriku z M o n t - preisa za 2500 gld. V Šentvidu pa se je vojvoda Albrechti!, s patrijar¬ hom pogodil, da grad in mesto vzame v lehen za 1000 talentov, a vojvoda Albrecht III. je v soboto pred sv. Agatho 1371 pod patrijarhom Mar- q u a r d o m zopet zastavD grad in mesto H a u g u devinskemu (Haug von Tjbein). 5 Ta Ortolf je imel hčer z imenom Nežo, ktero Nicolaus von Stein (Kamnik) imenuje svojo ljubo teto (glej Parapat, Doneski k zgodovini samost. Velesovsk. Letopis Mat. Slov. za 1872 in 1873, str. 24). 61 graet-z. 1 Provincija Windischgraz je po razsodbi cesarja Karola IV. postala fevd štajerskih vojvod na večne čase. 5. februarja 1374 je vojvoda Albrecht pismom privolil, da H ang von Tybein grad in mesto slovenjegraško sme v zalog vzeti od Chola von Seldenhofen (Vuzenice), kteremn je bil oboje vojvoda Kudolf za 1500 funtov posojila zastavil. 2 Slovenjegraški gospodje so si na drugih dolnještajer- skih krajih začenjali posestva kupovati. Že leta 1334. sta Fried¬ rich in Keinprecht v o n Win dis c hgr ae t z imela v fevd posestva salzburških škofov pri Ptuji 3 in leta 1356. (15. junija) je salzburški škof Ortolf od gospe Anne von W ind ise hgrae t z kupil posestvo v gornjem Brezovem (Oberfresau) pri S i v n i c i kraj Save. 4 Poslednji, kterega sem do zdaj v listinah našel, in kteri je stanoval v slovenjegraškem okrožji, bil je Peter von Windischgraetz. Vojvoda Leopold privoli 13. septembra 1385 Haugu von Ty- bein (Dnino, Devin), da sme dolg izterjati, kteri je bil na kmetije Petra von Wi n d is c h g rae t z v Gutensteinu vknjižen. 5 Guten- stein že stoji na Koroškem kake male tri ure od Slovenjega gradca. Torej črez 300 let so potomci prvega listinski znanega slo¬ venjegraškega plemiča Werianda v Slovenjem gradci in okrožji njegovem živeli. Bržkone so oni slovenjegraški gospodje, ktere naha¬ jamo kot posestnike leta 1367. v Gomilici (Gamliz, kako malo uro od Ernovža, Ehrenhausen) naimer: Georg, Keinprecht in Friederich iz glavne slovenjegraške linije. Ti bratje so tudi imeli hišo v Lipnici. V novejših časih si je ta staroslavna rodbina zopet nakupila posestva na slovenskem Štajerskem imenice graj- ščino rogaško in konjiško. Daljna zgodovina te staroplemenite rodbine ne spada v pod¬ ročje te razprave. 1 Muchar, lib. c. IV. 3. 2 Listina v e. k. gub. registrat. s Listina v c. k. tajnem arhivu. 4 Listina v e. k. tajnem arhivu. • r ' Listina v c. k. gubern. arhivu. 62 Kazalo, kako je prišel Froehlich do svojega markgrofa Poppo-Starehanda de Soune. 1 Froehlieli je našel tri osebe, ktere tukaj postavimo v vrstah A in B. ki so skoro istodobno živeli. Ulrik, marchio Carentinorum, f 1070, žena Sofija, hči kralja ogerskega Bele T., poročena okoli 1063. A. \ B. Poppo, Ulrik II., f 1112, Starchand, Ulrik, Werigand, marchio. žena Adelheid, hči mark- marchio de eomes 1095. comes 1095. grofa Ludvika s Thuringa. Soune, 1095,1103. Ker Froehlich ni razumel pomena: ,,marchio Carentinorum", izpremeuile so se gornje vrste po krivem pmlstavljenji Froehlichovem v sledeče: Ulrik, marchio Carentinorum. po Froehlichovem mnenji Marchio de Soune, f 1070. A. j Brati Poppo. Ulrik II.. Starchand, Ulrik, Werigand, Marchio de Soune f 1112. marchio de Soune comes 1095. comes 1095. po Proehlichu. 1103. Zdaj je Froehlich našel, da je markgrof Starchand s svo¬ jima bratoma: Ulrikom in W eri g and o m Višjega škofa salz¬ burškega Thiemona leta 1095. ujel. in da se Starchand us marchio de Soune et frater e j u s Udalric us nahajata kot priči vojvode koroškega v letu 1103.; namesto da bi bil Froeh¬ lich preiskal, od kod marchio Starchand in njegova brata Ulrik in Werigand izhajata, imel jih je, ker mu je bil Ulrik marchio Carentinorum markgrof v savinjskej dolini, za sine tega Ulrika I. Grof Ulrik iz leta 1095. (vrsta B) se je Froeh- lichu dozdeval sin Ulrika I., in tako ga je napravil sinom Ulrikom II. in soprogom Adelheidinem (vrste A) in tako je dobil sledečo rodno tablo: 1 Posneto po Tanglovi razpravi: Ueber den angeblichen Markgrafcn Poppo- Starehand von Soune, 1. c. 93-97. 63 Ulrik L, marchio Carentinorum, 1)0 Froeblichovem mnenji marchio de Sonne, f 1070 _l__ Poppo, marchio, Ulrik II., Starchand, Werigand, po Froehlichu de Soune. soprog Adelheidin marchio de Soune, grof, 1095. in preganjalec 1103. škofa Thiemona, Oba preganjalca Thiemona. 1095. Ker je bil zdaj grof Ulrik iz vrste Tl spoznan za brata Poppovega in prijet v vrsto A. bilo bi dosledno, da bi tudi ona druga brata spoznala se za Poppova brata, a Froehlich je to storil samo glede grofa Weriganda in napravil si je ta scherna: Ulrik (kakor gore) f 1070, A. | B. P o p p o, Ulrik, W e r i g a n d , S t a r c h and, marchio de Soune. (kakor gore). (kakor gore). sovražnik Thiemonov, 1095, marchio de S o un e. Pa zakaj ni Froehlich tudi tretjega brata Starchanda iz vrste B v vrsto A vzel ? Njegov razlog je: Gore imenovani P o p p o se odločno m a r k g r o f imenuje, on je torej, ker se njegov oče imenuje „m a r e h i o C a r e n t i n o r u in“, moral na K o r o š k e m marko imeti, kar vse na to kaže, da je P op p o bil prvorojeni sin Ulrikov. Njegova daljna dokazila opirajo se potem na ta stavek, da je med več sinovi ednega markgrofa le eden naimer prvorojeni za- mogel očetov naslednik biti in imeti naslov markgrof. Če se torej v zgodovini preganjanja višjega škofa Thiemona veli: „Thiemo Taurum montem transivit, ibique a quibusdam principibus captu.s, m a r c h i o n e videlicet S t a r c h a n d o et fratre ejus W e r i g a n d o“, in če se v listini vojvode koroškega Henrika iz leta 1103. med drugimi tudi Starchand Marchio de Soune et frater ejus U d a 1 r i c u s kot priči nahajata, ne more se ta markgrof S t a r c h a n d za četrtega brata imeti, marveč se ima z markgrofom P o p p o m za ednoisto osebo spoznati, in ime Starchand je bil samo Poppov priimek. Tako izgine vrsta i', in vrsta A da sledeče osebe: 64 Ulrik I. (kakor gore), j- 1070, A I JI. j Poppo, markgrof, Ulrik II. mlajši. A\ erigand, s priimkom: Starchand, 1095, grof 1095, grof 1095. markgrof na Savinjskem 1163. priča 1103. žena kakor gore, t 1112. Dalje se naj Tanglova razprava prebere. * * * Slična kombinacija je vodila genealoga AVindischgraetzov. Prvi znani praded W eri and je bil v rodoslovje grofa breškega W erigand a spravljen, ta je imel brata Starchand a markgrofa na Koroškem, markgrof koroški pa je tudi bil Ulrik I. Weimarovec, torej Weriand njegov naj mlajši sin; a AVin- d is c h g r a e t z o v genealog si je še dalje pomagal in rekel, da si je AVeriand sam priimek de W in di s c h gr a e t z pridejal in v tej pokrajini kot grof gospodaril. Vendar nam je VVindisch- graetzov genealog dolžan ostal odgovor, kako je AVerigand čast grofovsko izgubil, in zakaj so se \A T i ndi s c h g r a e tz i s prvega samo pisali: de ali von AVindischgraetz, pozneje ko so vitezi postali pa A¥ i n d i s c h g r a e t z e r, in še le ko jih je cesar Ferdinand leta 1551. v čast freiherrov povzdignol: AVindischgraetz F r e i - h e r r e n von AV a 1 d s t e i n u n d im T h a 1 e. Po vseh teh jasnih dokazilih AVeriand de Gr a z ne spada v žlahto w e i m a r s k i h grofov, pa tudi ne v ono rodbino, iz ktere so grofi: Starchand, Ulrik in AVerigand, nego on je bil samostalen deželni plemič nižje vrste, in še le njegovi potomci so po zaslugah dospeli do časti vitezov, freiherrov, reichsgrofov in slednjič knezov, kar je pa še bolj hvale in časti vredno za to slavno rodbino, ktera šteje med svojimi predniki pridne duhovnike, modre državnike in pogumne vojščake. ZaAVeriandom de Gr a z je iz listin prvi znan Otto de G race, in sicer že pred letom 1112. (Beda Schroll, Urkundenbuch von St. Paul, cap. XV'., pag. 22.) Ako je AVeriand leta 1091., ko je šentpavlovskemu samostanu daroval dva dvora pri Selnici, bil 24 let star, kar je bilo potrebno za svobodno naredbo svojega premoženja, bil bi se narodil I. 1067. 65 011 o n a torej ne moremo zaWeriandovega sina imeti, ker njemu je bila potrebna za pričevanje tudi starost 24 let, torej bi njegovo rojstvo padlo v leto 1088. W eri and bi se torej bil moral 13 let star oženiti, ako bi imel leta 1088. že 24 let starega sina, kar pa je nenaravno. Ottona torej le znamo za brata Werian- d o v e g a imeti, in ta okoliščina zopet pričuje, da W e r i a n d ni naj mlajši sin Udalrika „marchionis Carentinorum“ iz rodbine Weimarovcev. Če pa vzamemo tega Ottona de G race za sina Werian- dovega, moramo čas njegovega rojstva pred ženitev markgrofa Ulrika postaviti, torej W e rian d de G raz zopet ne more biti sin U d a 1 r i c i m a r c h i o n i s C a r e n t i n o r u m. Weriand de G raz. G6 Rodoslovje gospodov s Slovenjega gradca. A. V koroškem vojvodstvu. 1. JVeriant de Grez, 1091, 1093. (Codex trad. mon. s. Pauli.) 2. Otto de Grace, 1112. (Urkundenbuch des Stiftes St. Paul. cap. XV.) 3. Bernhard de G rez. 1119, 1139. dto. 4. Bernhard de Grez, 1197, 1218. (Gebhart, Mittheil. des liist. Vereines f. Steierm. XIX.. 156.) 5. Herman de Graetze, 1215. (Codex frisig. T.. 126; Kres II., 339—41, 398.) 6. Hort (Hortolf) de Graetze, 1215. dto. '7. Otto v on Graez, 1 1224. Ulrich vou Lichtenstein, ed. 8. Ortolf vou Graez. J Lachmann, str. 62, 67. j 9. H e n r i e us de G r a e t z e, 1225, 1228, 1234. j Oefele, Geseh. der 10. Perengerus de Graetze, 1225. | Grafm v^AndMhs^, 11. O r t o 1 f u s de Graetze, 1225. ( i, 467 ; Thesaur. 12. F ri deri c us de Graetze, 1225, 1228. J eccles - A 4 486 - 13. 011 o d e G r e c e, 1239,1245. Cod. trad. s. Pauli ad annum 1239. 14. Bernhard de Grez, 1245. dto. ad annum 1245. 15. Ruppretus de Grez, 1255. Kres II., 54; Thesaur. eccles. aq. Nr. 468 str. 211. 16. Otto de Grez, 1266. Muchar, Gesch. der Steierm. V., 315. 17. Fridericus de Grez, 1270, 1273. Thesaur. eccles. aq. pag. 215—16. 18. Ortolf us de Graez, pri Anonvmu Leob. Ortolf von IV in d is c h gr e c z , pri Ottokarju z Hornecka, 1272. 19. Crafto de Windischgretz, 1284. Kres I., 529. 20. Fridericus de W in dis c h gr e t z , 1285, 1307. filius quon- dam Ortolfi (vide Nr. 18), Kres I., 240; Thesaur. eccles. aq. Nr. 486, pag. 315; Aquil. Jul. Caes. II., 742; Frizlinus de W i n d i s c h g r a e z, IVurmbrand: Frizlinus de IV i n - dischgraez, 1307, pag. 239—242. 21. Ni col a us de IVindisgretz, 1279, 1293 ] nepos quondam (vide suh Nr. 14) >Bernardi,Kres 22. Otto de IVindisgretz, 1279, 1293. J I., 468; II., 56. 67 23. Johannes de Windisgretz, 1306. Kres I., 225; Thes. ecoles. aq. Kr. 267 str. 453. 24. P i 1 g r i m d e W i n d i s c h g r a e t z, 1330, 1357 I Griffner, Copialb. 25. Ortolf de Windischgr az, 1330, 1357 j Kresi, 621-24. 26. Dietricus de Windisgretz, 1331. Kres L, 668—70. 27. Volricus quondam Volrici de Windisgraz (filius) 1345. Orožen. Das Decanat Schallthal str. 278. 28. Bertholdus de Windisgretz, 1347, 13561 ,, 29. Otto de W i n d i s g r e t z , 1347, 1356 j Kresil., 117. 30. Friedrich von Win di s c hgra e tz, 1361 1 Muchar, Gesel. d. 31. Konrad v o n Windischgraetz, 1361 j Steierm. VI., 385. 32. W eri and de Windis chgraetz, 1364. Mittheil. des hist. Veroines fur Steierm., XIX. Heft, pag. 159. 33. Ortl von W in d i s c h g r ae t z, 1364 1 Mucliar, Gesch. der 34. Reinprecht von Windischgraetz, 1364 J Steierm. VI.. 386. 35. Peter von Windischgratz, 1385. Muchar, Geschichte der Steier- mark VII., 31. B, Srednještajersko koleno. U1 r i c u s de W i n d i s c h g r a e z, 1232, 1242, ustano vuik kolena. Friderich von TVindischgraez, 1276, 1292. Herman von Windischgraetz, 1299. Con rad von Windischgraetz, 1323. C on rad von W in d is chgraetz, 1323. E h er h ar d von Wi ndis c h gr aet z, 1380. Daljni nasledniki tega kolena so znani iz genealogičnih tabel Aq. Jul. Caesara, VVunnhranda, Hiihnera itd. hči: Hemma, 1141, posestnica predii Cest. 68 CO O *-i O CTQ ctq P t-S o >-b PT o O ►P Cn O ' co r t CD 2. e oo o o PT o ►P p- o < g <1 o 0Q C-+- pr t-s m< pr pr CJQ p p- • CTQ O •^1 fcO P P 02 £d p p- bd CD C5 C p S tu ^ tr ^ oo ?D - i -i p- p- p <32 O S CD SJ .o o p. s ;s CM CD O r- © P pP >S! CA p iO ^ g CŽ ^ g>+- - *> 2 co S o boC O tH • H (jg >2 rt P p ~ O P f-> :z? p p o Ul _r p .2Š S £ c .s = K M .2 P rS P o >- p r~j Sh O p :P rP CM >P tH rP P ‘p •p c 1 bo -P p bo 1 rP O Ci> O o CO -p 05 >S! O £ CA P P < .P P O bo P bo p .P p o p bo bo ,P P ,P bo p o p G P r o p * 8 P P p P O P O p 0 •H bo •h m o o c3 >- 9 I r^H CO :£? o o c« P^ "© cž '—i ,. 'O O o P*d 0 I h ^ M o H j cž ■ Z? t-i O -P> S -P> .3 P3 O) >S3 O) jg "3 • > S3 CŽ O p 'P . > 1 -r-l ^ c •s^> p “ So jj? £<.2 O §>"§ rg ^ . '3 ^ P cfcž • Ph t © p o M . "T^ rr! _ . «2 S® o • i © p • c 3 O S P J P ‘P © HJ CO © SJ . N ©j ^ H p * ^ O „Or« -O - © © ^ ■ t -,S>S’S S .S o« H O o > © ^ -5 g p 7^ bD - r s? 1 as g g d © P 2 rP P 5 © CO 2 CQ rO •p O ??^S ?? 5M © o o ._, ^ --< P Ph 3 Ph . = 3^03 m' a-s -?=ph a ~ 3-a-2 ^2-3 ^ ~ S 1—1 'j ©^3 1-1 P 2 š 3-2,^ -P CC'-;^ >S5 GO "P CO -+-3 ESJ r^H © H-3 j-*'*’ *P 3 05 >T3 O p "7 .2 o P 05 •Ž C cF^o iP »3 .—i tD © go g p '~2 o rP 3 ° O »o 'p co •- ■ o3J 5 I 3 '3.2^3 >© rP :P t-h © © p m h « _o £ H dS PP tH O i co ©"g o S- ? 'P . H CO C 0 ■ 3« ■ > £ p ■ p^ *H ' -£ OD- J © r^ >co ,— ' ?!§ ^ ©' 3 P 'm 3 >o O o “ ; ® g ® 2 t ? o.c 3 >• D- . ^ 'p p< g ’— 1 ^ © [g ^ o,^ o t"H rr^ ~\ P Pd O : o * P M P- H 3 ® - 1 to “H £%1 o © ••—s ^ IS 7 ! OP -p ^ s psi!^ 'P © rp np r-1 CO P “3 2 -C OP o.: 3 P^ = ££ p 5 C0 p - i—- 1 • i H tO ’ 'P lil ^.2 tž TS r3 « O • P > CO C Ut CO A Ph ,r" cm © P3 ©_^_( - 1 r P © in © --< P^ P PQ-~co PQ "co ,© ^ i—i t—i “H . CO GM G^I tH J>’ 'P 'o rg © P P •S S +Ž 05 S ^ CM S ■§ i ( Jh 1 O bD © 5 'p p o o co 7—* CM O C0 CO C0 CO CO O bo cž fin p h3 &D • S rS • © r>- p [ '- JS 3 o 1 si m l| ® g t 2 s3 ^ ! O N ^ ^; ^co ^ S § o S M I ^ g P HrH ^ Ph P rS . 7 p "P "P ■ oW CM JO CO ^ CP co O ^ Gvl GvJ — CO co O O CM ^ g^- i 7"o£ i >~i >; »■g M 'o O P- 2 co o Gvl CO to o !> r—H rP P © K P5 co P 3 M ^p Pr > M 3 © W P CO T-H 05 t> 'V Hi CO _ O © Gvj 3 Pr H iG5 G'5 > *-H PS P O M co r— CM P bc 71 3 © o o rt _a -I-; i i rt ' i _j s 'S 5 ? g S o o ^ tS ^ ©^ S rt‘g P &D P- c« rt rt 'S © p ‘o ^ _§ HH Sp-g d) o^ "”%P .— O co „;-> »'S cs rt © h -° a ^| •- ^ ps £& i © 2 $£.! CO ^ *S rt 4$-*. O) >T. ' rt, i—i LC5 frDCM OH r- P CŽ ce P fc> ; — ©rt P CO .P j- T3 O OJ > bn o t> >sj 5 77r ■ ■*-> ' J S ri *'—1.^2 ^ © O rt -t? P • rj- b» CO O O >J5 •- O P o -3 S - P 5 ® - S ~ © «o a% P rt p Prtrt o o p o © s P3 D I^S • Srt > --.' „ o^3, l - gž ^- g.-a ; g 0 00 '3)’^ ‘ s!.ss °rt v . cc cč >111 > p'> ~ —< © oj Q.+J ^ CO «*H CD ^ P c3 CO 1 P dD •-* P CO © T—I T-^ r ^j .

70 05 N 3 Si .3 d ? bE-n^ Q g ^ *C m s ®.S~ 3 > g2ab; Sirt- 1 Ph m 1 u CO •£ ^ bX3rc_ O'o 08' > P . '5° Ph S >0 - >» oj >> ‘ 5 V ? © rt rP bc p :pj p p rti4 T S H .'PS c cs >© © 47’rt rt rt >© £ © ce © -+j ^ >■ CO p CZ) , J -« s k a* | 03 o o— 1 3 O o ’2 =8 © -P 'rt 'o‘ - ► Q ,rt © PhPS ; o fžp ° :“§ss :.^ a.» p- rt 05 - © I—i (D 'S-gg^ p- _, s '• r~Srt ‘I- Ph t. ee ^rP .'ii S 5 dO bfi O ^ S2: -p *7 'rt o fn CO ’ co “ co S ® 3 !>• .© »O GO h 05 rP PP rt rt 'T 1 (M oj ?5 g H »O .2 ^ 3 © © >rt t— i rt rt 1 £ S £ 2 ^ Ph > ^ rt o P. iC p oi g £ S p i.a.p _c ftP s £ B£. rt ^ P.| S § •S H’S .3 &C © p ‘g > ci rt .§ »H.g. •r-jrt rj .rt rt © ^ s-. CS 3 b£43 < sT?o 1- CO O tJDr-l > ' S ^’ g * rtrt rt °rfl r t*" -3 |> ,© cc ; rt 3. %. ‘o ©I *rt >SJ ; ‘S © _, : 2'^> ' Ph38^ s s •P > z s S © © g bo S 4 ' m "2 >. 03 5 > N p. ^35 3 g f- © hnS .^“^rt £ rt § g >! * r3 ^ _, ._ rt © • •g rt m .S > ^P p> t> |> rt p rt p ^ p rt © rt rt Ph *rt rt n > © Ph <3 » O = CO co n tH š*+- iri^ .>^2 © m >-0 o c8 M C gf PlLO H C 0 © ^ 5 C0 cc C0 C"-i rt p © rt 5 '^ © - j sii s s *t: = 5 Ž»g 3 °„SS rt 7-1 O ,1 rt ‘-* ^ rt © 1 rt P2 'r-5-1-3 c2 rt rt P £ :rt, r t>3^ S, • > rt C ^tO O ts; ►; 05 rt £ 1 p Q 00 ^ 'to © 7-1 © T-l ^ rt -rt rt -jj Srt ^5 O rt oj Ph"^ '-< O ^ ^0 P onTrP 2 ,r P rt o T?’ © P -rt r g ' rt P p '5 *J- rt cs^j 1 rp o> ; co rt 05 P rrt P p So 02 rt P • 05 O rt .rH ■ Pl .H © SP 3 ^ ^ CO 05 p ^ PH* r ^'o s rt as g >« ^ p, rt jg . rt ^ D4S . - ^ J2 : Si > o ! f . M - ^ ^ 5] K ^,® ^ — - " > v: > 1 J£ fl m g S 3 3 a © g] -rt :pj rj «2 ?P O P 05 © rt ^ rt P rt? © W si © ul? rt P ' a M §2 rt m P —- T > 05 © M -^Cn r—( >CC rt O o -■- hfi PS Ph" ^ O P 0 ^ WM.S t> rt C0 02 05 co x: CO O CO rt 1 CO 05 uj x, CM ©3 CO I co o co FQ • O co CO _ CM rP 05 Pi (M r© L- O CO O rt rt I rt trt 1 rt CO M |>- 05 CO CO rt 3 Ph co 05 rt rt O rt rt y rP S d o g 'o -c ffl ® ® ’§) -p -g o3 1 S rt rt •-2 »P rt rt S m S rt rt rt 3 UO rt ep .0 »o p . 02 Sh rt •r-i lO S <1 Ph P c« rt X3 P © T? *? 05 > P &c _ •" © CO rt co lO P rt P‘2 05 © " rt Popravki. Pod opazko 2 ., stran 10., v petem redku ima se brati: Gosting mesto Gossing. Na strani 12. pod opazko 1., redek 1—2 pa: praefatus mesto praelatus. - / t