LASILO OBČINE DOMŽALE
26. april 2007- letnik XLVII, št. 5
Dobitniki občinskih priznanj prejeli nagrade v Kulturnem domu Franca
CVETA ZALOKAR - ORAZEM poslanka Združenja ZARES
vabi na 4. poslanski večer, ki bo v četrtek, 10. maja ob ] 9. uri, / naslovom
Od kje uspehi domžalske košarke in nogometa?
Na pogovoru o vzrokih za uspehe dveh najpopularnejših kolektivnih športov bodo sodelovali predsednika (Uroš Slavinec, Stane Oražem), športna direktorja (Nenad Protega, Lado Gorjan) in trenerja (Memi Bečirovič , Slaviša Stojanovič) obeh klubov.
Vabljeni!
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
Vsakoletno praznovanje občinskega praznika nas Domžalčane in Domžalčanke spominja na 9. april 1952, ko seje oblikovala Mestne občine Domžale. Obdobje med zadnjim rojstnim dnevom naše občine ter današnjim dnem je eno najplodnejših v novejši zgodovini današnje slavljenke. Pa ne le zaradi številnih novih občanov, ki se nam pridružujejo vsako leto in imajo tako kot mi, svojo novo občino radi, temveč tudi zaradi številnih novih pridobitev.
Toni Dragar, župan občine Domžale
ELEGANCE
Cankarjeva ulica 13, Domžale
Velika izbira pomladanske in poletne otroške, ženske in moške obutve.
Akcija določenih otroških, ženskih in moških modelov obutve, znižanih
Prvenstvo Slovenije v gorskem teku za štafete
Domžalski atleti izkoristili prednost domačega terena
ČESTITAMO DRŽAVNIM PRVAKOM
v kategoriji pionirjev so zmagali Jaka Vodnjov, Anže Zupan in Domen Zupan v kategoriji članic so zlato osvojile Maja Hudoklin, Cita (vini in Katja Kosmatin v kategoriji članov so državni prvaki Domen Jarc, Peter Kastelic in Bernard Jarc
Še enkrat ČESTITKE Domini Zupan za zmago na Teku posameznikov za nagrado
Sumberk 2007.
(več na strani 5 In 22)
radio hit
KLJUČ DO SPARKA! Poslušaj
HITOVE VIBRACIJE,
poišči ključ in se odpelji s SPARKOM.
Igra se začne 7.5.2007.
OBČINA DOMŽALE
Ob
1. maju - prazniku dela ter 9. maju - dnevu Evrope
iskreno čestitamo in želimo veliko prijetnih prazničnih trenutkov
Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika
OBČINA DOMŽALE in JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE
vabita
na osrednjo slovesnost ob 9. maju - dnevu Evrope
uri
v sredo, 9. maja 2007, ob 17. ur na ploščadi pred Vele Domžale
Slavnostna govornica Cveta ZALOKAR ORAŽEM
poslanka v Državnem zboru RS
V kulturnem programu nastopajo: S svojimi dobrotami vas bosta pogostila Društvo podeželskih žena ter Društvo čebelarjev Domžale
Dobrodošli in iskrene čestitke ob prazniku!
Strani 7, 8,9,10
Objavljamo povzetek
Prometne študije Občine Domžale,
ki jo je izdelal PNZ svetovanje projektiranje do.o., Ljubljana
na JL evra do
30
evrov!
PAVOVEC
HALO PIZZA
11 11
0<»1/-7SB -7-7-7
Akcija velja od 25.04 do 12.05.07 oziroma do razprodaje zalog!
il
ETERiPiA Perovo20, Kamnik
KAMNIH do.o. Dežurni tel.: 051/626 941
Tel. ambulante: 01/ 830 95 77
Nov delovni čas: pon - pet: 7h - 18h: sob: 7h - lih
WW,
004.
Slamnikarska 4, Domžale
(bivfta ind prodajalna Unrverzale)
Tel.: 01/721 10 22
Banre, liki In pribor Mešalnlca barv za avtotlčarje In pleskarje
AKCIJA - Premazi za les
VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU	
•sklepanje razmerij družbe Mobitel d.d. •odkup in prodaja rabljenih aparatov •avtoinstalacije, navigacije •prodaja mobilnikov •avtoakustika poslovalnice • servis                         ' DOMŽAL F: 031 555 5 >> i • JARŠE.: 04 I 988 988 •KAMNIK: 031 555 222	AvtoAkustika www.avtoakustika.si PooblaSCeni zastopnik družbe Mobitel d.d. ffi^
URAD ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
stran 2
Drage bralke in dragi bralci,
Sedaj se že poznamo in se bomo srečali že drugič. Moja kratka predstavitev je bila namenjena dejstvom, sedaj pa je čas, da pogledamo tja, kamor mnoge najbolj vleče. Kako razmišlja nova urednica? Zadnje dni predvsem o Slamniku, o namenu in rešitvah, ki bi vsem nam omogočilo objavo vseh prispevkov, ki pridejo na uredništvo. Slamnik je kot javno glasilo namenjeno vsem skupinam občanov in občank in zato je primemo, da se objavijo vsi prispevki. Predvsem ko gre za zapis prireditev društev in organizacij, ki so aktivna v občini Domžale. Pa vendar je zaradi vse daljših prispevkov nekaterih to nemogoče. Krajšanje in preoblikovanje prispevkov mi sicer dopušča zakon, a je korektno, da se o tem obvesti avtorja prispevkov. Zato že danes v uvodniku, ko prispevki še niso napisani, vse avtorje opozarjam, da jih bom zaradi želje po raznolikosti in objavi vseh prispevkov oddanih v roku, prosila naj predolge prispevke skrajšajo. Predlog nekaterih, naj glasilu preprosto dodamo štiri strani, ki bodo nadomestila to vrzel, se mi ne zdi primerna, ker bo to pomenilo večji obseg vsako leto ali dve. Glasilo bomo s krajšimi prispevki naredili bolj dinamično in zanimivo ter hkrati imeli možnost dodati informativne vsebine, ki jih mora po moji oceni Slamnik ponuditi občanom in občankam občine Domžale. To so vsebine, vezane na dogajanje v občini Domžale. V tem mesecu bi to pomenilo objavo kratkega pogovora z vodjo domžalskega okoliša o
Toni Dragar ob občinskem prazniku
Darilo občini je sprejet proračun
varnosti v Domžalah. Zdi se, da nekateri dogodki dopuščajo možnost manipulacije, da so Domžale postale nevarno mesto. Prav to so informacije, ki bi sijih želeli prebrati. Pa vendar nimamo pravega prostora niti za objavo dveh prispevkov, prvi v zvezi z dogodkom na Srednji šoli Domžale in kratko pojasnitev direktorja šole ter drugi v zvezi z dogajanjem na železniški postaji. Pa vendar sta to, poleg občinskega praznika, novici, ki zanimata vse Domžalčane in Domžalčanke. Prav tako bo del Slamnika postalo prijazno »poletno« kramljanje in spoznavanje vseh, ki pomembno vplivajo na razvoj in napredek občine oziroma so veliko naredil za njeno prepoznavnost v Sloveniji in svetu. Spoznati nekoga, o katerem se piše tudi na drugačen način. S krajšanjem bodo seveda prizadeti tudi nekateri vsebinsko polni prispevki. Tu bomo skupaj, v uredniškem odboru, odločali, ali je prispevek vsebinsko bogat in ga objavili v nadaljevanjih.
Drugo spremembo, ki sem jo deloma uvedla že v tej številki, je, da se objavljajo zgolj prispevki, prispeli v roku za oddajo prispevkov, razen vabil ali vnaprej dogovorjenih prispevkov, ki pokrivajo dogajanja v zadnjih dneh. Tudi tu je potrebno potegniti črto, saj je v nasprotnem primeru veliko dela in truda, ne samo urednice in njene pomočnice, nekoristnega. Tu je še tehnični urednik in zunanji izvajalci. Z oddajo prispevka v roku pokažemo odnos tudi do njihovega dela in prizadevanja, da bi naš Slamnik naredili bolj prijazen.
Načeloma sem zagovornica počasnih in postopnih sprememb, vendar se zdi. da kratka opozorila na tem mestu ne bodo prinesla želenih sprememb.
lipam, da boste razumeli moja prizadevanja kot pozitivna v želji, da bomo s Slamnikom vsi bolj zadovoljni.
Seveda pa nam vsem misli uhajajo tudi k prvomajskim počitnicam, počitku in nekaterim tudi k morju - najbolj tistim, ki ga bomo obiskali že jutri. Iskanje prostih trenutkov zase in za svoje bližnje je v današnjem tempu vse bolj težko, a hkrati vse bolj pomembno, zato si v teh prostih dneh vzemite čas, se nasmejte in pogovorite. Pa naj bo to doma ali pa na morju.
odgovorna urednica
Občinski praznik občine je prelomnica v življenju oziroma zgodovini občine, zato smo o napredku v preteklem letu in perečih problemih v občini Domžale govorili s Tonijem Dragarjem, županom občine Domžale. Izvoljen je bil 12. novembra 2006 in zato po skoraj 6 mesecih županov a ii j a težje govori o svojih, že realiziranih projektih. Vendar pa mu je podžupanovanje v preteklem mandatu utrdilo znanje in vedenje o postopkih vodenja občine, ki jo je 12 letih prevzel od uspešne predhodnice. Cvete Zalokar Oražem. Pogovor z njim poteka sproščeno, samozavestno govori o načrtih in razvoju občine. Zaupanje v njegove besede se še poveča s sprejetjem proračuna za leto 2007 in s tem začrtanih razvojnih smernic. Sam poudarja, da je to leto sprememb in pomembnih odločitev, tako za preureditev centra Domžal kot za nadaljevanje zamenjave azbestnih cevi ter seveda pripravo in realizacijo manjših projektov, ki bistveno vplivajo na življenje občanov in občank.
Sedaj ste že nekaj časa župan in zanima me, kaj bi lahko rekli o prevzemu funkcije župana? Predvsem, ali je tako, kot ste si zamislili?
Od prevzema mesta župana, izvoljen sem bil 12. novembra 2006, je minilo že nekaj časa. Pa vendar je za občino, kot so Domžale, kjer istočasno potekajo številni projekti, to kratek čas. Ko na različnih srečanjih opazujem nove župane sosednjih občin, lahko rečem, da je bila zamenjava na mestu župana v naši občini izvedena odgovorno. Cveta Zalokar Oražem mi je že v preteklem mandatu, ko sem bil profesionalni podžupan, zaupala - name je prenesla vsa pooblastila za vodenje občine. Tako sem bil seznanjen z vsemi projekti v občini, postopki, ki jih je potrebno za realizacijo projekta izpeljati v javni upravi. Rečem lahko, da je bil prehod dobro izveden. Predvsem nadaljujemo s tempom razvoja in
napredkom občine, ki gaje v času 12-letnega županovanja začrtala kolegica Cveta.
Če odgovorim še na drugi del vprašanja, lahko rečem, da sem se zavedal, kaj pomeni biti župan. Vsak dan pa ugotavljam, da je predstava ljudi o pooblastilih župana in njegovih pristojnostih povsem drugačna. Veliko sem med ljudmi in pogosto me prosijo, predlagajo stvari, ki niso v moji pristojnosti. Posredujem jih naprej in sem vesel, da lahko pomagam.
Kot ste rekli, se občani in občanke obračajo na vas z različnimi problemi. Kateri so najpogostejši in kaj se zgodi, ko niso v vaši pristojnosti? Z občani se srečujem ob različnih priložnostih. Najbolj uradna priložnost za srečanje je v času uradnih ur župana. Neuradno pa seveda vsak dan, na številnih prireditvah, srečanjih. Žal ugotavljam, da je največ vprašanj in pobud občanov s področij, ki niso v moji pristojnosti. Vezana so predvsem na področja sociale, prostora, davčne inšpekcije, geodetske službe ... Z vsemi temi službami sem navezal stike v občini kot tudi z njihovimi centralnimi službami v Ljubljani - ministri in vodji služb ter jim razložil naše probleme v Domžalah, kako rastemo in s kakšnimi problemi se soočamo. Veliko občanov pride, pa ne poznajo pravih rešitev, ki so povsem enostavne in nato jim skupaj s strokovnimi službami pomagamo in ponudimo ustrezne rešitve.
Glede na to, da je bilo leto 2006 volilno leto, težko govoriva o projektih, ki ste jih realizirali, pa me vseeno zanima, kaj bi izpostavili?
Zame kot župana je bilo leto 2006 in začetek leta 2007 zelo pomembno. Sprejeta je bila odločitev o sestavi koalicije, oblikoval sem ekipo. Trdna koalicija in uspešna ekipa sta pogoj za kvalitetno delo vsakega župana. Že konec leta 2006 smo začeli s postopkom   oblikovanja prora-
čuna in predlog je bil sprejet 18. aprila 2007. Za občane in njihovo kvaliteto bivanja pa so kot dogovori prav gotovo bolj pomembne konkretne investicije v občini - izgradnja cone Želodnik, ureditev center Domžal, izgradnja križišča na magistralni cesti, začetek gradnje obvoznice Tosama Vir, reševanje problematike Ten Tena. Z Darsom se ravno v teh dneh dogovarjamo o dokončanju nerealiziranih ukrepov s cestnega programa. Seveda pa aktivno sodelujem tudi pri drugih projektih, ki so v različnih fazah realizacije, npr. Univerzale, Dom upokojencev, vrtcih oziroma o zagotovitvi novih mest za organizirano otroško varstvo, potekajo dogovori z ministrstvom o izgradnji telovadnice ob Srednji šoli Domžale, dogovor s stanovanjskim skladom o II. fazi gradnje v Dragomlju..., nisem pa naštel vseh projektov, najpomembnejše oziroma tiste, ki so v tem času najbolj intenzivni.
Kateri projekt se bo realiziral v prihodnjem letu?
Nadaljevali smo z realizacijo vseh zastavljenih projektov. Na novo pa bomo začeli z izgradnjo jezička Tosama Vir; na občinski svet Želimo pripeljali rešitve^ v zvezi z Univerzale in Cono Želodnik.
V proračunu je predvidena tudi gradnja vsaj enega 6-oddelčnega; pričeli bomo s postopkom za izgradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale - smo v fazi urejanja dokumentacije za pričetek gradnje telovadnice v letu 2008 oziroma po dogovoru z ministrstvom; dokončanje gradnje telovadnice v Ihanu - predvidena je otvoritev v septembru. Predvidena je tudi dokončna ureditev medsebojnih odnosov z investitorjem v kompleksu centra Domžal in kasneje, konec leta 2008, tudi pričetek gradnje.
Za izgradnjo doma upokojencev je bilo opravljenih že več razgovorov s potencialnim i investitorji, vendar pa na uradu ugotavljamo, da ni nobenega primernega, saj vsi pogojujejo gradnjo s pridobitvijo koncesije in to je ključno.
Govorite o projektih, ki so v tem obdobju najbolj intenzivni, vendar pa po drugi strani obstajajo projekti, ki se ne premikajo iz mrtvih točk. Npr SPB. Kaj pa načrtujete v SPBju?
V SPBju naj bi bil konec maja zaključen vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vsi lastniki SPBja, malo manj kot 500 jih je, se ne strinjajo z upravljanjem pasaž in podhodov s strani občine. Naj poudarim, da gre tukaj za prevzem upravljanja in dokler sc lastniki sami ne bodo zmenili, kaj želijo, občina nima pristojnosti za urejanje tega dela. Občina bi prevzela v upravljanje območje pasaž, plačevala čiščenje, varnost ter elektriko. Rešitev, ki jo je stanovalcem predlagala občina, je bila deloma že dogovorjena. Sedaj pa se je organizirala skupina stanovalcev, ki temu nasprotuje.
Taka je kratka kronologija reševanje problema nevzdrževanja SPBja: Naj še enkrat poudarim, da ima občina interes urediti SPB, saj ga uporabljamo vsi. Sedaj je rešitev zopet na strani lastnikov in lastnic.
Kaj pa ureditev stare kinodvo-rane? Mogoče bi njena ureditev spodbudila lastnike stanovanj, da se hitreje dogovorijo?
V času lastninjenja je prišla stara kinodvorana pod lastništvo Kino-matografov oziroma K D group. Na občini seje oglasilo že kar nekaj investitorjev, ki so razmišljali o preureditvi dvorane v teater ali terasast jazz pub, ... Poleg omejitev, ki jih fizično predstavlja sama dvorana - ni odra, zaodrja in parkirišč, pa je problem tudi, da bi za nove vsebine in njeno
preureditev potrebovali soglasje vseh lastnikov. Prav tu so se vsi potencialni investitorji ustavili, saj je soglasje pri tako velikem številu težko dobiti.
Eden izmed projektov, za katerega se zdi, da se ne premika iz mrtve točke, je Ten Ten. Očitajo vam premalo aktivnosti oziroma vloženega truda v dokončno ureditev objekta, ki vse bolj propada.
Ravno pred sprejemom proračuna sem se pogovarjal z lastnikom objekta, pred tem pa še z drugimi investitorji, ki so bili zainteresirani za ureditev tega področja in objekta. Predlog idejne rešitve lastnika je, tako kot so tudi že predlogi drugih investitorjev vsebovali izključno stanovanjsko gradnjo. Na občini zagovarjamo stališče, daje to meja med športnim parkom in naseljem in zato tu zaenkrat ne želimo stanovanjske pozidave oziroma klasične blokovne gradnje.
To sta bili dve temi, ki sta seveda pomembni za ureditev Domžal. Vendar pa me bolj zanima, kako rešujete probleme, s katerimi se na vas obračajo občani in občanke. Osnovni mehanizem so prav gotovo uradne ure občanov in občank. Sami ste v prejšnji številki omenili tudi sodelovanje s predsedniki krajevnih skupnosti. Ali ste že rešili kakšen problem oziroma odpravili nelagodje krajanov oz. krajank?
Posvetovanja oziroma redna srečanja s predsedniki Krajevnih skupnosti so eden izmed mehanizmov, s katerim lahko uredimo številna področja. Občina Domžale se razvija in zaradi izredno hitre poselitve ali vstopa industrije se lahko poruši ravnovesje v krajevni skupnosti oziroma zaselku. To so projekti, ki jih poskušamo reševati skupaj s predsedniki krajevnih skupnosti in tako preprečiti nelagodje oziroma odpor do tistih, ki na novo vstopajo v naš prostor. V kratkem so predvideni zbori krajanov na različne teme. Tako se bomo usedli za isto mizo predstavniki krajevnih skupnosti, skupina občanov in občinska uprava. To načrtujemo za Področje, Gorjušo, Ihan, Studo.
Zdi se, da bo v času poletnih počitnic in odločb o sprejemu v vrtec postalo aktualno tudi vprašanje organiziranega predšolskega varstva? Zavedamo se, daje občina Domžale ena izmed redkih slovenskih občin, ki ima naraven prirastek, zato se potreba po Številu mest v organiziranem predšolskem varstvu nenehno povečuje. V obstoječem proračunu smo v občinski upravi začeli Z povečevanjem števila mest in predvidena je gradnja novih vrtcev v Dobu in Preserjah ter preureditev, dograditev vrtca Kekca. V najkrajšem možnem času bomo ponudili preko 100 novih mest. Ugotavljamo tudi, da bo potrebno razmišljati o dograditvi obstoječih šol ter primernih prostorov za telesno vzgojo - graditev telovadnic, ...
V letu 2007 bo zaključena gradnja telovadnice ob osnovni šoli v Ihanu.
V zadnjem letu je vse večji poudarek na ureditvi parkov in zelenic. Prav gotovo je najbolj odmeven projekt urejanja zelenic in ureditev osi Kamniške Bistrice? Društva so jo vzela za svojo, imamo tek prijateljstva, društvo Duhec organizira družinski tek, ... To je občina že dlje časa potrebovala. Kako je urejeno z vzdrževanjem osi? Za ureditev osi Kamniške Bistrice je zadolžen naš koncesionar,
ki ima določeno število košenj, zadolžen je za vzdrževanje pešpoti, med drugim to pomeni tudi pobiranje smeti - tudi v nedeljo zjutraj, saj je v sobotah zelo velik obisk. Koncesionarja pa nadzoruje pristojni oddelek v občinski upravi. V proračunu smo zagotovili tudi dodatna sredstva za zelenice in parke oziroma za njihovo vzdrževanje. Ob projektu ločenega zbiranja odpadkov smo v Domžalah po iokacijah postavil tudi pasja stranišča, ki pa žal niso bila pozitivna sprejeto. Naši redarji jih sicer kontrolirajo, vendar je to stvar kulture in v odnosu do narave lastnikov psov.
Kako ocenjujete varnost v občini Domžale? Tu govorimo o vandalizmu na železniški postaji.
Sam ocenjujem, da so Domžale varne. Z vandalizmom na železniški postaji ni bila direktno ogrožena varnost občank in občanov. Poleg tega je bila skupina prestopnikov hitro identificirana in policija je posredovala skladno s svojimi pooblastili.
Kaj pa dogodek na Srednji šoli Domžale? Ne zanima me sodba, o tem bodo odločali kriminalisti oziroma sodišče. Bolj me zanima, kako komentirate reakcijo šole in stališče ravnatelja, da je potrebno situacijo reševati z vzgojo, obveščanjem in izobraževanjem, ne pa z represivnimi ukrepi, npr. z ločevanjem na ženski in moški oddelek šole (to je bil eden izmed predlogov na novinarski konferenci). Tudi svetniki na seji so me večkrat opozorili, da je dogodek v javnosti predstavljen bolj v obliki obsodbe. Sam sem bil z dogodkom, zaradi varovanja zasebnosti mladoletnih oseb, seznanjen naknadno v obliki poročila, v katerem so bili zapisani tudi vzgojni ukrepi in načini obveščanja dijakov in njihovih staršev. Popolnoma podpiram ravnatelja, ravnal je skladno s predpisi in internimi akti, kot tudi njegovo odločitev, da ni obvestil medijev. Vpletene so mladoletne osebe, ki jih je potrebno zaščititi. Srednja šola Domžale je kvalitetna šola, ki vzgaja in izobražuje, hkrati pa jo obiskuje tudi tisti odstotek dijakov, ki na prizadevanja nas vseh, ravnatelja, učiteljev in pristojnih v občinski upravi, mečejo slabo luč. Posegi na tem področju so lahko znotraj institucije, kot je šola, le vzgojni. Za druge so pristojni drugi organi družbe in jim bo potrebno to prepustiti.
Kako ocenjujete svoje župano-vanje? Ste uspešni?
O našem delu bodo sodili drugi. Naše mnenje je, da se trudimo in smo uspešni. Rezultatov se v tako kratkem času kot je šest mesecev, ne da pokazati. Bodo pa vidni konec leta, prav gotovo pa konec mandata. Moram reči, da je bilo kvalitetno delo, ki ga pred mano opravila Cveta Zalokar Oražem, izhodišče, ki mi omogoča nadaljevati z razvojem in napredkom v občini. Seveda pa je potrebno pohvaliti tudi načelnike, ki mi s svojimi nasveti in predlogi ter rešitvami omogočajo dvigovanje kvalitete bivanja občanov.
Še kaj?
Pripravljamo projekte za pridobivanja sredstev skladov evropske unije. V tem času konkretnih rezultatov še ni, imamo pa kar nekaj verificiranih projektov. V uradu župana imamo zaposlenega svetovalca, ki se ukvarja z zakonodajo, spremljanjem razpisov in pripravo materialov in sodelujemo tudi z zunanjimi podjetji, seveda pod pogojem, da bodo plačilo dobili po realizaciji.
Hvala za pogovor.
Tina Železnih
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja). TIF ali PDF zapisu. 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalcc je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355.
Odgovorna urednica TINA Zlil li/.NIK tel 031 831 500   Pomočnica odgovorne urednice MAI liJA ALEKSANDRA KEGEL   Člani uredništva ŠPELA DRAOAR, JANE/. STIBRIČ. KATARINA KARLOVŠEK. ŠPELA KONČAR, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA. Lektorica IRENA STARK.'   I Jredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. I Jredništvo ERNA ŽABJEK tel 722 5050, fax 722 5055, info@kd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/9X) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik, tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje.
stran
URAD ZUPANA OBČINE DOMŽALE
Dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo v Domžalah
Mi smo za Severno-zahodno obljubi jansko pokrajino
V intenzivne razprave za ustanovitev pokrajin, ki so v zadnjih tednih zajele številne občine po vsej Sloveniji, v njih pa je sodeloval tudi župan Občine Domžale, se je vključila tudi Občina Domžale, katere župan je v Domžale povabil ministra za lokalno samoupravo, dr. Ivana Žagarja, ter župane Podjetne regije (Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin) ter predstavnike občin Litija in Šmartno pri Liliji, vodje svetniških skupin, svetnike in svetnice ter medije. Župani Podjetne regije so že doslej na številnih sestankih podprli ugotovitve,
da je predlagano število pokrajin preveliko, da bi bilo ustreznejše ustanoviti bistveno manjše število pokrajin ter pri tem upoštevati zgodovinska oz. tradicionalna območja in meje pokrajin, ki so se v preteklosti že uveljavil kot smiselne in geografsko, gospodarsko in celo jezikovno oziroma kulturno utemeljene. Namen obiska je bil prav seznanitev ministra z dosedanjimi aktivnostmi, predstavitev predlogov ter pridobitev informacije o poteku sprejemanja zakonov s področja pokrajinske zakonodaje.
V uvodni informaciji je dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo, na kratko predstavil sprejem pokrajinske zakonodaje, ki naj bi bil zaključen ob koncu letošnjega leta, v letu 2008 naj bi bile izvedene volitve v organe pokrajin, ki naj bi zaživele v letu 2009. Minister je poudaril, da upa in verjame, da se je mogoče dogovoriti o številu pokrajin.
Župani so vsi po vrsti ponovno poudarili, da se jim zdi nesprejemljivo, da se glavno mesto Ljubljana vključi v tovrstno pokrajino, ko pa izkušnje evropske zakonodaje ka-
žejo, da se glavna mesta praviloma oblikujejo kot samostojne pokrajine. Ob tem tudi ugotavljajo, da bi tovrstno oblikovana pokrajina onemogočila uresničevanje funkcij bistveno manjših občin, ki bi jih tako velika občina, kot je Mestna občina Ljubljana, povsem »zadušila«. Ne nazadnje so tudi dosedanje izkušnje sodelovanja skupaj Z MOL pokazali, da vsebinsko sodelovanje skoraj ni mogoče, je pa možno projektno sodelovanje.
Poudarjeno je bilo, da pa na drugi strani dosedanje izkušnje povezovanja in pozitivni rezultati sodelo-
vanja občin t.i. Podjetne regije, ki vključuje občine: Domžale. Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice in Trzin, na različnih področjih: -gospodarskem
-varstvu okolje (ravnanje z odpadki, centralna čistilna naprava) -oskrbnem (preskrba s pitno vodo) -turističnem (skupni nastopi, Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije) in drugem
kažejo, da je povezovanje omenjenih občin možno. To potrjujejo tudi nekateri regionalni razvojni programi, ki jih narekujejo predvsem prometne povezave.
Župani so enotni, da bi bilo najprimernejše oblikovanje pokrajine za območje severno in vzhodno od Ljubljane, v okviru katerega bi lahko preučili tudi možnost vključevanja nekaterih občin izven sedanje Podjetne regije (občine Litija, Šmartno pri Litiji, Medvode ...). Območje bi obsegalo več kot 100.000 prebivalcev in bi zadovoljevalo vse pogoje, ki jih določa bodoči Zakon o ustanovitvi pokrajin. Zanesljivo pa bi na tem območju zagotovili občutek pokrajinske pripadnosti, ki bi v primeru vključitve omenjenih občin v osrednjeslovensko regijo popolnoma zvodenel. Tovrstna pokrajina bi bila še vedno veliko večja od nekaj že predlaganih pokrajin, predvsem pa bi bila s svojimi gospodarskimi in drugimi potenciali razvojno sposobna in v vseh pogledih konkurenčna. Zbrani so prisluhnili tudi predlogu predstavnika Občine Litija o možnostih oblikovanja središčne pokrajine s centrom v Litiji, ki pa za enkrat ni »ogrela« županov.
Župan Občine Domžale Toni Dra-gar je tudi informiral prisotne, da bo svoja stališča do pokrajinske zakonodaje na seji oblikoval tudi Občinski svet Občine Domžale, po dogovoru z drugimi župani pa bo sklicana tudi skupna seja vseh občinskih svetov z območja predlagane pokrajine.
Ob koncu srečanja je ministru za lokalno samoupravo, dr. Ivanu Žagarju, ki je obljubil, da bodo vsi predlogi deležni obravnave, v spomin na obisk v občini Domžale izročil Domžalsko izdelovalko slamnikov, delo Ladine Korbar.
U.Ž.
Zupanov sprejem za najboljše
Biatlonske zvezde na športnem domžalskem, slovenskem in svetovnem nebu
Biatlonci in biatlonke iz Smučarskega kluba Ihan ler Športnega društva INika iz Ihana so nas v letošnji biatlonski sezoni velikokrat razveselili s številnimi odličnimi rezultati pa naj bo to v domžalskem, slovenskem in svetovnem merilu. Postali so prave zvezde na športnem nebu, o čemer priča tudi zbrano gradivo, ki ga je županu Toniju Dragarju v dokaz, kako promovirajo Občino Domžale, prinesel Matjaž Pavovec, predsednik SK Ihan.
Prijeten sprejem ob zaključku biatlonske sezone, v kateri so blesteli prav vsi, je župan Občine Domžale Toni Dragar, izkoristil za kratek povzetek številnih uspehov, predvsem pa za čestitke vsem tekmovalcem in tekmovalkam, ki so ime Ihana in Domžal ponesli praktično po vsem svetu. Posebej pa jih je pohvalil, ker imajo v svojih vrstah veliko mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki so že dosegli odmevne uspehe na zadnjem državnem prvenstvu na Pokljuki. Poudaril je pomen njihovih uspehov za domžalski in ostali športni svet, dotaknil pa se. je tudi gradnje telovadnice v Ihanu, ki bo po njegovem mnenju koristila predvsem vsem učencem in učenkam, pa tudi športnikom, ki bodo v njih lahko pridobivali nove spretnosti in znanja, predvsem pa koristno preživljali prosti čas, omenim pa je tudi možnost ureditve strelišča, ki je za biatlonce še kako pomembno. Nosilcem najuspešnejše individualne športne panoge je zaželel tudi v prihodnje veliko dobrih tekov in
strelov, predvsem pa veliko zadovoljstva pri doseganju odličnih rezultatov. »Ponosni smo na vas,« je zaključil svoj nagovor ter jih povabil, da se tradicionalno srečajo tudi ob koncu prihodnje sezone, morda še z večjimi uspehi.
Posebnih čestitk so bili deležni: Teja Gregorin z vrsto odličnih uvrstitev na svetovnem prvenstvu in za svetovni pokal, kjer ji manjka le uvrstitev na stopničke; Klemen Bauer s 44 točkami v svetovnem pokalu ter bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu med mladinci; Peter Doki z Aleš Gregorič z uspešnimi nastopi v evropskem pokalu, ter najmlajši ki se lahko pohvalijo z vrsto uspešnih nastopov na državnem prvenstvu.
Najboljši biatlonci in biatlonke: Teja Gregorin, Klemen Baucr, Peter Doki, Vid Zabret, Anže Povirk, Miran Majer, Aleš Gregorin, Jerneja Podviz, Aleš Gegorič, manjkal je ie Anže Gregorič, ter predsednika obeh klubov, Matjaž Pavovec in Janez Gregorin, so se županu za čestitke ter prijetno srečanje zahvalili ter mu v spomin poklonili spominsko kapo s podpisi, na uspehe v sezoni 2006/2007 pa ga bo spominjal tudi dres s svetovnega biatlonskega prvenstva.
Vsem biatloncem in biatlonkam ter obema kluboma iskrene čestitke ob zaključku najuspešnejše sezone doslej in prijetne počitnice!
Vera Vojska
Pogovor župana z novinarji
Novinarji so se v četrtek, 12. aprila, odzvali vabilu in se udeležili, sedaj že, rednih srečanj z županom. Župan jim je predstavil aktivnosti in dogodke, povezane z občinskim praznikom, vse novinarje pa je tudi povabil na pogovor z dr. Ivanom Žagarjem, ministrom za lokalno samoupravo.
V sklopu občinskega praznika je predstavil nagrajence, ki so prejeli priznanja občine Domžale, bronasto, srebrno in zlato plaketo ter dogodke, ki jih je občina pripravila skupaj z društvi in občani. V sklopu občinskega praznika je tudi letos potekalo   državno prvenstvo
štafet, kolesarjenje po krajih upravne enote ter drugi dogodki. Posebej je opozoril na slavnostno sejo občine Domžale, ki je potekala za občinski praznik 19. aprila v Kulturnem domu Franca Bernika. Tudi v letošnjem letu se Komisija za podeljevanje priznanj ni odločila za podelitev naziva častni občan.
Župan je v nadaljevanju predstavil stališče o oblikovanju pokrajin in poudaril, da je točko uvrstil na dnevni red naslednje seje občinskega sveta občine Domžale ter na pogovor o ustanovitvi pokrajin povabil tudi ministra za lokalno samoupravo. Ponovil je najpomembnejše poudarke: »V razvitih državah je navada, da je glavno mesto svoja pokrajina. Občina Domžale je v neposredni bližini Ljubljane, a vendar ima povsem drugačne razvojne potrebe. Naš predlog je podprl tudi ljubljanski župan.« Sledila so vprašanja novinarjev, vezana na oblikovanje pokrajine, kamor naj bi bila umeščena tudi občina Domžale. Zanimalo jih je, kje naj bi bilo središče take pokrajine. Župan je vse opozoril, da je predlog za ustanovitev nove pokrajine stvar pogovorov, glavno mesto pa je določeno z zakonom.
V nadaljevanju se je razvil pogovor tudi o predlogu proračuna. Novinarji so opozorili, da v proračunskem memorandumu ni predvidenega doma za ostarele. Župan je pojasnil, da se je pogovarjal z različnimi investitorji, ki so pokazali interes za gradnjo, vendar so pripravljeni graditi dom le v primeru podelitve koncesije oziroma hkratni gradnji stanovanjskih naselij. Župan je ponovno opozoril, da rešitev s stanovanjskim naseljem ni primerna, zato v upravi iščejo druge rešitve.
Odgovarjal je tudi na druga vprašanja, ureditve SPBja, Ten tena, gradnji telovadnice ob Srednji šoli Gimnazije in drugih.
Tina Železnlk
Odgovor na članek
Opozarjamo na stanovanjsko stisko družin
V prispevku Opozarjamo na stanovanjsko stisko družin avtorice Katarine Karlovšek, svetnice Liste Peter Verbič-Lista za Domžale v Občinskem svetu Občine Domžale, objavljenem v četrti številki Slamnika, je avtorica opozorila na slabo gospodarjenje občine z občinskim premo* ženjem, kar utemeljuje na domnevi, daje kar nekaj občinskih stanovanj praznih. Občini očita, da ne zadovoljuje potreb svojih prebivalcev po občinskih najemnih stanovanjih in da v proračunu ne namenja dovolj sredstev v ta namen.
Glede na navedbe ge. Karlovšek pojasnjujemo, da ima Občina Domžale v lasti 138 stanovanj, od tega je v tem trenutku praznih 13 oz. 9%. Od teh bo Občina Domžale eno neprofitno stanovanje v najem dodelila upravičencu razpisa za leto 2004/2005, osem stanovanj upravičencem razpisu za leto 2006/2007, dve stanovanji bo zaradi neprimernosti prodala, eno stanovanje pa bo namenjeno za nadomestno stanovanje. Glede na navedeno bo v letošnjem letu zapolnjen celoten stanovanjski fond Občine Domžale, kar pomeni, da očitki o slabem gospodarjenju niso upravičeni. Pojasnjujemo tudi, da bo občina v letošnjem letu s sredstvi občinskega proračuna ter spremembo namembnosti prostorov pridobila 6 novih stanovanj, katera bodo oddana v razpisu predvidoma v naslednjem letu.
V nadaljevanju pojasnjujemo, da mora občina stanovanja dodeljevati v skladu veljavnimi predpisi: Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/
04 - ZVKSES), Pravilnik o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) oz. na podlagi javnega razpisa in jih ne sme oddati na podlagi posameznih prošenj za pomoč ob nastanku stanovanjske stiske, saj le na tak način lahko zagotovi enake možnosti za vse občane.
5 trditvijo, da se Občina Domžale, tako kot vse razvijajoče se slovenske občine, sooča s problemom pomanjkanja neprofitnih stanovanj, se seveda povsem strinjamo, kar je razvidno iz števila prijavljenih na razpis, ki je bilo v letošnjem letu rekordno visoko. Občina mora glede na njen hiter razvoj prioritetno zagotavljati potrebe na področju javnih storitev, kot sta šolstvo in varstvo otrok ter izvajali nujne komunalne investicije. Poleg tega občina v okviru finančnih možnosti in gospodarjenja z razpoložljivim premoženjem zagotavlja tudi neprofitna stanovanja socialno ogroženim in mladim družinam, za katere pa v proračunu že vrsto let zagotavlja tudi sredstva za subvencioniranje najemnin ter pospeševanje gradenj in prenov.
Urad župana Občine Domžale
URAD ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
4. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Nadzorni odbor, prejemniki priznanj za leto 2007 ter nove cene za pomoč družini na domu
Četrta seja Občinskega sveta Občine Domžale se je 28. marca 2007 začela s sprejemom zapisnikov, nadaljevala pa z umikom točke dnevnega reda Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o javnem glasilu »Slamnik« po skrajšanem postopku. Točko je v imenu svetniške skupine SDS umaknil mag. Lov-ro Lončar s pojasnilom, da želijo pred obravnavo pridobiti ustrezna pravna mnenja. Z 20 glasovi je bil dnevni red določen, svetnikom in svetnicam pa dana priložnost, da z vprašanji, pobudami in predlogi vsebinsko začno četrto sejo.
Predsedujoči Toni Dragar, župan Občine Domžale, je tako skupaj z drugimi prisluhnil številnim svetniškim vprašanjem, predlogom in pobudam. Tako je mag. Milan Pirman, LDS, povprašal o postavitvi semaforja pri novem trgovcu Lidlu, pridružil pa se mu je tudi mag. Lovro Lovčar, SDS, ki je pohvalil predlagatelje, da so točko Vprašanja, pobude in predloge uvrstili na prvo točko dnevnega reda. ni pa se strinjal z odgovorom glede seznama nerealiziranih sklepov ter je vztrajal, da se z njimi seznanja Občinski svet; Janez Limbek, N.Si, je postavil vprašanje v zvezi z uvozom v Depalo vas, podal zahtevo za ogled pogodbe, podpisane med Pro-moto in Občino Domžale, opozoril na neurejeno parkirišče ob Karantanski cesti pri Galeriji Lenček ter ponovno povprašal, zakaj so bili sofinanciranja cepljenja proti klopnemu meningitisu deležni le pacienti zdravnikov v javnem zdravstvu; Peter Verbič, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale se je zahvalil za odgovore na pobude ter
povprašal glede stroškov objave zapisnikov odborov na internetni strani, dal je pobudo za začetek urejanja problematike TEN TEN-a, opozoril pa tudi na ureditev Papirniške ceste; Janez Stibrič, SDS, je predlagal, da se »ležeči policaj« v križišču Šolske in Prešernove ulice v Dobu zniža, ker je previsok, opozoril je na problematiko nepobiranja pasjih iztrebkov ter slabo vzdrževanje ceste Rodica - Mengeš ter predlagal sestanke županov občin Mengeš in Domžale; Anton Preskar, LDS, je predlagal brezplačen odvoz zelenega odreza - odpadkov, ki nastanejo pri delu na vrtovih, urejanju živih meja in obrezovanju drevja, dal je pobudo, da se na proračunski seji obravnava tudi poročili o poslovanju javnega podjetja Prodnik in Centralne čistilne naprave. Poročilo o višini predvidenih sredstev iz amortizacije osnovnih sredstev pri obeh podjetjih za leto 2007 (iz plana) ter plan porabe teh; zanimala ga je višina komunalnega prispevka, ki so ga plačali lastniki objektov: LIDL; objekt pod Šumberkom; zgrajeni objekt ob Savski cesti; za sosednji objekt ob Savski cesti - pričeta gradnja; stanovanjska gradnja SGP Graditelj - na lokaciji Helios (četrti objekt), zanimalo pa ga je tudi. kakšne urbanistične pogoje oz. prometna soglasja in kot stranka v postopku je občinska uprava postavila za navedene objekte (s posebnim poudarkom na arhitektonski izgled Lidla), saj je v vseh primerih občina poleg soglasjedajalca tudi mejaš in stranka v postopku pri izdaji gradbenega dovoljenja. Mag. Majdo Pučnik Rudi, SDS, je zanimalo, kdo so člani koordinacijske skupine občine Domžale in krajevnih skupnosti pri izdelavi
terminskega plana ureditve cest po občini Domžale po plinifikaciji; ponovno je zahtevala odgovor na vprašanje, kdaj se bo projekt plinifikacije v Radomljah in okolici nadaljeval, zanimalo pa jo je tudi razreševanje problematike pridobivanja zemljišč za pločnik ob cesti Radomlje - Arbore-tum Volčji Potok; Pavel Cerar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi z ustreznostjo projekta za uvoz v novo naselje na Škrjančevem ter revizijo postopka ureditve omenjenega križišča; Franc Černagoj, Zelena stranka, je postavil vprašanje v zvezi s problematiko novozgrajene poslovno-stanovanj-ska stavba na Savski cesti nasproti Gasilskega doma, ki je odmaknjena manj kot 3 m od vozišča in sega s previsom nadstropja nad pločnik na Savski cesti; postavil pa je tudi vprašanje glede zagotovitve primernih igralnih površin pri večstanovanjskih objektih; zaprosil pa je tudi za pojasnilo v zvezi s postopkom občinske nadzorne službe v zadevi Moder Branko, Študljanska cesta 80, Domžale, ko na} bi po izjavah pritožnika podjetje Grasto širilo cesto in gradilo pločnik brez gradbenega dovoljenja tako, da je nepooblaščeno motilo njegovo posest z zabijanjem količkov na meji, ki v naravi geodetsko ni točno določena; ter povprašal, zakaj Občina Domžale zamuja z izdajo lokacijskih informacij. Roka Ravnikarja, SLS, je zanimalo, kdaj bo uveden register vodovarstve-nih območij; opozoril je na problematiko lastnikov zemljišč na območju izgradnje pločnika Vir - Dob ob južni strani magistralne ceste, kjer odškodnine še niso bile plačane; ter povprašal, kdaj bo župan uresničil sklep KS
Dob in sklical zbor krajanov na temo urejanja odpadnih voda na območjih brez kanalizacije; zanimalo pa ga je tudi, ali z ureditvijo centra TUŠ obstajajo kakršnikoli zadržki s strani Občine Domžale, da se vsaj vidno še nič ne premika. Mag. Milana Pirmana, LDS, je zanimalo, kakšna višina komunalnega prispevka je bila plačana za RTP Podrečje, ali ima objekt gradbeno dovoljenje in kakšni pogoji so bili investitorju dani ob soglasju, opozoril je na uničene ceste zaradi gradnje. Katarino Karlovšek, Lista Peter Verbič, Lista za Domžale, je zanimalo, koliko sredstev pridobi Oddelek za premoženjske zadeve iz naslova najemnin stanovanjskih in poslovnih prostorov ter ostalega premoženja, s katerim upravlja občina ter kolikšna sta stroška upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov ter ostalega premoženja, s katerim upravlja občina ter strošek vzdrževanja stanovanjskih in poslovnih prostorov ter premoženja občine, zanimala pa jo je tudi pot občinske delegacije v Pariz, ponovno pa je Sonja lleine, N.Si, postavila vprašanje glede lastništva in morebitne odprodaje deleža občin v podjetju ICJ, d.o.o. Predlagala je, da se nemudoma skliče sestanek z banko in se dogovori o nadaljnjem delovanju podjetja ICJ d.o.o.. Problematika mora biti razrešena pred začetkom gradnje podjetniške cone.
Nov nadzorni odbor
Po razpravi mag. Lovra Lončarja, SDS, ki je opozoril, da je s spremembo njegova svetniška skupina izgubila v Nadzornem odboru eno mesto ter
predlagal, da se LDS odreče enemu mestu ter tako zagotovi večjo prisotnost opozicije, mag. Milana Pirmana, LDS, ter pojasnilu župana Tonija Dragarja, je bil soglasno sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale imenuje Nad/orni odbor Občine Domžale v naslednji sestavi:
I. lomaž DEŽEI-AK /SDS/, Gostičeva ul. št. 22, 1230 Domžale- predsednik 2.1 ''ranči Velepec /Peter Verbič - Lista za Domžale/, Preserje, Vaška pot št. 10, 1235 Radomlje- namestnik predsednika
3.Janez P1RC /Zelena stranka/ Rodica, Slomškova ul. 23 a, 1230 Domžale
- član
4.Stane ROZMAN /DeSUS/, Podrečje št. 70, 1230 Domžale član
5. Zoran POLJŠAK /Lista obrtnikov
- podjetnikov/, Vegova ul. št. 12, 1233 Dob - član
6. Anton GRILJ /SLS/, Vodnikova ul. št. 4, 1230 Domžale- član
7. Janko KRALJ /SD/, Vodovodna ul. št. 9, 1230 Domžale-član
8. Anton TOMAŽIN /N.Si/, Dcpala vas št. 69, 1230 Domžale - član 9.Slavica PEČOVNIK /LDS/, Ljubljanska c. št. 84, 1230 Domžale - članica
Spremenjene cene pomoči družinam na domu
Direktorica Commcta Helena Čam-
pa je pojasnila dosedanje petletno delo zavoda na območju občine Domžale ter spremembe zakonodaje ter predlagala sprejem spremembe cene. Po razpravi mag. Marka Vrcska, LDS, kije govoril o strukturi zaposlenih, kar naj bi bil glavni vzrok za višjo ceno, so svetniki in svetnice soglasno sprejeli naslednji sklep:
I.Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoči družini na domu, ki znaša:
- ekonomska cena storitve 12,37 EUR
stran 4
na efektivno uro,
- cena storitve za uporabnika 4,62 El IK na efektivno uro,
pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 6,18 EUR, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,57 lil IR.
2. Cena storitve za delo v nedeljo je višja za 39,8 % in znaša:
- ekonomska cena storitve 17,2') It IR na efektivno uro,
- cena storitve za uporabnika 4,62 II IR na efektivno uro,
pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 11,10 EUR, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1.57 El IR.
3. Cena storitve za delo na dan državnega praznika in dela prostega dne je višja za 49,7 % in znaša:
- ekonomska cena storitve 18,52 EUR na efektivno uro,
- cena storitve za uporabnika 4,62 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 12,33 EUR, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,57 EUR.
Sklepi začnejo veljati s 01. 04. 2007.
Čestitke prejemnikom priznanj
Predlog letošnjih dobitnikov priznanj Občine Domžale je pripravil Odbor za proslave. Brez razprave so svetniki in svetnice soglasno sprejeli sklep 0 dobitnikih priznanj, s katerim ste se lahko seznanili že v prejšnji številki Slamnika.
Četrta seja seje zaključila s sprejemom Odlokov o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Domžale ter Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Urša z dvema amandmajema.
U.Ž.
Proračunski memorandum v proračunskem letu 2007
Občina Domžale leži v orednjes-lovenski regiji, ki je tudi gospodarsko najbolj aktivna slovenska regija. Gospodarska rast v regiji, ugoden prometni položaj in bližina Ljubljane so le nekateri izmed dejavnikov, zaradi katerih je prebivalstvo občine od leta 2000 do 2006 naraslo z 29.000 na 32.000 prebivalcev, kar v primerjavi z okoliškimi občinami pomeni številčno največji porast. Ob tem pa ugotavljamo, da je v občini Domžale zaposlena le polovica delovno aktivnih prebivalcev in da vsaj tolikšno število, kot je zaposlenih v domači občini, vsakodnevno potuje na delo v sosednje občine, pretežno v Ljubljano. V zadnjih letih sicer število delovnih mest v občini raste, vendar zaenkrat počasneje kot število prebivalcev.
Kljub rasti prebivalstva je občini uspelo ohraniti primerno okolje in pogoje za življenje ter delo, kar so pokazali tudi rezultati lani izvedene javnomnenjske ankete. Občina Domžale v veliki meri uresničuje poslanstvo, opredeljeno v razvojnih dokumentih, ki temelji tako na ustvarjanju pogojev za podjetništvo kot na skrbi za kvalitetne bivalne pogoje, urejeno infrastrukturo ter razvoj kulturnih, izobraževalnih, športnih in socialnih dejavnosti. Temu sledi tudi predlagani proračun za leto 2007, s katerim zagotavljamo razvoj ali ohranjanje primernega stanja na navedenih področjih.
Občinske javne finance so stabilne in transparentne. V preteklem mandatu je občinski svet potrdil dve investiciji, za kateri so oz. bodo finančno sredstva zagotovljena v sedanjem mandatu. To sta prizidek k OŠ Dob, ki je že dokončan in je zanj potrebno poplačati iz proračunov tega mandata še približno 760.000 €, in gradnja telovadnice v Ihanu, ki je v teku. Zanjo bo potrebno iz proračunov tega mandata zagotoviti še približno 1.400.000
€. Ti dve investiciji predstavljata tudi zadolžitev proračuna, medtem ko so za zaključek finančnih transakcij za OŠ Dragomelj že zagotovljena sredstva v proračunskem skladu, ustanovljenem posebej za izvedbo te investicije.
Občinska uprava se zaveda, da je eno od najbolj občutljivih področij pridobivanje novih prostorov za predšolsko vzgojo. Sedanje stanje kaže, da v občini primanjkuje približno 150 mest v vrtcih - ob pričakovanem prirastu in nameri Mestne občine Ljubljana, da bo pričela opuščati varstvo otrok iz obljub-Ijanskih občin. Pričakujemo, da bo potrebno v naslednjih štirih letih zagotoviti približno 30 novih oddelkov v vrtcih, zato proučujemo možnosti gradnje novih vrtcev, in sicer; v Dobu - vrtec z 9 oddelki, v Preserjah - vrtec s 6 oddelki in v Dragomlju - vrtec s 3-5 oddelki. Ostale lokacije bomo umeščali v prostor v drugi polovici mandata. Glede na to, da tolikšnega obsega novogradenj trenutno ni mogoče neposredno financirati s proračunskimi sredstvi, bomo Občinskemu svetu predložili v odločanje rešitve s finančnimi ali operativnimi najemi, oddajo stavbne pravice ali podobno.
Naslednji investicijski ciklus bo zajel šolske objekte, saj demografski podatki kažejo, da bo tudi v šolah v prihodnjih letih manjkal prostor za nekatere dejavnosti, še posebej se bodo omejitve pokazale pri telovadnicah.
Dosedanji programi, ki predstavljajo vložke občine v posamezne segmente, so na področjih kulture, športa, izobraževanja, predšolske vzgoje, sociale, varstva okolja in drugih področjih ostali na že doseženem nivoju. Menimo, da so našteta področja primerno vzdrževana, zato v tem proračunskem letu ni predvidenih večjih sprememb. Posebej je potrebno poudariti, da je iz tega
izzvet program sofinanciranja otroškega varstva.
Večje investicije, za katere zagotavljamo finančna sredstva v proračunu za leto 2007, so: obnova nevarne ceste Radomlje - Rova, preplastitev makadamske Vaške ceste v Preserjah, gradnja novega, varnejšega mostu ob šoli Dragomelj, skupaj z zasebnim investitorjem bomo sodelovali tudi pri preplastitvi Koliške ceste skozi Škrjančevo.
Na drugih področjih načrtujemo: dopolnitev športne infrastrukture nogometnega stadiona in razširitev hale Komunalnega centra Domžale; nadaljujemo s projektom Kamniška Bistrica in gradnjo Češmino-vega parka, v kratkem bo potrebno sprejeti odločitev o Šumberku in zagotavljanju drugih oblik rekreacije in oddiha v občini (bazen, drsališče, otroška igrišča, parki, sprehajalne poti itd.).
Na območju občine Domžale pričakujemo tudi aktivnosti države oziroma njenih družb. Spremembe in novosti, ki bodo izvedene s sredstvi države, se neposredno ne zrcalijo v proračunu, za nekatere projekte pa so zagotovljena proračunska sredstva zaradi zagotavljanja deleža občinskega sofinanciranja, in sicer: gradnji povezovalne ceste pri Tosami, katere izvedba zaradi težav s pridobitvijo lastnine stoji že štiri leta, prepo-trebna gradnja prve etape križišča »Deteljica« na regionalni cesti ob naselju Bistra, z velikim pričakovanjem pa čakamo tudi na prve postopke za gradnjo povezovalne ceste Žclodnik - Vodice. Posebej pozorni bomo na uresničitev dogovora z DARS-om v zvezi z nerealiziranimi sklepi iz Uredbe in Sporazuma, sprejetih v zvezi z LN za avtocesto, čim prej pa pričakujemo tudi odločitev o ekonomski upravičenosti umestitve uvoza na AC v Studi, kar je že utemeljno z analizo števila prometa.
Še naprej si bomo prizadevali, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport pričelo z obljubljeno gradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale.
(iospodarstvo oziroma podjetništvo je področje, ki mu bo potrebno nameniti več skrbi, še zlasti pri zagotavljanju protorskih in komunalnih pogojev, za drugačne vložke pa občina ni pristojna ter je zaradi predpisov o državnih pomočeh tudi zelo omejena pri dodeljevanju neposredne pomoči podjetnikom.
Novo spodbudo za razvoj gospodarstva v občini bo pomenila tudi gradnja Podjetniške cone Zelodnik, kije za razvoj občine zelo pomemben projekt. Ob tem pa je treba vendar poudariti, da bo komunalna infrastruktura cone zgrajena s sredstvi zasebnih investitorjev, ki bodo gradili v coni. Pričakujemo, da bodo ključni investitorji v letu 2007 na nedvoumen način izrazili svojo namero za gradnjo v coni ter da bomo tako skupaj z njimi lahko pričeli s prvo etapo gradnje. Ker bo to dolgoročen projekt, želimo ustanoviti proračunski sklad, v katerem se bomo zbirala sredstva za ta namen, vir sredstev pa bo komunalni prispevek investitorjev, ki bodo gradili na območju lokacijskega načrta za Poslovno cono Želodnik.
Že nekaj let potekajo priprave za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, ki jo je potrebno izvesti zaradi strožjih novih predpisov o varstvu okolja. Za ta namen bomo skupaj z ostalimi investitorji poiskali večje finančne vire tudi iz evropskih sredstev.
Središče mesta Domžal bo soočeno z veliko arhitekturno in funkcionalno spremembo sedanje velebagovnice, saj investitor Tuš skupaj z občinski službami žc dalj časa načrtuje umestitev novega sodobnega objekta, v katerem bodo poleg trgovinskega dela uredili tudi zabaviščni del z več kino-dvoranami, bovling, biljard ipd, s čimer bodo prebivalci dobili več možnosti za prijetnejše preživljanje prostega časa. Investicija bo prinesla v center mesta drugačno vsebino in delno rešitev ter spremembo mirujočega, dinamičnega prometa ter vzpostavitev peš povezav med posameznimi deli mesta. Za občinski proračun ta poseg ne predstavlja finančnih obvez.
V letu 2007 pričakujemo tudi premik pri opremljanju večjega dela občine z optičnim kablom, na začetku le z enim izvajalcem (Telekom), kasneje pa tudi z drugimi po-nudnki na trgu. Projekt bo izveden brez finančnih vložkov občine.
Velik projekt bo za Občino Domžale predstavljal tudi sprejem razvojne in prostorske strategije za naslednje srednjeročno programsko obdobje. Sama izdelava sicer ne bo pomenila finančne obremc-menitve za proračun, pač pa veliko truda ter dela v usklajevanju in končnem dogovoru. Pretežni del strokovnih podlag je že narejen, nadaljevanje pa ovira zavlačevanje sprejemanja nove prostorske zako-nonodaje, ki bo precej spremenila metode obvladovanja lokalnega prostora.
Največji izziv za Občino Domžale bo v tem proračunskem obdobju ureditev odlaganja odpadkov, saj je sedanja lokacija deponije na Dobu žc zapolnjena. Občinska uprava in JKP Prodnik nadaljujeta s projektom razširitve deponije po sklepu občinskega sveta, vendar bomo zaradi ovir v postopku soočeni z dejstvom, da bo potrebno smeti odvažati na drugo deponijo. Ne glede na rešitev bodo občani naše občine soočeni z večjim plačilom za odvoz in odlaganje odpadkov.
Občina Domžale bo v letošnjem letu aktivno sodelovala pri zastopanju svojih interesov glede ustanovitve pokrajin. Zastopamo stališče, da naj podjetna regija, razširjena na območje nekdanjega domžalsko-kamniško-litijskega okraja, postane samostojna pokrajina - Severnoobljubljanska pokrajina. Ustanovitev pokrajin bo imela za občinski proračun posledice le v primeru, če bo prišlo do prerazporeditve nalog in pristojnosti.
Občina Domžale se sooča s premajhnimi kapacitetami javnih podsistemov, kot so: davčna uprava, geodetska uprava, sodišče, zemljiška knjiga, policijska postaja, upravna enota, inšpekcijske službe in tudi občinska uprava. Zato si bomo prizadevali, da se ti sistemi vzpostavijo na ravni, ki bo našim občanom in hitro rastoči občini zagotovila hitre in kvalitetne usluge v okolju novega mednarodno odprtega gospodarskega in družbenega prostora.
župan Toni Dragar
Proračun
Občine Domžale 2007je sprejet
Na 5. seji Občinskega sveta občine Domžale je bil sprejet Proračun občine Domžale za leto 2007. Priprava sprejetega proračun je bila v letu 2007 zahtevnejša, saj se je proračun prvič pripravljal v evrih in skladno z novo klasifikacijo. Zupan je zaradi hitrega prilagajanja novi valuti in kvalifikaciji ter kvalitetni pripravi predloga proračuna zahvalil oddelku za finance ter vsem načelnikom, ki so s svojimi predlogi in razumevanjem pripomogli k oddaji materialov skladno z dogovorjenimi roki. Zupan je kot prilogo proračuna pripravil proračunski memorandum, ki na kratko povzema najpomembnejše projekte v letu 2007. Prav zato smo se odločili, da vam ga predstavimo. Več o samem postopku sprejemanja in vloženih amandmajih pa v naslednji številki Slamnika.
Tina Želaznlk
Tradicionalno srečanje invalidov iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin
Verjemi v čudeže smehljaja, v mehko dlan, ki se razdaja
Za naslov prispevka o letošnjem tradicionalnem, že 32. medobčinskem prazniku invalidov, 15. aprila v hali Komunalnega centra Domžale, sem izbrala del besedila popevke vse bolj znane Eve Čer-ne, ki se je, podobno kot drugi sodelujoči na prireditvi, odločila, da s svojim nastopom polepša dan vsem zbranim več sto udeležencem, med katerimi je bilo mnogo težkih invalidov.
Te je po krajšem promenadnem koncertu Godbe Domžale, kije tudi tradicionalni gost prireditve, najprej pozdravila Vida Pernc, predsednica Medobčinskega društva invalidov
Domžale, ki seje iskreno razveselila polne hale, še posebej pa pozdravila goste. Med njimi so bili župana občin Domžale, Toni Dragar, ter Trzina, Anton Peršak, novi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, Drago Novak, delegacija pobratenega društva invalidov iz Izole, ki jo je vodil predsednik Zmago Višnjevec, Branko Simonovič, direktor hotela Delfin Izola, predstavniki drugih društev in prijatelji domžalskih invalidov. Posebej je pozdravila tudi Vlasto Nussdorfer, predsednico Društva Beli obroč.
(nadaljevanje na strani 22)
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine ob prazniku Občine Domžale
9. turnir v kegljanju za Pokal Domžal
Med tradicionalnimi prireditvami ob prazniku Občine Domžale ima pomembno mesto tudi turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju, ki ga vsako leto pripravi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine ob pokroviteljstvu Občine Domžale, sodelovanju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter Kegljaškega kluba Domžale, pohvaliti pa velja tudi vse sodelujoče donatorje in sponzorje.
Tudi letos je 21. aprila 2007 glavna organizatork in ena najboljših kegljavk med slovenskimi paraplegičarkami, Cvetka Stirn, vzorno pripravila tekmovanje, ki so se ga udeležili paraplegiki iz. cele Slovenije. Dopoldanske borbe so bile srčne, sodelujoči so se potrudili ter skušali /.biti kar največ kegljev, bo tem pa ne pozabiti, daje pomemben del tradicionalnega srečanja v Domžalah tudi prijetno druženje in izmenjava izkušenj.
Ob zaključni slovesnosti po končanem tekmovanju je vse zbrane pozdravil tudi župan Toni Dragar, čestital prav vsem sodelujočim ter jih povabil, da tudi prihodnje leto organizirajo jubilejni 10. turnir za Pokal Domžal, obenem pa se je zahvalil tudi Cvetki za vzorno organizacijo in izvedbo tekmovanja. Prav Cvetka je obljubila, da čc slučajno kegljišča v Domžalah v letu 2008 ne bo, bo sicer turnir organiziran drugje, zaključna slovesnost pa se bo zanesljivo pripravila v Domžalah. Najboljša je bila tudi letos kegljaška ekipa Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki je domov odnesla dva največja pokala, pa še nekaj drugih, saj so bili njeni člani in članice odlični tudi med posamezniki. Kot že rečeno, je bilo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine najboljše; pred Društvom paraplegikov severno štajerske pokrajine, s tretjim mestom pa so presenetili paraplegiki, ki se združujejo v okviru Društva paraplegikov Dolenjske - Bele krajine in Posavja. Med posameznicami je bila najboljša Senka Ivaniševič, pred Zdenko Stntič in Cvetko Stirn med posamezniki pa je bil zmagovalec Viktor Rupntk, pred Alfredom Lasetzkyjem ter Emilom Palameto; najboljši veteran je bil Ivan Žalig pred Hasanom Čauševičem ter Tonetom Kušarjem, med nastopajočimi tetraplegiki pa je zmagal Vinko Hauzer, pred Alešem Povšetom in Slavkom Dunajem.
Vsem tekmovalcem in tekmovalkam iskrene čestitke. Se posebej organizatorjem Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki so tudi letos osvojili prehodni pokal. Iskrena hvala tudi vsem sponzorjem, kijih bomo objavili v naslednji številki, ter nasvidenje aprila 2008.
Praznik Občine Domžale - Kolesarjenje po območju Upravne enote Domžale
Več kot 400 udeležencev in udeleženk
Kolesarji - tekmovalci in rekreativci iz leta v leto raje pripeljejo svoje konjičke v Športni park Domžale, kjer so se tudi letos srečali na tradicionalnem Kolesarjenju po območju Upravne enote Domžale, ki so ga namenili prazniku Občine Domžale, hkrati pa so se pomerili tudi v okviru projekta Slovenija kolesari.
Čeprav je bil začetek šele ob 10. uri, je bilo že ob 8. uri v Športnem parku Domžale zelo živahno. Kolesarji in kolesarke so se hiteli prijavljati, se spoznavati s progo, ki je bila speljana po vseh petih občinah. Medtem ko 90 se tekmovalni kolesarji pomerili za Veliko nagrado Občine Domžale, so se rekreativci iz Športnega parka Domžale podali na daljšo oz. krajšo progo ter uživali tako v vožnji kot tudi na pripravljenih počivališčih. Skupni start v Dobu je uspel, več kot 400 udeležencev pa seje po »potenju« na v glavnem asfaltiranih cestah, nekaj čez 12. uro vrnilo v Športni park Domžale, kjer so jih čakale dobrote Društva podeželskih žena Domžale, stojnica s številnimi turističnimi prospekti, na kateri je Blanka, ki je informacije podajala že od 8. ure dalje, prijazno posredovala različna pojasnila, med katerimi je bilo največ vprašanj v zvezi s kolesarskimi stezami, organizator - Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Kolesarski klub Dob, pa sta poskrbela tudi za topel obrok in vodo. Velika večina sodelujočih je bila s progo in organizacijo povsem zadovoljna, nekateri pa so organizatorje opozorili tudi na manjše napake, ki jih bo v prihodnje potrebno odpraviti. Poglejmo še zmagovalce: med amaterji A je bil najboljši Primož Porenta, pri amaterjih B pa je zmagal Matej Markun, oba ŠD Bambi; med amaterji C je zmagal Mihael Vantur, Bike EK Haloze; med master A je bil prvi Gregor fekavec iz Energije Velenje, četrti pa Milan Hribar, KK 1 Irast Dob; med master B je zmagal Janez Simik, ŠD Turbo M; l.ucjan Premrn, KK Izvir Vipava, je bil zmagovalec med master C, med master D pa je bil najhitrejši Boštjan Slak. KK Brda; prvo mesto med master E je zasedel Bojan Ropret, ŠD Bambi; Janez Zakotnik, ŠD Turbo M je bil zmagovalec med master F, Bojan Eampc je bil med master G hitrejši od Francija Zajca, KK 1 Irast Dob; med najstarejšimi kolesarji pa sta bila najboljša Jože Hafner, ŠD Sokol (master H)ki Marko Rejec. KK Izvir Vipava med master 1. Med ženskami je Natalija Veršič, KK Bike EK I laloze 2002, zmagala v kategoriji ženske B, med ženskami A pa je bila najboljša Živa Verbič. KD Mengeš. Pokale so podeljevali župan Občine Domžale, Toni I >iagar, ki je na startu želel vsem sodelujočim prijetno in varno vožnjo, ter martin Rebolj, župan Občine Moravče, ter mag. Janez Župančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo. Največ udeležencev je bilo iz Športno rekreativnega kluba Domžale, organizatorji pa so nagradili tudi najstarejše in najmlajše udeležence.
Nasvidenje na kolesarjenju 2008.
MPZ Janez Cerar ob občinskem prazniku
V času občinskega praznika v naši občini je tudi moški pevski zbor Janeza Cerarja pripravil svoj letni koncert, ki so ga pred zvestim občinstvom odpeli v avli Osnovne šole Domžale. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Do-linarja so pevci gostili še Ženski pevski zbor Staneta Habeta, ki ga vodi IVlarika Haler, predstavila sta se kamniška kolednika Janez in Rok, že tako pestremu programu pa je svoje dodal še Božo Matičič s harmoniko. Prireditev, ki je trajala uro in pol, je povezovala Draga Jeretina An-žin, vse prisotne pa je na koncu pozdravil tudi podžupan Vinko Juhart.
Vrhunec večera je bila zagotovo združitev obeh pevskih zborov
društva upokojencev - Moški pevski zbor Janez Cerar in Ženski pevski zbor Stane I labe, ki sta družno in prijetno zapela Sijaj, sijaj sončece. Ob koncu prireditve so podelili tudi Gallusove značke, podeljevalec pa je bil predstojnik javnega sklada za kulture dejavnosti, izpostave Domžale
Pavel Pevec. Podelili so dve bronasti znački, ki sta jih prejela Franc Prosenc in Slavko Ritmik. Štiri srebrne značke so prejeli Roman Krištof, Tone Ježek, Janez Cerar in Franc Dolar (ker je slednji pokojni, je značko v njegovem imenu prevzela hčerka). Podelili so tudi eno zlato značko, ki je počastila Ivka Šar-ca, častno jubilejno značko pa je zasluženo prejel zborovodja MPZ Janez Cerar - Jože Dolinar.
(mak)
Ob prazniku Občine Domžale
Slovesno odprtje podhoda
Na severovzhodnem delu soseske D12 BISTRA pod glavno cesto R2-477 Želodnik - Domžale se nahaja novi podhod, katerega gradnja je bila predvidena z Odlokom o zazidalnem načrtu območja D12 BISTRA Domžale ter se na severnem delu navezuje na obstoječo pešpot v nadaljevanju Fajfarjeve ulice, na južni strani pa na kolesarsko stezo in hodnik za pešce v soseski D12 BISTRA. Ker je podhod pomemben za vse prebivalce tega dela našega mesta, pa tudi vse druge, sta se Občina Domžale in Splošno gradbeno podjetje Graditelj Kamnik odločila, da ga slovesno predata svojemu namenu ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale.
Prav na praznik je bila ob 17. uri prijetna slovenost, katere se je proti pričakovanjem udeležilo več sto obiskovalcev, med katerimi jih je bilo veliko iz bližnje soseske, ki so tako lahko prvič spoznali, kako se znamo v Domžalah veseliti uspehov. Prijetno slovesnost sta jim polepšala glasbena skupina Domžalski rogisti, med katerimi je bil tudi vodja Otmar Gregor Rettinger, dobitnik letošnje nagrade Občine Domžale, posebej pa seje izkazal bližnji Vrtec Bistra, ki sicer sodi v okvir Vrtca Urša, saj so najmlajši pripravili prisrčen pevski program, ob tem pa pripravili še prisrčno razstavo ter nam s fotografijami in risbicami prikazali, kako so spremljali gradnjo podhoda. O podhodu, katerega gradnja je bila začeta še v času županje Cvete Zalokar Ora-žem, je spregovoril Toni Dragar ter nato podhod skupaj z Janezom Zormanom, direktorjem SGP Graditelj Kamnik tudi slovesno odprl.
Vsem uporabnikom podhoda srečno!
U. Z.
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine Domžale
Čestital občini Domžale za rojstni dan
V četrtek, 19. aprila 2007. je v Kulturnem domu Franca Bernika potekala slavnostna seja občinskega sveta Občine Domžale in osrednja občinska slovesnost ob 55-letnici ustanovitvi Mestne občine Domžale. Slavnostni govornik je bil Toni Dragar, župan občine Domžale, ki je pozdravil oba častna občana Jožeta Pogačnika in dr. Miroslava Stiplovška, Cveto Zalokar Ora-žem in Francija Hrovata, poslanca DZ RS, prisotne svetnice in svetnike občinskega sveta občine Domžale ter dobitnice in dobitnike priznanj in plaket občine Domžale v letu 2007: » Občinski praznik je podoben praznovanju rojstnih dni, ki se jih veselimo, jih praznujemo ter izkoristimo tudi zato, da pogledamo na življenjske poti, polistamo po albumih ter se spominjamo najprijetnejših dni med zadnjim in predzadnjim rojstnim dnevom. Tudi z našo občino je tako in vesel sem, da ob ietošnjem občinskem prazniku lahko ugotovimo, da je bilo obdobje zadnjega leta za našo občino ter vse nas zelo uspešno. Tudi zato, ker smo delali skupaj, iskali skupne poti in se veselili doseženih rezultatov« Posebne čestitke in zahvale je namenil dobitnicam in dobitnikom občinskih priznanj ter plaket: »Ko vam ob prejemu nocojšnjih priznanj iskreno čestitam v imenu vseh, ki vam bomo zaploskali, vedite, da vaše delo cenimo, smo ponosni nanj, predvsem pa smo vam hvaležni za vse, kar ste dobrega naredili. Veselite se svojih sadov in uživajte - v nocojšnjem in vseh drugih prihodnjih večerih. Sledil je kulturni program z odlomki gledaliških predstav, Pijo Brodnik - so-pranistko in Martino Golob Bohte na klavirju ter Evo Čeme, zmagovalko bitke talentov in drugo uvrščeno na Emi 2007. Po kulturnem programu sta mag. Jožica Polanc, predsednica Odbora za občinska priznanja proslave in prireditve in Toni Dragar, župan občine, podelila nagrade in plakete 2007. Dobitnice in dobitniki so predstavljeni na naslednji strani. Prireditev je povezoval Janez Eotrie.
Tina Železnik
Tudi letos SUMBERK 2007 za praznik Občine Domžale
66,67% izkoriščena prednost domačega terena!
Za Domna Zupana je bil dan po nesrečnem petku 13. zagotovo eden zelo veselih, saj se je lahko veselil dvojne zmage - najprej kot član zmagovalne pionirske štafete na Prvenstvu Slovenije v gorskem teku za štafete in nato še kot zmagovalec Teka posameznikov za nagrado Šumberk 2007. Čestitamo!
Atletski klub Domžale je na tekmovanju odlično izkoristil prednost domačega terena, saj so njegovi člani in članice v 6 tekih pobrali kar 4 zlate medalje! Najprej so s konkurenco
pometi i pionirji v postavi Jaka Vod-njov, Anže Zupan in Domen Zupan, ki so za 3 x 2 km potrebovali 30:56 min. Uspeh sta dopolnili še druga in tretja štafeta Domžal, ki sta bili srebrna oziroma bronasta. Pionirke so bile v postavi Monika Adler, Manea Slabenja, Eva Aljančič bronaste in so za najhitrejšimi iz Bovca zaostale nekaj manj kot 2 minuti. V kater-goriji mladincev so bili na na 2000 metrski progi s 190 metri vzponov in spustov najboljši člani ŠD Tabor Žiri. Med članicami je zmagala mladinska štafeta Domžal: Maja I ludo-klin, Cita Cvim in Katja Kosmatin,
Domen Zupan
Teja Gregorln pri podeljevanju kolajn
ki soji na stopničkah družbo delale drugouvrščene Suzana Mladenovič, Nataša Aljančič in Mateja Simič,
kot četrta je čez cilj pritekla štafeta Domžale II.
(nadaljevanje na strani 22)
Ob občinskem prazniku
Iskrene čestitke dobitnikom letošnjih občmskih priznanj
Na kratko predstavljamo letošnje dobitnike občinskih priznanj ter jim tudi v imenu Uredništva čestitamo.
Zlato plaketo
občine Domžale je prejel:
Mitja ŠIRCELJ, roj. 21. maja 1933. Domžale. Roška ulica 4, za strokovno delo na področju zobozdravstva in prispevek k razvoju košarke. Nagrajenec je priznan strokovnjak na področju zobozdravstva. Vso svojo delovno dobo je služboval v Zdravstvenem domu Domžale in kot vodja zobozdravstvenega oddelka veliko prispeval h kvalitetnemu razvoju tega področja v naši občini, posebej je zaslužen za strokovno delo na področju otroške or-todontije. Na področju mladinskega zobozdravstva je bil eden prvih v Sloveniji, kije načrtno vpeljeval učinkovite metode preventive, katerih rezultati so vidni pri številnih generacijah Domžalčanov, prispeval pa je tudi k sodobni opremi zobozdravstvenih ambulant. Drugi in neločljivi del njegovega življenja je bil šport. Sprva je kot aktivni košarkar sodeloval pri začetnih korakih organizacije domžalskega košarkaškega kluba, v katerem kot strokovni delavec
Mitja Šircelj
sodeluje še danes. Pomembno je vplival na organiziranost športa ter za svoje delo dobil več priznanj. Odlikujeta ga vztrajnost in poštenost, dosledno reševanje problemov in predanost športu. Tak je bil in ostaja zgled številnim generacijam domžalskih športnikov, ki so tudi po njegovi zaslugi sloves naše občine ponesli v evropski športni prostor.
Srebrne plakete
občine Domžale so prejeli:
Franc ANŽIN, roj. 27. marca 1950, Spodnje Jarše, Jelovškova ulica 12, za uspešno dolgoletno organizacijsko in strokovno delo na področju civilne zaščite. Nagrajenec je velik del svojega življenja namenil organiziranju in vodenju zaščitno-reševalne-ga sistema v občini Domžale. Že več kot 20 let pri vodenju Civilne zaščite v občini Domžale kaže izjemne organizacijske sposobnosti ter kot poveljnik skupaj s sodelavci zagotavlja varne pogoje za življenje.
Na področju preventivnih dejavnosti zagovarja kontinuirano usposabljanje vseh, ki se vključujejo v občinski sistem zaščite in reševanja - tako teoretično kot praktično z odmevnimi vajami. Pri svojem delu vselej upošteva izkušnje iz posredovanj ob elementarnih nesrečah ter humanost na vseh področjih reševanja. Prav po zaslugi njegovega dolgoletnega in odgovornega dela je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Domžale dobro organizirano in zagotovljeno koordinirano delo vseh sodelujočih. Sistem civilne zaščite je tudi zaradi predanosti organiziran tako, da zagotavlja pomoč vsem, ki jo potrebujejo, tako pri reševanju življenj kot njihovega imetja.
Jože DUHOVNIK, roj. 20. februarja 1944, Ljubljana, Rovšnikova ulica 6, za uspešno organizacijsko delo na področju komunalnega razvoja v Občini Domžale. Nagrajenec je v občino Domžale prišel pred dobrima dvema desetletjema in kmalu prevzel krmilo tedanjega Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale. Pod njegovim vodstvom je podjetje veliko prispevalo k razvoju komunalnih dejavnosti, posebej na področju oskrbe z zdravo pitno vodo, zagotavljanju kanalizacijskega omrežja na območju cele občine ter orga-
niziranega odvoza in kasneje ločevanja odpadkov. Pri svojem delu je zagovarjal strokovnost in postopnost.
Jože Duhovnik je znal prisluhniti pobudam ter predlogom občanov in občank. Posebno skrb je namenjal preskrbi z zdravo pitno vodo, v zadnjih letih pa se je tudi po njegovi zaslugi pospešeno gradilo kanalizacijsko omrežje in sodobno urejalo področje odlaganja odpadkov. Že pred letom 2000 beležimo začetne aktivnosti na področju organiziranega ločevanja odpadkov in tudi siceršnjega urejanja tega področja v okviru odlagališča odpadkov na Močilniku. Zaradi svoje neposrednosti je bil zelo priljubljen med občani in občankami, saj je vedno postavljal stroko na prvo mesto, obenem pa znal ceniti tudi prispevek ljudi k zagotavljanju boljših pogojev na področju komunalnega razvoja.
Janka JERMAN, roj. 21. junija 1943, Radomlje, Bukovčeva 3, za uspešno in prizadevno pedagoško, društveno in literarno delo.
Nagrajenka kot razredna učiteljica na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah ni samo učila, temveč je mlade tudi vzgajala v tovarištvu in humanosti ter ljubezni do narave v poštene ter delovne ljudi. Kot učiteljica je bila prizadevna, delovna in uspešna, v učni proces je uvajala nove metode, bila mentorica in vzornica mlajšim kolegom in kolegicam, izredna pedagoginja in prijateljica. Znala je prisluhniti učencem, staršem in kolegom, vselej je bila pripravljena pomagati. Ljubezen do narave jo je pripeljala v vrste tabornikov, kjer že več kot 30 let opravlja odgovorne naloge. Je tudi izjemna planinka in športnica - maratonka. Še vedno vodi tabornike Invalidskega centra Mengeš. Aktivna je tudi v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Objavlja v literarnih zbornikih Lipe in rada pomaga članom literarnega krožka, posebej dragocena je njena pomoč pri izdaji njihovih literarnih prvencev. Izdala je tri samostojne pesniške zbirke.
Bronaste plakete občine Domžale so prejeli:
Janez BRECEL.INIK, roj. 27. julija 1949, Preserje, Pelcchova 3 a, Radomlje, za izredno predanost gasilski organizaciji.
Nagrajenec že vrsto let prizadevno
in strokovno opravlja funkcijo poveljnika Gasilske zveze Domžale, je dolgoletni član vodstva Prostovoljnega gasilskega društva Dob, poveljnik Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva LIP Radomlje, prizadevno pa dela tudi kot član poveljstva regije Ljubljana lil in Občinskega štaba civilne zaščite. Je tudi član sveta Krajevne skupnosti Preserje. S svojim strokovnim znanjem uspešno sodeluje kot inštruktor in sodnik na vseh nivojih gasilskih dejavnosti. Ima čin višjega gasilskega častnika II. stopnje. Jane/ Breceljnik je vse svoje življenje namenil gasilstvu, v katerem izkazuje izredne organizacijske sposobnosti, predanost, humanost in željo, da pomaga vsem, ki njegovo pomoč potrebujejo.
Tadeja CAPUDER, roj. 02. oktobra 1978, Brezje pri Dobu 23, za igralske dosežke in delo na področju kulture.
Nagrajenka kljub mladosti že dolga leta deluje na področju kulture, posebej v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan, kjer je kot igralka uspela vrsto vlog odigrati karakterno in obiskovalcem všečno. Posebej so v spominu ostale njene vloge v predstavah: Divji lovec, Kekec je pač Kekec, Njega ni, Črna Žena, Charlijeva teta, Krog s kredo, Čevljar baron. Največji igralski vtis je zapustila z vlogami v opereti Planinska roža ter v predstavah Ženitev in Miklova Zala. Tadeja Capuder je z naravnim talentom in ljubeznijo do gledališča veliko prispevala k rasti in prepoznavnosti poletnih gledaliških predstav. Tudi kot predsednica Zveze kulturnih društev Domžale si prizadeva za prepoznavnost društev ter za rast in kvaliteto posameznih skupin.
Jože LAŠIČ, roj. 1952, Slovensko društvo Slovenija Ruti Švica, za dolgoletno prizadevno delo v Slovenskem društvu Slovenija Ruti v Švici ter uspešno sodelovanje z Občino Domžale. Nagrajenec je pobudnik ustanovitve in dolgoletni predsednik Slovenskega društva Slovenija Ruti v Švici, s katerim Občina Domžale sodeluje že 25 let. Društvo v letošnjem letu praznuje 30 let obstoja ter uspešnega dela in je nastalo iz kegljaškega društva. Je član društva od začetka in več mandatnih obdobij predsednik. S svojim prizadevnim delom je pomembno prispeval, da je društvo eno med najbolj delovnimi slovenskimi društvi v Švici. Posebej pomembna je njihova podpora ustanovitvi samostojne Slovenije. Društvo je sprejelo v sodelovanju z Občino Domžale družine iz Slovenije, ki so v vojni za Slovenijo izgubile svojce. Njegova zasluga je, da se dobri stiki in sodelovanje z Občino Domžale krepijo in bomo v letu 2007 skupaj praznovali 25-letnico uspešnega sodelovanja. Društvo se uspešno predstavlja v aktivnostih mesta Ruti.
Ana MEDVED, roj. 16. junija 1951, Domžale, Bistriška 20, za predano pedagoško delo in delo na področju turističnega razvoja.
Učiteljico Ano Medved, ki že več kot 30 let opravlja svoje pedagoško poslanstvo v osnovnih šolah učenci spoštujejo in cenijo predvsem zaradi njene izjemne občutljivosti za pravičnost, zaradi redoljubnosti in pripravljenosti poslušati in pomagati, kadar je potrebno. Vzljubili so jo kot mentorico razredne skupnosti, šolsko varuhinjo otrokovih pravic, na katero se v stiski lahko zanesejo. Med učenci, starši in kolegije izjemno priljubljena in
spoštovana. Vrsto let zelo uspešno vodi šolski turistični krožek, dobro sodeluje s Komisijo za turizem Občine Domžale in je tudi pobudnica ustanovitve Turističnega društva KS Jarše Rodica. Svojo pripravljenost za prostovoljno delo in naklonjenost otrokom uresničuje tudi kot članica vodstva medobčinske Zveze prijateljev mladine Domžale.
PLESNA ŠOLA MIKI, ustanovljena 1986, Podrečje 67, za uspešno delo na področju plesne dejavnosti.
Plesna šola Miki, kateri se je kasneje pridružil tudi Plesni klub Miki, deluje na območju naše občine že od leta 1986 in je v tem obdobju vzgojila na tisoče plesalcev ter ima največ zaslug, da se v občini Domžale veliko pleše. Plesna šola seje razvila v pravcato plesno gibanje, ki nas še vedno vsako leto razveseljuje z vrsto prireditev, tekmovalnimi uspehi in družabnim plesom. Kljub mladosti se uvršča ob bok zelo znanim slovenskim plesnim šolam. Še posebej izstopajo v zadnjih letih njihovi tekmovalni uspehi, ki so vrh dosegli v letu 2004 na svetovnem pokalu za mladince ter svetovnem prvenstvu za pionirje. Z enakimi in celo boljšimi dosežki pa se lahko pohvalijo tudi v letih 2005 in 2006.
Nagrade
občine Domžale so prejeli:
Teja GREGORIN, roj. 29. junija 1980, Ihan, Pokopališka cesta 2, Domžale, za uspehe v biatlonu.
Nagrajenka je kljub mladosti že zelo uspešna smučarska tekačica, predvsem pa v zadnjih letih odlična biatlonka, ki z velikimi koraki stopa v svetovni vrh ženskega biatlona. Njen prehod od smučarske tekačice, ki seje udeležila olimpijade, do uspešne biatlonke je od nje, njenega kluba in trenerjev, med katerimi je bil dolgo časa tudi njen oče, zahteval veliko prilagajanja, predvsem pa veliko dela.
Teja Gregorin od sezone 2006/07 spada med najboljše slovenske pa tudi svetovne biatlonke in ima že več uvrstitev med prvih deset najboljših biatlonk na svetu, le malo pa ji je zmanjkalo, da bi stopila na stopničke, kar ji bo zanesljivo uspelo v naslednji sezoni.
Vera JUHANT, roj. 28. junija 1942, Vir, Zoisova 6, Domžale, za predano delo pri skrbi za otroke s posebnimi potrebami.
Nagrajenka je vrsto let tvorno sodelovala pri delu društva Sožitje, ki združuje starše otrok z motnjo v duševnem razvoju. Leta 1995 je postala predsednica društva Sožitje Mengeš in v dveh mandatnih obdobjih osmih let namenila velik del prostega časa delu v društvu. V tem času si je društvo gmotno opomoglo in razširilo program aktivnosti, kije obsegal redne tedenske dejavnosti: jahanje, telovadbo, taborništvo, dramsko in glasbeno skupino, enkrat letno piknik, obisk dedka Mraza, pohodništvo, 3 večje izlete, vikend seminar, program za ohranjanje znanj za osebe z motnjo v duševnem razvoju, predavanja za starše, samopomoč staršem, vikend letovanje na morju za 30 oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Peter PAVLI, roj. 30. julija 1954, Domžale, Savska cesta 30a, za prizadevno delo v krajevni skupnosti in mestu Domžale.
Nagrajenec je vrsto let prizadevno opravljal funkcijo predsednika Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka ter s svojim delom veliko prispeval k razvoju omenjene krajevne skupnosti, dobri dejavnosti društev ter razvoju mesta Domžale kot celote. Znan je po svoji umirjenosti, sprejemanju pretehtanih odločitev, med krajani in krajankaini pa ja prav zaradi tega zelo priljubljen, na kar kažejo tudi zadnje lokalne volitve, saj je med kandidati prejel največ glasov. Z organizacijskimi sposobnostmi in željo, da prisluhne potrebam vseh, mu je skupaj s člani Sveta uspevalo, da se je razreševala ko-
stran 6
munalna problematika, ki je bila zaradi gradnje plinovoda posebej izrazita v zadnjih letih.
Betka POTOČNIK, roj. 30. oktobra 1938, Vir, Maistrova 15, Domžale, za prizadevno delo na področju skrbi za starejše.
Betka Potočnik že vrsto let prizadevno vodi Društvo upokojencev Vir in s številnimi pobudami vpliva na kvalitetnejše življenje krajanov in občanov. Bila je pobudnica za ustanovitev Društva upokojencev Vir, njen cilj je pomagati ostarelim, bolnim, invalidom in vsem pomoči potrebnim ljudem. Zavzema se za gradnjo doma starejših v krajevni skupnosti in občini ter za reševanje tovrstne problematike v okviru občine in Zveze društev upokojencev. Na njeno pobudo so se ustanovile številne sekcije v društvu: balinanje, pohodništvo, kolesarjenje, pevska zbora, izletništvo, gospodinje. Slednje sodelujejo pri razstavah kulinarike in ročnih del. Brez njenega predanega dela, ki ga še posebej cenijo in so ji zanj hvaležni člani in članice Društva upokojencev Vir, bi bilo življenje starejših precej bolj skromno.
RADIO HIT- HITOVA BUDILKA, ustanovljeni v letu 2006, Domžale, Ljubljanska cesta 26, za uspešno promocijo Občine Domžale.
Radio HITje naša domžalska radijska postaja, ki že vrsto let uspešno odmeva v slovenskem prostoru ter si iz leta v leto pridobiva več zadovoljnih poslušalcev in poslušalk. Hkrati je Radio HIT pomembna informativna točka tudi za Občino Domžale, saj na njej redno objavlja različna povabila, objave, dogovorjeno pa je tudi drugo sodelovanje. Zelo odmevna je njihova ODPRTA linija, v okviru katere poslušalci in poslušalke tudi vodstva občin opozarjajo na problematiko na terenu. V zadnjih letih pa je Radio HIT še bolj poznan zaradi Peča, Racmana in Špele, ki s Hitovo budilko na svež, prikupen in sodoben način »budijo« poslušalce in poslušalke, ki so nad njihovim delom navdušeni.
Gregor Otmar RETTINGER, roj. 10. novembra 1939, Domžale, Jarčeva ulica 12, za prizadevno in uspešno vodenje Domžalskih rogistov.
Gregor Otmar Rettinger je od ustanovitve glasbene skupine Domžalski rogisti njen predsednik in zvest zapisovalec vseh dogajanj, povezanih /. omenjeno glasbeno skupino. Kot predsednik je opravil zelo pomembno delo, saj je bil prav on tisti, ki je vsa leta skrbel za uspešen razvoj in nastopanje Domžalskih rogistov po Sloveniji in tujini. V 15 letih so si pridobili veliko prijateljev, kijih cenijo zaradi njihovega prizadevnega dela, pohvalijo pa se lahko tudi s tekmovalnimi uspehi, saj so ena redkih slovenskih skupin, ki je osvojila številne zlate rogove. Zelo odmevne so bile tudi njihove tri jubilejne prireditve - ob 5-letnici, ob I ((-letnici in zadnja ob 15-letnici v letu 2006.
Milan ŠINKOVEC, roj. 11. septembra 1947, Rova, Rovska 50, za prizadevno delo ter prispevek h kvaliteti življenja v Krajevni skupnosti Rova.
Milan Šinkovec je že tretje mandatno obdobje predsednik Sveta Krajevne skupnosti Rova, ki je prav pod njegovim vodstvom doživela pravi razcvet - tako na področju komunalnega razvoja kot pri delovanju društev in organizacij. Pod njegovim vodstvom se je to območje približalo razvitim, še posebej pa izstopajo zaradi delovanja društev. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, voljo in delom ter nenehno željo za razvoj je pomembno prispeval h kvalitetnejšemu in pestrejšemu življenju. Milan Šinkovec v delo predsednika Sveta Krajevne skupnosti Rova vlaga veliko energije in požrtvovalnega dela, zavzeto pa deluje tudi v Združenju šoferjev in avto-mehanikov Domžale. Čestitamo!
Vera Vojska
Tadeja Capuder Ana Medved Plesna šola Miki
V nadaljevanju 3. seje je Občinski svet Občine Domžale 7. marca 2007 sprejel Sklep o seznanitvi z zaključki prometne študije Občine Domžale in ob tem tudi predlagal, da se povzetki prometne študije objavijo v posebni izdaji Slamnika zaradi
seznanitve širše javnosti.
Objavljamo
povzetek
PROMETNE
ŠTUDIJE
OBČINE
DOMŽALE,
ki jo je v
novembru 2006
izdelal PNZ
svetovanje
projektiranje
d.o.o.,
Ljubljana.
Če vas zanima
študija
v celoti, vas
vabimo k
ogledu na
Oddelku za
prostor in
varstvo okolja
Občine
Domžale.
Namesto uvoda
Občina Domžale je leta 2005 naročila prometno študijo za celotno območje občine, ki bo v nadaljevanju ena izmed strokovnih podlag za nove občinske prostorske akte. Seveda prometne študije ne zahtevajo samo ti dokumenti, temveč zlasti problematično sedanje stanje ter predvideni urbanistični in drugi posegi na območju občine.
Predlog prometne ureditve je narejen za cestno omrežje, parkirno ureditev, javni promet, kolesarski in peš promet.
Predlog prihodnje ureditve temelji na analitični preveritvi in utemeljitvi rešitve. Zato je bil razvit sodoben strateški prometni model, sodobno analitično orodje, ki bo lahko služilo tudi nadaljnjim preveritvam urbanističnih, socioe-konomskih in prometnih posegov tudi na mikro nivojih.
Predlagana prometna ureditev je usklajena s predvidenim urbanističnim in na tem temelječim socioekonomskim in prometnim razvojem. Rešitev je skladna s politiko trdnostnega razvoja.
Analiza sedanjega stanja
V občini Domžale je leta 2005 živelo 32.108 prebivalcev, od tega je bilo 14.180 ali 44 % delovno aktivnega, kar je malo nad državnim povprečjem. Delovnih mest je bilo 7.429, kar pomeni, daje več kot 50% zaposlenih zunaj občine, predvsem v Ljubljani. V mestnem območju Domžal je leta 2005 živelo dobrih 14.000 ali 44% prebivalcev, delovnih mest je bilo okoli 2.700 ali 36%, trgovskih površin je bilo pa okoli 65%. Mesto Domžale torej ni izrazito zaposlitveno središče, vsekakor je pa trgovsko, šolsko in upravno središče.
Za Domžale je značilna visoka stopnja motorizacije, saj je bilo leta 2002 že 503 osebnih avtomobilov/l .000 prebivalcev, kar je celo 10% nad državnim povprečjem. Na podlagi podatkov, ki so na voljo, ugotavljamo, da se na območju Domžal 70% potovanj opravi z osebnimi avtomobili, 7% z javnim prometom, 5% s kolesom in 18% peš. Delež pešačenja je na državnem povprečju, raba osebnega avtomobila je 8% nad državnim povprečjem, raba javnega prometa in delež kolesarjenja je za okoli 30% manjša od državnega povprečja.
V nekaterih manjših mestih, kjer dosledno uresničujejo trajnostno urbanistično in prometno politiko, delež nemoto-riziranih potovanj (peš in kolo) presega celo 50% vseh potovanj, kar je več kot dvakrat toliko kot v Domžalah.
V nekaterih manjših mestih je tudi raba javnega prometa večja. V obeh primerih gre zvečanje na račun osebnega avtomobila. Za Domžale je torej značilna zelo pogosta raba osebnega avtomobila in manjša raba javnega prometa in koles.
Analiza sedanjega stanja je izvedena za cestno omrežje, parkirišča, javni promet, kolesarski in peš promet. V analizo so bila vključena razvojna območja z dodatnim pri-padom prometa (Poslovna cona Želodnik, širitev stanovanj v Dragomlju, Bistri^ in drugje). Upoštevano je tudi dejstvo, da bo glavna cesta Želodnik - Vodice zgrajena do leta 2013.
Ugotovitev glavnih problemov
Ugotovljeni so naslednji glavni problemi: Splošni:
• pretirana raba osebnih avtomobilov
• vodenje tranzitnega motornega prometa skozi mestno središče in stanovanjska območja
• mestne ceste imajo premalo mestni značaj
• bistveno zvečanje števila prebivalstva in delovnih mest bo povzročilo veliko dodatnega prometnega povpraševanja
• javni promet razmeroma slabo urejen
• kolesarskih poti je premalo
• pešce je glede na osebni avto v podrejenem položaju
Posamezni:
• križišči Kopališka - Slamnikarska ulica in Krumper-ška cesta - AC priključek sta že sedaj na meji prepustnosti, v prihodnje bi na sedanjem cestnem omrežju
tu in tudi v križiščih na Šaranovičevi cesti prišlo do prekoračitev prepustnosti
• skozi Radomlje in po Koliški cesti je preveč tovornega prometa
• nivojsko križanje železniške proge in Ljubljanske ceste
• ni avtobusne postaje
• v območju mestnega jedra bi potrebovali dodatnih 600 javnih parkirišč, potrebna pa bodo dodatna parkirišča zaradi novih programov
• pešpoti so slabše urejene in zgrajene v asfaltu
Izhodišča za zasnovo prihodnjega prometnega sistema
Strategijo nadaljnjega razvoja sestavljajo tri pomembne usmeritve:
• uravnotežen razvoj vseh vrst prometa (individualni motorni, javni, kolesarski, peš)
• ustvariti razmere za izločitev tranzitnega prometa iz stanovanjskih območij in mestnega središča umirjanje prometa, pomeslenje cestnega prostora, prednost pešcem v osrednjem mestnem območju in ureditev tlakov
Predstavljena strategija predstavlja politiko, ki seje uveljavila pod imenom trajnostni razvoj.
Zasnova prihodnjega prometnega sistema
Celovita prometna zasnova Prostorska izhodišča
Skladno s predlagano strategijo ima v območju ožjega mestnega jedra prednost peš, kolesarski in javni promet, kar pomeni, da se na tem območju motorni promet omeji in potisne na obrobje. To zahteva okrepitev cestnega omrežja na mestnem obrobju. Tu ima motorni promet prednost pred drugimi oblikami prometa, na vmesnem območju pa imajo vse vrste prometa enakovredno vlogo.
Prometno omrežje in okoliška pozidava
Zahteve prometnih koridorjev so pogosto v konfliktu z okoliško pozidavo in njenimi funkcionalnimi površinami. Uvedba novega elementa v cestni prostor nujno povzroči dodatno porabo prostora in zmanjšanje prostora za druge uporabnike.
Zato predlagamo, da imajo razbremenilne glavne (regionalne) in mestne zbirne ceste v neutesnjenih razmerah prednost pred okoliško pozidavo. Tu prometne površine lahko širimo skladno s potrebami, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih.
V območju napajalnih in dostopnih cest v utesnjenih razmerah naj ima prednost že izoblikovan cestni prostor. Tu praviloma ne širimo cestnega prostora; morebitno širjenje je mogoče le v izjemnih primerih.
Delitev temelji na prevladujoči funkciji, ki jo imajo posamezne kategorije cest. Razbremenilne in glavne krajevne ceste prevajajo poleg notranjega tudi daljinski promet, imajo zato največ prometa in zahtevajo doslednejšo ločitev motornega, peš in kolesarskega prometa. Zato potrebujejo določen prostor. Tu ima načeloma prednost prometna funkcija. Na cestah nižjega reda je ob primerni prometni ureditvi lahko mešan promet, s čimer se izognemo nepotrebnim konfliktom z okoljsko pozidavo. Takšna ureditev je skladna tudi z zahtevo o umirjanju prometa. Pri zbirnih cestah je prometni vpliv enakovreden vplivu okoliške pozidave, tj. prometna in bivalna funkcija sta si enakovredni, zato sta možni obe rešitvi. Pri napajalnih in dostopnih cestah je prevladujoč vpliv okoliške pozidave,
tj. bivalne funkcije, zato je tu prometna funkcija v podrejenem položaju.
Celovita zasnova
Območje Ljubljanske ceste od Kamniške do Karantenske ceste ter naprej do Prešernove (prek železniške proge) bi bilo namenjeno predvsem peš, kolesarskemu in javnemu prometu. Isto velja tudi za Kolodvorsko cesto. Tu bi bil z avtomobili dovoljen samo dovoz do objektov in parkirišč. Pasaža, ki poteka zahodno od Ljubljanske ceste, bi bila seveda namenjena samo peš prometu. To območje Ljubljanske ceste in Kolodvorska cesta bi bila urejeno v tlaku. Tlakovana bi bila celotna širina cestišča, in sicer povsod na isti ravni, brez denivelacije pločnikov. Seveda bi bila tlakovana tudi pasaža. Tako bodo na območju med železniško progo in Ljubljansko cesto ter na prehodu čez progo ustvarjeni visokovredni mestni prostori, kjer bo imel pešec prednost pred drugimi udeleženci v prometu. S tem bo motorni promet potisnjen na obrobje.
Individualni motorni promet bo potekal po cestnem obroču, ki ga bodo sestavljale avtocesta, načrtovana glavna cesta Želodnik - Mengeš, obvoznica Mengša ter predlagana obvoznica Trzina s podaljškom do predlaganega priključka Studa. Tako bo okoli mestnega območja Domžal ustvarjen sklenjen obroč zmogljivih cest, ki bo
glavni prevodnik motornega prometa.
Glavna stanovanjska in zaposlitvena območja so v predelu med Radomljami jn Študo, zato to območji potrebuje še notranji obroč, ki ga sestavljajo Kamniška cesta, predlagana vzhodna obvoznica, ki bo potekala od Hudega mimo Radomelj in Količevega do Vira, ter Šaranovičeva cesta. Te ceste se priključujejo na cestni obroč. To bo omogočilo dobro napajanje najvitalnejših delov urbanega območja, hkrati pa ustrezne okoljske in ambientalne razmere v stanovanjskih območjih in v območju mestnega središča.
Vsa pomembnejša križišča se praviloma uredijo kot krožišča. Ta imajo v večini primerov večjo prepustnost kot klasična križišča, umirjajo promet, uvozna ustja ne zahtevajo dodatnih pasov in pomembnejša krožišča se lahko uredijo kot akcenti v prostoru, ki imajo tudi simbolno vrednost.
V območju mestnega središča je potrebno zgradili avtobusno postajo.
Zasnova posameznih elementov prometnega sistema
Ceste
Ceste so funkcionalno kategorizirane v pet kategorij:
• avtocesta
• glavna cesta
• regionalna oz. glavna mestna cesta
• zbirna cesta
• napajalna cesta
Ceste nižjega reda so dostopne ceste.
Predlog cestnega omrežja je pripravljen v teh različicah. Toda različici 1 in 2 predstavljata le etapi končne različice 3. Zato se opisi cest nanašajo na končno rešitev.
Avtocesta in glavne državne ceste so glavne nosilke individualnega motornega prometa, hkrati pa imajo funkcijo razbremenilnih cest. Sestavljajo jih avtocesta, cesta Želodnik - Mengeš, mengeška obvoznica, trzinska obvoznica z jugozahodnim podaljškom do priključka Studa.
Na glavne državne ceste se predvidoma navezujejo regionalne oz. glavne mestne ceste in prek teh zbirne, kar ustreza načelom hierarhične ureditve cest. Seveda pa to zahtevata tudi intenzivna sedanja in prihodnja pozidava.
PROMETNA ŠTUDIJA OBČINE DOMŽALE
Regionalne ali glavne mestne ceste obkrožajo večje zaključene zazidalne celote in imajo funkcijo neposrednih razbremenilnih cest. Te ceste sestavljajo kamniška in Savska cesta, Ša-ranovičeva cesta ter predlagana vzhodna obvoznica, ki poteka od Vira in vzhodno od Količe-va in Radomelj do Hudega. Ta vzhodna obvoznica bo Količe-vo in Radomlje razbremenila nepotrebnega prometa. Tako znotraj glavnega cestnega obroča dobimo še Šest manjših obročev, ki omogočajo napajanje glavnih prostorskih enot.
Mestne zbirne ceste obdajajo manjša zaključena zazidalna območja. Ker je v sedanjem cestnem omrežju zaznaven primanjkljaj teh cest, so ustrezno dopolnjene. Češminova ulica se podaljša do Preserij in se vključi v Pelechovo cesto. Srednje Jarše se prek Parmove ulice poveže s Količevim. Bukovčeva ulica se prekategorizira v zbirno cesto. Studo se poveže s Kopališko ulico.
Napajalne ceste so ceste nižjega reda in kot samo ime pove, služijo neposrednemu napajanju zaključnih zazidalnih celot. V to kategorijo so vključene vsa pomembnejše preostale obstoječe ceste. Sem spadajo tudi pomembnejše ceste, kijih zahteva nova pozidava.
Dostopne ceste so namenjene dostopu do manjših skupin ali posameznih objektov.
Različica 2 se od različice 3 razlikuje v tem, da ne vključuje trzinske obvoznice in povezave do priključka Studa. Različica 1 pa ne vključuje niti priključka Studa.
Značilna ureditev cest
Glavne ceste imajo vozišče za motorni promet široko 3,50 m, 0,5 m širok robni pas in 1,50 m široko bankino. V njenem koridorju praviloma ni kolesarskih stez in pločnikov. Kolesarske in pešpoti se tu praviloma vodijo ločeno od cestišča te ceste. V območju teh cest je predvidoma mogoče postaviti protihrupne
Regionalne ceste imajo vozišče za motorni promet široko tudi 3,50 m, kolesarsko stezo in pločnik ali posebno površino za kolesarje in pešce. Torej so bolj mestno urejene. Ceste tega reda v vsakem primeru morajo med voziščem za motorni promet ter kolesarskimi stezami imeti zelenice in praviloma tudi drevored. V območju zelenic je lahko tudi protihrupna zaščita.
Mestne zbirne ceste imajo vozišče za motorni promet široko 3,25 m, kolesarsko stezo in 3,20 m do 2,40 m širok pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet. Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na cestah, kjer količina motornega prometa ne preseže 10.000 vozil/dan, če je vozna hitrost omejena na 50 km/h1,2 ali 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h3.
Mestne napajalne ceste imajo vozišča za motorni promet široka 3,00 m, kolesarsko stezo in pločnik, kolesarski promet lahko tudi tu poteka po vozišču za motorni promet in mora zadostiti navedenim kriterijem.
Nekatere ceste (Ljubljanska, Kolodvorska cesta idr.) imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Po nemških predpisih (naših še ni) je takšna ureditev mogoča na tistih cestnih odsekih, kjer
prometna količina ne preseže vrednosti 150 vozil/h. To pomeni, da morajo biti te ceste ustrezno razbremenjene.
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske steze in pločnike. Tudi tuje kolesarski promet lahko na vozišču za motorni promet, če zadošča navedenim kriterijem.
Vse glavne mestne, zbirne in napajalne ceste imajo pri polnem profilu vzdolžne zelenice z drevoredi ali vzdolžna parkiranja, ki so lahko tudi združena z drevoredi.
Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,5 m. Če je močnejši peš, kolesarski ali rolerski promet, je potrebna večja širina.
Parkirišča
Predlagamo, da se na robu mestnega središča zgradita 2 javni parkirni hiši. Eno ob Slamnikarski cesti (300 parkirnih mest) in eno ob Kajuhovi cesti (300 parkirnih mest). To bi pokrilo prihodnje potrebe brez upoštevanja novih programov.
Obstoječa parkirišča se večinoma ohranijo. V območju mestnega središča bo parkiranje na javnih parkiriščih v glavnem omejeno na 2 uri, razen za stanovalce. Tako bodo ta parkirišča namenjena tako za stanovalce, predvsem pa obiskovalcem. Ta parkirišča bodo večinoma tudi plačljiva.
Javni promet
■lavni promet naj bi v prihodnje imel nekoliko večjo vlogo, kot jo ima danes. Temelj bo še vedno avtobusni promet (vsaj dokler ne bo ljubljanski javni promet dosegel bistveno višje ravni uslug, kot jo ima sedaj), toda večjo veljavo naj bi dobila tako avtobusni kot tudi železniški promet. Zato je med drugim potrebno zgraditi novo avtobusno postajo, železniško pa posodobiti.
,, J.■■.«!■»,... i.
PROMETNA ŠTUDIJA OBČINE DOMŽALE
ZASNOVA PRIHODNJEGA CESTNEGA OMREŽJA
Različice 1,2 in 3, ožje območje s parkirišči
V.Z2
E5
regionalna, glavna mestna cesta
zbirna cesta
napajalna cesta
umiritev prometa
s spremembo tlaka (30 km/uro)
krožno križišče
zasebna parkirišča
javna parkirišča
javna parkirišča časovno omejena stanovanjska parkirišča garažne hiše nove garažne hiše
Avtobusna postaja mora vsekakor biti v območju mestnega središča, po možnosti v bližini železniške. Železniška pa mora biti opremljena z udobnejšimi peroni.
Uvajamo 2 novi postajališči za primestni in medkrajevni avtobusni promet, in sicer: na Kopališki cesti ob športnih objektih in na križišču Saranovičeve in Ljubljanske ceste. Poleg tega predlagamo dodatno železniško postajališče pri Žalah. Tako bo mestno jedro bolje pokrito z javnim prometom, s čimer bo ta privlačnejši. Tako bo javni promet dobil na večji veljavi, kot jo ima danes. ,
Kolesarski in peš promet
Zdravstveni strokovnjaki so ugotovili, da človek za ohranitev in krepitev zdravja potrebuje vsaj pol ure gibanja na dan. Te pol ure gibanja lahko mimogrede dosežemo tako, da na delo ali v šolo pridemo s kolesom ali peš in da tudi druge opravke opravimo na ta način.
Kolesarski promet se lahko popolnoma razvije, ko so razmere za kolesarjenje takšne, da je od vsake hiše do vsake hiše ali dejavnosti zagotovljeno varno kolesarjenje skozi ambientalno ustrezno okolje. Hoja je v največji meri vezana na osrednje mestne dejavnosti, zato je tu tudi največ pešcev. To pomeni, da v tem območju mora biti tudi največ peš površin. Ta promet je v največji meri vezan na bivalno funkcijo cestnega prostora in se najpogosteje pojavlja v okviru uličnega in cestnega prostora, trgov, parkovnih površin in tudi kot samostojne površine ali poti.
Predlagamo tri vrste kolesarskih poti:
• samostojna kolesarska in peš pot
• kolesarska steza
• mešana vozna površina (omejitev hitrosti na 30-50 km/h)
Samostojna dvosmerna kolesarska in peš pot poteka neodvisno od drugih prometnic ali pa je z zelenico ločena od njih. Kolesarska steza je sestavni del cestnega telesa, ki je namenjen samo kolesarjem. Po mešani vozni površini se lahko kolesari, hodi peš in po tej površini lahko vozijo tudi avtomobili. To sožitje je mogoče le, če je hitrost primerno omejena.
Ogrodje sistema kolesarskih poti predstavljajo samostojne kolesarske poti, speljane ob Kamniški Bistrici ter ob Šaranovičevi in Kamniški cesti.
Ob drugih bolj obremenjenih cestah so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan promet.
Hoja je najosnovnejše prometno sredstvo. Na splošno je omejena na razdaljo do 2 km. Na večjih razdaljah se pojavlja kot rekreacijska dejavnost.
Glavne peš površine bodo v območju med železniško progo in Ljubljansko cesto. Ljubljanska cesta bo na celotni širini tlakovana, s čimer bo na tej površini imel pešec dominantno vlogo, čeprav bo promet dovoljen tudi drugim uporabnikom. Vendar bo vozna hitrost tu omejena na 30 km/h. Isto velja za Kolodvorsko cesto. Pasaža je seveda namenjena samo pešcem.
Prečno na to območje je pomembnejša peš os, ki poteka po Ulici Matije Tomca in sega od Šumberka do železniške postaje z novim zunajnivojskim prehodom pod železniško progo. Tako bo z mestnim središčem bolje povezano tudi naselje ob Prešernovi cesti.
Drugod morajo biti ali zgrajeni pločniki ali pa mora biti vozna hitrost omejena na 30 km/h. Ob mestnih zbirnih in napajalnih cestah morajo biti zgrajeni obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je lahko mešan promet, seveda mora biti tu hitrost omejena na 30 km/h.
Umirjanje prometa
Splošno
Mestne ulice in vaške ceste so bile nekdaj namenjene predvsem pešcem. Na ulicah in trgih so se ljudje srečevali, zabavali, trgovali. Prav ulica je tisti element cestnega omrežja, ki kraju daje značilen utrip, po katerem ga tudi prepoznamo. Z množičnim razvojem avtomobilizma so prostori na cestah, kjer so se nekoč družili ljudje in igrali otroci, začeli izginjati. Zasedel jih je avtomobil. Pešci so bili vse bolj izločeni in kolesarji vse bolj ogroženi. Naša naselja so postaja neprijazna, celo sovražna, zlasti do otrok. ■
Ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je prišlo do ideje, da bi človeku - pešcu in kolesarji vrnili kar mu gre in kar naj bi mu v obzidanem okolju tudi pripadalo. Gre za to, da bi se v urejenem sožitju odvijale vse vrste prometa, kar bi prispevalo k večji kakovosti življenja. Uveljavil se je pojem umirjanje prometa. Ta pojem je povezan z večjo vlogo bivalne funkcije cest. Ta se kaže v vizualni privlačnosti cest, boljši orientaciji, v možnosti življenja in dela na cestah in ob njih ter v ustvarjanju prijetnejše mikroklime. Umirjanje prometa je sveženj gradbeno-tehničnih in regulativnih ukrepov, s katerimi V naselju ustvarimo razmere za uveljavitev vseh vrst prometa, varnejši promet, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in bolj estetski videz prometnih površin. Preprosto rečeno, prometnice naj bi dobile prijaznejši videz, da bodo integrativni in ne ločevalni element naselja.
To lahko dosežemo tako, da imajo pešci in kolesarji na voljo dovolj prostora, da voznik lahko pravočasno opazi kolesarja, pešca ali otroka, da motornega prometa ni preveč in da vozniki vozijo počasi in previdno. Na splošno velja, da se ukrepi umirjanja prometa lahko uveljavijo na
PROMETNA ŠTUDIJA OBČINE DOMŽALE
ZASNOVA KOLESARSKEGA PEŠ PROMETA
Prihodnja ureditev, ožje območje
tistih cestah, kjer prometne obremenitve ne presežejo 600EOV/h.
Kot že samo ime pove, treba je umiriti motorni promet in tako omogočiti sožitje vseh vrst prometa. To v prvi vrsti dosežemo z napravami za umirjanje prometa. To so fizične, svetlobne in druge naprave in ovire s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste.
Vozne hitrosti
Zakon o varnosti cestnega prometa (28. člen) določa, da
je največja dovoljena hitrost omejena: na cestah v naselju na 50 km/h na kolesarskih poteh in stezah na 25 km/h v območjih umirjenega prometa (kar ni isto kot območje umirjanja prometa) in v območjih za pešce na 5 km/h
na posameznih cestah v naseljih, če varnost prometa in predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo, do 70 km/h ceste zunaj naselij 90 km/h
Za območje umirjanja prometa veljajo hitrosti, ki so omejene na 20 do 50 km/h. Glavne državne ceste imajo hitrosti do 90 km/h. Regionalne ceste v območju pozidave imajo hitrost 70 km/h. V conah umirjanja prometa mora biti hitrost omejena na 30 km/h. Na površinah za pešce pa 5 km/h.
V Sloveniji je materialni razvoj prehitel kulturnega. Na cestah se to neskladje kaže v prevelikih voznih hitrostih in v nadpovprečnem številu prometnih nezgod. Zato je poleg fizičnih, svetlobnih in drugih naprav potreben tudi stalen policijski nadzor nad voznimi hitrostmi in kaznovanje kršilcev predpisov.
Zasnova umirjanja prometa
Z gradbeno-tehničnimi in drugimi ukrepi je treba vozno hitrost toliko zmanjšati, daje možno sožitje vseh vrst prometa.
Tu promet umirjamo na tri načine:
1. Z uvedbo krožnih križišč.
2. Z uvedbo ploščadi za umirjanje prometa.
3. S spremembo strukturne vozne površine, tj. z uvedbo posebne teksture tlakov.
S krožnimi križišči promet umirjamo na cestah višjega reda. Ploščadi, ki so dvignjene nad raven ceste, uvajamo tam, kjer imamo ali uvajamo pločnike in je vozna
hitrost omejena na 30-50 km/h. Posebno teksturo tlakov uvajamo tam, kjer bo vozna hitrost omejena na 30 km/h ali manj in kjer prometnih površin ne širimo. Ta ukrep se na cestah višjega reda pogosto kombinira z otokom v obliki kaplje, ki se ga postavi na zunanjem uvozu (glede na središče kraja) v to območje.
Seveda pa ne smejo manjkati tudi prometni znaki, ki informirajo o omejitvah hitrosti, prometnih ureditvah in umirjanju prometa, kot tudi ne nadzor nad kršenjem predpisov in kaznovanje kršilcev.
Umirjanje prometa z gradbeno-tehničnimi ukrepi je urejeno v štirih območjih:
• na glavnih, regionalnih in mestnih napajalnih cestah s krožnimi križišči (hitrost 50 km/h)
• v zaključenih stanovanjskih območjih promet umirjamo s ploščadmi za umirjanje prometa (hitrost 30-40 km/h) - območja mestnega središča, Štude, Rodice, Jarš, Vira, Količeva, Preserja, Homca, Radomelj
• na odsekih s spremembo strukture tlakov je hitrost omejena na 30 km/h - Ljubljanska cesta od Prešernove do Kamniške ceste in Kolodvorska cesta. V tlaku bi bilo potrebno urediti tudi Prešernovo cesto v Radomljah in vaško območje Štude
• za dovoze na (tlakovanih) površinah namenjenih pešcem je hitrost omejena na 5 km/h - pasaža
Sklep
Na podlagi prometne študije je ugotovljeno:
1. Predlagana zasnova prometnega sistema bo v končni obliki (različica 3) dobro delovala tudi leta 2025, kljub razmeroma velikemu zvečanju števila prebivalcev in delovnih mest.
2. Zaradi izgradnje zunanjega in notranjega obvoznega sistema bodo ceste v okviru mestnega jedra razbremenjene odvečnega prometa. S tem bodo ustvarjene boljše bivalne in delovne razmere.
3. Razbremenitev bo v območju mestnega središča in v stanovanjskih naseljih omogočila umirjanje prometa.
4. Vse ceste znotraj občine so lahko 2-pasovne, razen avtoceste, ki bo od priključka Domžale do ljubljanskega avtocestnega obroča morala biti 6-pasovna. Trzinska vpadnica bo morala biti 4-pa-
sovna od trzinske obvoznice proti Ljubljani. Kot kaže, bo moral biti 4-pasoven tudi odsek glavne ceste med mengeško in trzinsko obvoznico.
5. Izgradnja priključka Studa je prometno vsekakor upravičena. Vendar priključek pride do polne veljave šele z izgradnjo trzinske obvoznice s podaljškom do tega priključka. Kajti tedaj je sklenjen celoten cestni obroč okoli Domžal.
6. Smiselna in potrebna je torej tudi izgradnja trzinske obvoznice s podaljškom do priključka Studa.
I Ikrati s predlogom in utemeljitvijo prometnega sistema je bilo razvito tudi sodobno strateško, makroskopsko orodje, ki omogoča hitro preveritev novih urbanističnih, socioekonomskih in prometnih predlogov. Če se bistveno spremenijo izhodišča, se bodo tudi izidi.
Kot rečeno, razvito makroskopsko orodje je strateške narave in je primerno predvsem za strateške študije in generalne odločitve. Podrobno preučevanje pa zahteva mikroskopsko modeliranje.
Zato predlagamo, da se v nadaljevanju predlagana rešitev na območju mestnega jedra preveri, optimira in dimenzionira z mikroskopsko simulacijo po metodi dinamičnega obremenjevanja. Vključiti je potrebno vsa prometna sredstva (peš, kolesarski, javni, osebni motorni in tovorni promet).
Tako bo ustvarjena podlaga tudi za podrobno okoljsko (hrup, onesnaženje zraka) in ekonomsko vrednotenje.
Upamo, da pričujoča študija predstavlja ustrezno osnovo za postopno ureditev prometa v Domžalah. Z uresničitvijo končne rešitve se lahko razvijejo vsi stanovanjski in delovni potenciali, izboljšali se bosta dostopnost in prometna varnost, zmanjšani bodo negativni vplivi na okolje, zunanja podoba in urejenost prometnic pa bosta dvignjeni na višjo raven. Vzporedno bo mogoče spremljati morebitne spremembe in njihove učinke, zlasti če bo razvit tudi model na mikroskopski ravni. S tem bo zagotovljeno, da bo vsak ukrep sestavni in harmonični del smiselne in medsebojno usklajene celote.
Urad župana Občine Domžale
stran
NOVICE
Podjetna regija na
razstavi cvetja v Arboretumu
Predstavniki turističnih društev občin, združenih v podjetno regijo (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš), so na skupnem sestanku dokončno pripravili potek in urnik predstavitev posameznih občin na razstavi cvetja v Arboretumu, ki bo letos potekala od 27. aprila do 6. maja.
Letošnja cvetlična razstava v Arboretumu Volčji Potok bo tudi to leto ljubiteljem tulipanov in lepe narave ponudila možnost, da bolje spoznajo turistični in družabni utrip občin, združenih v podjetno regijo (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš).
Podjetna regija je nastala leta 2000, ko so se župani bivše Domžalske občine ter Kamnika sestali s ciljem uresničevanja skupnih vizij in interesov na področju turizma in podjetništva. Že nekaj let se občine uspešno skupno predstavljajo na razstavi cvetja v Arboretumu. Letošnje leto bo rdeča nit skupna predstavitev »knjige«, občine bodo predstavile svoja pomembnejša knjižna dela. Vsak dan se bo v Arboretumu predstavila ena občina s svojimi kulturnimi, turističnimi, kulinaričnimi in družabnimi posebnostmi. Predstavile se bodo godbe, čebelarji, rokodelci, kmečke žene, harmonikarji, pevski zbori in ostali. Predstavitveni šotor vas bo privabljal ob glavnem
Predstavniki turističnih društev podjetne regije v centru Harmonija Mengeš
vhodu v park Arboretum, prva pa se bo 27. aprila predstavila občina Moravče, 28. aprila Mengeš, 29. aprila Lukovica, 30. aprila Domžale, 2. maja Trzin, 4. maja Kamnik in 5. maja Komenda.
Organizatorji skupne prestavitve obljubljajo pester program, veliko
dogajanja in kopico dobrega razpoloženja. Vabljeni na turistično popotovanje po naših sosednjih občinah, v prijetnem ambientu parka Arboretum, v času cvetlične razstave od 27. aprila do 6. maja.
Katarina Karlovšek
Gasilska zveza Domžale
Delovno in uspešno leto. ki ne bo šlo v pozabo
Ko jc izzvenela glasba iz flavte mlade Petre Cerar, ki jc poskrbela za začetek rednega občnega zbora Gasilske zveze Domžale, smo v Domu krajanov v Žejah naJprej prisluhnili Marjanu Slat-narju, predsedniku Gasilske zveze Domžale, ki jc pozdravil vse prisotne, med katerimi sta bila tudi poslanca Državnega zbora Cveta Zalokar Oražem in Robert Hrovat, Peter Gubane kot predstavnik Občine Domžale, v imenu katere se jc gasilcem kasneje pridružil še župan Toni Dragar, predstavniki številnih društev in zvez, med njimi pa tudi prijatelji iz Koprivnice.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki gaje vodil Marjan Ručigaj, smo prisluhnili poročilu predsednika, poveljnika in predsednikom vrste komisij, ki so poročali O uspešnem delu v času med dvema občnima zboroma. Moram reči, da tako preglednim in vsebinskim poročilom le redko prisluhnemo, vsa pa so kazala na to, da Gasilska zveza Domžale deluje resnično množično, kvalitetno, preventivno, v primeru požarov in nesreč pa vedno s ciljem strokovno pomagati vsem, ki njihovo pomoč potrebujejo.
»Za nami je leto, za katero lahko rečemo, daje bilo delovno in hkrati tudi uspešno, saj smo v večini realizirali vse tiste naloge, ki smo si jih zadali z delovnim načrtom na lanskem občnem zboru. Na nekaterih področjih, smo napravili več kot smo načrtovali,« je ob začetku poročila povedal predsednik Marjan Slatnar, ki nas je spomnil, da smo v lanskem letu praznoval i kar dve 100-letnici ustanovitev in to: POD Trzin in POD Stob-Depala vas ter 80 let ustanovitve PGD Studenec, posebej pa naštel dogodke v okviru meseca oktobra - meseca požarne varnosti: 19. tradicionalna akademija v Ihanu, akcije za uporabo gasilskih aparatov v vsakdanjem življenju, vaja enot GZ Domžale skupno s CPV Količevo - simulacija gašenja požara na proizvodnje oddelke tovarne I lelios, ob kateri so bili v Centru požarne varnosti odprti novi prostori za garažiranjc vozil; dnevi odprtih vrat PGD-jev in CPV Količevo za vrtce, šole in občane; društvene, sektorske, občinske in medobčinske vaje članic in članov; tradicionalno 10. srečanje veterank in veteranov v Gasilskem domu Žeje - Sv.Trojica. Zahvalil se je tudi občinama Domžale in Trzin za vzorno sodelovanje, dobro in vzorno pa ocenil tudi sodelovanje v okviru regije Ljubljana lil ter Gasilske zveze Slovenije ter poudaril, daje dobro delo, uspehe ter ugled zveze potrdila tudi podelitev najvišjega slovenskega gasilskega priznanja »Matevža Uaceta« predsedniku zveze tov. Marjanu Slatnar-ju, ter priznanja Civilne zaščite RS Gasilski zvezi Domžale. Pohvalil je Florjana Zabreta za uspešno delo Komisije za delo z mladimi, posebej za organizacijo
tabor gasilske mladine v Libeličah, vse mentorje ter mladinsko desetino, ki se vestno pripravlja na izbirno tekmovanje za gasilsko olimpiado na Švedskem v letošnjem letu ter čestital mladim za uspehe na tekmovanjih in kvizih. Čestital pa jc tudi vsem desetinam za uspešne nastope na različnih tekmovanjih. Spomnil je na izid knjige 50 let Gasilske zveze Domžale avtorja dr.Velimira Vulikiča, ki je bila dobro sprejeta med gasilci in je, kot je omenjeno v uvodu te knjige, nadaljevanje knjige Staneta Stražarja Na pomoč ter se še enkrat zahvalil Cveti Zalokar Oražem, Toniju Dra-garju, dr. Velimiru Vulikiču, Francu Cerarju, Francki Fugger, Marjanu Ručigaju, Jožetu Kajfežu in vsem, ki so pripomogli k izidu knjige. Ustavil se je tudi pri strokovnem sodelovanju na gasilsko-reševalnih akcijah skupno z gasilci CPV Količevo ter kot lep primer dobrega sodelovanja omenil sodelovanje pri velikem požaru v Papirnici Količevo ter drugih intervencijah. Po kratkem pregledu dela komisij se je ob koncu poročila posebej zahvalil za pomoč, skrb in delo zveze svojim sodelavcem, predsednikom in članom vseh komisij in odborov, vodstvu občine, gasilskim društvom, CPV Domžale ter drugim, ki so prispevali, daje bilo delo Gasilske zveze Domžale v letu 2006 več kot uspešno.
Nato smo prisluhnili poročilu poveljnika Janeza Breceljnika, ki je poročal o delu Štaba operative ter posebej čestital prvi poveljniei Marjeti Kristan iz PGD Jarše Ro-dica, nato pa s številkami predstavil opravljeno delo, kjer so se tehnične intervencije povečale (več kot 100 jih je bilo), medtem ko je število intervencij, povezanih s požari, ostalo enako (23 požarov v objektih, 39 v naravi, 37 nesreč), posebej pa je predstavil delo več kot 200 gasilcev pri požaru v Količevo Karton, aktivnosti pri prevozu pitne vode ter. organizacijo in izvedbo sektorskih in drugih vaj ter pripravljenost gasilcev ocenil kot zelo dobro, enako oceno pa zasluži tudi sodelovanje s CPV ter Štabom CZ. Mag. Florjan Zabret je predstavil delo komisije za mladimi, Marjan Ručigaj komisije za delo z veterani, medtem ko je Luka Mivšek pohvalil delo komisije z ženami. Iz poročila tajnika Stanka Grčarja, tajnika, ki je na kratko
predstavil delo na tajniško administrativnem področju, smo slišali, da ima GZS Domžale 14 PGD, 3 I PGD ter skupaj 2753 članov, prisluhnili pa smo tudi kratkim poročilom o uspešnem delu drugih komisij: tehnične komisije (dr. Anton Bergant), komisije za tekmovanja (Stanko Grčar), Komisije za radio in ukw zveze (Franc Pirnat), Komisije za dleo v industriji (Rudi Volčini), Komisija za zgodovino gasilstva in požarnega varstva, ki je pod vodstvom Jožeta Kajfeža zbiraia gradivo za knjigo 50 let GZ Domžale, spremlja pa tudi dograditev prizidka h Gasilskemu domu v Stobu, kjer bo gasilski muzej. Komisijo za strokovno vzgojo in izobraževanje vodi kar Marjan Slatnar, uspešno je organizirala nadaljevalni tečaj gasilk in gasilcev (52 slušateljev), tečaj za naziv gasilec (24 tečajnikov). 208 gasilcev pa se je udeleževalo različnih drugih oblik usposabljanja in izobraževanja. Podatki tako kažejo, da se je dodatno izobraževalo kar 96 članov gasilske organizacije več kot v preteklem letu, kar predstavlja 85 % več. Komisija za odlikovanja in priznanja, vodi jo Ferdinand Starin je skrbno bedela nad predlaganjem odlikovanj in priznanj posameznim članom in članicam za njihovo vzorno, požrtvovalno delo, uspešna pa je bila tudi komisija za organizacijske in finančne zadeve pod vodstvom Toneta Pavlica, ki je posebno skrb namenila problematiki finančno-materialnega poslovanja ter problematiki zavarovanja članstva in tehnike. Prisluhnili smo poročilu Rajka Novaka, predsednika Nadzornega odbora, poročilo pa je podal tudi Andrej Gril, predsednik Častnega razsodišča.
Sledila je krajša razprava in po njej številni pozdravi gostov iz sosednjih zvez in društev, pa tudi prijateljev iz Lendave, Dravograda in Koprivnice, ki so si prislužili še poseben aplavz. Zbrane sta nagovorila tudi poslanca Državnega zbora RS: Robert Hrovat je predstavil novo gasilsko zakonodajo, Cveta Zalokar Oražem, nekdanja županja pa je obudila spomine na skupaj prehojenih 12 let. Ob koncu je predsednik Gasilske zveze Domžale podelil tudi priložnostna priznanja za sodelovanje, ki so jih prejeli: Cveta Zalokar Oražem, Toni Dragar, Anton Peršak, Peter Gubane, Vclimir Vu-
likič, Franc Cerar, Francka Fugger in Vera Vojska.
Leto 2006 za Gasilsko zvezo Domžale ne bo šlo v pozabo, saj so v njem, tako kot v vseh 50 doslej, pustili veliko srčnosti, požrtvovalnosti, predvsem pa pripravljenosti tako na pomoč bližnjim v nesreči, kot pripravljenosti, da se vedno znova strokovno, teoretično in praktično izobražujejo, da tudi na tekmovanjih pridobivajo vedno novo energijo, pa tudi pa si na prijetnih srečanjih izmenjujejo izkušnje ter se ob tema zavedajo, da imajo ob članih in članicah še kako pomembno vlogo tudi mladi in veterani. Vse to je, kot je pokazal občni zbor ter številne pohvale in priznanja, naši gasilski zvezi v letu 2006 popolnoma uspelo. Zato iskrene čestitke in na pomoč!
Vera Vojska
Naš pogovor
v
Čigava krtača v domžalskem dimniku?
Pogovor z Janezom Grajem, direktorjem SDG, Kemično čiščenje toplovodnih naprav in gradbene storitve, d.o.o iz Domžal
V pretekli številki so domžalski občani z zanimanjem prebrali prispevek o dimnikarskih storitvah v Domžalah, ki nakazuje, kako velika je zmeda pri tem, kdo bo uradni izvajalec čiščenja dimniških naprav na Domžalskem. Z omenjenim prispevkom E. S. d.o.o. i/. Ljubljane pa je bila podana le ena plat resnice, zato je prav, da prisluhnemo tudi drugi strani. Na tej strani so domžalski dimnikarji, povezani v podjetje SDG, njegov direktor pa je Janez Graj, ki smo ga povabili v pogovor. V članku prinašamo njegova gledanja in stališča, ki jih je izrazil v pogovoru o omenjenem problemu.
NI podeljene koncesije
Jabolko spora o tem, kdo bo izvajalec čiščenja kurilniških in dimniških naprav je v tem, da ta čas ni podeljene veljavne koncesije, na podlagi katere bi se lahko kdo razglašal za uradnega izvajalca omenjenih storitev. Podjetju E. S. d.o.o. se je veljavna pogodba iztekla 7. aprila 2004, podaljšana pa ni bila, bila pa sta po izteku njene veljavnosti sklenjena še dva aneksa. Stanje, kakršno izhaja iz omenjenega, je torej takšno, da v domžalskem okolju z zakonom določene dopustitve za dimnikarsko delo nobeden od izvajalcev nima: tako ne E. S. d.o.o. kot ne SDG, oba pa skušata priti do omenjenih storitev.
E. S. d.o.o. vztraja
Omenjeno, kot kaže poslovno zelo zanimivo delo dimnikarskih storitev, je očitno dovolj atraktivno, dela v Domžalah pa je za vsaj šest dimnikarjev. E. S. vztraja na svoji pravici, da bo, četudi nima uradne koncesije, to delo opravljal še naprej, pri tem pa se naslanja na 187. in 188. člen Zakona o varstvu okolja - 1, kar pa seveda ne pomeni koncesije. Pri tem E. S. tudi poudarja, da je bila domžalski firmi SDG pri Ministrstvu za okolje in prostor zavrnjena vloga o zainteresiranosti opravljanja dimnikarskih
Janez Graj
storitev. Ta vloga je bila SDG res zavrnjena, vendar izključno iz razloga, ker SDG ni imel veljavne koncesije, podpisane z občino, prav tako pa je seveda tisti trenutek niso imeli v E. S. d.o.o. in tudi ne ostali ponudniki, ki so se prijavili na razpis.
Kako je z grožnjami?
Prerivanje za to, kdo bo izvajalec dimnikarskih storitev, še traja, dimnikarji hodijo od hiše do hiše, nekateri strankam grozijo s sankcijami, omenjajo kršitve zakona, navajajo denarne kazni, ki sledijo, če dimnikarjev ljudje ne pustijo v hiše in podobno. Tako ravnanje je popolnoma nedopustno, edina prava izkaznica za vstop v hišo bi bila podeljena koncesija, kar bi bil tudi najboljši dokaz, kdo ima pravico opravljati omenjeno dimnikarsko delo. Ker pa te koncesije ni, morda komu prihaja na misel, da bodo zalegle že grožnje ...
Nedorečeno stanje še kar traja
To nedopustno stanje, ki je povzročeno zaradi nepodelitve koncesije Ministrstva za okolje in prostor (občina podeljevanja teh pristojnosti nima), še kar traja. Kdo bo presekal gordijski vozel? Kakor velja ta čas, je ob vsem povedanem omenjeno stanje slabo za uporabnike, za požarno varnost in za občutek reda, ki naj bi veljal v javnih službah. Stranke so zmedene, saj ne vedo, katerega dimnikarja naj spustijo v hišo.
Naj čistijo Ljubljančani ali Oomžalčanl?
To vprašanje je pravzaprav nepomembno, čisti naj izvajalec s koncesijo! Ta naj bo podeljena čim prej, bi bilo pa razumljivo, da bi koncesijo dobili domači, ki bi si jo morali zaslužiti z boljšimi storitvami, odnosom do strank in takim delom da bodo ljudje začutili, da si dimnikarji relativno visoke zneske za enkratno čiščenje tudi zaslužijo. Izziv pristojnim je tu, videli pa bomo, ali bodo Domžalčani v svojih pričakovanjih uslišani.
M. B.
Kaj se dogaja na Srednji šoli Domžale
Vsi smo bili presenečeni, kaj se dogaja v naši neposredni bližini, na Srednji šoli Domžale. Punca, dijakinja Srednje šole Domžale, je v januarju na policijo prijavila posilstvo, ki naj bi se zgodilo v ženskih toaletnih prostorih na omenjeni šoli. Šola je bila o dogodku obveščena s strani policije ter takoj obvestila tudi dijake in starše. Medijev pa o dogodku ni obveščala. Kot je na novinarki konferenci pojasnil direktor, so vpletene mladoletne osebe, ki jih je potrebno zaščititi. Ravnatelj je prav tako opozoril, da so ravnali skladno s pravilniki in tako z dijakom opravili razgovor, kjer so bili prisotni tudi dijakovi starši ter sprejeli vzgojne ukrepe. Niso in ne bodo pa odločali o tem, kaj se je zgodilo.
O tem bodo odločali drugi, za to pristojni organi. Opozoril je tudi, da kot izobraževalna inslitucija, tudi vzgajajo in bodo ravnali skladno s tem, Še bolj bodo pozorni na dogajanja na šolskih hodnikih. Ne bodo pa uvedli represivnih metod, ločevanja na moške in ženske oddelke.
Dijakinja seje iz šole izpisala in svoje šolanje nadaljuje na drugi šoli, medtem ko ima izključeni dijak možnost, da opravi letnik po izpitih. Ravnatelj je tudi povedal, da ga morajo, v primeru, da bo izrazil željo po ponovnem vpisu, na šolo tudi vpisati.
Tina Železnlk
Pozar uničil domžalsko železniško postajo
Sredi meseca aprila je Domžale presenetila neprijetna novica o požaru na železniški postaji v Domžalah, ki je popolnoma uničil čakalnico in prostor, kjer se prodajajo vozovnice, prizanesel pa ni niti prometnemu uradu. Po prvih ocenah znaša višina povzročene škode 120.000 evrov.
Vse skupaj seje zgodilo na soboto ob 3. uri ponoči, so pa pri Slovenskih železnicah povedali, da požar na srečo ni uničil signalno varnostnih naprav, ki so ključnega pomena za železniški promet. Ni pa prizanesel opremi, ki sojo storilci pustili notri.
Sicer pa so do domnevnih storilcev prišli zelo hitro. Policisti so jih prijeli istega dne v večernih urah, jim
odvzeli prostost in jih na podlagi zakona o kazenskem postopku pridržali. Dejanja in povzročitve škode je osumljenih šest Domžalčanov, starih od 15 do 18 let. Mladeniči so najprej vlomili v notranjost prometnega urada, kjer so odtujili osebna računalnika s pripadajočimi monitorji, obšli pa niso niti denarja.
Potniki bodo zaradi uničenega prostora za prodajo vozovnic do nadaljnjega le-te kupovali na vlaku brez doplačila.
(mak)
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran 12
LDS Domžale
Jelko Kacin predsednik do kongresa
Predsednik LDS Jelko Kacin je na seji sveta LDS ponudil odstop, vendar pa ta ni podprl njegovega predloga za imenovanje vršilca dolžnosti predsednika stranke. Tako bo Jelko Kacin na mestu prvega moža LDS predvidoma ostal še do kongresa, ki naj bi bil spomladi, najkasneje pa septembra, odvisno od rokovnika za izvedbo kongresa stranke, ki ga bo pripravil izvršni odbor. V tem času pa naj bi skupaj poiskali nove kandidate za njegovega naslednika.
Ne za sporazum
Glede sporazuma, ki ga je za čas predsedovanja EU vsem političnim strankam predlagala Vlada RS pa je svet LDS sprejel naslednje stališče: "V Liberalni demokraciji Slovenije smo veseli, da je bila Republika Slovenija izbrana za predsedujočo EU, to štejemo ne le kot čast za našo državo, marveč tudi kot priznanje dosedanjemu delu dosedanjih vlad in tudi naše stranke. Le-te so pripravljale pot do tega dejanja in so prav gotovo opravile ogromno delo, pa vendar ves ta čas niso izključevale urejanja notranjih
zadev, niso se umikale zahtevam koalicijskih in opozicijskih strank in ne zahtevam civilne družbe, ne v času aktivnosti vključevanja v EU in NATO in ne v času priprav na vključitev v monetarno unijo. Sporazum pomeni ohromitev parlamenta in predvsem opozicije za obdobje leta in pol ter bi Evropi in svetu pokazal, da jim predseduje bistveno drugačna država, kot je bila pridružena Uniji L maja 2004. V Liberalni demokraciji Slovenijo menimo, da ni nobene potrebe po obstoju takega Sporazuma. Slovenija se bo prav gotovo najbolje pokazala kot enakovredna država v Evropski zvezi s polno delujočim parlamentom in živo demokracijo. Kar zadeva pomoč in podporo pri
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
predsedovanju, se v Liberalni demokraciji Slovenije zavedamo pomembnosti in zahtevnosti tega obdobja, zato bomo brez sporazuma pomagali vladi pri predsedovanju EU in hkrati ohranili opozicijsko vlogo."
Naftovod za Slovenijo nekoristen
Stališče Liberalne demokracije Slovenije glede vladnega podpisa deklaracije o gradnji približno 2000 kilometrov dolgega naftovoda od Costanze do
Trsta, je, da je Vlada očitno pristala na diktat lobistov. Dala je načelno soglasje k okoljsko vprašljivemu projektu ne da bi izpogajala ekonomske koristi za državo. Slovenija ob predvideni trasi nima rafinerije. Na okoljsko občutljivem Krasu je tudi ne more imeti, zato je naftovod za našo državo ekonomsko popolnoma nepotreben. To je zamisel, ki jo moramo državljani in državljanke zavrniti brez pomisleka, ne glede na obljube o upoštevanju najstrožjih evropskih okoljevarstvenih normativov. Naftovod v kraško okolje preprosto ne sodi, tako kot vetrne elektrarne ne sodijo na vrh Triglava. Nenazadnje bodo imele vse države, po območju katerih bo speljan naftovod, velike gospodarske koristi, v nasprotju s Slovenijo, ki od naftovoda ne bo imela nič. Podpis tega »neobvezujočcga« dokumenta odpira pot dobičkonosni, vendar okoljsko nesprejemljivi investiciji. Kras je izjemno občutljivo ozemlje, za katerega so značilni odsotnost površinskih voda, posebne površinske in podzemeljske tvorbe in podzemeljsko pretakanje vode. Že zato bi morali Slovenci in Slovenke, ki se tako trudimo za prepoznavnost in »čutimo Slovenijo«, Krasu nameniti posebno pozornost. Podzemne vode, ki pomenijo vir pitne vode za slovenske Obalne občine in Irsl, imajo zelo nizko samočistilno sposobnost, zato morajo biti vši posegi v Kras skrbno pretehtani in načrtovani. V območje Krasa se je do zdaj posegalo le z nujnimi projekti, kot sta bila cestna in železniška povezava.
LDS Domžale
Tudi mladim ni najlažje
Se je morda kdaj kdo vprašal, kam drvi ta svet? Če imamo občutek eden za drugega? Si pomagamo? Skrbimo za ta naš planet in skupno dobro? Jaz priznam, da se večkrat vprašam, pa kaj, ko imam hkrati občutek, da sama ne morem spremeniti nič. Iz domačega fotelja so vsi aktualni politčni problemi lažje rešljivi, potem pa postanejo čedalje večja uganka. Zato smo v MLD-ju Domžale od naše ustanovitve naprej stremeli k temu, da bomo s skupnimi močmi poskušali delati nekaj v skupno dobro v naši občini. Se vedno delamo in še vedno se
• ti iJlM&
MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA
trudimo, pa vendar sem prepričana, da ni državljana, občana, ki ne bi vsaj z enim ušesom ujel, kaj se dogaja v nekdaj vodilni vladni stranki. Seveda to
vpliva na vse. Tudi na našo možnost izpeljave idej. Nikakor ne na našo motivacijo, vendar pa so razdori v stranki tudi »mlado moč« pripeljali v to, da se včasih ne najdemo tako, kot bi si želeli.
Mladi smo že po naravi tisti, ki smo pač mladi in nekako stereotipno obsojeni na neizkušenost, nihče nas kaj dosti ne vpraša za mnenje, pa čeprav gre v končni fazi za našo prihodnost. Prepričana sem, da mladi želimo bolj delovati na tem, da prepričamo občane oziroma državljane, kaj kdo lahko naredi ali pripomore k neki stvari. Nekdo drug pa se bolj posveča k prepričevanju prepričanih oziroma opredeljenih. Po katerem receptu bo rezultat boljši in jed bolj okusna ter lažje prebavljiva za volivce pa potem že čas pokaže. Veseli smo, da v Domžalah najdemo stik s starejšimi in izkušenejšimi kolegi ter da nas povabijo medse. Včasih razmišljam, da je v Domžalah LDS-ov otoček, ki še kar funkcionira in deluje v pozitivni veri in upanju na najboljše. Verjamem tudi, da preostali lokalni odbori po Sloveniji razmišljajo podobno, na žalost pa je zanimivih samo par posameznikov in tisti so potem ogledalo celotne stranke. Vsaka šola je za nekaj dobra, pravijo in to kar se je zgodilo nam, se lahko jutri zgodi tudi kakšni drugi stranki. Ko je
več ljudi na kupu, se mnenje vedno krešejo in interesi razlikujejo. Iz tega se je potrebno pobrati in dobre ideje udejanjiti. Žal mi je za ljudi, ki hočejo delovati v dobro vseh, pa nekako ne pridejo do izraza.
V MLD-ju Domžale smo veseli pripomb oziroma zapažanj, ki nam jih posredujete na elektronski naslov mld.domzale@gmail.com in vam sporočamo, da nas lahko še vedno kontakrirate, kajti mi delujemo in se redno sestajamo. Posebej bomo veseli predlogov in naš predsednik ter član svetniške skupine, Jani Novljan, bo vesel, če mu napišete o problematiki, ki vas morebiti tare, da bo od dogovornih poskušal pridobiti odgovor.
LO MLD Domžale
Dojana Petrovič
Vloga SD pri sprejemu proračuna za leto 2007
V svetniški skupini SD smo aktivno pristopili k obravnavi proračuna med prvim in drugim branjem. Z uravnoteženim pristopom in konkretnimi predlogi smo pomembno pripomogli k izboljšanju proračuna. Vplivali smo na povečanje sredstev, ki bodo pripomogla k pospeševanju gospodarstva in sočasno k ustanavljanju novih delovnih mest. Verjamemo, da bodo Domžale z ustanovitvijo podjetniškega pospeševalnega centra ter izdelavo lokalnega programa zaposlovanja tudi dejansko pripomogle k tako želeni gospodarski rasti. Želimo si, da najdemo pot, ki bo pomagala tako obstoječim kot novo nastajajočim podjetjem pri prenosu inovacij in znanja, ki ga imamo in pridobivamo, v proizvodnjo in storitve.
Ob vsem tem nismo zanemarili tudi področja zdravstva, kulture, okolja, šolstva in varstva. Vztrajali smo na sofinanciranju preventivnih zdravstvenih pregledih, večji urejenosti površin, na katerih živimo, zagotovitvi ustreznih pogojev za razvoj mladih, uravnoteženem razvoju vseh športov in večji aktivnosti na področju muzejske dejavnosti.
Sicer je proračun krovni dokument, ki predstavlja finančno ovrednotenje aktivnosti občine in hkrati obvezo. Obstajajo proračunska načela, ki vodijo pripravljavce pri pripravi proračuna, da ne prihaja do odstopanj pri izvajanju. Menimo namreč, da je pomembno, da se načrtuje realno, kar pomeni uresničljivost proračuna. To pa praktično pomeni, da je predmet proračuna plod preteklih aktivnosti. In na tem mestu pozivamo, daje potrebno pričeti oz. nadaljevati z razvojnimi aktivnostmi, kot so: industrijska cona Želodnik, podjetniški inkubator, tehnološki park, varovana stanovanja, pridobivanje EU sredstev, gradnja neprofitnih stanovanj, ureditev centra Domžal, varstvo okolja, ustrezna zdravstvena mreža, varstvo starejših, ustrezno otroško varstvo in šolstvo. In k uresničitvi teh in še drugih razvojnih projektov, ki se bodo odražali v prihodnjih proračunih, bomo v prihodnje strmeli tudi mi.
Gregor Rovanšek
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale, tik pred začetkom seje 10 SDS Domžale, skupaj s svetnicama Darljo Clglar Brzovlč In Majdo Pučnik Rudi
SDS Domžale pozitivno ocenjuje delo Vlade RS
Vodstvo SDS Domžale je na svoji seji med drugim obravnavalo tudi politična dogajanja na državni ravni. Z velikim zadovoljstvom je ugotovilo, da je ocena delovanja sedanje vlade med ljudmi izredno visoka ter da tako SDS kot tudi predsednik vlade, g. Janez Janša, uživata veliko podporo javnosti. Izredno visoka ocena pa je bila namenjena tudi ministru Virantu, ki je naš občan.
Že sedaj je možno napovedati, da bo ta vlada in ta vladna koalicija po štirih letih lahko pokazala rezultate, ki bodo bistveno boljši od kateregakoli primerljivega obdobja v slovenski zgodovini. Za nami je eden od dveh najtrših orehov reform, sprememba davčne zakonodaje, kjer so se stvari spremenile v pozitivno smer. Danes ima Slovenija bistveno bolj enostaven davčni sistem in davke, ki se znižujejo in to prvič, odkar je Slovenija postala samostojna država. To nam priznavajo tudi v svetu. Marca je bil, ob socialnem vrhu Evropske Unije, predstavljen vrstni red držav oziroma Evropski reformni barometer, kjer je kombinirana ocena, ki jo je naredila Evropska komisija in Evropski poslovni forum, ki združuje delodajalske organizacije iz vse Evropske Unije. In po kombinirani oceni Evropske komisije in Evropske poslovne skupnosti, sta samo dve državi Evropske unije od takratnih petindvajsetih držav po reformah boljši od Slovenije, šest jih je na isti ravni, vse ostale so slabše. Se pravi, daje Slovenija po reformnem barometru v Evropski Uniji v samem vrhu. Samo Danska (ki je do tega prišla po uvedbi enotne davčne stopnje) in Irska sta tukaj pred
Tretji poslanski večer poslanke v Državnem zboru RS, Cvete Zalokar Oražem
Drago Kos o korupciji, nogometu, trgovini z orožjem in prijetnih Domžalah
Gost tretjega poslanskega večera Cvete Zalokar Oražem, poslanke v Državnem zboru RS, je bil Drago Kos, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, nekdanji nogometni sodnik in kriminalist, ki je bil prav v dneh pogovora zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS v zvezi z Zakonom o korupciji v središču pozornosti.
Sogovornica Cveta Zalokar Oražem se je odločila, da pogovor začneta pri njegovi prvi povezanosti z našo občino, ki se je začela v študentskih letih, ko se je na študij v Ljubljano vozil iz Spodnjih Jarš. Na to obdobje ga vežejo prijetni spomini, o današnjih Domžalah pa meni. niso spalno naselje, daje rabil kar nekaj časa, da se je ukoreni-nil, za razliko od drugih občin pa se po njegovem mnenju v Domžalah dogaja precej več kot le delo in trgovina. Posebej opaža razvoj športa in kulture. Iz spominov na otroštvo smo izvedeli, da je bil vešč kmečkih opravil, daje pa-sel krave, pa tudi obranil sošolko pred nasiljem močnejšega fanta, kar je bila tudi posledica vzgoje staršev, ki so ga naučili, da se pa deklet res ne pretepa. Zvedeli smo. da je bil uspešen hrbtni plavalec - ker je bila vadba zastonj, v študentskih letih nogometni vratar v Kamniku, ker v Domžalah tedaj nogometaši še niso bili tako uspešni.
pa tudi to, da je bil po mnenju strokovnjakov bolj primeren za boksarja ali veslača. Prisluhnili smo kratki zgodovini nogometa na Koroškem, izkušnjam, ki si jih je v nogometu pridobil kot vratar, kasneje tudi kot funkcionar in uveljavljen domači in mednarodni nogometni sodnik. S kariero sodnika je zaradi dosežene starosti prenehal, obljublja pa, da bo morda kdaj pa kdaj delil pravico v nižjih ligah. Se enkrat več nas je spomnil na obtožbo, da kot funkcionar ne bi smel opravljati sodniške službe, ker je bila po mnenju nekaterih pridobitna dejavnost, čeprav je ves tako pridobljen denar v celoti namenjal dobrodelnim organizacijam ali sodil zastonj.
»Slovenci smo pač taki, da povsod vidimo spletkarstvo, da iščemo ozadja dogodkov, ki jih ni, da v vsem vidimo zaroto, nezakonito prisluškovanje, okoriščanje ipd,« je povedal Drago Kos in predstavil, katere poti vse vodijo do vzpostavitve legalnega prisluškovanja, ki ga podpira, saj » zoper organiziran kriminal moraš uporabljati najsodobnejše metode, tudi prisluškovanje, vendar le ob upoštevanju zakonitih poti.« Sogovornica mu je postavila kar nekaj vprašanj v zvezi z Zakonom o preprečevanju korupcije ter ga povprašala tudi o odnosih s predsednikom Vlade RS, Janezom
Janšo, do katerega Drago Kos ne čuti zamere, čeprav se je z njim »ukvarjal« v primerih Depala vas in trgovina /, orožjem. Najbolj zameri sedanji Vladi, daje izničila pozitivne izkušnje prejšnje Vlade, ob tem pa ni sprejela prav nobenega predpisa, nič se ni spremenilo, problemi so po njegovem mnenju vse hujši, čeprav se mu včasih zdi, daje Vlada uspela ljudi prepričati, daje bolj poštena, kot je bila prejšnja. V pogovoru sta se sogovor-
nika dotaknila tudi trgovine z orožjem, ki jo je spremljal kot kriminalist. Ne pričakujte, da bomo to področje raziskovali doma, ni interesa, preveč vpletenih ljudi je še vedno »na vrhu«, preveč neodgovorjenih vprašanj in neuspelih poizkusov, da bi stvari razčistili, je dejal Drago Kos, pa tudi to, da bo trgovino z. orožjem možno razčistiti v primeru pritiska iz tujine, predvsem držav, ki smo jim prodajali orožje. »Ko bomo razčistili ta del zgodovine, bo
CVETA ZALOKAR   ORAŽEM, poslanka /.druženja ZARES vabi na 4. poslanski večer, ki bo v četrtek, 10. maja, ob 19. uri, z naslovom
OD KJE USPEHI DOMŽALSKE KOŠARKE IN NOGOMETA?
Na pogovoru o vzrokih za uspehe dveh najpopularnejših kolektivnih športov bodo sodelovali predsednika (Uroš Slavinec, Stane Oražem), športna direktorja (INenad Protega, Lado Gorjam in trenerja obeh klubov (Memi Bečirovič, Slaviša Stojanovič).
Bomo letos v Domžalah dobili dva državna prvaka? Kaj kluba lahko dosežeta na mednarodni sceni? Ali se dovolj dela z mladimi? Kakšna je domžalska navijaška publika?
Vabljeni, saj boste lahko spraševali, predlagali, polemizirali, svetovali, pohvalili, kritizirali...
Slovenija drugačna, je bila zaključna misel Draga Kosa o tem področju.
Korupcije je čedalje več, kar je zaskrbljujoče, razlog za korupcijo je pohlep, da bi imeli čim več in to ni dobro, je povedal Drago Kos, ki nikoli ne bo napisal knjige o temnih plateh korupcije in podobnih negativnih pojavih. Morda pa se bo lotil pisanja knjige 0 svetlejših, zabavnejših straneh dela v policiji, ki jih tudi ne manjka, saj je mnenja, da nima smisla utrujati ljudi s stvarmi, ki jim otežujejo življenje.
Tak je bil tudi prijeten tretji poslanski večer, v katerem smo izvedeli tudi, da bo, če seveda ne bo odločba Ustavnega sodišča RS doživela kakšne drugačne spremembe, na čelu komisije do konca leta 2010. Sam si želi ustanovitve neodvisne samostojne komisije, rešitve, ki bo boljša po pravno tehnični plali, ki bo delala podobno, kot dela komisija, ki jo vodi: nepolitično, nepristransko, predvsem objektivno. O Popovičevi ovadbi pa le: na Obali je marsikaj narobe, vse bo pokazal čas.
Verjamemo, da bo vse pokazal čas, najbrž tudi to, da bodo prizadevanja Draga Kosa, ki se včasih zdijo kot bitka z mlini na veter, rodila sadove.
nami. Res pa je in to je zapisano v poročilu Svetovnega gospodarskega foruma, ki je tudi izdal poročilo o konkurenčnosti držav, kjer je Slovenija od 117 držav, ki se ocenjujejo, na tridesetem mestu, daleč v zgornji polovici. V tem poročilu pa je zelo natančno analizirano, kateri so glavni problemi za to, da gospodarski razvoj ni še hitrejši. In v tem poročilu, ki se nanaša na lansko leto, je bil ravno davčni sistem izpostavljen kot ključni problem in ta problem je sedaj odpravljen. Na drugem mestu, oziroma zelo visoko, pa je neprožen trg dela. To je oreh, ki se ga naša vlada loteva sedaj in ob tem nc želi, da bi z nekimi normativnimi ukrepi ali pa z zakonodajo zniževali stroške dela, saj razvojna prihodnost Slovenije ni v tem, da tekmujemo s poceni delovno silo, prihodnost je po mnenju vlade Janeza Janše v tem, da tekmujemo s kvaliteto. Je pa potrebno, da se te stvari izkoristijo, narediti ta trg bolj prožen.
SDS
Člani IO SDS Domžale so opozorili še na vrsto drugih dejavnikov, ki kažejo na izredno uspešnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Tako se Slovenija po BDP že bliža povprečju El I, naša država tudi zmanjšuje zaostanek v kupni moči, kar pomeni, da se kupna moč prebivalstva konstantno povečuje in da ni bila še nikdar večja, odkar smo samostojni. Gospodarska rast Slovenije sc dviguje, lani je ta znašala 5,2%, število nezaposlenih se zmanjšuje, povečuje sc število delovnih mest. Vlada se je odločila urediti tudi plačilno nedisciplino, saj jc sprejela predlog novele obligacijskega zakonika, s katero želi doseči več plačilne discipline. Po predlogu tega zakona bodo obresti nehale teči, ko vsota zapadlih vendar neplačanih obresti doseže glavnico, samo v primeru, da gre za pogodbene obresti. Primarna funkcija zamudnih obresti je namreč v tem, da dolžnika, ki pravočasno nc izpolni svoje obveznosti, prisili, da to čim prej stori. Da bi zamudne obresti lahko učinkovito opravljale svojo preventivno funkcijo, mora biti pravna ureditev takšna, da se dolžniku ne splača zamujati s plačilom, meni vlada. V primeru zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, neodvisno od vzroka za zamudo, gre za neupravičeno rabo tujega denarja. Zato je treba slediti cilju, da je funkcija zamudnih obresti tudi v preprečevanju te neupravičene rabe in s tem zagotavljanja  plačilne discipline.
IO SDS Domžale je ob zaključku ocenil, da je delo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše pravi odgovor na izzive prihodnosti ter da je sedanja vlada našla pravo pot za dvig blaginje države in državljanov. Prvi odzivi na delo vlade so več kot odlični in zato sc povsem upravičeno pričakuje nadaljevanje delovanja sedanje vlade tudi v naslednjem štiriletnem mandatu, po državnozbor-skih volitvah 2008.
Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale
stran 13
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Poškodba nadvoza na Gorjušl
Kdaj vsa gospodinjstva v občini do čiste pitne vode?
V občini Domžale je bilo v začetku leta najmanj 25 hiš še brez javnega vodovoda, in sicer v naseljih Jasen (3 hiše), Čeh (I hiša). Tabor (I hiša), Goropeče (9 hiš), Zajelše (8 hiš) in Pšata pri RTP Beričevo (3 hiše). Kot občinski svetnik sem na seji občinsko upravo povprašal po načrtih za zagotovitev vodo oskrbe v teh naseljih, saj mora bi ob taki razvitosti občine in infrastrukture eilj »čista pitna voda v vsaki hiši« prioriteten in hitro uresničljiv.
Iz odgovora, ki so ga pripravili na oddelku za komunalne zadeve, je razvidno, da bo nekaj vendarle premaknjeno lahko že letos, žal pa večina izziva ostaja prepuščena nedoločeni prihodnosti. Tako lahko pričakujemo, da bo območje Pšate v letošnjem letu pokrito vzporedno z
gradnjo kanalizacijskega omrežja in vzporedne zamenjave in dograditve vodovoda, ravno tako tudi vodovod na Tabor.
Območje Zajelš je projektno že obdelano, za izgradnjo tega vodovoda pa bo potrebno v proračunu še zagotoviti sredstva. Prav tako sta izdelana lokacijska dokumentacija in idejni projekt za območje Goropeč, a žal obstajajo problemi s pridobitvijo pravice za poseg na zemljišče in s tem posledično izvedba. Za ostala področja bo še vedno potrebno pridobiti ustrezne rešitve in projekte, to pa še ne bo dovolj, saj je tudi po pridobitvi dokumentacije izvedba odvisna od razpoložljivih sredstev oz. bolje rečeno volje in prioritet, ki si jih v občini postavimo.
»Skakalnica« čez avtocesto na Gorjuši samo še do poletja?
Občane iz vzhodnega dela občine (proti Gorjuši ali Sv. Trojici), kaj šele potnikov iz drugih krajev, že leta »presenečajo« poškodbe na obeh koncih nadvoza čez avtocesto na Gorjuši, do katerih je prišlo že pred leti zaradi posedanja kmalu po sami izgradnji. Te nepravilnosti predstavljajo nevarnost za nesreče kot tudi za poškodovanje vozil in ker se že toliko let čaka in obljublja popravilo, sem kot občinski svetnik vprašal občinsko upravo, ali lahko Občina Domžale sama popravi udrtino v lastni režiji in z lastnimi sredstvi.
Z občinskega oddelka za komunalne zadeve so mi sicer pritrdili, da bi občina enostavneje in hitreje sama sanirala poškodbe, vendar bi to pomenilo tudi prevzemanje finančnih obveznosti in obveznosti iz garancije za odpravo pomanjkljivosti, ki jo je po gradnji dolžan predložiti izvajalec, torej DARS. Le-ta pa je na zadnjem sestanku s predstavniki
občine 23. 2. 2007 zagotovil, da bo problem odpravljen v prvi polovici letošnjega leta. Kar spodbudno za vse, ki to »skakalnico« neprostovoljno uporabljamo, skrbi le to, da je kolega svetnik, ki je podobno spraševal le nskaj tednov prej, dobil odgovor, da »po zagotovilih l)AKS-a z zadnjega sestanka v prvem kvartalu letošnjega leta«, torej do konca marca,... Že videno.
Rok Ravnikar, občinski svetnik
Zdravje kot vrednota - Zdravje žensk - Kako ga izboljšati?
V sredo, 4. aprila 2007 je ob 19. uri v mali dvorani stare knjižnice v Domžalah poleg Banke Domžale potekalo srečanje članic in sini-patizerk Slovenske ženske zveze pri SLS, kjer smo razpravljale o zdravju.
O zdravju žena in razmerah v zdravstvu s tega področja je spregovorila gostja srečanja, gospa KSENIJA SELffl MARTINEC, dr. medicine, spec. ginekologije in porodništva, ki je tudi odgovarjala na vprašanja prisotnih.
Prisotni so se strinjali, da je zdravje nedvomno vrednota za vsakega izmed nas. Ko govorimo o zdravju žensk, gre še za dodatno pomemben faktor, saj vpliva na kakovost življenja ženske kot nosilke življenja in matere ter posredno tudi na zdravje otrok in na razmere v družini. Ženske želimo same soodločati in vplivati na naše zdravje, zato smo se odločile povezati in organizirali za bolj uspešno delovanje. Dogovorili smo se, da bo naslednje srečanje predvidoma v oktobru, kjer bomo govorili o osteoporozi.
ženske zbolevajo za nekaterimi specifičnimi boleznimi pogosteje kot moški, veliko bolezni pa se lahko
prepreči s pravočasnim odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem. Zato pa je potrebno v naši družbi delovati aktivno na področju ozaveščanja prebivalcev, da se zavedo, da so soodgovorni za svoje zdravje, v zdravstvu pa sredstva razporejati smotrno in veliko pozornosti in sredstev nameniti zgodnjemu odkrivanju težkih bolezni. Nekatere težave, kot je npr. osteoporoza, ki zelo prizadenejo zdravje žensk, so še vedno prepuščene samoodkrivanju in civilni pobudi. Spregovorili smo tudi o nekaterih aktualnih temah, kot je trenutno razprava v javnosti za in proti cepljenju žensk, predvsem deklet proti raku materničnega vratu. Pri tem je spe-
Trkalikanje pisanic v Domžalah
OO MSi Domžale je letos že drugič organizirala »trkalikanje pisanic« na velikonočni Ponedeljek. Vreme je bilo kot naročeno za druženje in postajanje na soncu. To lepo staro navado želimo mladi v Domžalah obnovili in jo približati vsem mladim pa tudi tistim, ki so mladi po srcu.
Ker vemo, da SO pisanice različnih barv, med katere spada tudi modra, kije med drugim barva naše stranke, smo trkalikali le z modrimi pirhi, ki jih je krasil napis Mlada Slovenija Skoda, da se niste udeležili tega »tekmovanja«. Število tekmovalcev je v Primerjavi z. lanskim letom naraslo za 100%, pa vendar si želimo, da bi nas bilo še več. Vsi prisotni smo lahko videli, kako se vali in kotali »Mlada Slovenija«. Torej, zapomnile si že letos, saj bomo tudi drugo leto na velikonočni ponedeljek v Domžalah trkalikali pisanice.
00 MSI Domžale
cialistka Šelih Martinec poudarila, da so v javnosti zavajajoče razprave, ki škodijo razumevanju te bolezni in učinkom cepljenja. Gotovo je, da je ta metoda zelo uspešna in jo strokovnjaki poznajo že 20 let, cepijo pa se žene že 5 let. Rezultati cepljenja, kar za 70% zmanjšana obolevnost pri dekletih, gotovo govorijo v prid cepljenju, ki je uspešnejše, če se cepijo čim mlajša dekleta, predvsem pred prvim spolnim odnosom. Naša družba bi po njenem mnenju morala pri zdravstvu razmišljati vnaprej, delati preventivno. Tudi v tem primeru, torej cepljenju proti raku materničnega vratu, bi res porabili kar znatna sredstva, da bi precepih vsa dekleta v 6. do 8. razredu šole. Cepivo, potrebne so tri doze cepljenja, stane približno nekaj več kot 36Ó evrov. Gotovo pa bi s tem prihranili veliko sredstev v zdravstvu, ker ne bo potrebno zdraviti takih obolenj. Razpravljale smo tudi o perečem problemu nizke rodnosti in s tem v zvezi o vse več neplodnih parih, ki si želijo otroke. Vzroki neplodnosti so po mnenju dr. Šelih Martinec predvsem zgodnji spolni odnosi pri mladih, ki povzročijo vnetne spremembe in razne bolezni. Vse to povzroča poleg nezdravega načina prehranjevanja in stresnega življenja naraščanje neplodnosti tako pri ženskah kot moških. Priznati moramo, da je zdravstveno varstvo žena, kot tudi zdravstvo nasploh, v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami kar zgledno urejeno. So pa seveda nujno potrebne izboljšave na področju boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev in skrajšanja čakalnih dob. Poleg tega je po mnenju ga. Ksenije Šelih Martinec potrebno državljanom in pacientom odkrito in pošteno povedati, kakšne so možnosti in koliko sredstev je možno nameniti bolezni, ker je umrljivost manjša, zato se realno sredstva, ki so na voljo za zdravstvo, na prebivalca v naši državi s tem zmanjšujejo.
Justina Koprlvšek
^pj ZA DOMŽALE
XI '>  napredne iti uspešne
Svetniška
skupina
Peter
Verbič-
Lista za
Domžale
Odgovor na vaše pismo
Spoštovana ga. Anica Hribar!
Zahvaljujem se vam za vaše pismo, istočasno pa vam sporočam, da sem vaš problem izpostavil na 4. seji Občinskega sveta, dne 28.3.2007, pod točko vprašanja in pobude. Odgovor občinske uprave je, da je občinski inšpektorat s to problematiko že seznanjen in je posredoval v skladu z veljavno zakonodajo. Prosim vas tudi za vaš naslov ali telefon za nadaljnje komuniciranje.
Spoštovana
ga. Jožica Kuštrin!
Zahvaljujem se vam za vaše pismo, istočasno pa vam sporočam, da sem vaš problem iz postavil na 4. seji Občinskega sveta dne 28.3.2007. Prejel sem odgovor občinske uprave: na omenjenem odseku so po cesti izvedeni prečni prekopi za izvedbo internih priključkov. Na prekopih je prišlo do posedanja, zato nastajajo udarne jame. Investitorja bomo nemudoma pozvali k sanaciji.
Peter Verbič
Socialni demokrati na vrhu
V zadnjem mesecu se je zgodilo to, v kar smo v naši stranki že dolgo verjeli. Socialni demokrati smo se prebili na vrh javnomnenjskih raziskav v vseh medijih, tudi tistih, ki so naklonjeni (uklonjeni) vladi, kar le potrjuje njihovo verodostojnost.
In kaj se je pravzaprav zgodilo, da smo se iz petega mesta med strankami, ki smo ga zasedali pred 10 leti, ko je za krmilo Socialnih demokratov stopil Borut Pahor, prišli na prvo? Predvsem vztrajnost dela ekipe, da stranka zadiha z novimi pljuči, ki bodo zdržala tek na dolge proge. Jasen odnos do polpretekle zgodovine s poklonom in spoštovanjem do narodnoosvobodilnega boja ter obsodbe komunistične partije, ki ga je izkoristila za svoje zločine po vojni, je bil prvi kamenček v grajenju novega mozaika. Pomemben podatek je, da smo dobro in aktivno sodelovali v vseh vladah ter da naši ministri, pomembni člani in vodstvo niso bili vpleteni v večja koruptivna dejanja in kraje državnega denarja. Nikoli nismo izstopali z ekstrem-nimi stališči in smo poskušali najti
kompromise z ostalimi strankami tako na levi kot na desni. Največ zaslug pa lahko pripišemo všečnosti in mirnosti našega predsednika ter trdemu delu stranke skozi celo obdobje po osamosvojitvi. S podpisom partnerstva za razvoj smo dokazali, da smo pripravljeni sodelovati pri pomembnih odločitvah, ki se tičejo prihodnosti Slovenije in da znamo postaviti most (ne tak kot Podobnikov) med dva bregova. Žal pa se je izkazalo, ne glede na našo resno namero, da je podpis prinesel, zaradi fige v žepu vladne strani, le dobro promocijsko potezo. Za zadnji pospešek na vrh politha-
rometra pa je zaslužna kar vladajoča garnitura, ki svojih dejanj ne more več zavijati v meglo. Volivcem seje pogled na delovanje in metode vlade počasi zjasnil, določenih stvari se ne da več skriti in preložiti na prejšnje vlade. Pravzaprav pa nočemo biti na vrhu z metanjem polen pod noge političnim konkurentom in nenehnim kritiziranjem, vendar jim z novo energijo, vizijo, kredibilnostjo ter pozitvnim pristopom do politike postavljamo merila. In kaj to pomeni? Da moramo še bolj zavihati rokave, spisati alterna-
tivni vladni progam z jasnimi usmeritvami, ki bo stal na trdnih temeljih dobre homogene ekipe. In kako kaj Socialni demokrati v Domžalah? Hvala, iskreno povedano, dobro, smo v dobri kondiciji in v polnem zagonu. Naša maloštevilna, a srčna svetniška skupina je glavni motor aktivnosti znotraj koalicije, ki z vso resnostjo in odgovornostjo sodeluje pri projektih, ki bodo zagotovili razvoj in socialno stabilnost naše občine. Naša podžupanja Andreja Pogačnik Jarc se aktivno sooča z družbeno problematiko in vem, da bo dobro in vestno opravljala svoje delo. Na noge se je znova postavil Mladi forum z novo ekipo, ki že pripravlja projekte, vidi probleme, s katerimi se bodo spopadli in dobesedno kar poka od energije (mogoče je kriva pomlad). Še najbolj pa sem vesel, da prihajajo v zadnjem času pristopne izjave na naš naslov s strani mlajše in srednje generacije, da vidijo svojo prihodnost v naši sredini. S svežo energijo, novimi pogledi na prihodnost strokovnostjo, iskrenostjo in predvsem z držanjem dane besede bomo ostali na vrhu in se tam obdržali. Se tam vidiš tudi ti? Naša vrata so odprta. Smo pa Socialni demokrati na vrhu tudi v Domžalah, če ne drugače, na označevalni tabli pred Domžalskim domom, kjer imamo pisarno.
Ponosen, da sem socialni demokrat tudi sedaj, ko smo na vrhu.
Aleš Sazonov, predsednik 00 SD Domžale
Prodajalna Domžale
Mestni trg 1, 1230 Domžale (bivši Vele)
Tel: 01/ 721 25 72
Delovni čas: pon-petek: 8.00h - 20.00h sobota: 7.30h • 17.00h
c
BODOČI MLADOPOROČENCI!
POMAGAMO VAM SESTAVITI KNJIGO ŽELJA S KATERO PRIHRANITE MARSIKATERO ZADREGO PRI IZBIRI POROČNEGA DARILA.
NAŠI POSLANCI
stran 14
Evropska unija velja za najbolj zaželjeno okolje v svetu
50 let skupnosti
Prejšnje stoletje je v prvi polovici zaznamovalo neprijazno obdobje, v katerem sta se zgodili tudi dve svetovni vojni, obe s strahotnim davkom, največjim prav na evropskih tleh. Razumljivo zato je, da so si narodi Evrope po teh izkušnjah zaželeli miru, ustvarjanja in sodelovanja kljub navidez velikim razlikam med posameznimi državami in področji. Francoski zunanji minister Robert Schuman je v maju 1950 izjavil, da je združena Evropa pogoj za svetovni mir. V deklaraciji je predlagal ustanovitev skupnega trga za premog in jeklo. Odziv na njegov predlog je bil takšen, da je 6 držav, ustanovnih članic v letu 1951 podpisalo pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, kije začela veljati v letu 1952. Podpisnice so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska.
Prelomno pa je bilo v vsakem primeru leto 1957, ko je bila podpisana pogodba o Evropski gospodarski skupnosti (EGS) in pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - EURATOM. Pogodbi sta znani pod imenom Rimska pogodba in sta začeli veljati že v naslednjem letu. Skupni trg, ki je s tem začel nastajati je zahteval tudi vzpostavitev carinske unije ter odstranitev ovir za prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Skozi desetletja so narodi Evrope spoznavali, da kulturne, zgodovinske, razvojne in druge razlike lahko povezujejo in bogatijo skupni
prostor. Z upoštevanjem narodne identitete, spoštovanjem, sodelovanjem in povezovanjem se je interes po združevanju krepil in klub držav z željo po pridružitvi je z leti naraščal. Tako so se v sedemdesetih letih vključile Danska, Irska in Velika Britanija, v osemdesetih pa Grčija, Španija in Portugalska. V letu 1992 se je zgodil podpis pogodbe o Evropski uniji (EU), katerega cilj je bil skupni evropski trg nadgraditi v politično in monetarno unijo. Hkrati je bil uveden postopek soodločanja, po katerem imata Evropski parlament in Svet enakovredno vlogo. V devetdesetih letih so se Uniji pridružile še Avstrija, Švedska in Finska, v letu 2004 pa v največji širitvi doslej deset novih članic, med njimi tudi Slovenija. Proces razvoja in nadaljnjega širjenja se s tem ni končal. V letošnjem letu je Unija pridobila dve novi članici, Romunijo in Bolgarijo, ši-ritveni proces pa tudi v prihodnje ostaja odprt in interes med nečla-nicami po nadaljnjem združevanju postaja vse večji. Izjemen napredek in številni dosežki v 50-letni zgodovini povezovanja so razlog, da Unija postaja najmočnejše in gospodarsko najuspešnejše območje na svetu. Ponosni smo lahko, da smo pred leti postali del tega območja, v katerem so tudi manjši narodi in države enakopravno zastopani. Veljajo namreč dobre ideje, dobri rezultati, aktivnost in manj velikost.
Pol stoletja pogodbe Euratom je na poseben način obeležil tudi pri-
stojni odbor Evropskega parlamenta. Temu je namenil več tematskih razprav ter pripravil poročilo, o katerem bo potekala razprava in glasovanje na plenarnem zasedanju parlamenta v začetku maja. V ožji delovni skupini je kot poročevalka v senci sodelovala tudi dr. Romana Jordan Cizelj. Odbor je poudaril prednosti, ki jih je skupno evropsko razvijanje miroljubne uporabe jedrske energije prineslo njenim prebivalcem. Med drugim so prav na podlagi te pogodbe nastali prvi evropski okoljski standardi ter se začeli razvijati prvi evropski skupni raziskovalni programi. Ker bo jedrska energija v prihodnosti zagotovo ostala del evropske energetske mešanice, pa poslanci opozarjajo tudi na naloge, ki jih razvoj jedrskega programa terja. Med najpomembnejše so uvrstili odpravo demokratičnega deficita in zahtevali večjo vlogo Evropskega parlamenta pri odločitvah s področja miroljubne uporabe jedrske energije. Po vsebini enakovredna pa je zahteva, da se na evropskem nivoju oblikujejo skupni jedrski varnostni standardi. Po 50 letih je torej Evropa zopet med svoje vodilne teme uvrstila tiste, s katerimi je začela skupno sodelovanje - energetiko in z njo povezano varno dobavoNagraiu-
je ?????
Simpozij o prepletanju kulture in politike
Inštitut dr. Jožeta Pučnika
V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani je 22. in 23. marca potekal simpozij z naslovom »Kultura in politika«, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP).
Simpozij je z otvoritvenim nagovorom odprl evropski poslanec SDS dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), kije tudi predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Poudaril je, da je »Inštitut odprt za vse, ki so jim blizu vrednote evropske civilizacije in za ljudi, ki so odprtega duha in srca.« Poleg dr. Brejca sta zbrane udeležence nagovorila še predsednik Vlade RS Janez Janša, in predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš.
»Osrednja osebnost, ki je s svojim znanjem in intelektualno odprtostjo povezovala področji kulture in politike, je bil zagotovo dr. Jože Pučnik. Čeprav sam ni bil umetniški ustvarjalec, je ravno med umetniki in humanistično inteligenco našel prostor in razumevanje za svoje politične vizije, v politiko pa je prenašal svoje znanje s področij filozofije, primerjalne književnosti in sociologije. Dr. Pučnik je bil tako osebnost kulture kakor politike, v sebi je idealno združeval človeka, kije občutljiv za svet, človeka, ki ga razume, in človeka, ki ga želi spreminjati,« so zapisali v IJP. Namen prvega večjega simpozija,
ki ga je priredil IJP, in s katerim so se spomnili tudi dr. Jožeta Pučnika, je bil zato temeljito osvetliti razmerje med kulturo in politiko, saj je njuno medsebojno vplivanje in prepletanje močno, včasih celo usodno zaznamovala najpomembnejše družbene procese na Slovenskem v 20. stoletju. Po otvoritvenih nagovorih seje začela prva razprava na simpoziju, v kateri so sodelovali akad. prof. dr. France Bernik, prof. dr. Dean Ko-mel, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je imel predavanje z naslovom »Slovenska demokracija in kulturna samobitnost Slovencev«, minister za zunanje zadeve, prof. dr. Dimitrij Rupel, ki je predstavil evropske razsežnosti slovenske kulture in politike ter Aleksander Zorn. V drugem sklopu razprav, 22. marca, so sodelovali akad. prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Joža Mahnič, prof. dr. Janko Prunk, Zorko Simčič in France Pibernik. Simpozij se je nadaljeval v petek, v njegovem okviru pa sta potekala še dva sklopa razprav. V prvi so tako sodelovali prof. dr. Igor Grdi-na, akad. prof. dr. Kajetan Gantar, Alenka Puhar, Niko Grafenauer ter dr. Ervin Dolenc, v zadnjem sklopu pa so nastopili še dr. Brane Sene-gačnik, prof. dr. Ivan Štuhec, dr. Igor Škamperle, prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Frane Adam in dr. Matej Makarovič.
Inštitut dr. Jožeta Pučnika je bil ustanovljen leta 2006 kot zavod z namenom združevanja izobražencev, znanstvenikov, umetnikov, politikov in strokovnjakov z različnih področij, s ciljem dvigovanja politične kulture v Sloveniji. S svojo dejavnostjo želi IJP spodbujati in podpirati svobodno izmenjavo mnenj do ključnih vprašanj v sodobni družbi, ki so pomembna za razvoj demokratične misli. V skladu z načeli mišljenja in političnega dela dr. Jožeta Pučnika si UP prizadeva za uveljavljanje visokih standardov evropske politične kulture v Sloveniji, za demokratično in odprto družbo, za družbo slovenskih in evropskih vrednot, za toleranco in sporazumevanje v javnem življenju, za pospeševanje pluralne politične, kulturne in znanstvene ustvarjalnosti,.za stabilizacijo Evrope s širitvijo Eivropske unije in podporo demokratičnim silam na poti v Unijo, za povezovanje tistih političnih, kulturnih in znanstvenimi skupin ter posameznikov v Lvropi in svetu, kijih družijo načela demokratične, odprte in solidarne družbe, (več o Inštitutu: www.ijpucnik.si)
Katarina Cullberg
Del dohodnine bomo lahko
Z vpitjem o treh K-jih do oblasti, potem pa vse tiho je bilo...
donirali
Vlada RS je pred kratkim sprejela L red bo o namenitvi dela dohodnine za donacije. Sprejeta uredba določa podrobnejši način izvajanja novega instituta, ki ga je prinesel Zakon o dohodnini, in sicer namenitev dela dohodnine za donacije.
Tako bomo v skladu s prvim odstavkom 142. člena Zakona o dohodnini posamezniki lahko določili, da do 0,5% dohodnine, odmerjene od naših dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ne pripada proračunu Republike Slovenije, pač pa organizacijam, ki se na nepridobiten način ukvarjajo s splošno koristnimi dejavnostmi, političnim strankam in reprezentativnim sindikatom. Seznam upravičencev za leto 2007 je sestavni del uredbe.
Skladno z drugim odstavkom istega člena se za splošno koristne namene po tem členu štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni in religiozni nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo rezidenti - pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava. Uredba določa, da so upravičenci za leto, za katero se odmerja dohodnina, upravičenci, ki na dan 31 december prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz 142. člena Zakona o dohodnini . V primeru, da v času vložitve zahteve ali v času nakazila donacije oseba ne izpolnjuje več pogojev za upravičenca, to ne vpliva na namenitev. Vlada na predlog ministra za finance vsako leto do 31. julija določi in objavi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Ministrstvo za finance pripravi predlog na podlagi podatkov o upravičencih, ki jih posredujejo organi, ki so pristojni za področja, na katerih upravičenci delujejo.
Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni od 0,1 do 0,5 % dohodnine. Zahteva za namenitev dela dohodnine (s podatki o upravičencih in delih njim namenjene dohodnine), ki jo poda davčni zavezanec, velja za napoved dohodnine za tekoče leto 2007, torej pri napovedi, ki jo bomo pisali v letu 2008 in za nadaljnja leta, za katera se odmerja dohodnina, vse dokler davčni zavezanec zahteve ne spremeni oziroma prekliče. Enostavno povedano, država se od naše dokončno odmerjene dohodnine odpoveduje delu dohodnine (do 0,5%) in prepušča nam, davčnim zavezancem da ta del namenimo nekemu iz predpisanega seznama možnih prejemnikov. Pri namenitvi se upošteva dohodnina, ki mu je od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, odmerjena z dokončno odločbo. V primeru, da je odločba pozneje spremenjena, novo odmerjeni znesek dohodnine pa drugačen, to ne vpliva na že namenjen in nakazan znesek donacije iz naslova namenitve dela dohod-
nine. Podatki o namenitvi se štejejo za davčno tajnost. Davčni organ nakaže donacije upravičencem vsak mesec, in sicer do 15. dne v mesecu, za namenitve na podlagi vseh odločb o odmeri dohodnine, ki so postale dokončne v preteklem mesecu. Pri tem davčni organ upošteva veljavne zahteve glede namenitve, s katerimi je razpolagal na dan 31. decembra leta, za katero se odmerja dohodnina. Upravičenci za leto 2007 bodo upravičenci, ki so pogoje iz 142. člena Zakona o dohodnini izpolnjevali na dan 31. december 2006, kot tudi upravičenci, ki bodo te pogoje izpolnjevali na dan 30. september 2007. Prvi seznam upravičencev bo vlada objavila hkrati z uredbo, po 30. septembru 2007 pa bo vlada objavila še razširjen seznam upravičencev. Davčni zavezanec bo lahko zahtevo za namenitev podal v predizpolnjeni napovedi za odmero dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine za leto 2006. V primeru, da bo želel po objavi razširjenega seznama upravičencev svojo izbiro spremeniti, bo lahko to storil do 31. decembra 2007. Vsekakor se z uredbo davkoplačevalcem omogoča, da sami odločimo komu iz seznama, ki bo šele objavljen, bomo namenili sicer majhen znesek naše dohodnine, kateremu se država odpoveduje.
Robert Hrovat poslanec SDS v Državnem zboru RS
Pogovor na poslanskem večeru s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije g. Dragom Kosom nikogar ni pustil povsem ravnodušnega. Povedal je veliko novega, zanimivega, bil je odkrit in neposreden. Bil je takšen, kot smo ga vajeni: neizprosen, kritičen in pogumen. Brez dlake na jeziku, brez strahu in brez preračunavanja, komu se lahko zameri. Zato ga imajo nekateri ljudje radi in mu neizmerno zaupajo, pri tem pa so prepričani, da je najboljši človek na pravem mestu. V skladu z enim od znanih imen, ki se ga je prijel: Ledeni. Seveda pa ima tudi veliko nasprotnikov in celo sovražnikov, ki ne po-mišljajo tudi s tem, da mu grozijo. Kar ni nič nenavadnega, če vemo, s čim vse se je že v svoji dolgoletni in bogati karieri ukvarjal. Od kriminalista na UNZ v Slovenj Gradcu, kjer je delal na gospodarskem kriminalu, mamilih, preprodaji orožja, tihotapljenju, nadaljeval kol inšpektor v Ljubljani v najbolj elitnem delu kriminalistične službe, kjer je med drugim raziskoval poosamo-
svojitveno trgovino z orožjem, bil dejaven v aferi Depala vas (v zvezi s katerima je spisal 18 ovadb, ki jih je vse po vrsti zavrgla takratna državna tožilka Barbara Brezigar), pa vse do raziskovanja primera I lobotnica, primerov ovadb zoper Zmaga Jelinčiča, gorenjske heroinske naveze, nezakonitega financiranja SLS s strani Leka... Pa vse do zadnjega udejstvovanja v protikorupcijski komisiji od leta 2004 naprej, kjer je odkril in tožilstvu predal marsikatero zadevo od operacijskih miz, župana Popoviča... Zato bi nekateri naredili prav vse, da bi se ga rešili, njega in »njegove« neobvladljive in preveč samostojne komisije. Tudi zame, ki sem pogovor vodila in se nanj pripravljala, je bil pogovor nadvse poučen. Slišali smo marsikatero kritično tudi na račun moje bivše stranke LDS in njenih ravnanj v preteklosti. A najbolj mi je ostala v spominu njegova ugotovitev, da je bilo sicer marsikaj narobe v času vladavine dr. Drnovška in LDS, a tako hudo, kot je v zadnjih dveh letih, ni bilo nikoli. Opozicija, ki je na oblast prišla s sintagmo treh K-jev (kraje, korupcije in klientilizma) in neprestanim obtoževanjem in krimi-naliziranjem delovanja prejšnje oblasti ter izredno celonočnimi sejami v Državnem zboru, ki so ustvarjale vtis izrednih razmer, je ljudem obljubljala, da bo sama, ko pride na oblast, s temi stvarmi počistila, predvsem pa sama ravnala bistveno drugače. A je na vse to takoj po volitvah pozabila, ravnanje pa je vse prej kot zgledno, moralno, čisto in
• prihranek (»MM do 4.000 EUR
etično neoporečno. Pri tem so najbrž, točne ugotovitve, da je bil odziv takratne vladajoče koalicije napačen, saj seje odzvala s preveč igno-rance, vzvišenosti in podcenjevanja teže obtožb. Čeprav je bilo jasno, da večina očitanih afer (Zbiijski gaj, Orion, SIB banka) ni imela prav veliko povezav s politiko, pač pa je šlo, kot je poudaril tudi Kos, za navadne goljufije in kriminalna dejanja. In kje smo danes? Kaj je nastalo od vseh velikih obljub v praksi? Se je kakšna od afer razrešila, je prišlo do sodnih epilogov? Ali policija, tožilstvo in sodišča delujejo kaj bolje in drugače? In to kljub dejstvu, da ima nova oblast na vodilnih mestih v vseh teh institucijah »svoje« preverjene kadre. Policija je prestreljena, prepolna mladih, neizkušenih in strokovno šibkih kadrov, oddelek za gospodarski kriminal je skoraj pred razpadom. Najhuje pa je, da se v policijsko delovanje neposredno vpleta vrh Ministrstva za notranje zadeve pod »poveljstvom« ministra Dragutina Mateja. Tožilstvu ni uspelo urediti niti svojih lastnih vrst (tožilci »pozabijo« vlagati obtožnice, ne najdejo dovolj elementov za obtožnice) in na sodiščih so zaostanki in mnogokrat tudi nestrokovno delo še vedno stalnica. Kot odgovor na vse skupaj pa je koalicija uspela le s tem, daje predlagala ukinitev komisije za preprečevanje korupcije in prenosom nadzora nad korupcijo ponovno v politično sfero, kjer naj bi politiki nadzirali sami sebe, kar je na srečo preprečilo Ustavno sodišče. Dejstvo, ki nam gaje predstavil Drago Kos, namreč je, da še nikoli ni imel toliko prijav in zadev za obravnavo na svoji komisiji, kot jih ima v zadnjem obdobju. In pri tem gre za hude in težke primere korupcije in klientilizma, v katere so vpleteni tudi številni vodilni politiki in nosilci oblasti ter njihovi »izbranci«, ki opravljajo pomembne funkcije.
Cveta Zalokar Oražem
AVTO DETR, d.o.o. MengeJ Slaveraka cest« 66,1234 MtNGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax; (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net
citroCnH
NTfl HWDSTAVUATB SlNf, KAJVK LAHKO OTftOflN STO« 2A VAS
dom POHIŠTVO
DOMŽALE POHIŠTVO PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV
Ljubljanska 64. Domžale, tel.: 0599 244 66, 041/416 847
Odprto: poti - pet. od 8 (10 do 19 OOTsob. od 8.00 do 12.00 www ctotn-nohistvO, infomai ijh
V MAJU PRAZNUJTE Z NAMI OB PRVEM ROJSTNEM DNEVU!
I
Mm
•■a J morales _
Citroen preseneča
« I " BJJft JBJ V BJ
4
pisma bralcev
»Nisem več urednica«
Na zborovanju Gasilske zveze Domžale, 30. marca letos, v polni dvorani Doma gasilcev in krajanov v Žejah, je bila navzoča - poleg poslancev državnega zbora, ge. Cvete Zalokar Oražem in g. Roberta Hrovata ter predstavnika Občine g. Petra Gu-banca in župana Tonija Dragarja in drugih tudi ga. Vera Vojska. Pred zborovanjem me je vprašala, če bi morda poročal v Slamniku. Ko sem ji povedal, kako se mi mudi s pisanjem drugih reči, se je dobrohotno odločila, da bo sama opravila to delo. Hkrati mi je zaupala, da se po odpovedi urednikovanja Slamnika počuti spočito. Rad sem ji verjel. Saj sem v tem imel izkušnje. Pred leti sem namreč urejal nek časopis za vojaško zobozdravstvo, po upokojitvi pa 13 let Zejana, katerega od lani ureja mlada, tudi za to delo nadarjena študentka Katja Pirnat.
Gospe Veri Vojska sem verjel tudi zato, ker skrb za opremljanje časopisa zahteva celega človeka ter traja vse dni in vsa leta urednikovanja. Urednik mora spremljati vsa pomembnejša dogajanja na svojem področju, jih pravočasno evidentirati, organizirati sodelavce in jim pomagati. Skratka, obveščanje mora biti popolno in objektivno. Poleg tega je delo Vojskove krasila strankarska in osebna nepri-stranost, toplina pisane besede, visoka kvaliteta in pestrost ter poštenost poročanja. Vse to je časopisu dajalo poseben čar, da smo ga radi brali. Izid vsake številke je pomenil posebno doživetje, osvežitev, polepšanje dneva; ob branju smo čutili utrip svojega dragega kraja.
»Nisem več urednica. Po osmih letih je bil čas, da sem to delo prepustila drugi osebi, obljubim pa, da bom o delu gasilcev še poročala v Slamniku«, je ga. Vojska pripomnila Po prejemu priznanja. Še enkrat nas
je prepričala v to, kar je v zadnji številki Slamnika napovedala.
Kot urednico jo bomo pogrešali. Pa ne samo gasilci, temveč tudi bralci našega časopisa. Njeni sodelavci, znanci in prijatelji smo enotnega mišljenja: Vera Vojska je izjemna oseba, pripravljena vsakemu pomagati in se razdajati pri svojem delu. Veseli bomo, če bo nova urednica nadaljevala njeno delo. Verjamem tudi, da bo v uredniškem odboru imela dobro mentorico - go. Vero Vojska.
Ga. Vera Vojska, v imenu bralcev in v svojem imenu se vam zahvaljujem za opravljeno delo ter vam želim nadaljnjih uspehov na vseh področjih vašega delovanja.
V. Vullklč
Nekaj gre narobe
Poznam nekatere, pri katerih zaslon jski časopisi (torej tudi Slamnik) kot tudi drugi tiski vse bolj togotno zlete na kup »starega« papirja. Čast izjemam! Tudi ob tokratni poštarje-vi dostavi raznovrstnega čtiva sem vrgel eno oko na tisti stolpec v Slamniku, kjer je porabljenih kar precej znakov. (Plačanih.) Čast izjemam! Stane Stražar (nekoč urednik Slamnika) ni bil ljubitelj tovrstnih stolpcev in to mu štejem v dobro. Nek ega dne mi je potožil: »Deset jurjev dobim za urednikovanje. Pa tolk je letajna in prerekajna!«
Kako je s tem danes? Ali zdajšnji uredniki tO delo opravljajo zgolj iz ljubezni do bralcev? Gotove ne! Pa tudi le deset jurjev ni več v igri! Gre za veliko več in zato je tudi toliko žalobnih vzdihov (pa tudi posipanja s pepelom) v tistem stolpcu! O, Slamnik je res lep časopis. In po čigavi zaslugi? Največ po zaslugi denarja! In komu na ljubo? Ali tistim, ki »preberejo« le osmrtnice? Ali tistim, ki se naslajajo bodisi bentijo ob Pismih bralcev (ki so najbolj zanimivi lakral, ko se požar gasi z bencinom)? Ali tistim, ki jim je vseeno, če vse hudič vzame (dokler niso tudi oni v nevarnosti)?! No, potem pa sem na strani 20 prebral še eno podobno poslovilno žalostinko. Ja, koliko jokalcev pa se še bo zvrstilo? Na srečo me je potem za uro, dve, zamotilo neko drugo opravilo in po tem predahu sem skorajda povsem pomirjen spet
Nagrajuje Študentska založba Litera
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE i/, prejšnje številke Slamnika bodo prejeli darila Monde Ambrož in sicer Andrej Volkar, Vranja Peč 5Á, 1241 Kamnik bo prejel brezplačen vikend najem vozila HONDA CIV1C; Alojzij Peterlin, Prcscrje, Pelecho-va cesta 10a, 1235 Radomlje in Dušan Vrtačnik, Prelog, Krožna pot 31, 1230 Domžale bosta prejela plastično ročko 41 olja Castrol GRX3 in Aljo Musič, C. Radomeljske čete 8, 1235 Radomlje bo prejel preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne rešitve pričakujemo do 7. maja 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče.
pogledal Slamnik, in na tisti strani, kjer so običajno napisane najbolj dolgočasne stvari, opazil sporočilo, da dosedanja urednica sploh ni premeščena nekam daleč od Slamnika, nekam v daljno Kamčatko, kot bi človek iz veličine njenega jadikovanja lahko sklepal. Ostaja v uredniškem odboru! Njeno »željo«, da naj bi bili z novo urednico prav tako srečni, pa moramo jemati zelo previdno! Za začetek jo pravilno ovrednotimo! Človekovo prizadevanje ne sme sloneti na opoteči sreči! (Npr. na tem, s katero nogo je kdo vstal.) In tedaj bi bila odveč tudi skrb, kako se bo počutila nova urednica v našem cirkusu.
Pa še zaključna misel (tudi ta zelo skrajšana): Četudi smo z različnimi znanji, z različnimi »globinami« modrosti itn., naj bi vendarle vedno sodelovali z dobrimi nameni in vselej pravično do vsakega! - Je to sploh mogoče? Pri nekom je, pri nekom ni. Zate se tudi bijemo. Predvsem gladiatorji + navijači.
Marijan Slavec
Odgovor na pismo bralca Franca Hrovata z naslovom: Za hec ali za res?
Bralec Slamnika Franc Hrovat je v zadnji številki v rubriki pisma bralcev komentiral moje delovanje in načrte v zvezi z ustanovitvijo združenja ZARES, iz katerih je jasno vidna sicer izrazita nenaklonjenost mojemu preteklemu in sedanjemu delu, vendar je ob tem natresel tudi nekaj ugotovitev, ki niso točne.
Prepričana sem, da moje 12-letno delo županje občine Domžale ni bilo prav nič za hec, pač pa nadvse resno in odgovorno delo, ki ga je večina občank in občanov ocenila zelo dobro. To je dejstvo in ne moja lastna, pavšalna ali samovšečna ocena, saj temelji na strokovno izvedeni anketi v letu 2005, ki jo je v obliki več kot 1000 terenskih anket opravila za to registrirana institucija in o kateri je bila seznanjena tudi javnost. Meni osebno so v ponos in zadoščenje številne investicije (spiemljanje gradnje avtoceste, trzinska štiri pasovnica. plinifikacija,
knjižnica, novi mostovi v Radomljah, Zaborštu, Zalogu, vodovodna zanka, kanalizacija na Rovah, v Krtini, Ihanu), objekti (nov vrtec Bistra, otroška igrišča, kulturni dom prizidek k OŠ Preserje, OŠ Dob Menačnikova domačija. Domžalski dom, tržnica, križišče v Radomljah, semaforji na Rodici, na Homcu, pri gostilni Keber, ureditev dobske ceste ), športni objekti (obnovljena Hala KC, športni park Domžale s štadionom, atletska steza, obnovljen bazen, drugi športni parki) in projekti (OIC Jarše, štipendijska shema, gimnazija, delo z mladimi, pomoč na domu, javna kuhinja, ločeni zbiranje odpadkov, nakup gasilske lestve za reševanje iz višine). Vam, ki ste, kot pravite, z južnega konca, pa bom omenila tudi novo šolo in vrtce v Dragomlju, gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v vašem koncu, novo križišče... Moram vam tudi povedati, da delo v občini ne temelji na kakšni visoki politiki in uspehi v naši občini so bili doseženi predvsem zaradi dobrega sodelovanja vseh političnih strank v občinskem svetu, pa tudi zagnanosti po krajevnih skupnostih, v društvih, organizacijah... Kot najbrž veste, sem se sama zavestno odločila, da ne bom znova kandidirala za županjo, saj se mi je zdelo prav, da po toliko letih dobi »vajeti v roke« nov človek, z novimi idejami, energijo in voljo. In vesela sem, da ste z njegovim delom zadovoljni. Sedaj pa na pogled na državno raven. Ker pravite, da mi primanjkuje samokritike, vam bom priznala, da tudi sama nisem zadovoljna zaradi »sprehajanja« iz stranke v stranko. Pred leti sem vstopila v LDS, saj mi je bila stranka po svojih ravnanjih in programskih opredelitvah blizu, zlasti v zvezi z odnosom do človekovih pravic, svobode posameznika in naravnanosti naše države v mednarodnem merilu. A žal LDS danes ni več enaka. Niti po svojem ravnanju in prioritetah, še posebej pa ne potem, ko so jo zapustili ljudje, kot so dr. Janez Drnovšek, Gregor Golobic, Ivo Vajgl... Sama sem večkrat v zadnjih dveh letih poskusila aktivno spreminjati stvari, a ko se je vse skupaj osredotočilo le še na znotraj strankarske spopade za prevlado, konflikte in medijska obračunavanja, sem se odločila za odhod. Prepričana sem, da takšna LDS, z aktualnimi vodilnimi predstavniki na državni ravni, žal ni več sposobna
aktivno in dejavno posegati v politično življenje, preveč seje izolirala in zaprla v lastne probleme in oddaljila od ljudi. Kljub vsemu pa sem svoje poslansko delo opravljala zavzeto in aktivno (po vašem mnenju sem bila celo med glavnimi udarnimi silami, tU kar sem ponosna). Odšla sem med nepovezane, samostojne poslance, takšne, kakršni bi v prvi vrsti morali biti vsi poslanci in poslanke, ki so žal vse prevečkrat le poslušni vojaki in ujetniki svojih strank. Z upanjem, da bomo naredili vse, da bi Sloveniji lahko ZARES ponudili nekaj novega, drugačnega, saj je trenutno strankarsko življenje preveč šablonsko, vse prevečkrat brez ino-vativnih odgovorov na upravljanje javnih zadev ter aktualno in globalno dogajanje. O hudi krizi aktualnega strankarskega življenja in njegovi nezadostnosti sta večkrat govorila tudi predsednik Drnovšek in bivši predsednik Kučan, ki ju sama zelo spoštujem in se z njima strinjam.
Glede imena Združenja ZARES pa bom ponovno pojasnila, daje izbrano s preudarkom. Že v izhodišču se nismo želeli omejevati s klasičnimi političnimi oznakami (liberalni, demokratski, socialni, slovenski), zato smo iskali nevtralno ime (npr. po vzoru italijanske Oljke). Ocenili smo, da gre v tem trenutku pač za RES-no situacijo, predvsem zaradi opozoril o dogajanju in pritiskih v gospodarstvu, medijih, javnih službah, ki nekako ne peljejo v napovedano »sproščeno« Slovenijo. Poleg tega smo se spomnili tudi latinskega RES PUBLICUM (javno STVAR), torej za upravljanje z javnimi zadevami v dobri in preizkušeni maniri starih Grkov. Kjer je bilo prav in pričakovano, da se k temu pozove vse (in ne kot pri nas le izbrance pravih strankarskih prepričanj) in kjer je pravica in dolžnost, da pri tem sodeluje čim večji krog ljudi. In temu bi radi odprli prostor in ponudili možnost. Pri tem želimo sodelovati s širokim krogom ljudi, saj nas je malo in so vsi potenciali dobrodošli. Glede napovedane ustanovitve stranke pa bodite brez skrbi. Če bo in ko bo situacija zrela, bo nastala tudi stranka. A to je resno in zahtevno delo, ki potrebuje svoj čas. V primeru, da pa iz vsega skupaj ne bo nastalo nič (v kar pa glede na velik odmev, številno
Arboretum
Park Arboretum ima zasluženo vsako leto več obiskovalcev. Poleg lepega naravnega okolja in zraka se vedno dogaja kaj novega in zanimivega. Žal pa je v neposredni bližini, preden se pride tja iz domžalske strani, zelo čudna kmetija, kot kaže slika. Mimoidočim poleg urejenih hiš kaže tudi lepoto Arbo-retuma. Verjetno bi bilo lepo, če bi se vodstvo Arboretuma skupaj z občino Domžale pogovorilo z lastnikom in z njegovim dovoljenjem ob kmetiji oz. cesti zasadilo visoko živo mejo, tako kot je ograjen celoten park.
m
članstvo v združenju, izraze podpore in ogromno število novih ljudi, ki nas podpirajo, dvomim), je pa mogoče, pa bom ponosna, da sem bila zraven in se trudila za nekaj novega in drugačnega. Toda na srečo politika zame ni bila, ni in ne bo edina in nujna obsesija (po SSKJ: kar človeka miselno in čustveno popolnoma obvladuje).
Cveta Zalokar- Oražem bivša županja in poslanka Združenja ZARES
Zahvala
Ob nesreči, ki sem jo doživela 5.3.2007 ob 19.30 uri pred trgovino TUŠ (RAČA), se najlepše zahvaljujem gospodu, ki je z balkona videl moj padec in pritekel na pomoč. Posebna zahvala g. dr. Mušiču, ki je na pomoč prihitel z rešilnim vozilom, izredno pomirjevalno vplival name in obvestil domače. Hvala tudi vsem neznancem, ki ste mi pomagali, vsem, ki ste me obiskovali v bolnišnici in Rehabilitacijskem centru Soča. Iskrena hvala.
Tončka Baloh
Izgubljeni dragulji
Močvirska logarica ali močvirski tulipan, kot smo ji po domače rekli, je bila nekoč pogosta rastlina vlažnih travnikov in logov med PodreČjem, Dobom in Krtino. Nepozaben je bil pogled na skupine škrlatno rdečih cvetov v komaj prebujajoči se naravi ob stari strugi Kovščice. Nepremišljena agromelioracija v 80. letih, predvsem pa intenzivno kmetovanje z uporabo težke mehanizacije in mineralnih gnojil ter škropiv je ponekod rastišča tulipana popolnoma uničila, drugje pa močno zdesetkala. Nekaj teh redkih in na rdečem seznamu ogroženih ter z državnim predpisom zavarovanih rastlin se je zadnja leta upiralo človekovim posegom na travniku za dobskim pokopališčem. Brez upanja za trajno preživetje. Poslednja dva primerka so kmetove brane letošnjo pomlad iztrgale naravi. Nekaj teh prečudovitih rož raste samo še na Želodniku. Te bo dokončno uničila bodoča poslovna cona, načrtovana prav na teh površinah Izgubili bomo še eno naravno bogastvo neprecenljive vrednosti. P.S. Sedem tulipanov bo nekaj časa še kljubovalo uničenju. Ko sem še hodil v osnovno šolo, sem jih posadil v domačem sadovnjaku. Ne razmnožujejo se, vsa leta kot neme priče opominjajo na to, da lahko rastejo samo v svojem naravnem okolju. Samo vprašanje je, koliko časa še.
za DVO Domžale Kamnik Jože Nemec
Atpf.ni K.ildc:
n17l1tl(
Jm % mm mmš mL mm mm m% i
polk
AVTOR: GREGA RIHTAFt
mrežasta itali-dombažna janskj tkanina sj-hu*
za 101AM-VE2ENJE battista)
ZGORNJA PLOSKEV V SOBI
KRONA RIMSKEGA PAPEŽA
ŠTUDENTSKAZALOŽBA
LITERA
rit. IGRAL. (JEAN) ZLATA
OGNJA
- -ic
RANO-CELN1K
Štefan Kardoš: RIZLING POLKA (roman) Roman Rizling polka Štefana Kardoša je sestavljen iz dveh pripovednih linij, ki se v končni kadenci usodno prepleteta. V prvi pripovedni lira« sledimo Davidu Svecu, zaljubljencu v morje, ki mu s<"d matere. do katere ne čuti ničesar, prepreči odhod na dopust. Ker pogreb poteka po starih tradicionalnih šegah in ker on ne pokaže "°^Weu^ materini smrti, ga tradicionalno okolje za to man) ali bolj glasno obtožuje Tako da zapade v fantazijo o morju, ki je motivirana po eni strani z njegovo željo po morju, po drugi strani pa s slabo vestjo Z8«Bnta«r» neobčutlivosti za smrt matere. V drugi pripovedni lini« pa isledimo Cvetu, čigar žena nenadejano zanosi, saj naj Cveto ne bi bil ploden. Cveto je najprej navdušen, a kaj kmalu ga začne najedati <>v°m\.k°vJ°™l™ dnevniku najde sumljive zapiske, začne Iskati njenega "Jutamca In $enp nesrečnih okoliščin ga privede do Davida, ki seveda ni nič knv, a Cveto vseeno želi obračunati z njim
drobna grška rozina
IVANA KOBILCA
KRAJAN, 00MACIN
SCENSKO GLASBENO DELO
PRIBOR. : PEDRO PRIPRAVA! Al. M0 ZADELO : DOVAR
LASTNICA TRAFIKE ALI PRODAJALKA v NJEJ
PRITISK
LADJA VLAČ1LKA
MODERNA GLASBA
MATEMATK (LE0NHAR0)
renato vugrinec
i IVAN NAP0TN1K TAJNI
< ODPOSLANEC
volilni mož
OTROŠKO VOZILO
IGRALKA STARC
STRELSKI JAREK. NASIP
izdelava podob iz stekla janez ERŽEN
VZHODNI VETER
konec molitve
KAREL 0STIR
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
TEŽA OV0JNINE
IZRAZ VOLJE. DA K00 MORA URESNIČITI KAKO DEJANJE
HRVAŠKI KOŠARKAR K0MAZEC
Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera .org
komičnih vlog
VANJE PREVOZ NEGA
SREDSTVA ZA VEČ NEVARNOSTI
KLAVIRSKA TIPKA
čes. pisec
mm
preskrba z žitom
latinski
IZRAZ ZA ZRAK
iBO AČE
domače SUKN0. RASEVINA
anton nan ur
ČEŠKI REŽISER VAVRA
SPLET
PESNICA FATUR
SRNJE
JEREBIKI PODOBNO DREVO
LJUBI-
■»•rciri , TEUIICA 6"*"K' 0RÏEN-
izraz, zožitev
NAS ZG0D0. VINAR
(LOJZE)
PLESEN NA VINU
TALSKA SLAŠČICA
DL0B0KA NEZAVEST
VERDIJEVA OPERA
ST NA JV PANIJE
I6LESKI REŽISER RUSSELL
an
SVETLA ZVEZDA V ORLU
IT. KEMIK. NOBE LOVEC IGIULI0)
ŠPORTNA .(,„. DESNI nnnrf JADRNICA í     PRO0K SPODRS
Z DVEMA TRUPOMA
NEMŠKI FILOZOf IBEORE) MESTO v SZ ITALIJI
POLJSKI PLEVEL
ODPRT
prehod iz NOČI ¿¡gon vdaj zora, „itij( ZARJA tovore
sa Sa LENDtRO
KRADLJ1 VEC
POMoi: ELEKTOR-volilni mož, LEVANT-vzhodni veter, RATLUK-orientalska slaščica, RAVE-plesna prireditev, REMORKER-ladja vlačihVa, SKORŠ-jerebiki podobno drevo, STRAMIN-mrežasta bombažna tkanina za vezenje, TIEPOLO-italijanski slikar (Giambattista)
OBJAVE
Razigrano pomladno dogajanje v Harmoniji Mengeš
Odbojka na mivki, športni pikniki in počitniški otroški tabori bodo v pomladno poletnih dnevih popestrili dogajanje v športnem parku Mengeš. Dogajanje se v centru Harmonija iz športnih dvoran seli ven. \ hlad sence mengeške koče in svežino bližnjih gozdov.
V prvih pomladnih dnevih se prebuja tudi športni park Mengeš. K. bogatemu športnem dogajanju bo letošnjo sezono v veliki meri prispeval tudi športni center Harmonija (bivši Fit-Top), ki se je s prenovo prelevil v sodoben šport wellness hotel, kjer je rekreaciji in razvajanju na voljo 4.500 m2.
V Harmoniji pripravljajo programe za dobro počutje, razvajanje in vašo bleščečo podobo. Rekreaciji v pokriti športni dvorani s tenis in badminton igrišči dodajajo še dve zunanji igrišči za odbojko na mivki. V vvellnessu pripravljajo lepotne tretmaje za vse, ki si želijo v letošnje poletje vstopiti samozavestno. Sedaj pa je tudi pravi trenutek, da se odloČite za terapije
v studiu za preoblikovanje telesa v kombinaciji s čudežnim Beautvtek pomlajevalnim tretmajem za lifting obraza. V Harmoniji z dvanajstimi popolnoma novimi hotelskimi sobami zagotavljajo prijetno bivanje vašim poslovnim partnerjem in gostom, razvajali jih bodo v restavraciji z zdravo prehrano.V Harmoniji pa niso pozabili tudi na najmlajše, v času poletnih počitnic pripravljajo otroške športne tabore za vse, ki želijo preživeti športni počitniški teden. Program je zasnovan tako, da otroci vsak dan počnejo nekaj novega. Igrali bodo tenis, baseball, nogomet, se zabavali ob igrah z žogo, jutra popestrili z zabavnimi igrami, spoznali atletiko (met kopija, diska, štafeto...), se odpravili na gozdno pot na Mengeško kočo V prihajajočih poletnih dnevih in večerih v Harmoniji pripravljajo pestra družabna srečanja ter športne prireditve.
Katarina Karlovšek
Rak materničnega vratu
Rak materničnega vratu je po podatkih Registra raka za Slovenijo peti najpogostejši rak žensk vseh starostnih skupin in drugi najpogostejši rak na rodilih, prvi najpogostejši rak pri ženskah, starih 20-34 let, in drugi najpogostejši rak v starostni skupini 35-49 let. V Sloveniji zboli za rakom materničnega vratu 23 na 100 000 žensk, kar pomeni letno približno 200 žensk. Rak materničnega vratu namreč nastaja počasi, več let (15-20) preko predrakavih sprememb, ki se pojavijo 5-10 let prej. V Sloveniji
Slamnikarska 3b 1230 Domžale
Delovni čas pon - petek: 08 - 2oh
Telefon +386 (0)1 724 4300
Harmonija šport wellness hotel
športni park Mengeš
www.harmonija.eu
Harmonija, središče ugodja, Linhartova cesta 33, Mengeš Tel: 01 /729 66 50, gsm 040 918 888
za to boleznijo umre 50 do 60 žensk vsako leto.
Danes vemo. da je v 99.7% vzrok za nastanek sprememb materničnega vratu dolgotrajna okužba s IIP V-humanim papiloma virusom. Znani dejavniki tveganja, ki so povezani z okužbo s HPV, so: mlajše ženske, ženske, ki so imele zelo zgodnji prvi spolni odnos (pod 15 let) in imajo večje število spolnih partnerjev (sedem ali več), kadilke in ženske, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo. S HPV se okužijo moški in ženske in oboji ga tudi prenašajo. Okužba pote-
ka tiho, nima znakov, zato je prenos tudi tako množičen. Rak materničnega vratu lahko tudi preprečimo. Poleg izogibanja dejavnikom tveganja so potrebni redni ginekološki pregledi z odvzemom brisa materničnega vratu (PAP testa). PAP test je pre-sejalni test, ki pri vseh ženskah, starih 20-75 let, skuša odkriti ogroženo skupino. Presejalni test ni nikoli 100%. To pomeni, da je v skupini žensk, ki ima povsem negativen PAP bris, določeno število žensk, ki spremembe imajo, a jim test tega ni odkril in da je v skupini, v kateri je PAP bris poka/al spremembe, nekaj takšnih, ki v resnici nimajo sprememb. Kljub temu pa je s svojo 60-70% zanesljivostjo
PAP test za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu zelo pomemben. V Sloveniji poteka program ZORA (zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu), v katerem so ženske aktivno vabljene na ginekološke preglede. Po dveh negativnih brisih ženske kličemo na redne preventivne preglede na 3 leta. Vse tiste, ki želijo imeti pregled opravljen na eno leto, se lahko zato same odločijo. Mnenje ginekologov, ki bazira na poznavanju razmer v Sloveniji, je, da redne letne preglede odobravamo.
Ksenija Šellh Martlnec dr. med. spec. ginekologije In porodništva
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro porotnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABIIIKI domačo potico, ročno i/delane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 2I.Î0 ure
Ginekološka ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta
KALLISTE
DIAGNOSTIČNI CENTER
STREHOVEC
dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 1 3. - 1 8. ure
Torek od 9. - 1 2. ure
Sreda od 13. - 18. ure
Četrtek od 13. - 18. ure
Petek od 9. - 1 2. ure
Loren Line
POPOLNA TOPLOTNA HLADILNA TEHNIKA ^^^p^pT
www.loren-line.si
telefon: 01/565 86 30 brezplačna linija: 080 10 06 •-»
^JUNKERS
Vaillanr
ZANESLJIVO VARNO UDOBNO UGODNO
NOVO V DOMŽALAH ! Avtocenter Imperl
:;;
t
MLADANS
-VULKANIZERSTVO
- HITRI SERVIS
- AVTOOPTIKA
- POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV
- ALU PLATIŠČA PROLINE, ETABETA
- VELIKA IZBIRA AVTOPLAŠČEV VSEH PROIZVAJALCEV
Ljubljanska c. 1, Domžale, Tel. 01/724 69 10 Delovni čas: 8.00 -19.00
stran 17
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Bogoslav Kalaš
Najnovejša otvoritev razstave v Galeriji Domžale v 5. aprilu 2007 je bila zaznamovana z izredno odmevnim imenom v slovenskem umetniškem prostoru, saj je razstavljal priznani akademski slikar Bogoslav Kalaš iz Radomelj, profesor in dekan na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegovo umetniško delo je med drugim uvrščeno v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani, lani pa je za svoj umetniški opus prejel najvišjo slovensko nagrado, Jakopičevo nagrado za slikarstvo. V zgodovino slovenske umetnosti pa se je že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja zapisal s svojo inovacijo, s slikarskim strojem, ki ga je poimenoval kar »mašina«.
V preteklosti so slikarji za natančno posnemanje narave, predmetov in ljudi uporabljali različne pripomočke. Na primer camera obscura je bil tisti tehnični pripomoček v obliki škatle, ki je skozi luknjico v eni izmed stranic in s pomočjo svetlobe preslikal podobo, kije slikarju služila kot realistična osnova, prenesena na platno. Od renesanse da-
lje so ga uporabljali kot projekcijski pripomoček pri risanju in slikanju ter predvsem za preverjanje perspektive. Luknjico so sčasoma nadomestili z lečo in ko soji kasneje dodali še kemične snovi, občutljive na svetlobo, sta nastala fotoaparat in fotografija. Tako je v prvi polovici 19. stoletja fotografija simbolizirala nov začetek, odkritje in inovacijo, in hkrati tudi konec primarne vloge klasične slike. Klasični slikarji preprosto niso uspeli v posnemanju stvarnega sveta tekmovati s fotografijo, zato so začeli iskati druge načine slikarskega izražanja resničnega sveta, v abstrakciji, kije pravzaprav nasprotovala fotografsko realistični
Naj ne mine dan brez knjige
Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta na svoje knjižne police poslavili mnogo zanimivega branja za vse bralne okuse in starosti. Pisateljica Polonca Kovač letos praznuje sedemdeseto obletnico in ob tej priliki je izšla obsežna ilustrirana knjiga ZVERINICE ODA
DO Ž, ki obsega bogat izbor njenih najboljših del, ki so se otrokom priljubila v dolgih letih njenega ustvarjanja. Kdo izmed otrok ne pozna njenih pravljic Zverinice iz Večne poti, Pet kužkov išče pravega. Težave in poročila kužka Pafija, Jakec in stric hladilnik in Vesoljsko jajce ali I + I = 5? Izbor je naredila strokovnjakinja za mladinsko književnost, Marjana Kobe, ilustracije pa je prispeval Marjan Matiček. Knjiga bo razveselila prav vsakega otroka. Prav tako že vrsto let otroke razveseljuje knjižna zbirka Anica, avtorice Dese Muck, saj jo že nekaj let
IZPOSOJA IN PRODAJA
Lestvena dvigala
BÖCKER
- za krovska dela
- za gradomištvo
- za selitVt/ pohištva
Dvižne košare OMME
-za dela na višini
do 29 m
MHM d.o.o., Domžale
Trt.: 01/7212-1Î2. GSM: 041/66B-529
www.mhm.si -
KULTURA
stvarnosti. Tehnološka naprednost človeka 19. stoletja je sčasoma pripeljala do iznajdbe filma, ki je v podobo vnesel gibanje. Danes smo se zopet znašli pred skorajšnjim izumrtjem klasične fotografije, saj smo s pomočjo računalnika fotografijo digitalizirali in dovolili manipulacijo s podobami. Danes se nam zdi, da vemo veliko več, kot so ljudje v preteklosti, toda množičnost medijev v umetnosti in na splošno v našem življenju kaže drugo plat zgodbe - današnji izumi kot televizija, računalnik, prenosni telefon in digitalni fotoaparat so nas pripeljali do te stopnje, da smo ohladili odnos do neke osnovne in primarne stvarnosti, kot sojo poznali nekoč. Vendar Bogoslav Kalaš kljub tehnološki inovaciji, ki jo je razvil že pred 35 leti, in posredni uporabi fotografije še vedno ohranja pristen stik s preteklostjo. Kako? V dveh načinih: s klasično fotografijo, ki se motivno nanaša na tradicionalne likovne zvrsti, kot so krajina, portret, tihožitje in akt, seveda s posebnim poudarjenim odnosom do sodobne predmetnosti, ter v izumu stroja za slikanje, ki je pravzaprav nadomestek camere obscure, pripomočka, ki so ga uporabljali slikarji v preteklosti. Kalaš s pomočjo stroja, ki z vgrajeno fotocelico bere avtorjevo fotografijo in istočasno s podaljšano mehanično roko in zračnim čopičem na platno prši barvo, sliko likovno gradi enako kot tradicionalni slikar s čopičem. Stroj ni avtomatsko programiran, software je pravzaprav v slikarjevi glavi in ta sproti sprejema odločitve o procesu nastajanja slike (Črtomir Frelih). Hkrati je postopek
nastajanja ene slike, ki vsebuje tudi petsto barvnih plasti, precej dolgotrajen postopek. S svojevrstnim strojem za slikanje tako Bogoslav Kalaš ustvarja izvirno, sodobno umetniško delo.
Motivno se slikar prepušča predvsem pokrajini svojega domačega prostora, velik izziv pa mu pomenijo tudi različni pogledi na Benetke ter v zadnjem času tudi pogled na slovenski dragulj - Blejski otok. Značilne konstruktivne elemente kažejo tudi njegova tihožitja, portreti in akti. Kalaševe slike razodevajo pretehtano podajanje vidne stvarnosti ter poudarjanje oblikovnih vrednol kompozicije, hkrati pa so barve tiste, ki v medsebojnem učinkovanju in s svojimi značilnimi odtenki in kontrasti, podobo pred našimi očmi pripeljejo do popolnosti. V razstavljenih Kalaševih podobah ni smiselno iskati nekih skritih pomenov likovne izpovedi, temveč gre za izredno subjektiven in intimen pogled in čutenje do stvari v določenem sodobnem prostoru in času. Bogoslav Kalaš se z iskanjem izvirnega umetniškega izraza, zasnovanega na problematiki razmerja med tradicionalno likovno prakso in iskanjem novih izraznih sredstev in orodij, ukvarja že vsa leta svojega ustvarjanja. Z gradnjo izvirne ideje v svojem štiridesetletnem umetniškem razvoju je dosegel tisti umetniški izrazni nivo, ki ga brezpogojno uvršča med vodilne sodobne slovenske ustvarjalce.
Katarina Rus Krušelj
zapovrstjo izbirajo za svojo najljubšo knjigo, avtorica pa je dobila tudi Levstikovo nagrado. Tokrat je pred nami knjiga ANICA IN SKRIVNOSTNA' MASKA, ki je pravšnje branje za začetnike. Ima velike berljive črke, barvne ilustracije in prinaša izvrstno zgodbo. Knjigo jc ilustrirala, kot vse doslej, Ana Košir.
Izšla je knjiga pisateljice Géraldine Mc Caughrean PETER PAN V ŠKRLATU, ki je edino uradno nadaljevanje znane pravljice Peter Pan, angleškega pisatelja J. M. Barrieja. Otroci po vsem svetu poznajo zgodbo o dečku, ki ni hotel odrasti, o kapitanu Kljuki, deklici Vendi in deželi Nije. Nekdanji iz-gubljenčki so sedaj že odrasli ljudje, a nekega dne odidejo nazaj v deželo Nije, kjer živi Peter Pan, ki ni odrasel. Tam se dogaja kup nenavadnih reči in pustolovščina se začne. Knjiga je nastala na pobudo otroške bolnišnice, ki je lastnica avtorskih pravic pokojnega pisatelja. Ta je razpisala natečaj in izbrana je bila prav pričujoča knjiga. Na natečaju Cankarjeve založbe pa je lani zmagala knjiga POPKORN, uveljavljenega pisatelja Andreja E. Skubica. Pisatelj je med slovenskimi bralci poznan po Grenkem rižu, Fužinskem bluzu. Norišnici in drugih. Tokrat je pisateljev pogled segel na ruševine turbokapita-lizma, v čas, ko biznis propada in se življenje zatika. Knjiga odseva našo dobo.a je kljub temu optimistična.
Iztok Geister je izdal zbirko kratkih zgodb STOL ZA ENEGA, ki govori o samskih, nekoliko osamljenih, umaknjenih ljudeh, ki iz svojega sveta snujejo tanke vzgibe srečanj.
BUŽEC ON, BUŠCA JEST je naslov izjemno priljubljene mono-drame, ki jo je na oder postavila Saša Pavček, besedilo pa napisal Marjan Tomšič. Tokrat je izšla zbirka kratkih zgodb z istoimenskim naslovom, ki so smešne, resne, zabavne, duhovite, saj se napajajo pri mediteranskih značajih, ki
so včasih preveč brezbrižni, drugič pa nasprotno zelo zavzeti. Tomšičeva toplina je zgodbam dodala pravšnji ščepec berljivosti. Janez Kajzer je izdal knjigo PERPETUUM MOBILE, ki prinaša 13 kratkih zgodb o ljudeh iz časa, ki je ravnokar minil. Znani in uveljavljeni pisatelj je izdal že celo zbirko del, tokrat je opisal čas od leta 1945 do današnjih dni. Včasih pripoveduje z gledišča otroka, drugič z gledišča odraslega. Knjiga prinaša tudi slikovno gradivo in zapise iz časopisov. Bogdan Novak je izdal knjigo PESEM O KRALJU MATJAŽU v epski formi in obudil spomin na bajeslovno bitje, ki je morda v sodobnem času že skoraj izgubilo aktualnost, a je še vedno ena najpomembnejših oseb v ljudskem izročilu. Pisatelj je pridal še obsežno spremno besedilo, saj je za pisanje potreboval mnogo mesecev študija slovenskega ljudskega pesništva in pripovedništva.
Matjaž Zupančič, pisatelj, dramatik, režiser in izredni profesorje v knjižni zbirki Žepnice izdal krimi-nalko OBISKOVALEC. Delo je bilo nominirano za nagrado kres-nik. Gre za berljivo, napeto, prefi-njeno in duhovito besedilo. Janez Drnovšek pa je izdal knjižico ZLATE MISLI O ŽIVLJENJU IN ZAVEDANJU.
Tatjana Kokalj
TRGOVINA z AVTODELI
- potrosni material
- sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
b a d e x
d.o.o.
Z vami že 14 let
IN CENTRALNO OGREVANJE
Radio cesta 1a, Domžale, tel.: 01/72 44 259 e-mail: ¡nfo@badex.si
Petek, 11. maj 20h I za IZVEN Pernarčič & Pernarčič GREVA SE JEŽKA
muzakl
pojeta in igrata: Vesna Pernarčič Žunič in Matija Vastl klavirska spremljava: Joži Šalej
Dva igralca, dva Ježka. Na duhovit način se sprehodita skozi pestro življenje Frana Milčinskega - Ježka. Ob spremljavi pianista Jožija Šaleja se igralca spopadeta z Ježkom na vseh nivojih njegovega ustvarjanja. Od šansonov, popevk, humohstičnih vložkov in proze, do ustvarjanja za otroke. Ob tem nam razkrivata pretesljive, nenavadne in tudi povsem običajne podrobnosti njegovega očem skritega življenja. Skozi smeh se prikrade tudi tista pretresljiva, žalostna plat našega največjega klovna, dvornega norca v službi njegovega veličanstva - Človeka. Pri ustvarjanju predstave se je znova zbrala ekipa, ki je pred leti ustvarila uspešnico Piaf Edith Piaf, nagrajeno tudi z Boršnikovo nagrado Vesni Pernarčič Žunič za najboljšo igralsko stvaritev leta 2004. Vesna je od takrat prejela tudi dve nagradi za Žlahtno komedijantko v letih 2005 in 2007 na Dnevih komedije v Celju.
Četrtek, 17. maj 20h I ab RDEČI in IZVEN Petek, 28. maj 20h I ab ZELENI in IZVEN Ponedeljek, 21. maj 20h I ab ORANŽNI in IZVEN Torek, 22. maj 20h I ab RUMENI in IZVEN
Drama SNG Maribor
Noel Coward: INTIMNA KOMEDIJA
komedija
režija: Zvone Šedlbauer; igrajo: Ksenja Mišic, Branko Šturbej, Maša Židanik Bjelobrk in Vlado Novak
Amanda in Elliot sta bivša zakonca, ki že pet let živita ločeno, potem pa se vsak s svojim novim partnerjem ob istem času znajdeta na poročnem potovanju na francoski rivieri, kjer si v istem hotelu delijo teraso. Usodna privlačnost in neustavljiva strast sta močnejša od pravkar dane poročne zaobljube in bivša zakonca se po začetnih grdih pogledih in zanikanjih, da je med njima sploh še kakšno čustvo, začneta ponovno zapletati. Ugotovita namreč, da njuno razmerje nikoli ni bilo zares končano, zato zbežita v ljubezensko gnezdeče v Pariz. Njuna nova in naivno nezrela zakonca kar na enkrat zadane dejstvo, da sta na medenih tednih ostala sama. Medtem ko »veteranska« Amanda in Elliot med strastjo in sovraštvom ponovno živita staro ljubezensko zgodbo izpred petih let, se kar na enkrat tudi onadva pojavita v Parizu, kar absurdno situacijo še bolj zaplete.
Četrtek, 17. maj 19h I GALERIJA DOMŽALE
BOGDAN POTNIK
Svoja dela je razstavljal na 32. samostojnih razstavah in sodeloval na številnih razstavah matičnega društva, na ekstemporih v Sloveniji in Italiji, v okviru slikarskih kolonij doma in v tujini, za svoja dela pa je prejel več priznanj. Razstavo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Razstava bo odprta do petka, 1. junija 2007. Vstop v Galerijo Domžale je prost.
Vstopnice st v prodaji vsak dan od 10:00 d« 12:00, ib sredah med 15:00 ii 17:00 (v »pravi, I|tibl|Diisko ti, Domžale vbod z dvoriSo)lir uto in pol pred predstavo (blagajna, glavni vbod z Ijobljanske). Vstopnice lahko kupile Mi v vseh Komposovih poslovolniton po Sloveniji lir preko sptilaaowww.itrH.com.
www.kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
s ran
Dušica Kunaver seje ob fotografijah navezale na nekatere slovenske mite
Mavrica v Galeriji Domžale
Bogastvo naše dediščine
Mentor ob 33. letnici društva
V Galeriji Domžale se je 26. marca predstavilo štirinajst fotografov Foto, kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. Nika Hrabar. Lili Jazbec, Milan Jazbec. Albinca Kosmač, Janez Kosmač, Matija Kosmač, Jože Kragelj, Špela Kragelj, Klavdi-ja Kren, Tomaž Levstek, Rajko Pavlic, Mirni Pollak Uroš Res-nik in Bojan Težak je pripravilo fotografsko razstavo z naslovom Bogastvo naše dediščine.
Radomeljski klub je lani sklenil pripraviti razstavo o slovenski etnografski in kulturni dediščini. Fotografi so vse leto zbirali motive, iz množice njihovih fotografij pa je žirija v sestavi Karol Steiner, Lojze Popelar in Igor Kuzmič izbrala tiste, ki gledalcu povedo največ. Žirija je bila raznovrstna in je zato izbrala tako uspele umetniške
stvaritve kot tematsko oziroma arhivsko pomembne - marsikateri motiv je namreč zadnji posnetek, tako rekoč milostni strel, pred smrtjo kozolca, skednja, znamenja, strešne line ali česa podobnega. Marsikaterega motiva ni več, pohrustal ga je čas in je ohranjen le še v našem spominu in na fotografiji, ki bo tudi zanamcem povedala zgodbo o nas, našem življenju in slovenski kulturni dediščini. Fotografi so samokritično priznali, da še zdaleč niso zajeli vsega, kar se nam neposredno pred očmi spreminja v prah ali dobiva povsem novo vlogo: skodli i i postajajo delavnice, svinjaki garaže, hlevi trgovine, celo kmečke domačije na oddaljenem Gorič-ketn si nadevajo podobe kot kakšne ljubljanske predmestne hiše, kozolci postajajo reklamni panoji, tudi na Koroškem se ne vidi ostrvi
- rogovilastih kolov, ob katerih so sušili seno.
V kulturnem programu sta nastopili Silva Kosec, ki je pobrskala po slovenski skrinji glasbenih zakladov in s svojim glasom in kitaro odprla vrata tudi v zvočni svet naše preteklosti, in profesorica Dušica Kunaver, ki se zadnja leta vse bolj ustvarjalno vključuje v dejavnost FKVK Mavrica. Zanimivo in domiselno je povezala motive s fotografij in slovenske mite ter pokrajine. Poslušalci so še posebej zavzeto prisluhnili zgodbam o vodnih in lesnih bogovih in mitom o žitu. Najbolj pa se jih je dotaknila pripoved o bojih proti Turkom, ko je Jerman prek prepadnih gorskih bližnjic pripeljal kranjsko vojsko iz Kamnika do obleganega Celovca in ga v zadnjem trenutku rešil pred osmanskimi plenilci. Zato so, njemu v čast, krstili najveličastnejši slovenski preval v »Jermanova vrata«. Na Jermana spominja še več imen v zgornji dolini Kamniške Bistrice, preval pa zadnjih sto let vse bolj postaja Kamniško sedlo. Še dokaz več, da se zgodovinsko vedno ponižno umika praktičnemu.
Razstavo je svečano odprl Pavle Pevec, vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na kratko je orisal pomen Mavrice za domžalsko občino in tudi njeno ustvarjalno vlogo v Zvezi kulturnih društev Domžale.
Igor Llpovšek Fotografije: Uroš Resnik
iz Belgije
Kulturno Društvo Groblje je v soboto, 14. aprila 2007, gostilo moški in mešani pevski zbor iz Maashechelena v Belgiji. S turnejo po Sloveniji in z nastopom v Ljubljani in Sevnici so se odzvali vabilu KD Groblje in nastop pripravili v tukajšnjem domu. Vrnili so obisk KD Groblje, torej MePZ Groblje in dramski skupini, ki so v preteklem letu gostovali v Belgiji in na Nizozemskem.
Zbor se je ponovno vrnil v Slovenijo po 13 letih. Pevke in pevci so potomci Slovencev, ki so se pred davnimi desetletji preselili v rudarski kraj, daleč od svoje domovine in si ustvarili dom. Niso pa pozabili na svoje rojake, na kraj, od koder izvirajo njihovi rodovi. Pri ohranjanju teh spominov jim je pomagala slovenska pesem - ljudska, umetna in cerkvena. Še danes jim pomaga. Na zalogi imajo zapisanih več kot 120 pesmi za moški zbor, okoli 150 za mešani. Zbor že 47 let prepeva iz ljubezni do naroda in domovine na slovenskih prireditvah v domačem okolju in na srečanjih slovenskih zborov po Evropi.
Naše drage rojake je pozdravil predsednik KD Groblje Anton Košenina, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v Svetu Boštjan Kocmur, podžupanja Občine Domžale Andreja Jarc Pogačnik ter podpredsednik Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Občine Domžale, Štefan Borin. Slednja sta tudi podelila priznanja posameznim članom za dolgoletno prepevanje v zboru. Častno Gal-
Precej nenavadno je, da o obletnici društva piše mentor. Ob tem dogodku čutim, da moram opozoriti na stvari o društvenem življenju Likovnega društva Petra Lobode v Domžalah in na dosežke članic in članov.
V letu 1973 je društvo ustanovila kulturna skupnost v Domžalah. Mene so povabili, da bi prevzel, kot akademski slikar, mesto strokovnega mentorja. Privolil sem.
V letu 1973 sem se namreč začel vračati iz študijskih in ustvarjalnih let v Nemčiji, Franciji in Švici, ki so trajala 12 let.
Zanimanje za to domžalsko Likovno društvo je bilo veliko. Na mojo pobudo je bil sprejet predlog, da naj se društvo poimenuje po našem domžalskem svetovno znanem akademskem kiparju Petru Lobodi, ki je bil na zagrebški Likovni akademiji najboljši učenec mojstra Ivana Meštroviča. Od leta 1973 do danes, se člani redno srečujemo vsak ponedeljek. Pouk v naši likovni vzgoji je individualen. Vsak član je deležen posebne pozornosti in mentorjevega spremljanja njegovih osebnih pogledov in sposobnosti. Leta društva so se nizala, znanje članov se je večalo, volja in izobraževanje se je stopnjevalo. Slikarske razstave so se iz Domžal širile po Sloveniji, spoznavali smo ljudi, lepote njihove krajine, hiš in običajev. Ljudje so spoznavali tudi nas in naša slikarska dela. Vabili smo jih na slikarska srečanja k nam v Domžale, da smo skupaj iskali motive in slikali po ulicah Domžal. Po daljših letih so se posamezni člani društva vključevali v razne slikarske podvige. Največ so se odzivali vabilom na X TEMPORE po Sloveniji.
lusovo značko je prejel dirigent zbora, gospod Vili Rogelj, ki je v tem zboru dejaven že od leta 1962, po smrti svojega očeta - dirigenta - pa je prevzel dirigentsko palico.
Sobotni koncert je obogatil domači MePZ Groblje pod vodstvom Petra Pogačarja, ki uspešno deluje že 14. leto. Dejaven je v domačem kraju, sirom občine in države. Na gorenjskem regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov je konec leta 2006 prejel srebrno priznanje, za kar mu gredo vse čestitke.
Lepo prepevanje je popestril tudi nepogrešljivi član dramske skupine, režiser Drago Plevel z Jurčičevim »Krjavlom«.
Večer slovenskega petja in govorne besede je bil enkraten. Po končanem petju in podelitvi priznanj so se rojaki iz Belgije zahvalili za dobro organizacijo in sprejem ter podelili spominska darila. Navdušeni so bili nad našimi kraji. Pred nastopom v Grobijah so si ogledali Železno jamo na Gorjuši pod vodstvom Aleša Stražarja. Prebiranje lepih misli skozi koncert je prihajalo iz ust Barbare Košenina.
A.K.
Naslednja številka izide 17. maja 2007. Rok za oddajo prispevkov je do srede, 9. maja, do 12. ure.
V naši likovni šoli društva pa smo se vztrajno poglabljali v zakone perspektive, kompozicije in v barvne harmonije. Spoznali in risali smo tudi anatomijo človeškega telesa. Veliko smo risali po živih modelih. Iz naših vrst članov so sc trije vpisali na slikarski študij v Ljubljani. Veliko smo hodili na slikanje v naravo od Gorenjske, Dolenjske, Štajerske, Prckmurja in Primorja. Povsod smo se z domačini spoznavali in jim v njihove precej odmaknjene kraje prinesli vonj po barvah. S tem smo gradili kulturne mostove med njimi in Domžalami. Čas društva je tekel naprej. Člani so se začeli vračati domov s priznanji, nagradami, certifikati, ki so jih prejeli na razstavah v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Ugled naših članic in članov seje dvigal. Naše Likovno društvo se vseskozi vključuje v likovni utrip časa. Sledimo modernejšim pogledom in prijemom. Želimo biti sodobni in tesno povezani z našo likovno tradicijo. Želimo prebiti mejo ljubiteljskega slikanja, ki se večkrat ozira in uporablja za slikarsko predlogo le fotografijo, pretirano perspektivo. Tak motiv je potem na platnu neživljenjski, prazen in hladen. Naš cilj in naš dosežek se izpopolnjuje. Bili smo in smo vsa ta dolga leta majhni ambasadorji kulture med Domžalami in slovenskimi kraji. Ob tem dejstvu se mi pa nehote utrne misel: Kako je pa z nami v Domžalah? Pričakoval sem, da bo domžalsko Likovno društvo sprejeto med kulturne dosežke in dobrine v občinskem merilu. Od občine sem pričakoval več nagnjenja za dolgotrajne, uspešne in požrtvovalne članice in člane Likovnega društva Petra Lobode pri podeljevanju občinskih priznanj. Če se društvu zadosti samo v finančnih zadevah, je to veliko premalo. Velik vseslovenski uspeh članic in članov, ubrana heterogena skupina v vseh triintridesetih letih gotovo zasluži, da se na ljubiteljskem področju uvrsti v tisto žlahtno vrsto, ki ji gotovo pripada.
Nismo več vključeni v redni letni razstavni program GALERIJE DOMŽALE. Vsa leta smo v teh prostorih, ki so sc prej imenovali Likovno razstavišče, redno odpirali svoje letne društvene razstave. Ko se je pa to razstavišče preimenovalo v GALERIJO DOMŽALE pa te priložnosti v rednem terminu in z vsemi ugodnostmi naše društvo nima več, ker smo pač ljubiteljsko društvo. Na vsak način je prav in se spodobi, da so
Danijel Lovro Fugger
Sedanji redni člani Likovnega društva Petra Lobode so: Ida Rebula, Marjana Tavčar, Danica Smrdel, Joie Vajda, Agica Kriinar, Alenka Sovine, Vinka Končan Frelih, Ana Rajer.
končno Domžale dobile tak profesionalni hram umetnosti. Prehitro se je pa odločilo, da v tej GALERIJI DOMŽALE naše ljubiteljsko društvo v rednih terminih razstav akademskih slikarjev nima več kaj iskati. Za lansko zaključno razstavo našega društva, katero smo vedno doslej odprli v maju, smo lansko leto dobili razstavni čas koncem junija in še v juliju. Ta čas pomeni za razstavo mrtev tek. To je čas počitnic učencev, dijakov in dopustov zaposlenih. Ta nepričakovan poletni čas je zelo negativno vplival na naše članice in člane, kar bi se moralo že vnaprej vedeti in pričakovati. Strokovna komisija, ki določa program razstavljalcev v GALERIJI DOMŽALE, bi morala upoštevati vse specifičnosti in dihati domžalski zrak in tvegati tudi nekaj, kar bi lanski zaplet umirilo, posebno še članice in člane. Tudi redni obiskovalci naših društvenih razstav težko razumejo, kaj se dogaja okrog našega Likovnega društva. Kot mentor društva predlagam, da bi se lahko z dobro voljo priznal že doseženi renome, naša tradicija in kvaliteta društva in se nas uvrstilo za sedem dni na regularni program razstav v GALERIJI DOMŽALE. To še bolj upravičeno, ker večinski del društva so bili in so Domžalčani. Omenil bi še rad tiste članice in člane, ki so bili dolga leta redni člani našega društva in pod mojim mentorstvom: France Orehek iz Rodice, Bogdan Potnik iz Kamnika, Mojca Vilar iz Domžal, Drago Jerman iz Lukovice, Tonček Ravnikar iz Domžal, Nevenka Semeja iz Vira in še bi lahko našteval...
Danijel Lovro Fugger - mentor
Vse več pozornosti do prof. Matije Tomca
Ob zaključku Tomčevega leta, du (ZDA), kjer imajo več mojih v katerem mu je bila posvečena knjig, so mi na primer preko knjiga ter številne prireditve v gospe Mary Cerar poslali več Domžalah in širše, so ga počas- laskavih mnenj o vsebini knji-tili tudi cerkveni pevci Sla po- ge Tako znani pisatelj prof dr. budo pevke in soorganizatoric Edi Gobec med drugim gospe lanskoletnih prireditev, magistre Cerarjevi piše »Hvala za posre-Marjete Cerar in župnika Janeza dovano knjigo Domžalska leta Šimenca, so letošnjega l H. marca profesor ja Matije Tomca. Sem jo pevsko sobo v prizidku župnišča že kar prvi večer z zanimanjem poimenovali po Matiji Tomcu. čital Knjigo O Sadni kar ju tistega avtorja) sem po vajini zaslugi V tej sobi imajo pevske vaje in se- z največjim zanimanjem prečital Stanke SO - članski cerkveni pev- od prve do zadnje strani, poseb-ski zbor (CPZ). ki ga vodita za- no vesel pa sem bil tudi opisova-konca, organista Janez in Ksenija nja slikarja Maksima Gasparija Kozjek. pa mladinski pevski zbor in Mihe Maleša. saj sem si z obe-z zborovodkinjo Špelo Zrimšek ter ma nekoliko dopisoval... Avtor otroški pevski zbor, ki ga vodi Lili ima pisateljski dar in se njegovi Sever. življenjepisi čitajo kot povest. Poimenovanje pevske sobe je bilo Sem vesel, da je uspel...saj tako združeno s počastitvijo zlatega ju- on kot prof. Tome to v polni meri bileja pevk CPZ Marjete in Silve, zaslužita... Kadar mu boš pisa-To lepo pozornost do svojih čla- la. mu prosim izroči tudi mojo nov zbor goji vrsto let. Pred tem zahvalo in čestitke za njegovo so pevke osvežile dekoracijo sobe. plodno delo.« Marjeta pa je poklonila Tomčevo Nekoliko bolj kritična je bila pi-sliko. V kulturnem programu je sateljica gospa Mara C. Hull: CPZ zapel več Tomčevih skladb. »Pisatelj se strogo drži previdne Na slavnost so bili povabljeni politike neobtoževanja in nečlani Župnijskega pastoralnega draženja nekdanjih politično posveta, gospa Marica Jezeršek. kot membnih ljudi in mogoče seda-ena še redkih živečih Tomčevih njih vplivnih ljudi v Domžalah, sodelavk, predsednik in režiser Enako obzirno oriše zadržanje Kulturnega društva Miran Jarc prof. Tomca, kije moral živeti v Škocjan, Alojz Stražar, in jaz kot tistih časih in tedanjih razmerah, avtor knjige Domžalska leta prof. da si ne bi zaslužil ali nakopal Matije Tomca ter številni drugi so- sumnje provokacije...« Kljub delujoči v programih Tomčevega temu obširen članek za ameriško leta 2006. Arhidiakon dr. Franci domovino sklene z ugotovitvijo: Šuštar (slavnosti se ni udeležil za- »Na splošno je (avtor) tukaj narodi neodložljivih obveznosti) pa pisal zelo primerno knjigo o Maje navzočim posredoval pozdrave tiji Tomcu. skoraj učbenik, ki ga in svoj blagoslov. bodo lahko uporabljati učenci in Z odmikanjem časa se torej spo- ljubitelji Tomčevih skladb, min na prof Matijo Tomca vse Raziskovalci zgodovine mesta bolj krepi. Pa ne samo pri nas, Domžale - in tudi življenja fare temveč tudi med rojaki v tujini, Domžale - pa se bodo lahko saj je bil vseslovenski skladatelj, obrnili na to in verjetno tudi k K temu je seveda pripomogel tudi drugim njegovim knjigam, ki jih izid knjige o njem v izdaji Družine piše o Domžalah in Domžalčanih lanske jeseni, ki je »romala« med - čeprav je enako kot profesor Slovenci v Avstraliji in ZDA ter Tome »posvojen« Domžalčan...« morda še drugod
Iz Slovenske skupnosti v Clevelan- Vollmir VulIkiČ
Gostovanje moškega
in mešanega pevskega zbora
Anton Martin Slomšek
Studio Aleš s.p., Ljubljanska 80,1230 Domžale %   Tel: 01 729 84 90, GSM 051 815 739 STUCMDD ALEŠ    email: marijavTes@volja.net
Obveščamo vas, da 16.5.2007 ob 15. uri organiziramo BREZPLAČNO KOZMETIČNO SVETOVANJE za NEGO OBRAZA in TELESA.
Svetovanje bodo vodili strokovnjaki kozmetike AFRODITA. Prijavite se lahko po telefonu ali elektronski pošti.
VRSTE MASAŽ:
• švedska klasična masaža telesa
• delne masaže telesa: hrbet, roke, noge, prsni in trebušni del
• sprostitvena masaža hrbtenice
• refleksna masaža stopal in dlani
NUDIMO MASAŽE, KI SO SPECIFIČNE ZA:
• rekreativne in poklicne športnike
• dojenčke, mladostnike, otroke
• nosečnice
POSEBNE MASAŽE:
• za osebe, ki imajo težave z alergijo
• za osebe, ki imajo težave z nespečnostjo
• za osebe, ki imajo težave z odvečnimi kilogrami
Vse naše storitve lahko izvajamo pri stranki doma, če iz kakršnega koli zdravstvenega razloga ne more priti v naš MASAŽNI STUDIO.
stran 19
KULTURA
Koncert Glasbene šole Domžale
V torek, 10. aprila 2007, ob 19. uri je Glasbena šola Domžale organizirala koncert svojih učencev v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bcrnika. Klavirski koncert je bil posvečen 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja MARJANA KOZINE in 100-letnici smrti norveškega skladatelja EDVARDA GRIEGA. Njuna dela so izvajali učenci Glasbene šole Domžale in gostji prof. Martina Golob Bohtc in mag. Eva Bohte Benda, klavir štiriročno.
Marjan Kozina se je rodil v Novem mestu 4. junija leta 1907. Izhaja iz družine z bogato glasbeno tradicijo, bolj sistematično pa gaje v gimnazijskih letih uvajal v glasbo organist Ignacij Hladnik. Po maturi se je na ljubljanski univerzi vpisal na študij matematike, obenem pa hodil poslušat predavanja iz kemije, umetnostne zgodovine, sociologije, zgodovine in literature. Poleg tega je na Konservatoriju študiral violino, igral v opernem orkestru in komponiral. Zelja po /nanju gaje odpeljala v takratna evropska glasbena centra: na Dunaj, kjer je diplomiral i/ kompozicije, in v Prago, kjer je zaključil študij dirigiranja. Po vrnitvi s študija je deloval kot korepetitor v ljubljanski Operi, dirigent in direktor Glasbene matice v Mariboru ter profesor na glasbeni akademiji v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je kulturno in glasbeno deloval med udeleženci narodnoosvobodilnega boja. Bil je prvi direktor leta 1947 na novo postavljene Slovenske filharmonije, od leta 1950 do upokojitve leta 1960 pa profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo. Umrl je v Novem mestu, 19. junij;i leta 1966.
Najpomembnejša dela Marjana Kozine so štiri simfonične pesnitve za orkester, v ka-
terih seje melodično in ritmično naslonil na izročilo ljudske glasbe, med njimi največkrat izvajana Bela krajina, pa opera Ekvinokcij, kantate, samospevi in zborovske skladbe. Z glasbo je oskrbel prvi slovenski film Na svoji zemlji iz leta 1948 in vsem dobro znanega in še danes priljubljenega Kekca iz leta 1951. Klavirskih skladb v njegovem opusu ne najdemo prav veliko, gotovo pa je njegov ciklus Divertimento med največkrat izvajanimi slovenskimi skladbami za mlade pianiste. Naslov Divertimento, ki v italijanščini pomeni zabavo, si je skladatelj sposodil pri mojstrih, ki so s tem naslovom od 18. stoletja dalje označevali vrsto instrumentalne glasbe za družabno muziciranje. Lahko jo je izvajal solistični instrument, komorna skupina ali ves orkester, delo pa je lahko imelo od štiri pa tudi do deset stavkov. Divertimento Marjana Kozine obsega sedem skladbic različnega karakterja od šaljive, spevne, lahkotne do ritmično poudarjene in plesno razigrane klavirske miniature.
Edvard Grieg, skladatelj, pianist in dirigent, se je rodil 15. junija leta 1843 v Bergnu na Norveškem. Klavir seje začel učiti pri šestih letih. Poučevala ga je mati, ki je bila odlična pianistka, pri trinajstih pa je že napisal svojo prvo skladbo. S petnajstimi leti je odšel na študij kompozicije in klavirja na Konserva-torij v Leipzig v Nemčiji. Po vrnitvi s študija je po zaslugi prijatelja, nadarjenega pesnika in glasbenika Richarda Nordraaka začel spoznavati lepoto in bogastvo norveškega ljudskega izročila. Pridružil si je skupini glasbenikov, literatov in slikarjev, ki so v drugi polovici 19. stoletja utemeljili norveško umetnost in ponesli v svet ime svoje dežele. Bil je organizator glasbenega življenja v Bergnu in Kristijani ji, današnjem Oslu, saj
je leta 1871 ustanovil Glasbeno društvo,vo-dil orkester in bil med ustanovitelji Glasbene akademije. V drugi polovici življenja je v glavnem komponiral in nastopal na turnejah po Evropi kot koncertni pianist in dirigent. Umrl je v Troldhaugnu, nedaleč od rojstnega mesta, 4. septembra 1907. Najobsežnejša je njegova zbirka Lirične skladbe, cikel 66 miniatur v desetih zvezkih, ki so nastajale skozi 35 let skladateljevega ustvarjanja, pa zbirka Poetične slike, Humoreske, Razpoloženja, sonata in štiriročni Norveški plesi, da omenimo le nekaj najpomembnejših.
Poleg klavirskih je Grieg ustvarjal tudi komorna dela in samospeve, ki jih je posvetil svoji ženi, odlični Nini Hagerup, s katero sta jih izvajala na koncertih po Evropi. Eno najslavnejših del je njegov koncert za klavir in orkester, najpogosteje izvajana pa je prav gotovo orkestralna scenska glasbe Peer Gynt. Edvard Grieg se je po študiju v Nemčiji odpravil za pol leta v Italijo, kjer je spoznal 15 let starejšega bodočega slavnega norveškega dramatika Henrika Ibsna. Ta je mladega skladatelja prosil, naj zloži glasbo, ki bi jo orkester igral kot spremljavo oziroma zvočno podprto ozadje k dramskemu delu. Delo je nastajalo skoraj deset let, Griegov glasbeni delež, ki je obsegal 23 stavkov, pa je veliko pripomogel k velikemu uspehu Ibsnove romantične drame. Kasneje je skladatelj iz tega dela sestavil dve orkestralni siuti, ki obsegata po štiri stavke.
V programu so sodelovali: povezovalka programa Veronika ŠAREČ, vezni tekst Romana BIZJAK - SAJE, izbor in prikaz slik Tomaž PIRNAT in organizacija koncerta Meta
NOVAK.
Saša Kos
Roman Končar prejel dve srebrni odličji za dva celovečerna filma
Usode ljudi so si neverjetno podobne, ne glede na čas, v katerem živimo. Vsi, priznali si to ali ne, doživljamo bolj ali manj strme padce in tu pa tam se najde tudi kak bolj ali manj strm vzpon. Soljudje potem vse to opazijo ali pa tudi ne. Vse to potem seveda vrednotijo in določajo, kaj je in kaj ni pomembno za širšo skupnost. V sredo, 11. aprila 2007, se je v ljubljanskem »Jazz Klubu Gajo« zgodilo nekaj, kar morebiti zasluži pozornost. Ga.Mojca Menart, direktorica in glavna urednica Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, je direktorju pro-ducentske hiše »Dogodek d.o.o.« gospodu Romanu Končarju podelila kar dve srebr-
ni odličji, ki ju navedena založba namenja tistim, katerih izdelki dosegajo zavidanja vredne prodajne rezultate.
Tako je g. Roman Končar prejel omenjeni priznanji kot soustvarjalec (soscenarist, igralec,
G. Roman Končar Je občan Občine Domžale, prebivalec ljubke vasice Češenlk.
direktor projekta, predvsem pa producent) dveh slovenskih celovečernih filmov, ki ju poznamo kot »Dvojne počitnice« in »Pozabljeni zaklad« (oba filma je režiral g. Tugo Štiglic, glasbo je ustvaril g. Jože Potrebuješ, izvedli pa sojo »njegovi« Čuki). Govora je na nek način o pomembni posebnosti; g. Roman Končar je prvi slovenski producent, ki sta mu bili podeljeni omenjeni priznanji, saj nobenemu slovenskemu filmskemu izdelku do zdaj še ni uspelo doseči vsaj podobnih rezultatov, še posebej, če upoštevamo, da dandanašnji lahko kdorkoli »sname« oba filma z interneta in predvsem to, da sta bila oba že predvajana na nacionalni televiziji in v kinematografih - pa vendar si jih ljudje želijo v svojih zbirkah na originalnih DVD-jih. Uspeh, kot ga še ni bilo! Naj omenimo tudi podatek, da se film »Pozabljeni zaklad« že ponaša tudi z enim naj-prestižnejših slovenskih filmskih priznanj - »Zlato rolo« - kar pomeni, da si ga je do prejetja tega pomembnega priznanja v rednem prikazovanju v slovenskih kinematografih ogledalo več kot 25.000 gledalk in gledalcev. Podatek, ki govori sam zase.
Pisateljica Breda Smolnikar uspela z ustavno pritožbo
Zgodba ima dolgo brado in seje vlekla osem let. Po objavi knjige Ko se tam gori olistajo breze so domžalsko pisateljico Bredo Smolnikar potomke družine, ki naj bi se prepoznale v literarnem delu, tožile, saj naj bi žaljivo pisala o njihovih starših in s tem kršila osebnostne pravice. Pri tem je moralo sodišče odločati med dvema pravicama: med pravico do svobode umetniškega ustvarjanja in med varovanjem osebnostnih pravic. Prav zaradi velike teže omenjenega problema in primera, ki je imel, ima in bo imel velikanske posledice na prihodnost svobode umetniškega ustvarjanja, je proces vseskozi doživljal burne in številne reakcije, svoje je k temu prispevalo tudi to, da so proces na sodišču zaprli za javnost. Seveda ob tem ne smemo zanemariti tudi neizmernih posledic, ki jih je utrpela avtorica, saJ .M Ju grozil zaradi (po moji oceni) nesorazmerno in astronomsko visokih finančnih kazni in odškodnine tožnicam tudi poln finančni zlom, poskrbeti bi morala za skoraj neizvedljiv umik inkriminirane knjig iz prodaje, prenehati z njenim tiskom in se tudi javno opravičiti
- med drugim tudi v našem lokalnem glasilu.
Zadeva je dosegla svoj epilog najprej na okrožnem in višjem sodišču, po njeni pritožbi leta 2005 na ustavnem sodišču pa je le to pred kratkim v celoti in soglasno te sodbe zavrnilo. To je že drugi podoben primer v zadnjem času, saj je (na veliko srečo demokracije in svobode umetniškega ustvarjanja) podobno razsodilo tudi v primeru pisatelja Matjaža Pikala. In tako opralo velik madež slovenskega sodstva, ki je v teh primerih ravnalo popolnoma neprimerno, spisalo sramotne obtožbe in pokazalo, da želijo pisateljem zapreti usta in jim zapovedovati, kaj in kako lahko pišejo. In kaj je presodilo Ustavno sodišče? Ocenilo je, da so stališča obeh sodišč, ki sta presodila, da so osebnostne lastnosti, ki jih je avtorica pripisala glavni junakinji kot nesprejemljive, sramotne in deležne obsodbe, brez zadostnih argumentov. Ustavni sodniki so menili, da je avtorica dovolj jasno pokazala, da gre za fikcijo, da ne gre za opis resničnosti in da v svojem pisanju ni pokazala namena žaljivosti, torej njen namen ni bil kogar koli žaliti. Zato ni
nikakršne potrebe, da bi se na teh temeljih poseglo v pisateljičino svobodo umetniškega ustvarjanja. Pri vprašanju prizadetosti tožnic pa so na ustavnem sodišču menili, da je potrebno oceniti in objektivno ugotoviti, ali je takšno stopnjo prizadetosti ob branju dojel tudi običajni bralec in ne le prizadete tožnice. Tega naj bi obe sodišči ne presojali pravilno in objektivno, temveč zgolj z vidika prevelike občutljivosti prizadetih tožnic. Kakor koli že: kalvarija se je za Bredo Smolnikar končala in to v njeno korist. Prav je, da se s tem seznanijo tudi bralci Slamnika in prav je, da Gospa Breda Smolnikar po dolgih letih mučnega trpljenja, grožnje s preživetjem in jemanja njene umetniške svobode vendarle dobi vsaj malo zadoščenja. In predvsem miru, da bo lahko napisala še kakšno literarno delo.
Seveda pa ima zgodba še bistveno večji pomen za slovensko literaturo in svobodo umetniškega ustvarjanja. Vsem nam pa se postavlja kar nekaj vprašanj: se bodo s tem primerom končno zaključili pritiski na literarne ustvarjalce? Bodo sodišča morda odslej le upoštevala literarno stroko, ki je vseskozi opozarjala, da gre za
popolnoma napačno ocenjevanje in vrednotenje literature? Protestirali so najbolj eminentni literarni strokovnjaki, Društvo slovenskih pisateljev, številni pomembni ustvarjalci... Umetnost je vedno črpala iz resničnosti, a je to predelala in ustvarila novo, umetniško resničnost. Ki nikoli ni vezana zgolj na eno in konkretno resnično osebnost, pač pa v svojih likih ustvari novo, literarno in večplastno fiktivno, umišljeno osebnost. Bodo morda postali sodniki in zlasti sodnice (!) bolj strogi in neizprosni do številnih bistveno bolj problematičnih primerov v (zlasti) rumenem tisku, kjer posamezniki doživljajo bistveno bolj hude in neprimerne javne obtožbe in linče, brez pravih dokazov in daleč od resnice? Saj se še spomnite primera nesrečnih deklet, ki so bile še po svoji smrti deležne popolnoma lažnih in neresničnih namigovanj? Tudi sama že več let, skupaj s svojim možem, doživljam podobne napade brez vsake osnove s strani Slovenskih novic, zato vem, kako to teče in kako se tem stvarem streže. No, v najinem primeru pač z jasnimi političnimi nameni.
Cveta Zalokar- Oražem
(IZ)BR(wJNO je ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo posamezno knjižno in neknjižno gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. Opremljeno je tudi s kratkimi mnenji in vtisi zaposlenih, da se boste lažje odločili, katero gradivo bi bila primerno tudi za vas. Vabljeni v svet informacij Knjižnice Domžale!
(IZ)BR@NO v marcu
KNJIGE ZA ODRASLE:
BEATUS, TITO IN JAZ
Varja Kališnik: SVETLO MODRA, Mladinska knjiga, 2006
Avtorica nam z lastno izkušnjo in številnimi zanimivimi primeri približa soočenje s samim seboj, z lastnimi strahovi, z bolečinami, ki nas ovirajo pri napredku. V nas, bralcih, krepi željo po spremembi, ki bo v naše življenje pripeljala novo energijo, ga napolnila s smislom, z ljubeznijo do sebe in drugih...kajti spremenimo lahko le sebe in svoj pogled na svet ... Spoznanja, izkušnje mnogih svetovnih avtoritet s področja duhovnosti in v veliki meri tudi njene lastne, saj se je pri 40-ih znašla »na tleh«, a se je pobrala, si obrisala prah in šla dalje, dajejo tej »človeku in življenju prijazni knjigi« posebno vrednost.
Alenka Pinterič: THE BEATLES, TITO IN JAZ, Literu, 2006
Alenka Pinterič, pevka, igralka, slikarka, kantavtori-ca, skratka umetnica z mnogoterimi in mnogovrstnimi darovi seje slovenski javnosti prvič predstavila v vlogi pisateljice - s knjižnim prvencem The Beatles, Tito in jaz, kjer piše o svojem življenju, odraščanju, predvsem pa o ljudeh in dogodkih polpretekle pop kulture v duhovitem in berljivem slogu - brez dlake na jeziku. Če boste prebrali njeno avtobiografijo, boste nehote priča neposrednemu, na trenutke mukotrpnemu razgaljanju duše samosvoje, a izjemne osebnosti našega kulturnega prostora.
Renata Ažman: DEPRA, Mohorjeva družba, 2007 Knjiga je pisana kot dnevnik, v katerem avtorica, sicer svobodna novinarka, opisuje boj z depresijo - to sila zahrbtno in sodobno boleznijo. Vse je kazalo, da bo njena kariera lepo in brez težav napredovala, dokler jo lepega dne ni zadela, kot komet z neba - manično depresivna psihoza in jo skoraj pokončala. Avtorici uspe, mnogim ne. Kakšno je življenje, ki mu vlada strah, si preberite v omenjeni knjigi, poleg tega pa avtorica svoj labirint brez konca opisuje tudi v knjigi Japajade. Nekaj o Renati Ažman si lahko preberete tudi na internetnem naslovu: http://www.depra.si, kjer so tudi naslovi, kamor se lahko obrnejo vsi, ki jim depresija ni tuja.
KNJIGE ZA OTROKE:
Tatjana Kokulj: MIŠKA IN KAMENČEK, Grilca, 2007
V slikanici, kije namenjena najmlajšim otrokom m ponovno srečamo s prijazno miško, ki smo jo že lahko spoznali v knjigi omenjene avtorice z naslovom Miška in Veter. V tej novi zgodbici prijazna miška oznanja vsem naokrog, da seje rodila deklica Gaja. Tudi majhen kamenček je sklenil, da gre pogledat deklico. A obiskovalci, ki jih je srečal na poti, so ga zasmehovali, češ da je neroden in da nima darila za deklico. Ves žalosten je obrnil svoj korak in povesil svojo težko glavico. Mimo pa pot pripelje miško, prime ga za roko in ga popelje naravnost k Gaji, kajti ona ve, da ni navaden kamenček, ampak čudežni kamenček, ki odganja črne sanje. Slikanico dopolnjujejo imenitne ilustracije Daše Simčič.
<l     Jum Bauer: DEDKOV ANGEL, Sanje, 2006
Čudovita zgodba o sicer žalostni temi (dedkovi smrti) skuša otrokom na njim razumljiv način približati izkušnjo srečanja s smrtjo bližnjega. Dedek tako pripoveduje o svojem angelu, ki gaje varoval skozi vse težke preizkušnje v njegovem življenju. In ob dedkovi smrti bo ta angel nato bdel nad odraščanjem in dogodivščinami vnučka ter tako tudi njega varoval in mu omogočil doživeti dolgo in lepo življenje. Preko tega lepega avtoričinega opisa je otrokom na nek način lažje razumeti dedkovo smrt, saj bo tako tudi vnuček prišel do svojega angela. Na oddelku za otroke m mladino lahko dobite tudi naslednje knjige s podobno tematiko; Ann de Bode.: DEDKA NI VEČ, Nigel Gray: MEDVEDKOV DEDEK, I ran/ I lubner: STARA MAMA.
Nele Moost: SAMI JUNAKI, Kres, 2006
Še ena od zgodbic o vrančku Dokolenčku. Tokrat zgodba pripoveduje o strahu. Vranček Dokolenček se malce posmehuje ovčki, ki jo je strah, izkaže pa se, da je vrančka še posebej strah, a tega noče priznati. Strah hoče prepoditi, kasneje se pa zateče k prijatelju in pri njem s pretvezo, da njega, prijatelja, ne bo strah, prespi...O strahu lahko na oddelku za otroke in mladino najdete Še veliko odličnih slikanic; Ann de Bode: STRAH ME JE TEME, Julia Donaldson: ZVERJAŠČEK, Guido van Genechten: RIK SE NE BOJI, idr..
MEDIOTEKA:
VESOLJSKA DIRKA (Space race) - D VD, Con film, 2006
Čustveno nabita, prvič prikazana zgodba o dveh možeh na nasprotnih straneh med hladno vojno, karizmatič-nim nekdanjim nacistom VVernherjem von Braunom, ki je bil na čelu ameriške znanstvene ekipe, ter vodjo sovjetskih znanstvenikov, poznanim le pod tajnim imenom »Glavni projektant«, ki drug proti drugemu tekmujeta v izdelavi najmočnejše rakete, s katero bi zavladala svetu. Vesoljska dirka je dokumentarni film, ki temelji na resničnih dogodkih in razkriva prave junake in zločince v zakulisju enega najbolj pretresljivih obdobij v zgodovini človeštva, (http://www.itivi.si/films/detail/26689/from search/).
VRTCI, ŠOLE, MLADI
stran
20
»Montessori dan« v prvih razredih na OS Venclja Perka
V mesecu januarju smo imeli na naši šoli OS Venclja Perka v Domžalah izobraŽevanje na temo Montessori pedagogika.
Maria Montessori. rojena leta 1870 v Italiji, je študirala medicino, nato še filozofijo, psihologijo in antropologijo ter delala na psihiatrični kliniki. Tam je spoznala, da se tudi ti otroci, kljub svoji prizadetosti, lahko naučijo marsikaj. Tako lahko razvijejo vse notranje potenciale le v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti ter red. Učiteljice in vzgojiteljici v 1. razredu smo se odločile, da ta spoznanja uporabimo tudi pri svojem pouku. Današnji otroci so izredno vedoželjni, bistri in živahni, včasih celo neobvladljivi. Iskale smo dejavnosti, kjer bi otroci postali zbrani, delovni, veseli ter strpni do ostalih. Na izobraževanju smo dobile potrditev, da izobraževanje ni nekaj, kar dela učitelj, ampak naravni pojav, ki spontano poteka v človeškem
bitju. Do izobraževanja ne pride s poslušanjem, ampak z otrokovo izkušnjo udejstvovanja v okolju. Zato smo se odločile, da bomo en dan v tednu vedno posvetile delu po Montessori pedagogiki. Otroci ta dan poimenujejo »DELO PO POSTAJA11« in so zelo navdušeni nad njim. Na voljo imajo do 9 postaj in sami lahko izberejo kam bodo šli. To pa je bistvo tega poučevanja - da otrok lahko sam izbere dejavnost, ki mu je takrat najljubša. Naš aktiv je dobro proučil tedenske priprave za pedagoško delo, tako da smo tudi neposredni vzgojno-izobra-ževalni proces vključile v te dejavnosti. Veliko je tudi učenja za življenje, ki pa ga naš redni program nima dovolj. Zato smo na postaje vključile šivanje gumbov ali pa številk na karton, pomivanje lončkov, peka piškotov, čiščenje, pometanje učilnic,... Pripravljale smo »montessori« materiali, za katerega je značilno, da nam da povratno informacijo. Tako otrok sam preveri svoje znanje.
In kaj smo spoznale? Da so to otroci, ki si jih želimo. Postali so veliko bolj mirni, neagresivni, pripravljeni pomagati drug drugemu. Opazile smo sposobnost visoke koncentracije tudi pri tistih otrocih, ki so imeli težave s koncentracijo.Vztrajamo, da delo, ki si ga izberejo opravijo natančno in temeljito. Ni potrebno, da obiščejo vse postaje, lahko le dve ali tri v celem dopoldnevu. Vendar pa morajo svoje delo opravili korektno ter za seboj pospraviti. In do sedaj ni bilo večjih težav.
JÊÊÊÊ i-^aijfm
■' Jiat f        Š 1 fi "X¿.'f;
Ob koncu pouka naredimo evalvacijo. Učenci so zelo zadovoljni. Ponosni so na svoje delo in postali so večji prijatelji med seboj. I udi me, učiteljice in vzgojiteljici šolski dan končamo z nasmehom na ustih, vendar pa kar precej utrujene. Toda za dobre medsebojne odnose, za dobro počutje naših najmlajših in njihovo znanje, ter kvaliteto poučevanja se res splača potruditi.
Petra Korošec Dipl. vzg. v I. raz. OŠ Venclja Perka
Evropski projekti povezujejo šole - Comeniusovci v Padovi
V okviru evropskega projekta Comenius, z naslovom ..Ljudje na poti" - Migracije - včeraj, danes, jutri je potekalo od 20. do 24. marca 2007 v Padovi 2. srečanje projektnih članic iz Češke (Kutna Hora), Nemčije (Oelde), Slovenije (Kamnik) in države gostiteljice Italije (Padova). Šolski center Rudolfa Maistra smo zastopali dija-
ka Sabina Ramič in Klemen Vozel ter profesorja Janez Klemenčič in Sonja Trškan.
Vsi udeleženci projekta smo predstavili svoje prve raziskave migracijskih tokov po posameznih državah. Naše ugotovitve bodo objavljene na spletni strani http://migration.tk. Udeleženci projekta bodo za na-
Prijetno druženje dijakov
slednje srečanje v Kutni Hori raziskovali tekoče probleme v zvezi z migracijami, kot so trgovina z belim blagom, ilegalne migracije in zakonsko podlago v tej povezavi. Dnevi, ki smojih preživeli v Padovi, so bili posvečeni predvsem problematiki tujcev v Padovi in Benečiji. Na šoli gostiteljici Istituto Tecnico Statale Comemerciale e per il Turis-mo Luigi Einaudi iz Padove se izobražujejo tudi tuji dijaki in prav tem posvečajo še posebno pozornost. Zanje skrbi posebna šolska komisija, katere naloga je omogočiti, da se kar najbolje in najhitreje vključijo v novo okolje. Svoje izkušnje so nam predstavili dijaki iz Romunije, Albanije in Kitajske. Migracijsko problematiko mesta Padova nam je v mestni hiši predstavila ga. Ruffini. Izvedeli smo, da so vsa prizadevanja v zvezi z migracijami stara tri leta, prej se s to problematiko niso načrtno ukvarjali. V mestu, kjer danes živi okrog 20000 tujcev (okrog 10 % prebivalstva mesta), poskušajo le-te naseljevati po različnih predelih mesta, da bi se hitreje in ob manj konfliktih z domačini vključili v okolje. Urad za migracije posreduje prebivalcem Padove informacije o tujcih, njihovih kulturah in običajih, da bi ljudje doživljali migracije ne le kot nekaj, kar prinaša številne probleme, ampak tudi kot vsestransko pridobitev in prednosti za mesto in regijo.
V »Provinci di Padova« sta nam migracije v številkah in projekte v zvezi s tujci predstavila dr. Claudio Sarkona in Elizabeta Vergnani. V Benečiji, kamor spada tudi Padova, Živi 320000 tujcev (31. 12. 2005), od katerih je največ Maročanov, Romunov, Albancev in Srbov, v mestu Padovi pa je največ Romunov. Število tujcev seje v primerjavi z letom 2004 povečalo za več kot 11 %. Zaradi hitrega priseljevanja so pričeli z izdajanjem časopisov v različnih jezikih, tako tujce informirajo o mnogih zanje koristnih stvareh, kot so možnosti šolanja, organizacije, ki so jim na voljo in jim lahko pomagajo, da je preskok v novo družbo boljši in lažji zanje in za domače prebivalce.
Profesorji in dijaki so nam predstavili šolo, pouk, popeljali so nas po Padovi in Benetkah. Dijaki so bivali pri sovrstnikih in njihovih družinah. Vsi skupaj (dijaki in učitelji) pa ne bomo nikoli pozabili njihove izjemne gostoljubnosti in prijaznosti ter kulinarike.
V naslednjem šolskem letu bosta dve projektni srečanji. Najprej, novembra 2007 v Kutni Mori na Češkem, zadnje srečanje pa bo marca 2008 v Kamniku, na Šolskem centru Rudolfa Maistra, kjer bomo udeleženci projekta predstavili rezultate dveletnega projekta, ki bodo na ogled tudi širši javnosti.
Sonja Trškan
»Pri Anžinu pa buta«
»Dej mi neki. da me buta,...«, tako nekako se glasi slovenski song in MATEVŽ ANŽIN iz Preloga pri Ihanu ga je vzel za svojega. Matevž je že v zgodnji mladosti dobil -li ling« za glasbo in »štrom«, zato se je v tej smeri tudi poklicno izobrazil. 22-letni Matevž skorajda ves prosti čas namenja predelavi oziroma dodelavi svojega vozila, saj kot član kluba MHD iz Domžal tekmuje v disciplini EMMA - European mo-bile media association. Ne, Matevž ne prepeva na EMI, ampak prepeva v svojem glasnem vozilu, trenutno je to »pižojček« 306. s katerim tekmuje v disciplini »2 vufer« - 2 W - amater.
Svoje prve korake na tem področju, katerega razcvet lahko opazujemo na različnih satelitskih programih, je Matevž zakorakal v letu 2005. V lanskem letu pa je v seštevku tekmovanj sirom Slovenije osvojil naslov državnega prvaka - 2 W. Na tekmovanjih se spopada z do 80 tekmovalci in tudi s sodniki, ki ocenjujejo zunanjo in notranjo skladnost vozila, samo ozvočenje, njegovo varovanje ter »kablovje« in seveda »good sound«. Kot pravi Matevž, sodniki ocenjujejo predvsem inovativnost, torej kar znaš, to veljaš. To pa je potrebno dokazati z različnimi fotkami, skicami, načrti, torej faznim načrtom same izdelave.
m	
—   m «ow	
	
	
	
m	
	
	
ln ko odpreš vrata »pižojčka« ti je vse jasno ali pa tudi ne. Nenavadna notranjost »red car-a« je postavitev »glasbene mašinerije« firme Digital Designs, ki jo krasi »paint brush«, kar daje božanski občutek. Tega pa nadgradi seveda še sound več kot 2000 W ozvočenja in muzika do 140 decibe-lov, buta, buta. To butanje, pa je seveda »drag špas«, saj »špasni pižojček« buta za več kot 10.000 eur. Butalo bo tudi v letošnjem letu, saj Matevž načrtuje ponovno zmago med »two - vuferji«, kar je v Trbovljah v mesecu marcu nakazal že s svojo prvo zmago. Da bi svoje delo nadgradil tudi v mednarodnem prostoru, so pri Anžinu vse »faze pod obremenitvijo«, saj ima Matevž »nočno« skorajda v suk dan. Zelo aktivno se pripravlja na »south« evropsko prvenstvo, ki ho v mesecu septembru v Ljubljani, torej, Matevž ima za cilje v tem letu, aktivno tekmovati in biti inovativno uspešen ter se podati tudi v sodniške vrste. A še prej bo veliko testiranj in nešteto porabljenih ur. ki dajejo pravo prakso za prihodnost ter prepoznavnost. To, pa bo Matevž poizkusil vnovčiti v prihodnjih letih, ko načrtuje svoj prosti čas nameniti predvsem predelavam različnih vozil,
Torej, lastniki vozil, če hočete izkusiti oziroma videti »vrhunsko butanje« in zunanjo šminko car-a, se oglasite pri Matevžu, kjer se lahko na lastne oči. predvsem pa na lastna ušesa, prepričate o njegovem mojstrstvu.
Ob koncu Matevžu želimo še veliko užitkov pri predelavi vozil, predvsem pa tistih pravih deci-belov, ki naj mu še naprej »zvenijo« v zadovoljstvo in veselje.
Matjaž Pavovec
Ponosna trojka debaterjev z osvojenim pokalom
v
Mladi debaterji iz OS Rodica
Dober dosežek na državnem prvenstvu
V soboto, 14. aprila, smo trije mladi debaterji iz OŠ Rodica tekmovali na osnovnošolskem državnem debatnem turnirju v Celju in dosegli odlično drugo mesto. Na turnirju je bilo kar 30 ekip iz vse Slovenije, to je 90 mladih govornikov.
Naša ekipa se je imenovala »Worms II« in sestavljali smo jo Lučka Brunec, Tim Černe in Žana Marin. V prvem debatnem krogu smo zagovarjali trditev McDo-naldse bi morali prepovedati, v drugem krogu pa smo to trditev negirali. Po kosilu je potekal tretji debatni krog, kjer smo negirali trditev EU bi morala zaustaviti svojo širitev. Potem smo v napet-
em vzdušju končno pričakali razglasitev rezultatov. Izvedeli smo, da smo zmagali v vseh treh de-batnih krogih, zato smo debatirali še v finalu pred vsemi udeleženci turnirja. Pomerili smo se z ekipo »ZPTJB« iz Črnuč in v precej izenačeni tekmi žal izgubili.
Domov smo odnesli dva pokala: za ekipno drugo mesto in za drugo najboljšo govorko turnirja. Tega je dobila Lučka Brunec, ki je bila v svojih govorih zelo zbrana, sproščena in prepričljiva. Dobrega rezultata smo zelo veseli, saj smo z debatnim klubom na šoli šele začeli.
Tim Cerne In Zana Marin
Čestitke prijateljem v Švico
Srečno, Lara in Viktor
Občina Domžale in Slovensko društvo Slovenija Ruti v Švici letošnje leto praznujeta srebrno »poroko«. Mineva namreč 25 let, odkar je bila v Švici podpisana listina o sodelovanju občine in društva, ki je rodila obilne sadove.
Ti se kažejo v stkanih vezeh med člani društva in njihovimi prijatelj iz Domžal, kažejo se v velikem prispevku društva pri podpori naše osamosvojitve, predvsem pa se kažejo v prisrčnih besedah, ki se izmenjujejo med obema partnerjema. Kot to delamo že vsa leta, se bomo letos 15. septembra 2007 srečali v Rutiju na veliki slovesnosti ob 30-letnici društva in 25-letnici sodelovanja. Prav za to sodelovanje je dolgoletni predsednik Jože Lašič letos prejel BRONASTO PLAKETO Občine Domžale, za kar mu iskreno čestitamo.
Današnje javljanje v zvezi s našim sodelovanjem pa zaključujemo s čestitkama dvema novima članoma prijateljskega društva v Švici. Predsednik društva Robert Leban in žena sta 8. marca dobila hčerko Laro, ki se je je razveselila tudi sestrica Karolina. Druga čestitka pa je namenjena družini Kovačič. Jordanu Ko-vačiču, podpredsedniku društva, in njegovi ženi Milanki se je namreč 12. marca rodil sin Viktor. Obema družinama iskrene čestitke tudi od prijateljev i/. Domžal.
Vera
Družina Kovačič: oči Jordan, mamica Milanka In sin Viktor, (slika zgoraj)
Družina Leban: oči Robert, mamica Rosvlta, sestrica Karolina In najmlajša Lara. (slika spodaj)
Predstavitev poklicev v vrtcu Kekec
V vrtcu morajo otroci dobiti konkretne izkušnje ter spoznati, da so del družbenega okolja. Tako se trudimo,
da otroci dobro spoznajo svoj domači kraj in vsakdanje življenje v njem, družinsko življenje, deiovna okolja, kulturno življenje, različne poklice,... Tudi v vrtcu Kekec v Radomljah je bil mesec april obarvan z lepimi in sončnimi dnevi, ki smo jih preživeli ob različnih dejavnostih in aktivnostih.
V začetku meseca smo se odločili, da podrobneje spoznamo poklica »poštar« in »frizer«. Med nas smo povabili gospoda (iaberška, ki je že vrsto let poštar v Radomljah. Otroci so bili zelo navdušeni nad njegovo veliko torbo. Kaj vse je imel v njej? Pisma, revije, reklamne letake, dopisnice,...Tudi za nas seje v torbi skrivalo veliko pismo. Otroci iz skupine MEDVEDI pa so si ogledali tudi pošto v Radomljah in se seznanili z delom na pošti. Pokazali so svojo ustvarjalnost in so sami izdelali razglednice, ki so jih nato poslali staršem.
Se posebno pa so otroke navdušili stari telefoni, ki smo jih zbirali v vrtcu. Igra s telefoni je bila zelo zanimiva in ustvarjalna, telefon smo tudi razstavili. Otroci so z navdušenjem pričakovali tudi frizerko, go. Sonjo Kralj. Prinesla nam je različne pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu v salonu. Tako fantje kot tudi dekleta so nestrpno čakali, kdaj jih bo »sfrizirala«. No, pa se je začelo! Fant-
je so z malo želja in barvnega spre-ja poslali manekeni. Z dekleti pa ni Slo lako hitro. Kilke, repki, bleščice, lak za laso... Čakalna vrsta v salonu »Pri Kekcii« je bila sicer zelo dolga, vendar so bili na koncu vsi zadovoljni in so še nekaj časa po frizerkinem odhodu stali pred ogledali. Poklic frizerja je otrokom zelo blizu. V naših skupinah zato vsakodnevno potekajo ustvarjalne igre.
Ob tej priliki bi se obema, tako g. (!a-beršku kot tudi ga. Kralj še enkrat lepo zahvalila.
V obdobju razvoja predšolskih otrok je najbolj pomembno in primerno, da vsak pridobi določene spretnosti, znanja, izkušnje na najbolj učinkovit in naraven način. To nam v vrtcu Kekec tudi uspeva.
Vrtec Domžale Enota Kekec Vzgojiteljica Andreja Rlgec
Praznovanje materinskega dne
Prvo praznovanje za mamice smo pripravile tudi v skupini otrok, ki so v vrtec Urša vključeni prvo leto. Praznovanje je bilo delovno za otroke in mamice. S pomočjo vodje kuhinje, Vido, smo iz kvašenega testa oblikovali žemljice, pletenice, polž-ke, dojenčke, ... Otroci so bili navdušeni, prav tako so bile zadovoljne mamice. Med pečenjem smo mami-
cam zapeli in zaplesali, se odžejali s čajem in se fotografirali. Kmalu je zadišalo po sveže pečenih dobrotah, ki smojih še tople malo poskusili, ostalo pa odnesli domov še za očete, sestrice, bralce, babice, dedke....
Vrtec Urša Skupina otrok »mucki« vzg. Fanl Močnik In TJaša Spaslč
stran 21
Dobra volja In nasmeh na obrazih naših učencev potrjujeta uspešnost izvedbe!
Učenci OŠ Roje na plavalnih dnevih
Kot vsako leto, smo tudi letos na OŠ Roje 9., 16., 23. in 30. marca (ob petkih) organizirali »Plavalne dneve« za učence iz oddelkov vzgoje in izobraževanja ter razvojnega oddelka. V Termah Snovik so nas prijazno »sprejeli« z ogrevano garderobo, v kaleri so se naši učenci lahko v miru preoblekli oz. se pripravili na plavanje.
Glavni cilj dejavnosti je bil razvijati samostojnost pri preoblačenju v kopalke, oblačenju obleke, sušenju las ipd. in privajati se na vodo. Dobra volja in nasmeh na obrazih naših učencev potrjujeta uspešnost izvedbe!
Učence smo razdelili v tri skupine: plavalci so se učili prsnega plavanja • v velikem bazenu pod vodstvom plavalnega učitelja; nekateri plavalci/neplavalci so se učili plavanja
po Halliwickovi metodi, nekateri so plavali s pripomočki v velikem bazenu; neplavalci so se navajali na vodo v majhnem bazenu, kjer so se spuščali po toboganu, se škropili s kanglicami, metali žogice ipd. ali pa so plavali v velikem bazenu v spremstvu odrasle osebe. Plavalni dan smo zaključili v »jakuzziju« kjer smo se ogreli v topli vodi. Po plavanju smo sestradani odšli na malico v jedilnico Term Snovik. Radi bi se zahvalili Obrtni zbornici Domžale, ki nas je finančno podprla in tako omogočila našim učencem plavanje. Želimo si, da bomo lahko tudi naslednje leto našim učencem ponudili dejavnosti, pri katerih se bodo dobro počutili in uživali, posredno pa tudi razvijali psihofizične sposobnosti oz. spretnosti.
U. G
Nasmejani obrazi po podelitvi priznan]
Dijaki Srednje šole Domžale tekmovali v tehniki prodaje
Dijaki Srednje šole Domžale, ki se izobražujejo za bodoče PRODAJALCE, so se 3. 4. 2007 udeležili državnega tekmovanja v TEHNIKI PRODAJE. Tekmovanje je bilo na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Tovrstno tekmovanje poteka vsako leto, letošnje je bilo že enaintrideseto po vrsti. Tekmovanja se je udeležilo 15 srednjih šol, ki izobražujejo za poklic PRODAJALEC. Srednja
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
šola Domžale je v skupni razvrstitvi zasedla odlično 3. mesto.
Tekmovali so na sedmih različnih področjih, in sicer v prodaji živil, konfekcije, velikih gospodinjskih aparatov, barve-laki, železnine-orodja, malih gospodinjskih aparatov in kozmetike, kjer so morali pokazati veliko znanja, ki ga pridobijo med triletnim izobraževanjem. V ocenjevalnih komisijah sta sodelovali tudi ga. Dragica Bider in ga. Karmen Koprivec. Dijaki in njihovi mentorici, ga. Dragica Bider in ga. Vilomira Škrabanja, so v pripravo vložili veliko dodatnih ur, kar se je pokazalo tudi na samem tekmovanju, saj so dosegli izjemne rezultate na posameznih področjih:
Lavrač Katarina
6. mesto s področja živil Anja Čarman
4. mesto s področja konfekcije
Nina Žagar
2. mesto s področja velikih gospodinjskih aparatov
Aljoša Božič
7. mesto s področja železnina -orodje
Špela Rogač
2. mesto s področja malih gospodinjskih aparatov
Špela Ravnikar
6, mesto s področja kozmetike
Vsem dijakom in mentoricama čestitamo za dosežene rezultate!
Marjan Ravnikar
\l AM MUK 4 LCNCET
Sprejemamo naročila za tort« za vsa priložnosti. Za nas« najmlajše goste imamo v ponudbi dve novi torti -junak risank« OLIE in priljubljene NINJA ŽELVE.
Odprlo vsak dan od 8.00 do 20.00, razen nedelj In praznikov. Tel.: 721-51-52.
Z Vami že od leta 19381
Obiščite nas tudi na spletu - www.slascicarna-lencek.com
Srečanje šol v projektu Jabolko
OŠ Rodica je že tri leta vključena v projekt Jabolko, kar pomeni, da imamo učenci skozi vse leto v posebnih kotičkih na voljo jabolka za zdrav prigrizek. V petek, 13. aprila, pa se je pri nas srečalo osem osnovnih ter pet srednjih šol, ki smo v tem projektu.
Prišle so šole od blizu in od daleč: iz Brežic, Trebnjega, Bistrice ob Sotli, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Brda, Šmarjete, Murske Sobote, Izole, Celja in Ljubljane. Hoste-
se smo najprej učence in njihove učitelje popeljale v kulturni dom v Grobije, da so tam razstavili svoje izdelke. Nato pa smo odšli v avlo, kjer nas je sprejela in nagovorila naša ravnateljica Andreja Pogačnik Jarc. Kasneje so učitelji v zbornici poslušali predavanja strokovnjakov in se seznanili s primeri dobre prakse, hostese pa smo v spremstvu naših učiteljic popeljale učence po učni poti ob Mlinščici. Po kosilu so se za popestritev učenci popeljali z zapravljivčkom po grobeljskem drevoredu, nato pa je sledila še predstavitev sodelujočih šol s kulturnim programom v Kulturnem domu Grobije.
Čeprav je bil petek, trinajsti in seje srečalo trinajst šol, je bil dan lep in druženje prijetno.
Nina Moneta
Jabolčni kotiček na OŠ Rodica
Del razstave v kulturnem domu Grobije
kateri se učenci in delavci šole zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje. Naši učenci so vsako leto zelo uspešni, saj izdelajo ob pomoči učiteljev veliko zanimivih izdelkov. Z vztraj-
Prodajna razstava OŠ Roje v Trgovskem centru Breza
Tudi letos smo imeli v predvelikonoe-nem času veliko dela na OŠ Roje, saj srno se pripravljali na »Velikonočno prodajno razstavo«. Učenci so pri pouku pridno izdelovali slike, posodice in živali iz gline, zajčke iz blaga, lesene pladnje, krožnike      vlivali obeske iz voska, vezli prtič-ke, barvali jajca-pirhe itd. Skratka, nenehno so bili zaposleni.
Svojo izdelke SO lahko poka/ali na velikonočni prodajni razstavi, ki je na šoli potekala teden dni, od 2. do 6. 4. 2007. Že v soboto, 31. 3. 2007, pa so se odzvali vabilu g. Franca Pre-lovška in se udeležili velikonočnih delavnic, ki so jih organizirali v TC Breza oz. Sparu v Domžalah. Učenci so barvali pirhe in mimoidočim predstavljali svoje izdelke. Zelo so se razveselili zajčka Sparkva, ki jim je delil bonbone, čokolade in balone ter jih prijazno pozdravljal. S prodajno razstavo smo v Sparu nadaljevali še v četrtek, 5. 4. 2007 in v petek, 6. 4. 2007.
Izdelke učencev smo ponosno pokazali tudi na rednem občnem zboru Turističnega društva Jarše-Rodica v Kulturnem domu v (irobljah. Tam nas je prijazno sprejela ga. Nevenka Narobe,
»iS«? ".. .....I
......,.....
nosijo, trudom in dobro voljo nastanejo prelepi, unikatni, krasni izdelki, ki jih mnogi izmed vas znate ceniti. Za to vam iskrena hvala!
I. Zupane, U. Grilc
Dan odprtih vrat in obisk ljudskih pevk
Na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo smo imeli že pred časom DAN ODPRTIH VRAT za starše, na katerem smo gostili tudi skupino ljudskih pevk iz Domžal pod vodstvom gospe Mare Vilar. Predstavile so nam več ljudskih pesmi in program povezovale na zelo zabaven način. Tako smo lahko v veselem vzdušju
zaključili sobotno dopoldne. Učenci pa še vedno sprašujejo, kdaj nas bodo spet obiskale tiste zelo zabavne gospe. Z veseljem jih bomo spet povabili!
Tina Uštar
Računovodski
cosmos
Podjetje za storitve in trgovino d.o.o.
Savska c. 1 1230 Domžale
01/721 30 18
Poleg skrbi za jame in vodnjake tudi skrb za vodne učne poti
Helios nagradil vodne učne poti osnovnošolcev
Sredi aprila sta Poslovni sistem Helios ter Ministrstvo za okolje in prostor sta pred dnevi objavila izbor nagrajenih osnovnih šol za zasnove vodnih učnih poti za leto 2006. Te je izbrala posebna komisija Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je z letošnjim letom zakorakal v deveto leto svojega delovanja. V letu 1998 sta ga ob svetovnem dnevu voda ustanovila poslovni sistem Helios ter Ministrstvo za okolje in prostor. V devetih letih je bilo na osnovi razpisov ter s sodelovanjem številnih občin, društev in organizacij očiščenih sedemnajst kraških jam in obnovljenih že petinštirideset vodnjakov. Pred tremi leti se je projektu obnove slovenskih krajevnih vodnjakov
pridružil tudi natečaj za izdelavo zasnov vodnih učnih poti, v okviru katerega se lahko prijavijo osnovne in srednje šole, ki imajo domicil v občini, ki kandidira hkrati tudi na razpisana sredstva za obnovo svojega vodnjaka. Učenci osnovnih šol tako z zanimivo izdelanimi zasnovami vodnih učnih poti obnovljen vodnjak umestijo v svoje okolje in hkrati vzpodbujajo vedenje o pomenu vode in njenem varovanju.
Denarne nagrade Heliosa, v višini nekaj več kot štiri tisoč evrov, je komisija za leto 2006 razdelila štirim osnovnim šolam, pričakujemo pa, da se bo na letošnji natečaj prijavila tudi katera od naših osnovnih šol, saj pridno skrbijo tudi za tovrstne učne poti.
Menačnkova domačija
Skupaj je vse lažje in lepše
Na cvetno soboto je bil prostor pred Menačnkovo domačijo na Cankarjevi cesti v Domžalah mnogo premajhen za vse, ki so si želeli ogledati razstavo Vla-ste Janžekovič Križev pot ter obenem prisluhniti prisrčnemu kulturnemu programu, ko je vse zadišalo po belih brezah in Beli krajini.
Kot smo izvedeli iz prijaznega nagovora predsednice Društva narodnih noš Domžale, ki upravlja /, Menačnkovo domačijo, Olge Pavlin, ter slavnostnega govornika Matjaža Brojana, se | je ljubiteljska slikarka Vlasta Janžekovič, katere otroštvo je tesno povezano z Belo krajino, obiskuje likovno sekcijo Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ob slikanju KRIŽEVEGA POTA odločila, da ga podari cerkvici sv. Primoža in Felicijana v Gabru pri Semiču v Beli krajini. Pri obnovi te cerkve z vsem srcem pomaga znana Domžalčanka, sicer tudi Belokranjka, Lojzka Rihtar, ki je tokrat v goste povabila tudi kulturnike iz Bele krajine, z ljudskim godcem Grgčevim Tinetom in pevci. Potem ko smo prisluhnili nekdanjemu Stobljanskemu oktetu, ki se je zbral prav ob tej priložnosti, saj slikarkin mož poje v njem, smo v drugem delu vsi skupaj zapeli in zaplesali Lepo Anko in marsikomu so se ob poslušanju melodične belokranjske govorice storilo milo pri srcu. Razstava ni prinesla le KRIŽEVEGA POTA, pri katerem sta slikarki pomagali
Tatjana Žmavc in Mojca Vilar, temveč tudi siceršnjo predstavitev Bele krajine - razstavo od preje do belokranjske narodne noše. Ogled razstave in srečanje pa je bilo olepšano tudi z najbolj značilnimi jedrni tega dela naše lepe Slovenije. Pozabiti pa ne smem tudi čudovitih recitacij gospe Silve Mizeril ter vnukinje V last e Janžekovič.
Bilo je sobotno popoldne, kol i jih le želimo. Sredi mesta smo začutili utrip podeželja, začutili smo dobroto in hvaležnost vseh, ki so v daljavi videli skromno cerkvico, ki bo tudi zaradi slovesnosti pri Menačnkovi domačiji lepša in prijaznejša. Številni obiskovalci,
ki se niso ustrašili niti napovedi slabega vremena, so začutili pravi začetek velikonočnih praznikov, predvsem pa so domov odnašali prepričanjema je skupaj vse lažje, predvsem pa lepše, pa tudi, da se v dobrem vedno najde smisel in pozitivne misli.
Obiščite Menačnkovo domačijo, vsak dan od 9. do 11. in od 17. do 18. ure ter po dogovoru ter začutite njeno toplino in prijaznost, ki vas bosta obogatili.
DRUŠTVA - ORGANIZACIJE
stran
22
Tradicionalno srečanje invalidov iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin
Verjemi v čudeže smehljaja, v mehko dlan. ki se razdaja
(nadaljevanje s strani 5)
V nadaljevanju je predstavila izpolnjevanje programa društva, ki temelji na šestih točkah ter ga uresničujejo ob pomoči vseh, posebej pa poverjenikov, ki se zavedajo, da je delo društva odvisno predvsem od njihove srčnosti, od pripravljenosti čim večkrat obiskati in pomagati vsem, ki njihovo pomoč potrebujejo. Delo društva je zaradi novih prostorov lažje, saj jim ti omogočajo, da vsak, ki želi, poskrbi za svoje zdravje, v sodelovanju s strokovno pomočjo ugotovi, kako bi še bolje poskrbel za zdravje in za to dobi tudi prijazen strokovni nasvet. Poudarila pa je tudi, da se zavedajo, kako potrebna je prijazna beseda, kako pomemben topel stisk roke in obisk osamljenega invalida na njegovem domu. Ob koncu je posebej čestitala vsem uspešnim športnikom, posebej pa Marjanu Koviču za srebrno medaljo na državnem prvenstvu slovenskih invalidov v strelstvu ter se iskreno zahvalila vodstvom občin, donatorjem in vsem, ki so pomagali pri izvedbi srečanja ter zaželela, da bi tudi v prihodnje z enako pridnostjo, srčnostjo in zagnanostjo poskrbeli.
da se bodo vsi v Medobčinskem društvu invalidov Domžale dobro počutili.
Srečanje je vodila Maja Mušič, v prijetnem kulturnem programu pa so poleg Godbe Domžale sodelovali: ansambla Čepon in Presen, mladi pevec Nejc, ki je posebej navdušil, folklorna skupina KLAS ter že omenjena pevka Eva Černe, ki ni pozabila vsem zažele-ti prijetnega dne tudi z uspešnico,
ki pove največ o nedeljskem srečanju članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale - Verjemi v čudeže smehljaja, v mehko dlan, ki se razdaja.
V pozdravnih nagovorih sta župana Toni Dragar ter Anton Peršak poudarila pomembnost dela društva ter se vodstvu zahvalila za uspešno delo, obljubila pa tudi nadaljnje sodelovanje; predsednik Zveze društev invalidov, Drago Novak, je govoril o enakovrednem obravnavanju invalidov, socialnem vključevanju, ureditvi statusa, predvsem pa nesebičnosti, požrtvovalnosti in solidarnosti, ki jih v tovrstnih društvih nikoli ne zmanjka; prisotni pa so z aplavzom nagradili tudi nagovor Vlaste Nussdorfer, ki
je vse imenovala sonce, ki ogreva srca vseh ter jih povabila, da tudi v prihodnje pomagajo drug drugemu, saj nam ne bo žal za tisto, kar smo storili, temveč za tisto, česar nismo. Prisotne sta pozdravila tudi predsednika društev invalidov iz Izole in Kopra.
Nedeljsko dopoldne seje ob glasbi Gamsov nadaljevalo v popoldne ter bilo priložnost za prijetna srečanja, za pogovore o vsakdanjih tegobah življenja, pa tudi o veselih dogodkih, ki jih tudi med invalidi ne manjka. Prepričana sem, da bodo prijetni spomini z letošnjega srečanja vse udeležence greli do naslednjega, v letu 2008.
Tudi letos SUMBERK 2007 za praznik Občine Domžale
66,67% izkoriščena prednost domačega terena!
(nadaljevanje s 5strani)
Se posebej smo se Domžalčani razveselili zmage v kategoriji članov, kjer so močno štafeto KGT Papež (Lado Urh, Marjan Zupančič in Sebastjan Zamik) za štiri sekunde premagali Domen Jarc. Peter Kastelic in Bernard Jarc! Vsi najboljši so medalje prejeli iz rok župana, Tonija Dragarja, Toma Šar-fa, delegata AZS, ter Marjana Gorze, predsednika AK Domžale, ki so jim ob tem podelili še simbolične nagrade sponzorjev, ki so organizatorjem pomagali, da se bodo na »gorsko stezo v Domžale« vrnili tudi drugo leto. Dru-
go leto pa se bo, upamo, na Šumberk rada vrnila tudi naša draga gostja, ena najboljših biatlonk na svetu, Teja Gregorin, ki je velika vzornica mladim in starejSim, zato so bili medalj iz njenih rok še posebej veseli. Številne nastopajoče je pod Šumberk pritegnil tudi tek posameznikov za nagrado Šumberk, ki je bil še bolj zanimiv zaradi načina tekmovanja. Gorski tekači in tekačice so namreč nastopili po pravilih »handieapa«, kar pomeni, da so različne kategorije štartale ena za drugo, odvisno od trenutno veljavnih rekordov steze. Najprej so tako
startale pionirke, 10 sekund za njimi mladinke in tako naprej do članov, ki so startali 2 minuti in 44 sekund za najmlajšimi deklicami. Prvi je čez cilj spet pritekel Domen Zupan, na drugo mesto je pritekel Rok Markuš iz KOT Papež, tretja pa je v cilj pritekla Mateja Šimic. Kot na vseh tekmovanjih v organizaciji AK Domžale, ki mu je na pomoč tokrat priskočil še TVD Partizan, je bilo vzdušje sporočeno, a z ravno dovolj adrenalina, izkazalo se je tudi vreme s soncem in 25 stopinjami, tekmovalci z zagnanostjo, navijači z glasnostjo, sodniki in še enkrat organizatorji, ki so
poskrbeli najprej za spominske majice in nato še za sadni prigrizek, pijačo in pasto! Prispevek lahko zaključim z ugotovitvijo, daje bilo Prvenstvo Slovenije v gorskem teku štafet resnično lep in uspešen začetek športnih tekmovanj - namenjenih 19 aprilu - prazniku Občine Domžale, ki je bila tudi pokroviteljica tekmovanja. Hvala tudi generalnima sponzorjema Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Domžale, ter Romanu Lazarju in njegovemu podjetju Svetina&Lazar.
Bojana
Turistično društvo Radomlje prebujeno
V Radomljah seje marca prebudila pomlad in z njo tudi Turistično društvo. Po uspešni prireditvi Nocoj je pa en lep večer in zelo obiskani razstavi izdelkov iz lecta in kvašenega testa unikatne oblikovalke Marine Lenček, so izpeljali tudi redni letni občni zbor.
Na občnem zboru Turističnega društva.Radomlje so člani potrdili poročilo o delu v letu 2006, ki ga je podal predsednik društva Igor Kuz-mič. Iz poročila je razvidno, da so bile naloge na področju ohranjanja
kulturne in naravne dediščine, urejanja turistične infrastrukture, promocije kraja in informiranja, kot tudi sodelovanja na sejmarjenju v Domžalah in na Dnevih narodnih noš v Kamniku, zadovoljivo izpeljane. Društvo je lani sodelovalo tudi pri organizaciji slovesnosti ob otvoritvi krožišča, izpeljalo izlet na Vipavsko, v sodelovanju z likovnim društvom Senožeti je pripravilo razstavo slik z avkcijo in srečanje s sponzorji in donatorji. Obvestili so Zavod za varstvo kulturne dediščine o slabem stanju dveh kamnitih eno-ločnih mostov na Mlinščici in izdali dve številki Radomeljskega ogledala, ni pa zaživel turistični krožek v Osnovni šoli in niso bile usklajene aktivnosti med društvi Rova, Turnše in Radomlje.
Pri programu dela za leto 2007, ki ga je sprejel občni zbor, pripravil pa predsednik Igor Kuzmič, se vidi, da je nekaj nalog stalnih. Tako urejanje okolja, letos se bo največ delalo na urejanju gozdne učne poti in uredit-vi ohrečnega prostora ob Kamniški Bistrici, turistični ekološki drobnogled za sanacijo divjih odlagališč,
organiziranje izleta, letos je planirana Koroška, ohranjanje naravnih vrednot, kulture in tehnične dediščine z urejanjem spomenikov, zaščito mostov, z narodnimi nošami, in skupaj z Mavrico fotografsko razstavo - neokrnjena narava v Radomljah in širši okolici. Poleg dveh številk Radomeljskega ogledala je predvidena izdaja prenovljene zloženke Radomelj, na področju mladi in turizem pa v okviru projekta Zelena pobuda poglobitev sodelovanja z Osnovno šolo in obema vrtcema pri urejanju gozdne učne poti, izdaji zloženke in brošure o tej poti in pravljici za najmlajše.
Ob svetovnem dnevu zemlje bodo pripravili prireditev s sloganom: Zemlja se spreminja, spreminjamo se tudi ljudje. Krajanom bodo ponudili semena, okrasne cvetlice, metle in celo eko hrano. Na ta dan bo društvo posadilo tudi lipo, sponzorji pa druga drevesa v rekreacijskem centru na Škrjančevem. Letos bodo ocenjevali najlepše okenske in balkonske rože in nagrade podelili na prireditvi Nocoj je pa en lep večer, ki postaja že kar tradicionalna. Program je zahteven, a ob zagnano-
sti in dobri volji članov, uresničljiv. Občni zbor je potrdil uspešnost Turističnega društva Radomlje, želijo si le več mladih pritegniti k sodelovanju.
Zlatka Levstak
PESEM
Na mizi medeni piškoti,
orehova potica, okrog nasmejani otroci, ponosna starša, nasmejana babica. Ne le praznik, toplina doma.
Lahen vetrc me boža,
mlado brezo. V prvo pravo pomlad
prebujena drgetam s svetlo zelenimi listi, po belem deblu se pretakajo sočni sokovi. Blestim v sončen dan.
Zlatka Levstek
Krajevni odbor ZZB NOV Dob - Krtina
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu, spoštovani Janko Gregorin
Pozornost ob okroglih jubilejih članov in članic Krajevnega odbora ZZB NOB Dob - Krtina je le ena od nalog te organizacije, ki vestno izpolnjuje tudi ostali del programa, sprejetega na vsakoletnem sestanku. S Francem Gotarjem sva se tokrat razveselila »zadolžitve«, da obiščeva Janka Gregorina - Borisa, ki je 24. marca 2007 praznoval svoj osemdeseti rojstni dan.
Prijetno zadolžitev sva opravila prav na slavljenčev rojstni dan. Najinega obiska in spominskega darila se je .lan-ko Gregorin zelo razveselil, skupaj z njegovo ženo pa smo obudili spomine na njegovo življenjsko pot, ki se je začela 24. marca 1927 ob pol deseti uri na Spodnji Brezovici, na domačiji, kjer se je po domače reklo »Pr' Nazet« in kjer je živela številna družina. Pri 16 letih je Janko odšel v partizane in bil kot kurir v Levstikovi brigadi na Dolenjskem ranjen ter januarja 1945 odpeljan v bolnišnico v Bari. Od tod sc je marca 1945 z ladjo Ljubljana pripeljal v Split in Zadar, bil še nekaj časa v bolnišnici, nato pa dokončal podoficlrsko šolo v Ljubljani in kot podoficir služil po celi Jugoslaviji: Ljubljana, Novo mesto, Petrovae na Mlavi, Pitat, Nis, Beograd, Maribor in še kaj bi se našlo. »Bil je zaljubljen v vojsko,« se je spominjala žena Stanka, ki jo je spoznaj med služenjem vojske v Beogradu, kjer sta sc v letu 1950 spoznala, 2(i. septembra 1951 pa poročila in skupaj živita že 56 let. »Moj oče je bil vesel, ker je bil Janko Slovenec,« pohvali moža gospa in se ob tem spomni tudi tragične smrti sina, kije nista nikoli pozabila. »In radi so me imeli,« se spominja gospod Janko številnih mladih vojakov, ki jih je spoznaj v letih službovanja. Leta 1972 sta v Žcjah, tudi na pobudo sorodnika Iranca (iotarja, pričela graditi
sedanji dom. »Včasih je bilo treba kar malo čarati,« je zgovorna žena, ki pripoveduje, kako sta prišla do ceste, vode in elektrike, kako sla pravzaprav iz. nič ustvarila prijeten dom, v katerem ju rada obišče družina sina Milana, ki sicer živi v Ljubljani. Posebej sta vesela obiskov vnukinje. Rada obdelujeta vrt in okolico in oba pravita: »Zemlja je življenje, delo ohranja človeka,« in pripovedujeta, kako sta vse življenje v vseh mestih, kamor je bil Janko poslan kot podoficir, obdelovala zemljo, vrtove in povsod imela veliko prijateljev. Še danes jih imava, se pohvalita in nestrpno čakata, kako ju
bo popoldne obiskala delegacija Prostovoljnega gasilskega društva Zeje-Rodi-ca, posebej pa pohvalita tajnika Franca Pirnata, ki uredi res prav vse. Prjjetnega kramljanja, v katerem smo se sprehodili po življenjski poti jubilanta Janka (iregorina, ki mu še enkrat iskreno čestitam v imenu vseh članov in članic Krajevnega odbora/,ZB NOV Dob-Krtina, je bilo konec. Še en prisrčen stisk roke, prijazen hvala, pozdrav v slovo in Janko Gregorin je stopil na pot proti naslednjim rojstnim dnevom. Naj mu zdravje služi in naj ju z ženo Stanko sreča, predvsem pa prijatelji in znanci čim večkrat obiščejo in naj bo sadov njunih pridnih rok tudi letos veliko.
Vera Vojska
Turistično društvo Jarše-Rodica
Radi bi nadaljevati uspešno osemletno delo
Turistično društvo Jarše-Rodica je bilo ustanovljeno 16. aprila 1999 z namenom, da bi lepšalo življenja prebivalcev KS Jarše-Rodica, predvsem pa skrbelo za prijetnejše okolje. Vodstvo društva je pred osmimi leti z dušo in telesom sprejela Ne-venka Narobe, ki se je na 9. občnem zboru društva, ki so ga povezali z velikonočno razstavo, poslovila. Zal več kot 450 članom v pripravah na občni zbor ni uspelo pridobiti novega kandidata za predsednika, zato bo njihova najpomembnejša naloga najti zamenjavo za predsednico, ki je na občnem zboru dobila za zavzeto in požrtvovalno delo številne zahvale in priznanja.
Ker je društvo o svojih aktivnostih sproti obveščalo bralec Slamnika, naj tokrat le na kratko naštejem aktivnosti društva v letu 2006 ter prvih mesecih leta 2007: prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, obeležitev svetovnega dneva zdravja, aktivnosti za čisto okolje, med njimi čistilne akcije, ureditev nasadov ter okrasnih kozolčkov, velikonočne stojnice, kre-sovanje, pohod na Rudnik ob I. maju, sodelovanje pri obisku kardinala dr. franca Rodcta ter obeležitev 100-Ictnice jarške šole, predstavitev na različnih sejmih (HITov in Florjanov sejem), nabiranje zdravilnih zelišč, organizacija čajank, ustvarjalnih delavnic, predstavitev pranja perila na star način, novoletna srečanja, gre-gorjevanja, obuditev maškaradc ter velikonočnih običajev, izleti, prijetna srečanja, sodelovanja z občino, društvi v domači krajevni skupnosti, s Komisijo za turizem in še marsikaj bi se našlo v zdravem društvu z najboljšo predsednico, kot je bilo velikokral poudarjeno.
Vsaka akcija zase, ki jo je turistično društvo Jarše - Rodica izpeljalo v osmih letih, je odmevala. Odmevala med krajani v KS, pa tudi širše v občini in zunaj nje ter ponesla glas O uspešnem društvu, v katerem so posebno skrb namenjali obujanju nekdanjih in kmečkih običajev, sekciji narodnih noš z več kot 50 člani, pekli pecivo in mešali čajne mešanice, se
povezovali s turističnim krožkom na OŠ Rodica, pa tudi drugimi mladimi, saj so vedeli, daje skupno sodelovanje podobno mostovom med mlado in starejšo generacijo, ki jih zbližujejo ter obetajo, da bo delo teklo dalje.
Prisluhnili smo tudi finančnemu poročilu, poročilu nadzornega odbora in razpravi, v kateri je bilo največ govora o uspešnem društvu in gospe Ncvcn-ki Narobe, predsednici društva, ki jc DO Jenkovo dala vse, kar je mogla, ne kal je morala, in pustila v osemletnem predsednikovanju neizbrisen pečat in delček srca. Kot članica Sveta KS se bo zanesljivo še vključevala v delo in čeprav ne bo predsednica društva, sem prepričana, da jo bo zamikalo, da hi našla naslednika, ki mu bo zagotovo hotela pomagati.
Ob zaključku drugega mandata, za katerega želimo, da mu bo sledil tretji, je društvo podelilo priznanja za uspešno sodelovanje in vsestransko pomoč, in sicer: Komisiji za turizem Občine Domžale, Krajevni skupnosti Jarše-Rodica, Turističnemu krožku na OŠ Rodica, Vrtnarstvu in cvetličarstvu Tratnik, (lostišču Bunkež, Slaščičarstvu Kazpolnik, POD Jarše-Rodica. Pepci in FratlCU Ravnikarjevima, Janji in Matieu Hribarjevima, Jožetu Hribarju, župniku Janezu Kvatcrniku, voditeljici ustvarjalnih delavnic Metki Klemene in njenim dekletom. Stanetu in Ani Kramberger za neštete zeliščne napitke, Tonetu Hribarju, lidiju Ju-hartu, Kristini Orehck, Veri in Pavlu Vrtačnikovima ter OŠ Roje.
Ne za spomin, ki pomeni preteklost, temveč za spomin, ki pomeni prihodnost, je bilo napisano na eni od številnih iskrenih zahval gospe Nevenki Narobe, ki jc tudi tokrat poudarila, da so vse zahvale tudi iskrena hvala vsem, ki soji pri njenem delu pomagali in pripomogli, da je bilo turistično društvo Jarše-Rodica eno najuspešnejših v občini, o čemer smo se lahko prepričali tudi oh gledanju lilma, ki ga je pripravil Jože I Iribar. Želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje, gospe Nevenki pa iskrena hvala.
Vera
stran
23
DOMŽALE
Policijsko veteransko združenje SEVER
Občni zbor
Sredi meseca marca jc bil v prostorih Kinološkega društva Domžale občni zbor Policijsko veteranskega društva SEVER domžalskega območja.
V uvodnih besedah je predsednik društva g. Maks Karba pozdravil vse navzoče člane, povabljene goste ter predlagal dnevni red, s katerim so se navzoči strinjali. Vodenje je prevzel izvoljeni delovni predsednik g. Drago Lukežič in se zahvalil za zaupanje. Prisluhnili smo poročilu o delu in dogajanjih v lanskem letu, v katerem smo obeležili petnajsto obletnico osamosvojitve. Poudarjeno je bilo, da sedaj večino aktivnosti
Povabilu na občni zbor se Je odzval tudi sekretar PVD SEVER g. GoJIslav
Karbo za predsednika domžalskega odbora SEVER še za naslednji mandat. Med povabljenimi gosti je bil navzoč sekretar PVD SEVER Ljubljana, g. Gojislav Kercn, ki je med drugim dejal, da je v bodoče večja želja po sodelovanju z matičnimi policijskimi postajami, poudaril pa tudi, da se v zadnjem času vidno povečuje članstvo združenja SEVER.
vodi PVD SEVER Ljubljana, enako finance.
Že dalj časa poteka dejavnost o nabavi novih enotnih oblačil, kar je nujno potrebno za boljšo prepoznavnost. Podan je bil tudi plan za leto 2007, katerega del je tudi enodnevno srečanje članov domžalskega območja. Navzoči so soglasno potrdili g. Vinka Bizjaka, nekdanjega rezervnega policista, za praporščaka, prav tako tudi g. Maksa
Četrti pohod po poti generala Maistra
Drugo soboto v aprilu 2007 je Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), Območna zveza Domžale, organizirala 4. tradicionalni pohod Po poti generala Maistra. Seveda S pomočjo veteranov iz Trzina in Mengša, kjer je bil tudi začetek in cilj pohoda.
Traso, dolgo 8.5 km, so organizatorji speljali od starta pred mengeško osnovno šolo na Dobeno, z Dobena v Jablje, kjer je bil predviden kratek ogled gradu, ki pa je žal zaradi sobotnih porok odpadel, in skozi Loko nazaj na ploščad pred Osnovno šolo Mengeš. Za prehojeno pot so veterani potrebovali dobri dve uri in pol, pravo poletno vreme in žgoče sonce pa sta malce otežila hojo. Na startu seje zbralo približno 250 udeležencev, potrebno pa je povedati, da so bili povabljeni tudi ostali člani družin veteranov, ki so se z veseljem odzvali. Saj je pohod, kot je
povedal Jože Kosmač, predsednik ZVVS Trzin, predvsem druženje, spodbujanje domovinske zavesti in pokazatelj domovinske pripadnosti. Na cilju je udeležence pozdravil tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič in jim zaželel še veliko prijet- • nega druženja.
Po uradnem delu so se udeleženci okrepčali s pravim vojaškim pasu-Ijein in hladno tekočino, ki pa je bila zares potrebna. Kulturni program je oblikovala skupina harmonikarjev Robija Stoparja iz Mengša in ob lepih zvokih so se udeleženci lahko lahkih nog zavrteli. Če so bile le te še lahke.
Marij Urh
Izdelava brezovih metel
Člani društva ŠRI) Konfin - Sv. Trojica so skupaj s predsednikom letos prvič organizirali učno delavnico »izdelovanje brezovih metel«. Uvedeno novost so pripravili v soboto popoldne, 14. aprila 2007, na ekološki kmetiji Ravnikar na Sv. Trojici. Za izdelavo brezove metle potrebujemo material (metlinje), za brezovo metlo potrebujemo brezove veje, ki so brez mačic in listnih nastavkov. Nekaj članov društva je brezove veje nabralo že kar nekaj tednov prej in jih shranilo v vlažni kleti, da se niso posušile.
Delavnica seje začela s sekanjem vej na manjše dele, nato pa sta izdelovalca Stane Koderman in Franc Ravnikar vsako posebej obdelovala z rezili in veje vezala skupaj. Prikazala sta različne načine izdelovanja metel: brez držala, z držalom vezane na dva dela, z držalom vezane z žico na tri dele, lahko so okrogle ali ploščate,... za metle, ki so brez držala, so potrebne daljše in večje veje, za metle z držalom pa so primerne manjše veje. Nabralo seje lepo število gledalcev , dve metli pa so naredile tudi ženske roke. Delavnico je vodil predsednik društva in vsem gledalcem uspešno odgovarjal na vprašanja. Ženske so si iz zelenih vej breze naredile vitre in venčke za na glavo. Ko je bilo narejenih že kar lepo število metel (za vsako žensko ena metla), smo se na metlah »odpeljale« do lepo urejenega in cvetočega križišča na Sveti Trojici, kjer smo naredili tudi skupinski posnetek.
Nekateri so prvič videli brezovo metlo, večina od prisotnih na delavnici pa je prvič prisostvovala izdelavi brezovih metel. Druženje ob prikazovanju stare slovenske ljudske obrti je zanimivo in predvsem zelo poučno za vse, saj s tem prenašamo znanje in izkušnje na mlajši rod.
Marija Ravnikar
Ob koncu se je predsednik odbora zahvalil za udeležbo, Kinološkemu društvu Domžale za prostore ter vsem zaželel prijeten večer ob prigrizku.
Tone Habjanlč
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo
Janez Gregorič -novi predsednik
V Domu krajanov v Ihanu je bil 30. marca 2007 glavni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Po imenovanju delovnega predsedstva in sprejetem dnevnem redu je Dominik Grmek podal poročilo o delovanju zveze za leto 2006, Roman Ropotar finančno poročilo, dr. Janez kušar, predsednik nadzornega odbora, pa je ugotovil, da je bilo poslovanje v skladu s statutom OZVVS Domžale. Nato je sledil pozdravni govor Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, ki se je še posebej zahvalil dosedanjemu predsedniku Dominiku Grmeku in Alešu Janežiču, podžupanu Občine Mengeš, ki je predstavil pridobitev prostorov za delovanje sekcije Mengeš.
Po uvodnih nagovorih je sledil odstop dolgoletnega predsednika Dominika Grmeka, ki so se mu člani zahvalili s predajo posebnega prapora, ter izvolitev novega predsednika Janeza Gregoriča. V predstavitvi načrta dela za leto 2007 je novi predsednik izpostavil pohod generala Rudolfa Maistra, ki je bil 14.04.2007 v Mengšu, športne igre, ki bodo, 9.06.2007 v Novem mestu in tridnevni pohod na Triglav , ki bo 14.07.2007. Poudaril pa je, daje načrt za leto
2007 zelo obširen.
Sledile so še spremembe statuta in pravila delovanja sekcij ter podelitev novih članskih izkaznic. Po uradnem deluje sledilo prijateljsko druženje.
Tina Železnlk
Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata
Voda, kanalizacija, ceste in še vse drugo
Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata, ki v zadnjih letih pogumno stopa po poti razvoja ter se veseli pomembnih pridobitev, kot so: novo križišče, šola, vrtec, kanalizacija v delu KS, kar vse zahteva tudi precejšnje povečanje števila prebivalstva, si je tudi pod novim vodstvom začrtala zelo smele načrte. Tako se letos uresničuje nadaljevanje gradnje kanalizacije v KS - na Pšati, ki naj bi prijetnejše okolje prinesla v vse dele te naše najjužnejše krajevne skupnosti.
Z namenom, da se kar konkretneje dogovorijo o poteku gradnje, ki naj bi čim manj motila delo in življenje v krajevni skupnosti, je novi predsednik Sveta KS, Jože Rozman, sklical sestanek, na katerem so sodelovali Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, s sodelavci, predstavniki Javnega komunalnega podjetja Prodnik Domžale ter člani Sveta KS, ki zelo zavzeto spremljajo in sodelujejo v delu KS. Glavna investicija je gradnja 1200 metrov kanalizacijskega omrežja (fekalnega in meteornega). Za prvo fazo je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno v lanskem letu, v lanskem in letošnjem proračunu pa so zagotovljena sredstva. Ob tej priložnosti bodo zamenjali salonitne vodovodne cevi, 100 metrov ceste bo asfaltirane - od mostu čez Pšato pri Bergantu do križišča, medtem ko bo preostali del zaradi utrditve ostal v makadamu in bo asfaltiran v letu 2008. Vozišče bo široko štiri metre in pol, ob cesti pa bo urejen tudi pločnik v širini 1,2 metra na vzhodni strani. Ob tem naj omenim tudi začetek urejanja sekundarnih vodov ter gradnjo treh manjših čistilnih naprav, ki bodo omogočile navezavo oddaljenejših domačij. Za prvo fazo gradnje kanalizacije je potrebno zagotoviti 246.000 evrov za zamenjavo salonitnih vodnih cevi pa bo Prodnik zagotovil 130.000 evrov. Ob tem povejmo, da bodo del sredstev za gradnjo kanalizacijskega omrežja prispevali tudi krajani. Načrtujejo, da bosta vodovod ter kanalizacijsko omrežje zgrajeno v prvi fazi do konca septembra. Delo je precej težavno, saj je na nekaterih mestih potrebno zaradi materialov cevi polagati na globini do štiri metre. KS si želi, da bi ob tej priložnosti uredili tudi nujno potrebno javno razsvetljavo.
Ob tem prosijo krajane in krajan-ke za razumevanje, saj je potrebno urediti obvoze, na sestanku pa so se dogovarjali tudi o nekaterih drugih investicijah, ki naj bi potekale v prihodnjih letih: ureditev ceste proti R T P, kjer je KS že pridobila projekt, zadolžila pa se je tudi za pridobitev vseh potrebnih soglasij; imajo tudi potrebne projekte za dokončno ureditev vodooskrbe, saj ta še ni urejena pri petih domačijah. Opozorili so, da kljub izgradnji kanalizacije nekatera gospodinjstva nanjo niso priključena. V nadaljevanju je bilo opozorjeno tudi na problematiko kanalizacije v Mali Loki, ki se je
gradila v okviru kanalizacijskega omrežja za Dragomelj. Svet KS Dragomelj je bil seznanjen s potekom gradnje novega mostu čez Pšato ob osnovni šoli, ki bo zagotovil večjo prometno varnost, ob tem pa so člani KS opozorili tudi na potrebno ustreznejšo ureditev križišča, nujen dogovor o sedežu krajevne skupnosti, za katerega predlagajo prostore nove šole, želijo pa si tudi, da se čim prej asfaltira cesta Pšata - Podgorica in uredi priključek na
Zasavsko, nujna pa je tudi razširitev pokopališča ter gradnja mrliške vežice.
Vse investicije so za nadaljnji razvoj Krajevne skupnosti Dragomelj-
Pšata nujno potrebne, zato ob tem, ko sodelovanje z Občino Domžale ocenjujejo kot uspešno, v prihodnje pričakujejo še več razumevanja, predvsem pa finančnih sredstev, ki
bodo omogočila, da bo življenje tudi v tej KS še prijetnejše.
V.
Občni zbor Društva rejnic in rejnikov Domžale
Društvo, ki aktivno deluje vse od leta 1980 in združuje 116 aktivnih in bivših rejniških družin iz območja občine Lukovica, Moravče, Domžale, Trzina in Mengša, je imelo občni zbor v sredo, 28.3.20-07, v Gostilni Frfrav v Krašcah pri Moravčah. Zbralo se je prek 70 rejnic in rejnikov, ki so predstavljali vsak svojo družino. S svojo navzočnostjo so nam izkazali pozornost in razumevanje za naše delo gostje: Matija Cerar iz Rotary cluba Domžale, župan občine Moravče Martin Rebolj, podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, Vera Vojska, Mojca Cerar iz oddelka za družbene dejavnosti občine Lukovica, patronažna sestra Irma Markov-šek, direktor CSD Domžale Peter Rebolj skupaj s strokovnimi delavkami Natašo Banko in Mak-similjano Mali, iz Društva rejnic Lenart Ivanka Simonič in Bojana Holer ter iz Rejniškega društva Slovenije Darko Krajnc. Društvo je tudi v poteklem letu nadaljevalo dobro, uspešno in učinkovito delo v rejništvu, kar dviga ugled temu poklicu. Vemo, da sami, brez podpore in aktivnega sodelovanja vseh v družini, ne zmoremo. Hkrati lahko dobro delamo le ob upoštevanju in razumevanju socialnih delavcev in ostalih strokovnjakov, s katerimi sodelujemo pri svo-
jem delu. Vsi, ki smo se odločili za delo z otroki v rejništvu, vemo, da je danes vzgajati težje in da vzgoja, ki je veljala pred desetimi, dvajsetimi in več leti. zahteva dopolnitve, ki upoštevajo spremembe življenjskega sloga današnjega časa. Temu sledijo akcije Društva rejnic in rejnikov z utečenim delom v petih skupinah rejnic, rejniška kolonija v Pineti Novigrad, Miklavževa prireditev, enodnevna strokovna ekskurzija rejniških staršev, povezovanja z ostalimi društvi in novoletno srečanje mladih iz rejniških družin v RCU Lukovica. Udeležili smo se tudi 5. srečanja rejniških družin iz vse Slovenije v Žalcu, ki postaja že tradicionalni rejniški praznik: 26. avgusta 2005 (138 udeležencev ) in 25. avgusta 2006 (133 udeležencev). Opaziti je izjemno dobro delo v rejništvu, tako so v lanskem letu nagradili v občini Moravče
rejnico Cilko Urankar s podelitvijo plakete Občine Moravče in rejnico Zinko Rokavec s priznanjem Občine Moravče. Naj ob tej priliki izrazim zahvalo rejnici Frančiški Rožič, ki je bila predlagana za kmetico leta 2005 in bila v najožjem izboru. Vsako leto ji uspe zbrati vrsto bogatih praktičnih nagrad za udeležence rejniške koloni-je.V tem ji zgledno sledijo mlajše, vso pohvalo zaslužita zlasti Mateja Pestot-nik iz Lukovice in Ivanka Klopčič iz Rafolč. V društvu nadaljujemo z utečeno skrbjo za Knjižnico za rejniške družine, ki jo dopolnjujemo skladno s finančnimi možnostmi. S svojo usmeritvijo v opisane vsebine dela želimo nadaljevati tudi v prihodnje ,čemur bomo podredili vse naše sposobnosti in možnosti.
Marta Tomec, unlv. dipl. soc. del.
ŠPORT
stran 24
Nogomet
Prvi poraz po skoraj letu dni - 32 tekem brez in nato 33. tekma proti Beli krajini, ki so ji Domžalcani pred nadaljevanjem sezone posodili tri igralce - Bela krajina je bila boljša z 1:0 - poraz ni tragičen, je pa prišel ob pravem času, da se ekipa strezni in odigra tekme tako kot se to spodobi, borbeno - Nogometni ples tudi v ligah pod okriljem MNZ Ljubljane in obetavno stanje na lestvici po odigranih nekaj spomladanskih krogih tudi v 3. SNL zahod.
Domžalski nogometaši so bili po skoraj enem letu poraženi, in to prvič v novi sezoni - minilo je 32 tekem brez poraza in 33-ta proti Beli krajini je bila tista, ki sojo izgubili z 1:0. Cilji za naprej v prihodnjih sezonah še naprej ostajajo enaki - uvrstitev na mesta, ki vodijo v nastope na evropski sceni. Žal pa cilja neporažene ekipe v celotnem državnem prvenstvu ne bodo izpolnili, vendar je tudi ta podatek zelo vzpodbuden in ga bo težko ponoviti v prihodnosti. Letos je cilj prvi naslov državnega prvaka, ki pa je že zelo blizu - vendar bo potrebno do konca odigrati zbrano in tako kot se to spodobi za bodoče prvake, borbeno. Trenutno so prvi z enim porazom in 15-imi točkami prednosti pred Gorico
- na sporedu je še 8 tekem - konec prvenstva je predvideno 26.5., ko naj bi se pričelo slavje ob prvem naslovu državnega prvaka - upajmo, da le ne bo prišlo do kakšnih nepričakovanih situacij, vendar v to ne verjamemo in vemo. da bodo igralci Domžal po tem porazu z Belo krajino še bolj motivirani in zagrizeni v vsaki tekmi. Sodelovanje z Belo krajino kaže plodne sadove dela, saj so prav domžalski igralci tisti, ki vlečejo voz Bele krajine
- z njimi sta zadovoljna tako Kavčič kot tudi Beširovič - tudi cilju v Beli krajini so blizu, vendar pa je razlika med Koprom in njimi enaka. V tretji ligi še vedno najbolje kaže Ihanu, ki je sedaj drugi za Krko.sledi mu Kalcer Vodoterm, ki je na 3. mestu, Roltek Dob pa drži priključek in je na 4.mestu. V ligi MNZ Ljubljane je Vir na 8.mestu - prvo zmago v spomladanskem delu so zabeležili in imajo sedaj dve zmagi. Pod okriljem Nogometne zveze Slovenije se po prvoligaških igriščih potijo igralci selekcij U 18, U 16 in U 14 in sicer so igralci U 18 na 3. mestu, igralci U 16 prav tako na 3. mestu - skupno so na 4.mestu, igralci U 14 pa so zapravili prvo mesto in so sedaj na 2.mestu z minimalnim zaostankom za 1.mestom. V pokalnem tekmovanju MNZ Ljubljane je Ihan izgubil proti Zagorju po streljanju 11 metrovk 6:4 in se bo tako za 3. mesto boril proti viški Svobodi - 3. mesto še vodi med 32 najboljših ekip v sloven-
skem pokalnem tekmovanju pod okriljem Nogometne zveze Slovenije.
V ligah pod okriljem MNZ Ljubljane pa so ekipe razvrščene tako po odigranih nekja krogih tekmovanja - spomladanskega dela:
Mladinci:
2. Roltek Termit
10. Ihan
11. Kalcer Vodoterm Radomlje Kadeti:
1. Domžale
2. Roltek Termit St. dečki:
1. liga - 8. Roltek Dob
2. liga - 1. Ihan Domžale
3. liga - 3. Radomlje Komenda Ml. dečki:
1. liga - 3.Domžale
2. liga- 3.Ihan Domžale
ft.Roltek Dob
3. liga - 6.Radomlje Komenda U 10 - skupina A:
3. Domžale
4. Kalcer Vodoterm Radomlje
5. Roltek Dob 9. Ihan
V 10-skupina D:
5. Vir Domžale U 8 - skupina 6:
1. Plastenka Radomlje
3. Roltek Dob U 8 - skupina 8:
1. Domžale
	m
	
11 i 1	
	
Pod okriljem Zavoda ŠKL je zaživela nogometna šolska liga, v kateri je pri srednjih šolah igrala tudi SŠ Domžale, ki je bila na premierni tekmi sezone neuspešna v Mariboru proti gradbincem 3:2, vendar so to popravili z zmago v naslednjem kolu in si tako delili prvo mesto z ekipama Gradbene šole Maribor in SŠ Slovenska Bistrica - žal pa so si s porazom zapravili možnosti direktnega nadaljevanja tekmovanja, in sicer prav na zadnji tekmi, ki jih je pahnila v dodatno tekmo za polfinale proti Srednji strojni šoli iz Škofje Loke, proti kateri pa so izgubili in tako končali premierno tekmovanje v projektu Zavoda ŠKL - nogometnega dela.
Urban ŽnldaršTč
Košarka
KK Helios Domžale:
Sredi drugega dela v Ligi UPC Tele-mach so Domžalcani pri enem porazu iz 7-ih tekem - končno 8.mesto v Ligi NLB in trije predstavniki Slovenije v tem regionalnem tekmovanju tudi v prihodnji sezoni, ko se s povabilom priključi še Rabotnički
- naporen ritem tekem državnega prvenstva se nadaljuje (sreda-so-bota) - davek so utrujenost posameznih igralcev in poškodba Jureta Močnika, ki se je odločil za operacijo kolena, še vedno pa je poškodovan kapetan Domen Žerak, ki bo kaj kmalu nared:
V ligi NLB je bil Helios najboljša sloven-^ka ekipa   imeli so polovični izkupiček
- 13 zmag in .13 porazov - skupno so končali na8.m*stu- slovenska moštva so v boju 7 bosanskimi za tretjega predstavnika v ligi NLB v prihodnji sezoni le uspela. Sedaj že prihajajo odločilne tekme v slovenskem prvenstvu, v katerem je sedaj na sporedu še 7 tekem . kjer bo nato sledil plav off z najboljšimi štirimi ekipami v tem delu - ekipe so v drugem delu štartale z enakim izkupičkom - torej z ničle - v prvem krogu so igrali z. Elektro v gosteh in že prvi šok - poraz, ki pa ni pustil velikih posledic, saj so v naslednjih tekmah prikazali pravi obraz in svoje nasprotnike zmleli s kolektivno igro - skrbi tudi pristop posameznikov na tekme, ki naj bi bile lažje, vendar se jim to sedaj še ni maščevalo, razen na tekmi v Šoštanju - sledi precej naporni ritem tekem sreda-sobota. katerega so Domžalcani že vajeni, saj so morali odigrati prvi del državnega prvenstva in ligo NLB.
Vse to jim omogoča širok kader igralcev na vsaki pozicji in nekaj izkušenih posameznikov, ki tekmo pripeljejo mimo do konca in prinesejo željen rezultat.
V prvem delu slovenskega prveastvu je bil edini spodrsljaj poraz proti Zlatoro-gu v Laškem, kjer igralci niso prikazali pravega obraza - za preobrat je pač bilo že prepozno.
V drugem delu prvenstva se ni pričelo po pričakovanjih, saj je poraz z Elektro pokazal, da če v tekmi nisi 100 % takoj pride kazen in to je poraz.
Ta poraz ni pustil velikih posledic, saj so Domžalcani potem pokazali svoj pravi obraz na ostalih tekmah in so sedaj na 1 mestu pri 6 -ih zmagah in enem porazu.
Nadaljuje se naporni ritem tekem, saj so na sporedu že nove tekme slovenskega prvenstva med tednom in konec tedna - Elektra, Krka, Loka Kava.O-limpija doma ter v gosteh Zlatorog, Alpos in Slovan.
Edina negativna stvar . ki se lahko zgodi ekipi je (a, da bi lahko prišlo do kakšne poškodbe katerega od nosilcev, saj je naporni ritem pustil po-
harmonija
središče ugodja
Linhartova cesta 33
Mengeš Tel: 01/729 66 50 www.harmonija.eu
sledice - Močnik, Žerak. Pozna pa se tudi to, da so vsi Helio-sovi košarkarji pri vrhu z ocenami in tudi v posameznih elementih košarkarske igre - skokih, pridobljenih žogah, asisteneah.koših - kar kaže na izreden kolektiv.
Mlalše katagorlls:
Mladinci so v drugi ligi center končali kot prvi z 18-imi zmagami in dvema porazoma, kadeti so v prvi B ligi vzhod končali na 4.mestu z 9-imi zmagami in 9-imi porazi. Prijavili so se tudi za nastop v l.ligi v naslednji sezoni pri kadetih in mladincih, kvalifikacije pri mladincih so na sporedu 13. in 20.5., pri kadetih pa 19.5. in 2.6, do čim se prvenstvo prične 22. in 23.9.
Prav sedaj se končuje tudi zimska basket liga, v kateri so vse Domžalske ekipe zelo uspešne in bijejo bitko za najvišja mesta in uvrstitev na finalni turnir. Pionirji A so v prvi ligi v vzhodni skupna 3 z Slovanom, Grosupljim, Litijo, jezico in Bežigradom - trenutno so na 4,mestu - 2 zmagi in 1 poraz, v drugi ligi bodo prav tako igrali - v skupini zahod 2 z Šenčurjem, Krvavcem in Go-renjo Vasjo - prične se 13.5. , prijavili pa so se tudi v tekmovanju mlajših pionirjev - U 12 - v skupini vzhod 6 z ekipama Bežigrada A in B ter Calcit Kamnikom - prične se 13.5.
KK Lastovka:
Člani so v drugi ligi vzhod končali na 7.mestu - 8 zmag in 10 porazov, mladinci so v drugi ligi center 2 končali na 2.mestu - 11 zmag in 9 porazov, kadeti pa v 1 .B ligi zahod na 7.mestu z tremi zmagami in 15-imi porazi. Prijavili so se za nastop v 1 .mladinski in kadetski ligi v naslednji sezoni. Prav tako nastopajo ekipe KK Lastovka v zimski basket ligi.kjer pa niso tako uspešni kot Domžalcani, vendar prav tako igrajo vidno vlogo v tem tekmovanju, kjer si nabirajo izkušnje za novo sezono, ki je pred vrati. Pionirji bodo igrali v 2.ligi vzhod 6 in sicer še z ekipama Hrastnika in Rudarja- 13.5. se prične.
ŽKK Domžale:
Članice so končale drugi del slovenskega prvenstva na 6.mestu - 10 porazov iz 10-ih tekem - če bi bilo več zbranosti, bi bila lahko na skontu tudi kakšna zmaga
Pred tem so prvi del lige končale na 5 .mestu in sicer mestu, ki je še vodilo v ligo šesterice najboljših slovenskih ekip - dva spodrsljaja so jih prikovala na Š.mesto proti Jezici v gosteh in doma proti mariborskemu AJM-ju - očitno se je praznina, kito je pustila Tina Kv atemik kar poznala, a igralke so bile odločne, da temu ni bilo tako - Tina je odšla v Celje k Merkurju. Na4.mestu so redni del končale mladinke v ptvi ligi - 8 zmag in 6 porazov - v polli-nalu so se pomerile z Ježicojd je bila prva po rednem delu. nato pa je sledila tekma za 3.mesto - turnir se je igral v Škotji Loki in poraz proti Celju - končno 4.me-sto - prijavile so se za nastop v prvi ligi
- liga se začne 14.10., kvalifikacije pa so na sporedu 13.5.
Kadetinje so končale kot prve v A2 ligi vzhod z enajstimi zmagami in 3 porazi - v naslednji sezoni bodo ponovno igrale v prvi ligi - kvalifikacij ni - začetek 22.9. Pionirice - Antarja so v prvi ligi v vzhodni skupini skupaj z Janino, Konjicami, AJM-jem,   Pomurjem  in Šmarjem
- trenutno so na 3.mestu - 2 zmagi in 1 poraz, v ligi U 12 pa bodo
igrali z obema škofjeloškima ekipama
- A in B - začne se 13.5.
Urban Žnldaršič
Športno društvo Želva
7. prireditev Tečemo radi
Člani ŠD Želva smo v soboto, 14.4.2007, priredili tek za najmlajše na nogometnem igrišču v Radomljah. V teku se je preizkusilo 37 otrok starih od 3. do 7 let. Vsi so dobro in z navdušenjem tekli in bili
vsi zmagovalci. Vsak otrok je dobil majico, čokolado in malico. Naš namen je vzpodbuditi otroke, da bi bili športno aktivni.
Letos smo prvič izvedli DRUŽINSKI TEK. Že vsa lete si v društvu želimo vzpodbuditi celo družino k teku. I'o nam je letos uspelo. Prijavilo se je sedemnajst družin in vsi so uspešno pritekli na cilj. proga je bila dolga okrog osemsto metrov. Na cilju smo merili tudi čas, vendar so bili vsi zmagovalci. Vsak udeleženec je prejel praktično nagrado, ki nam jo je sponzorirala Zavarovalnica Gravvc Maribor, dobili so tudi okrepčilo.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri prireditvah in nam posodili prostor.
predsednica ŠD ŽELVA
Prvenstvo OŠ domžalske regije
v badmintonu - posamezno in ekipno
na OŠ Preserje pri Radomljah - 4.4.2007
Rezultati tekmovanja za dekleta letnik 1996 in mlajše:
1. mesto ALJA NOVAK, Rodica
2. mesto
MAŠA ŠRAJ, Rodica
3. mesto
IRENA ZUPAN Preserje pri Radomljah
4. mesto TEA ŠKARJA, Rodica
5. -6. mesto
MAŠA KLEMEN, ANA MARIJA DOLENC Preserje pri Radomljah
Rezultati tekmovanja za fante letnik 1996 in mlajše:
1. mesto ŽIGA PODBEVŠEK
Rodica
2. mesto JANEZ ŠUŠTAR Preserje pri Radomljah
3. mesto ANŽE KRISTAN
Preserje pri Radomljah
4. mesto AMBROŽ ŠTIH
Dob
5. -8. mesto MATIC EMERŠIČ
Preserje pri Radomljah ALJOSA STOJC, Rodica ANŽE FARKAŠ, Dob ANŽE ŠTRUKELJ, Rodica
Rezultati ekipnega tekmovanja:
1. OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH (šolo so zastopali: Eva Cerar, Maša Marčun, Tim Valenčič, Nejc Sršen, Gašper Zobavnik)
2. OŠ VENCLJA PERKA
3. OŠ JANKO KERSNIK
4. OŠ RODICA
Tekmovanje sta vodila učitelja športne vzgoje Tomaž Pajnič in
Olga Šraj Kristan. Za medalje in pokal je poskrbel Zavod za šport Domžale, ki vodi vsa šolska športna tekmovanja.
VSEM TEKMOVALCEM IN MENTORJEM ISKRENE ČESTITKE!
Olga Sraj Kristan
Tradicionalni deseti košarkarski turnir trojk
17.3.2007 je bilo v trzinskem peklu zopet bučno. Odvijal se je namreč košarkarski turnir trojk, ki ga je že 10. organiziralo športno društvo Trzin. Na turnir se je prijavilo 25 ekip, ki so se med sabo borile na košarkarskem polju in si dokazovale kdo je boljši.
Kot je v navadi pri nas, smo dva dni pred turnirjem izvedli žreb skupin in tudi letos ni šlo brez zapletov. 25 ekip smo tako razdelili v tri skupine po 4 ekipe in dve skupini po 5 ekip. V če-trtfinalne boje se je uvrstilo dvanajst ekip. Najbolj izenačena in zato tudi najbolj zanimiva je bila skupina B, v kateri so se med sabo pomerile ekipe TNT, ONE WAY in AGRO PUB. Pred polfinalnimi dvoboji smo izvedli tudi finalno tekmovanje v metu za tri točke za združeno nagrado podjetij Patrick Sport (KELME) in fitnes centra O TELO. Tekmovanje je potekalo skozi ves dan preko kvalifikacij. V konkurenci 26 tekmovalcev je najbolje zadeval Jaka Kovač. Izvedli smo še tekmovanje v atraktivnem zabijanju za sedaj že tradicionalni pokal Gorenja. Tudi tokrat je bil med tremi najboljši Jaka Kovač. Veliko finale so igrali domačini. Utrip Trzin proti kamniški ekipi JAG. Na tekmi je presenetil Železnik,
ki je Z odličnim metom za tri točke Trzincc razorožil in končni rezultat je 21:15. Prvaki turnirja so bili torej JAG (Jaka Kovač, Franci Hočevar, Anže Železnik, Gregor Kajnih), drugo mesto so osvojili UTRIP TRZIN (Jan Zakrajšek, Primož Polanc, Bine Novak, Gregor Peve), tretje mesto pa so osvojili Poljedelci (Sambolee, I legler, Mišo). Vsem najboljšim še enkrat čestitke organizatorja. Najbrž, ste opazili, da je Jaka Kovač osvojil prav vse lovorike. Ko sem ga povprašal po skrivnosti uspeha, jc dejal, da je bil pač njegov dan, da v košarki uživa in potem zmage pridejo same.
Igralci so se na turnirju borili za praktične nagrade, ki so jih prispevali Zavarovalnica Triglav, Študentski Klub Domžale, Grafika Tradc, Fitnes Center Otelo, Gorenje, Pizzeria Baron Kebashi bar, Peve d.o.o. Dahne, Coca-Cola in Občina Trzin. Sponzorji turnirja pa so bili Tesnila Trzin, Gasa d.o.o., Vistra, Žiga Kosmač s.p in Pizzeria Sestrice. Osebje Pizzerie Sestrice pa je poskrbelo, da igralci in navijači niso bili ne žejni ne lačni. Vsem
,,VAIA ZaŠDTrzIn Matjaž Erčulj
V Domžalah zrasel prvi pravi slovenski center za odbojko na mivki
Odbojka na mivki tudi v Domžalah
Pred dobrim letom dni, natančneje 28. avgusta 2005, je v glavah domžalskih športnih zanesenjakov zrasla ideja, da bi ob nogometnih, košarkarskih in teniških igriščih, Domžale dobile tudi igrišča za odbojko na mivki. Ta, v zadnjih letih vse bolj cenjen in priljubljen šport, je svoj prostor dobil ob tamkajšnjem bazenu, kjer že stojijo štiri igrišča z izredno kakovostno mivko.
Odbojkarski klub Domžale in katerega predsednik je g. Tomaž Petrič, je sicer resda še v povojih, vendar se žc sedaj lahko pohvali z dejstvom, da ima pod svojim okriljem zbrane najboljše slovenske igralke in igralce odbojke na mivki, državne prvake ter pokalne zmagovalce, ki svoje uspehe pripisujejo tudi odličnim pogojem za delo, ki so jih dobile z nastankom igrišč v Domžalah, na tem mestu se še posebej zahvaljujemo OBČINI DOMŽALE - županu Toniju Dragarju, in ZAVODU ZA ŠPORT DOMŽALE - direktorju Janezu Zupančiču, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč.
Tako bo v mesecu juliju svoja vrata odprla odbojkarska šola za dečke in deklice, na igriščih Odbojkarskega kluba Domžale bodo potekali tudi raznovrstni turnirji, sprva le na lokalni, v prihodnosti pa tudi na državni ravni.
Odbojkarski center pa ni namenjen le vrhunskim odbojkaricam, saj je prostor na igriščih namenjen tudi vsem ostalim ljubiteljem odbojke na mivki, ki se na mivki lahko preizkusijo tudi sami. Kontaktni telefon: 041 640 568.
Barbl
Težkoatletski klub Domžale
Zlati fantje iz Stüde
l)nc, 30.03.2007 se jc v klubskih prostorih Težkoatletskega kluba Domžale odvijalo mladinsko državno prvenstvo za leto 2007.
Tekmovanja so se udeležili vsi mladinci iz Slovenije, ki so se potegovali za stopničke najboljših, tudi trije mladi dvigalci uteži iz TAK Domžale. Močni in žilavi fantje prihajajo iz Študc, od koder jc žc v preteklosti v TAK Domžale prišlo veliko dobrih tekmovalcev. Fantje so osvojili tri zlate medalje, in sicer Jernej Orešek v kategoriji do 77 kg je v disciplini sunek popravil svoj državni
rekord za en kilogram, z. rezultatom poteg 85 kg, sunek 117 kg in biatlon 202 kg, Simon Kcsnik v kategoriji do 85 kg z rezultatom poleg 90 kg, sunek 110 kg in biatlon 200 kg in najtežji Domžalčan med mladinci, Tine Orešek, pa je v kategoriji 94 kg z rezultatom poteg 90 kg, sunek 120 kg in biatlon 210 kg osvojil prvo mesto, takšnim rezultatom je potrebno pripisati odlično delo trenerja Romana Dimca, prav tako iz Študc. V pogovoru s fanti je bilo razbrati, da uživajo v tem športu, saj so bili z mislimi že na naslednji tekmi, ki se bo odvijala 13.05.2007 ob 11:00 uri v predprosioru Hale Komunalnega Centra (HKC) v Domžalah. Tam se bodo pomerili vsi dvigalci uteži iz celotne Slovenije. Potekalo bo najbolj prestižno in najmočnejše tekmovanje, člansko državno prvenstvo Slovenije za leto 2007. Vstop je prost. Vabljeni!
Fantom čestitam in želim še veliko dobrih rezultatov.
B.P.
Karate klub Domžale Spomladanski turnir za otroke in 3. pokalna tekma za člane
Tekme so poleg rednih treningov sestavni del Sankukai karateja. Na njih lahko v praksi preverimo, kako dobro smo se določene tehnike naučili in ali jo znamo tudi učinkovito uporabiti. Tekmovalci so se dobro pripravili. Prikazali so lepo in učinkovito tehniko. Tudi sodniki so svoje delo dobro opravili tako, da posredovanja vrhovnega sodnika Vlada Paradižnika ni bilo pogosto. Vsaka borba je korak naprej, kajti uspeh karateista, ki je v borbi dal vse od sebe, je lahko tudi poraz, saj se nekaterih stvari skozi zmago ne da naučiti.
Otroci so se I. aprila 2007 v Grosupljem pomerili na Spomladanskem turnirju za otroke. Rezultati naših tekmovalcev po mestih in različnih kategorijah so bili:
1. mesto: Grega Vrečar, Grega Prelovšek, Matej Vognnec
2. mesto: Konstantin Vclepec, Klemen Drolc, Urška Savič, Katja Zulič
3. mesto: Dejan Osolnik, Rok Ljubešek, Klemen Lampret, Timon
Habas-Strakoš, Surya Kotar, Rok Kveder, Luka Roječ, Andrej Resnik, Teja Medle
3. pokalna tekma za člane je bila 15. aprila 2007 v Ljubljani. Rezultati po mestih in različnih kategorijah so bdi sledeči:
1. mesto: Urška Savič, Bine Pengal, Stanko Nikojič
2. mesto: Saša Setnikar, Teja Grad, Teja Medle, Žiga Voler
3. mesto: Sara Lorbek, Marko Udovč, Andrej Korelc
Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežen uspeh.
Teja Medle
Novice iz Karate kluba Atom Shotokan Domžale
Bilo jih je več kot 200, vse so premagali!
Člani in članice Karate kluba ATOM Shotokan iz Domžal so na finalnem turnirju državnega S.K.I. prvenstva Slovenije v Rušah dvakrat osvojili naslov državnega prvaka, najprej v katah in nato še v borbah!
Karateisti so tekmovali v posamični in ekipni konkurenci, in sicer so morali, željni nastopa v finalu, naprej osvojiti dovolj točk v kvalifikacijah. Na napetem turnirju se je pomerilo 31 ekip in za daleč najboljšo se je izkazala prav ekipa ATOMa, ki je v katah premagala Tabor iz Maribora, v borbah pa D. K. iz Celja. Dvakrat tratja je bila ekipa Tromejnika iz Kuzme.
»Stvarno ste dobri« - diploma v cirilici
To ni bila šala, kljub temu, da je bila izrečena na I. april, ampak pohvala srbskih karateistov ATO-Movcem, ki so se I. aprila 2007 v Novem Sadu udeležili odprtega
Karate-Do prvenstva Srbije in Črne gore.
Med 670 tekmovalci je bilo 15 članov KK ATOM Shotokan (Tja-ša Lupše Hanzlovvskv, Iva Perger, David Kardum, Črt Hrovatin, Grega Teršck, Rok Kurent, Žiga Skok, Gašper Skok, Lorina Smolnikar, Tadeja Vidmar, Timotej Kokalj, Edin Behič, Miha Gavez, Jernej Homar in Janko Gobec), ki so pod vodstvom glavnega inštruktorja Lovrenca Kokalja preko celega turnirja dosegali odlične rezultate in uvrstitve. Do osvojitve I. mesta je najmanj zmanjkalo Mihi Gave-zu v borbah, drugi je bil še Gašper Skok v katah in borbah med mladinci, dvakrat tretji je bil Timotej Kokalj.
Tretja je bila v borbah med mladinkami Lorina Smolnikar, pohvaliti velja še ekipo Edin Behič, Timotej Kokalj in Gašper Skok, ki je bila druga v katah, z levjo borbenostjo in odličnim nastopom po besedah vodje ekipe pa se je izkazal še končno petouvrščeni v članskih borbah, Jernej Homar. Za konec še edina zmagovalka: v konkurenci malčic 2. nivo je bila v katah prva Iva Perger.
Bravo!
KK Pirueta Uspehi se vrstijo
Zadnje tekmovanje je bilo 14. in 15. aprila v Renčah, kjer je potekal mednarodni pokal Renč v umetnostnem kotalkanju. Nastopili so tekmovalci iz ltalije,Hrvaške in Slovenije. Domači kotalkarski klub PIRUETA je sodeloval s tekmovalci tako v kratkem obveznem kot v dolgem prostem programu. Tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno za uvrstitev v reprezentanco Slovenije, ki bo maja meseca sodelovala na tekmovanju za Pokal Nemčije v Ereiburgu. Na tekmovanje so se uvrstili tudi tekmovalci domačega kluba. Odlično so se uvrstile tekmovalke TINA OZEBEK in ŠPELA BER-EOT, ki sta osvojili 3. mesto, GREGOR BABIC ie bil drugi in njegova sestra N1KA BABIC osma. Ker je bilo tekmovanje hkrati tudi pregledno za sestavo reprezentance za tekmovanje Pokal Nemčije, kamor sta se uvrstili tekmovalki NIKA
BAB1Č in PETRA POKOVEC, je bil uspeh kotalkarskega kluba PIRUETA popoln.
Pred vrati so naslednja pomembna tekmovanja; prvo večje bo v mesecu maju na Dunaju, kjer bo sodeloval tudi domači klub. Tekmovalci pričakujejo odmevne rezultate, saj priprave potekajo nemoteno in s polnim zagonom. V upanju odličnih uspehov vas bomo obveščali o rezultatih.
Smučarski klub Ihan
Klubski podprvaki v biatlonu
Ihanska smučarija se ponovno oglaša, pa čeprav je snega na naših vršacih zgolj za vzorec. A še pred nekaj tedni so se slovenski biatlon-ci na Pokljuki spopadli za domače lovorike, ja, tiste najbolj prestižne. Ta športni boj se odvija že nekaj desetletij in prav gotovo smo zato še posebej veseli prvega članskega prvaka v samostojni Sloveniji. Peter DOKL je na zadnji letošnji tekmi ponesel venec zmagoslavja v naš klub in tako dokazal svoj biatlonski potencial prihodnosti. No, ampak to še ni vse! Državni prvak med starejšimi dečki je postal tudi Aleš GRE-GORIN, ki je v odsotnosti, starejše
sestre Teje GREGORIN »družino držal pokonci« in ji v domače vitrine zopet prinesel žlahtno odličje. To sta bila zadnja zmagoslavna zimska utrinka s Pokljuke, v sedaj že končani sezoni, kjer smo zasedli še kopico zmagovalnih stopničk, katerih akterji, upamo, da so Vam ob naših predstavitvah že malce bolj poznani. Če pa še ne čisto povsem, pa klik na našo spletno stran www. tsklub-ihan.si
Naslov, ki pove vse. V pravkar končani zimski sezoni smo presegli naše načrte in tako posegli v sam smučarski vrh, seveda biatlonski. Zasedli smo odlično drugo mesto v
»generalki klubov«, kot tudi v posebnem seštevku, na področju dela z mladimi. Velja seveda omeniti tiste, ki so po »lojtrci« prinesli največ točk in to sta Peter DOKL ter Vid ZABRET, kot skupna zmagovalca v članski kategoriji oziroma kategoriji mlajših dečkov. Miran MAJER, Anže in Aleš GREGORIČ, Aleš GREGORIN ter Jerneja PODVIZ pa so v skupnem seštevku pristali na zmagovalnih stopničkah. Točke so pridno zbirali še Primož PANČUR, Martin IVANUŠA, Rok LAZAR in Anže POV1RK.
Ob tako dobrih nastopih oziroma skupni uvrstitvi kluba, ki se nedvomno po lojtrci vse bolj vzpenja in napenja svoje mišice, se postavlja samoumevno vprašanje in odgovor, ki je na dlani. Napad na prvo
mesto? Seveda, v sezoni 2007/2008 napadamo prvo mesto na biatlonski sceni in upamo seveda, da ponovno tudi s pomočjo naših donatorjev. To so: FARME IHAN, d.d., Občina Domžale, Črevarstvo Miroslav Ma-jer, s.p., Dušan Peterka, s.p., Avto-tehna, d.d., JfP Commerce, d.o.o., Potrbin AS in ostali, d.n.o. Ampak, brez napada najmlajših tekmovalcev zmage ne bo. Zato trener kluba Janez GREGORIN, pa tudi Saša ČAD iz Nožic, ki je v pretekli sezoni skrbela za tiste najmlajše »biatlonske pripravnice«, hvala Saša za ves trud, že pripravljata naše najmlajše tekmovalke, Majo UMEK, Tjašo in Mašo BAHOVEC, Saro LEKAN, Zalo ERKLAVEC, Pio KVAS ter Lano KOVIC, da Ihanu prinesejo tisto»dodano vrednost«, ki v skupnem seštevku prinaša zmago.
Smo spregledali kakšnega tekmovalca, tekmovalko?! Seveda Klemena BAUERJA, ki poleg pospešenega »mozganja« na Fakulteti za šport, sprošča svojo energijo v gorah in na tleh, kjer je »jadralni padalski pripravnik«. Teja GREGORIN pa po zares dolgi, naporni in nadvse uspešni sezoni »sprošča« svojo energijo predvsem v smislu počitka in ostalih obveznosti, ki vrhunskemu športniku pritičejo ob koncu sezone. A misli so usmerjene že tudi v naslednjo sezono.
Pozdrav klubskih biatlonskih pod-prvakov !!!
Matjaž Pivovec
Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob
v
Sest prvih mest na državnem turnirju in predstavitev
V marcu sta Klub borilnih veščin Pon do kvvan Zagorje ob Savi in Kickboxing zveza Slovenije organizirala prvi državni turnir v kickboxingu disciplin semi kontakta in light kontakta v Zagorju. Med 184 tekmovalci iz 16 klubov jih je bilo 13 tudi iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob, ki so dokazali, da trenutno spadajo med najboljše, saj so osvojili kar šest prvih mest.
Zmagovalci so bili: Tamara Radko-vič, David Nagode, David Erbež-nik, Nika Nemec, Vesna Tomažič, Mitja Bolčina, medtem ko so Uroš Boštjančič, Matej Balantič, Andraž Stare in Alidin Krestič osvojili druga mesta, Miha Močnik je bil tretji, s petim mesto pa se lahko pohvalita tudi Peter Erbežnik in Dejan Bizjak. Vsem, tudi vodstvu kluba, iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje.
Mladi kixckboksarji si prizadevajo, da bi ta lepi borilni šport predstavili
tudi drugim ter jih tako zainteresirali, da se jim priključijo. Tako so pred kratkim kickboxing in boks Urška Dolinšek, Tamara Radkovič, David Nagode in Marjan Bolhar v novih majicah HITove budilke predstavili v Wellness centru Otelo v Domžalah na Otelovi premieri. Kickboxing so predstavili kot šport, boks pa kot borilno veščino z osnovnimi pravili in tehnikami. Obiskovalci so bili navdušeni nad prikazom kickboxing in boks borb, najzanimivejša pa je bila demonstracijska borba nastopajočih z gledalci, ki so si upali na pobudo voditelja Mateja Cankarja malo sparirati s Tamaro in Davidom in preizkusiti boksarske rokavice. Predstavitev si je ogledalo veliko lepih deklet in močnih fantov - vrhunskih športnikov, ki so v okviru Otelovega dne prisluhnili še strokovnim nasvetom o masažah, predavanjem o prehrani ter drugih oblikah skrbi za boljše počutje.
B.
Tomos odličen
na vztrajnostni dirki v Avstriji
V Eichberg- Trautenburg - u blizu Leibitza se je konec marca odvijala prva vztrajnostna dirka motornih koles (mopedov) v letošnji avstrijski sezoni -Mopedrennen. Tovrstno tekmovanje je v tem delu Avstrije postalo tradicionalno in tako vsako leto priredijo od 3 do 5 dirk mopedov, katerih letnica izdelave mora biti starejša od leta 1990. Dodatne omejitve so še, da delovna prostornina agregata ne sme presegati 50 cem, ne sme imeti več kot štiri prestave in mora imeti zračno hlajen cilinder. To tekmovanje pa ne bi bilo tako posebno, če se ga letos ne bi udeležila tudi ekipa iz Depale vasi. Na dirko nas je pravočasno opozoril Igor Jerman, ki seje dirke udeležil že oktobra lansko leto in sicer z avstrijsko ekipo YART (Yamaha Austria Racing Team). Za tiste, ki ne vedo naj povem, daje YART med najuspešnejšimi ekipami motociklističnega vzdržljivostnega svetovnega prvenstva in je lansko leto osvojila odlično 2. mesto.
Za dirko smo dobro pripravili mo-tocikel Tomos ATX z agregatom APN 6. Ker vztrajnostna dirka traja 4 ure in se vozi po m otok ros progi, je bilo potrebno izboljšati vzmetenje, ojačati okvir motocikla in mu z izboljšanim cilindrom in boljšim vplinjačem dodati čim več moči. Za pravo razmerje med močjo in hitrostjo sta poskrbela še zamenjana prednji in zadnji zobnik verige. Ob
številčni podpori prijateljev smo se tako odpraviji na dirko, ne vedoč, kakšen rezultat lahko pričakujemo na tujem terenu proti dobro pripravljeni avstrijski konkurenci. Start je podoben začetku vztrajnost-nih dirk v Le Mans-u, in sicer tek prvih dirkačev 200 m do motocikla in nato začetek dirke. Krog proge je dolg približno 800 m z vsemi svoji-
Janez Dolžan predstavil svojo hvalnico norosti
V Domžalskem domu je v torek, 3. aprila, Društvo za gorsko kulturo z znanim domžalskim alpinistom Silvom Karom na čelu organizirale prvo alpinistično predavanje v nizu še napovedanih v prihodnosti. Predstavil se je Janez Dolžan, ena od legend slovenskega alpinizma. Janez prihaja iz Dovjega, kjer so mu gore, s Triglavom v ospredju, vsak dan pred očmi, z vsemi lepotami in čari, ki so ga že zgodaj usmerile na alpinistično in tudi smučarsko pot. Seveda pa je bila gorniška preteklost tudi družinska tradicija.
Svoj pohod skozi bogato alpinistično preteklost je pričel z obujanjem spominov na eno prvih in najuspešnejših slovenskih odprav na Makalu daljnega leta 1975. Fantje so se leta 2005 na pobudo Viki pa Grošlja odločili, da trideseto obletnico dogodka proslavijo s ponovitvijo poti v Nepal, tokrat sicer ne na Makalu, pač pa na njemu bližnjo goro Ama Dablan. S tem so hoteli zlasti podoživeti svoja pretekla alpinistična doživetja, se spomniti številnih že pokojnih prijateljev ter si obenem dokazati, da še vedno marsikaj zmorejo. Janez Dolžan je pripravil duhovito, zanimivo in poučno predavanje o svojih doživetjih in spominih na številne osvojene vrhove na vseh celinah. Tisto, kar pa je še posebej zanimivo za mlajše
Alpinistična prijatelja Janez Dolžan in Silvo Karo
generacije, pa je tovarištvo in medsebojni odnosi med alpinisti, ki dandanes, v času zelo individualiziranih in izključno k uspehu usmerjenih alpinističnih dosežkov, postaja na nek način že nostalgično in prevečkrat pozabljeno dejstvo.
Janez Dolžan je še vedno aktiven in dejaven, s prijatelji še zmeraj veliko pohaja, smuča in pleza po gorah številnih koncih sveta (Turčija, Bolgarija, Albanija...) in tako vsak dan znova doživlja in udejanja tisto, čemur pravi hvalnica norosti, s katero je treba uresničevati svoje sanje.
Cveta Zalokar- Oražem
mi čari v obliki blata, klancev, spustov, skokov in ostrih zavojev. Celo dirko morajo odpeljati trije vozniki, ki pa se lahko menjajo po želji, vendar na točno določenih mestih. Dovoljeno je popravljanje motocikla, ne pa tudi menjava agregata, ki mora biti od začetka do konca tekme isti. V naši ekipi je dirko začel Damjan Dajčar in že kmalu po startu smo videli, da smo za boj proti močni konkurenci motocikel dobro pripravili. Želeli smo si le še, da bi agregat vzdržal cele 4 ure. Malo težav smo imeli, ker na motociklu nismo imeli gum I kros profilom, s čimer bi tekom cele dirke zagotovo pridobili še mesto ali dve. Kot drugi voznik sem nadaljeval Maks Merela, dirko pa je uspešno končal Martin Caj-hen. Po štirih urah smo tako z dvema postankoma za dolivanje goriva in napenjanjem verige končali dirko s prevoženimi 123 krogi in se tako od skupno 26 ekip uvrstili na odlično 8. mesto. Naj omenim še, daje bil naš motocikel edini Tomos na dirki, saj večina Avstrijcev prisega na znamko Puch. Slovenci pa radi rečemo, da ima Puch sto muh in to se je izkazalo tudi pri ekipi YART, za katero je tekmoval Igor Jerman. Njihov Puch nikakor ni mogel vzdržati konstantne forme in je iz kroga v krog povzročal nove težave. Kljub vsem postankom v boksu in servisiranjem so vseeno dosegli 16. mesto, za kar pa imajo zaslugo predvsem profesionalni dirkači, kot so Igor Jerman, njegov teamski kolega Avstralec Damian Cudlin in šef ekipe YART Manfred Kainz. Po uspešno zaključeni dirki bi se člani ekipe SLO RacingTeam Depala vas radi zahvalili več kot dobrodošlim sponzorjem Mirku Dimcu in Stanetu Mušiču. ki polagata in čistita vse živo ter DZRJ Simon Robič Domžale.
Maks Merela
NOVICE, OBVESTILA
stran 26
7. april, svetovni dan zdravja
Gibanje, šport in zdrava prehrana
V današnjem času človek ob tako napornem urniku težko najde čas za gibanje in zdravo prehrano. Vse pogosteje ugotavljajo, da je pomanjkanje zdrave prehrane in gibanja pogost vzrok za smrti, bolezni in druge prizadetosti.
V svetu pripisujemo temu približno dva milijona smrti letno. Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije o dejavnikih tveganja kažejo, da je sedeči način življenja eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in prizadetosti na svetu. Raziskave v Sloveniji pa so pokazale, da se pomemben delež odraslih in mladih premalo giblje in je zdravo prehrano.
Zakaj sta gibanje in šport tako pomembna za naše zdravje?
Redno gibanje in ukvarjanje s športom prinaša mnoge koristi, saj zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt, zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki so vzrok za tretjino vseh smrti, zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debelega črevesa do 50%, zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II za 50%, pomaga preprečevati/zniževati povišan krvni tlak, ki muči tretjino odraslega svetovnega prebivalstva, spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti. Ugotovili so tudi, da je razširjenost duševnih bolezni med ljudmi, ki se redno gibljejo, manjša.
Gibanje je lahko poceni in blizu in je dostopno vsakemu posamezniku.
Z gibanjem se lahko ukvarjate kjer koli in zanj ne potrebujete nobenih posebnih pripomočkov. Nošenje vrečk iz trgovine, pospravljanje, prenašanje knjig, otrok in tudi hoja po stopnicah so dober primer gibanja. Hoja, morda najpogostejša in zelo priporočljiva vrsta gibanja, je popolnoma brezplačna. V večini urbanih okoljih najdete parke, obrežja ali ostala območja za pešce, ki so namenjena hoji, teku ali igranju. Za gibanje vam torej ni treba iti v telovadnico, bazen ali druge športne objekte.
Zdrava prehrana
Seveda pa je za gibanje izredno pomembna izbira hrane, predvsem zdrave prehrane. Naj povem, da je zdrava prehrana v osnovi mešana, pestra prehrana, ki vsebuje čim več hranil, potrebnih za delovanje telesa. Hrana je v svoji osnovi, kakorkoli že obračamo, še vedno le nosilec hranil, ki jih telo za svoje delovanje potrebuje. Na splošno velja, da naj bo hrana tako priprav-
ljena, da izgubi čim manj sestavin in da je njen izkoristek v telesu optimalen. Temu se zelo približamo, če vključimo v vsakodnevno prehrano zadostne količine sadja in zelenjave, ki sta vir številnih mikrohranil (vitaminov, antioksi-dantov) in drugih za zdravje zelo koristnih učinkovin.
Ker pa so za optimalno podporo delovanja telesa potrebna vsa hranila, tudi zadostna količina beljakovin in zdravih maščob, bomo težko zdravo živeli samo s surovo hrano. Pogledi na to so sicer različni, zgodovinsko potrjeno dejstvo pa je, da noben način prehrane, ki je preveč enostranski, ne zadosti vsem potrebam organizma.
Zaključek
Zelo pomembna je zdrava prehrana, gibanje in ukvarjanje s športom, saj za odrasle osebe velja, naj se gibljejo in/ali ukvarjajo s športom vsaj 30 minut na dan, vsak dan. Otroci in mladostniki pa vsaj eno uro na dan, vsak dan, saj premalo gibanja in športa v otroštvu lahko botruje težavam z zdravjem v vsem življenju.
Za konec bi le še dodal, da nam zdrava prehrana in gibanje povrneta vse, v tej meri,da je naše počutje stabilno in da smo zadovoljni sami s seboj.
Jaka Klajderlč
Z gibanjem do zdravja
Ekipa CINDI ZD Domžale vas vabi na TEST HOJE na 2 km, ki bo v soboto, 12. maja 2007, ob II. uri na stadionu v Domžalah.
Test hoje je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test. Na stadionu vam bomo na osnovi tako hitre hoje kot jo zmorete, da pri tem ne ogrožate svojega zdravja, določili vašo telesno zmogljivost (z upoštevanjem spola, starosti, telesne teže in višine, časa hoje in srčnega utripa). Na osnovi ugotovljene telesne zmogljivosti vam bomo svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala vafe zdravje in dobro počutje. V primeru slabega vremena test odpade. Dodatne informacije dobite na tel. 031 249 361.
Za Ekipo Clndl ZD Domžale Nataša Velepec Lunar
SPA NAT URA
SVH 1 I It ) 11 IN IKWI1II.» P<K IIIA
POSEBNA PONUDBA APRIL - MAJ
Anticelulitna nega
MATIS ICE COLD
29,90€
Intenzivna vitaminsko energetska nega obraza
MATIS VITALITEE 39,90€
Ob vseh negah v dopoldanskem času vam ponudimo brezplačno kavico in rogljtček, na nego telesa vam nudimo 10% popust. Ob nakupu paketa 10 tretmanov za nego telesa vam poleg popusta podarimo še proizvod proti celulitu MATIS Slimming fluid v vrednosti 40€.
SPA NATURA
Ullu Nikoli IWIï IS. nucljc BISTRA, Dol
GSM: 031 333 150 www.spanatura.si
DELOVNI ČAS:
PON-PET: 8.00 - 20.00
SOBOTO I'<) DOGOVORU
Jarški šoli ob njeni stoletnici
Spomini, spomini
(nadaljevanje)
Četudi sem morala delati doma, pomagati mami pri gospodinjstvu in atu na polju in v hlevu, precej starejši sestri sta bili že v službi, sem se rada učila. Kako zabavno je bilo v drugem razredu, smo vedeli samo mi, drugošolci in četrto-šolci. Učil nas je šolski upravitelj Franc Flajs, mož učiteljice Cvetke Flajs, utelešena dobričina, ki ga je razžalilo in razjezilo le, če se mu je kdo od učencev, za katere bi razdal po kosih svojo dušo, zlagal. Takrat ni poznal milosti in tudi nas ostale učence in učenke je naučil govoriti resnico, ko je z lažnivcem neusmiljeno obračunal.
Ja, ko smo se drugošolčki glasno učili, so se četrtošolci tiho, potem smo delo zamenjali. Kadar nam je naš dragi tovariš pripovedoval o partizanih, predvsem o naših vrstnikih kurirčkih, smo tako drugošolčki kot četrtošolčki komaj dihali. Res, šivanko bi v učilnici slišali pasti na tla. Še danes ne vem, ali je bil tako organiziran pouk zaradi pomanjkanja učilnic ali premalo otrok. No, kakorkoli že, v šoli smo se počutili lepo in varno, čeprav smo reditelji nosili vodo za brisanje table z vodnjaka na šolskem dvorišču, pleli učiteljev zelenjavni vrt, grabili listje po mogočnim kostanjem namesto telovadbe in se po prihodu s stranišča ni bilo treba posebej umivati, saj se šoli o vodovodu še sanja-
lo ni, prav tako ne o telefonu ali centralni kurjavi ali o kuhinji, ki bi nam postregla s s kosilom. Po malico smo hodili reditelj k gospe Mili domov. Pa vseeno smo imeli radi, zelo radi to našo šolo. Toliko rok odraslih in mladih jo je pomagalo obnoviti, ne da bi zahtevali plačilo, ko sojo partizani 1944. leta požgali, ker sojo Nemci spremenili v svojo postojanko.
Trda vzgojna pest že upokojenega učitelja Mihe LenardiČa nas je tretješolce malce preplašila, češ, niste več majhni, skoraj boste četrtošolci in potem v gimnazijo v Domžale. Pogosti nareki so nas utrdili, enega izmed njih s kopico lastnih imen sem pisala skoraj nezadostno, točneje manj dve, kar se za odličnjakinjo seveda ne spodobi in bala sem se iti domov. Sram me je bilo neznanja, čeprav me mama in ata zaradi šole nista nikoli opominjala. Mama je v vsakem razredu enkrat na leto ogrnjena v črn plet odšla v šolo, rekoč: Saj vem, da si pridna, le da ne bodo mislili, da z atom nc skrbiva zate.«
Ob takratni nezadostni oceni ali kakšni drugi šolski neprijetnosti, še danes nehote čutim, kot je čutil Cankar: »Imel sem grd občutek, daje šola z vsemi svojimi pritik.li-nami ena sama velika krivica, ki je nihče ni bil nalašč postavil na svet, temveč je, kakor podedovan greh, od vsega začetka ponevedoma storjen in od roda do roda neusmiljeno kaznovan. In najhujše pa so šolske sanje, ki preganjajo siromaka do sivih las in do smrti.«
Vendar spet spomini: prijetne zabavne ure ročnega dela pri prijazni učiteljici Lidiji Panjan. Še danes hranim prtičke, ki sem jih kvačkala kot tretješolka.
Franja Kralj
Po adaptaciji hiše je neznanec popolnoma nekulturno stresel odpadke v gozd na Sv. Trojici
Z majhnim trudom posameznika - do čiste Slovenije
V soboto, 14. aprila, je društvo ŠRD Konfin - Sveta Trojica organiziralo čistilno akcijo na Sveti Trojici. Zbranim članom, od starejših do najmlajših, je predsednik razdelil rokavice in vrečke za smeti, ki jih je prispevala Krajevna skupnost Dob. Razdelili so se v štiri skupine in začeli pobirati odpadke, ki so ležali po tleh. Spraznili so tudi smetnjake, ki so postavljeni na različnih lokacijah v Sv. Trojici. Osnovni cilj akcije je bil pobrati odpadke, ki so ležali po poljih, travnikih, ob robu gozda,.... Polne vrečke smetmi so s traktorjem odpeljali do zabojnika za smeti pri cerkvi Svete Trojice. Po končani akciji je bil še krajši sestanek za pripravo prvomajskega kresa in seveda malica za vsakega udeleženca, ki jo je pripravila Krajevna skupnost Dob.
Zavedamo se, da z eno čistilno akcijo ne bomo rešili Zemlje, lahko pa s tem opozorimo druge, da odpadkov ne bodo metali v prelepo naravo. Na odlaganje odpadkov lahko pogledamo tudi z drugega zornega kota in ko gledamo na okolje širše, tudi na tisto v Afriki, začnemo razmišljati o preteklosti in prihodnosti. Zakaj preteklost? Povprašajmo malo stare starše, kakšno je bilo okolje v njihovem otroštvu ali mladosti in ga primerjajmo z današnjim. Potem je na mestu vprašanje, v kakšnem okolju bodo s takim pristopom živeli vnuki naših vnukov ali njihovi potomci. Potem je tukaj še ločevanje odpadkov. Zabojniki za ločevanje odpadkov so nameščeni skoraj v vsakem večjem naselju (steklo, kovino, plastiko, papir). Pa vendar se pogosto dogaja, da se velika kartonasta škatla znajde v košu za, npr. steklo. Prav ta oseba je imela dobra dva koraka stran od tega zabojnika poseben zabojnik za papir. Ali je ločevanje odpadkov res tako zamudno in fizično naporno delo, da se posameznikom tega ne da opravljati? Najhujši primer pa so divja odlagališča odpadkov. V številnih, najmanjših možnih vrtačah so ostanki gradbenega materiala, razna plastična embalaža, avtomobilski deli, ... vse to nekaj deset metrov stran od bližnjih hiš. Če ne zaradi drugih, je potrebno okolico urediti zaradi turistov, ki hodijo vzdolž sicer prečudovite gozdne poti od Doba do Svete Trojice in naprej.
Ljudje potrebujemo določene življenjske pogoje za svoj obstoj, ne uničimo jih z našim nespametnim ravnanjem. Mogoče je ena taka akcija lahko priporočilo in zgled ostalim, kako lahko vsak po svojih močeh prispeva k rešitvi velikega ekološkega problema.
Marija Ravnikar
Prve kartice Obrtnik že vročene
V mesecu marcu smo na Območni obrtni zbornici Domžale pričeli z akcijo vročanja novih KARTIC OBRTNIK. Zasnovana in izdelana je bila v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije in Banko Koper. Bistvena novost kartice je, da z njo člani obrtne zbornice dokazujejo ne le članstvo v zbornici, ko zahtevajo določeno storitev ali uveljavljajo ugodnosti pri partnerjih, temveč lahko z njo tudi plačujejo, če tako želijo.
Prvi prejemnik kartice obrtnik na Območni obrtni zbornici Domžale je bil predsednik zbornice. Zoran Poljšak.
Kartico mu je izročil vodja Agencije Trzin Banke Koper, d.d., Lrik Cok. Zelja obrtne zbornice je, da prav vsak član prevzame novo KARTICO OBRTNIK in koristi prednosti, kijih prinaša.
C lane zbornice, ki kartice še niste prejeli, vabimo, da nas čim prej obiščete na sedežu zbornice. Vir, Saranovičeva ulica 2la, vse delovne dneve od 7. do 15, ure, ob sredah do 17. ure, ob petkih do 13. Vljudno vabljeni !
Območna obrtna zbornica Domžale Ljuba Gaber
Drugi veliki dobrodelni orientalski show v Domažalah
Profesionalna orientalska plesalka Djamila iz Domža letos že drugič organizira samomostojno dobrodelni show orientalskega plesa. Po lanskoletnem uspešnem shown v Novem mestu se je odločila, da zadevo izpelje ponovno ter uresniči svoje sanje tako, da show postane vsakoletna tradicionalna prireditev.
Prireditev II. maja ob 19. uri, hala komunalnega centra Domažale, vstopnina je 10 evrov, izkopiček pa namenjen društvu Sonček iz Ljubljane, za otroke z ccrebralno paralizo.
Na shovvu bo nastopilo prek 200 plesalk iz cele Slovenije, odprtje showa pa bo izvedla mednarodno priznana arabska plesalka Leila FT Rabadi Pav-
šič.
Častni gost večera bo župan Občine Domžale Toni Dragar, ki bo na sami prireditvi tudi predal ček, predsedniku društva Sonček (iregorju Maše. Občina Domžale pa je tudi delni sponzor showa.
Znane slovenske plesalke so: Mateja Pevec, Eva Stramšck, I lasna-Mnja Si-Ijakov, Djamila-Troha Zlatka
Za otroke društva je poskrbljeno za ogled showa in dostop do hale v Domžalah.
Prikazali vam bomo različne stile in kostume posameznih pokrajin orienta, z mističnim plesom pa pričarale v soju luči pravljico tisoč in ene noči.Skozi
razne gibe plesalke od rahlega valovanja rok in telesa do močnih tresljajov plesalke, preidemo v čustveni del, saj plesalka skozi ples prikazuje svoja čustva, milino, ljubezen, ženstvenost, dviguje svojo samozavest ter preisku-ša zmožnosti svojega telesa. Biti ženska je nekaj čudovitega.
Po končani prireditvi pa je poskrbljeno za ples, ob zvokih in ritmih orienta lahko zaplešete prav vsi, ki si tega zaželite.
Vstopnice si lahko zagotovite na
041 551 XIX ali
oricntaldjamilatr/>yahoo.com
ter na dan prireditve od 17. ure naprej
pri vhodu v dvorano.
Menačnkova domačija in Društvo narodnih noš Domžale
vabita v
se, ki se še spominjate starih časov in imate radi prave ljudske pesmi na prijeten večer v Menačnkovi domačiji
v petek, 11. maja 2007, ob 18. uri
Sodelujejo članice Društva LIPA, Univerze za tretje življenjsko obdobje.
V soboto, 12. maja 2007, ob 17. uri
ste povabljeni na razstavo ročnih del, ki so bila ustvarjena v Menačnkovi domačiji. Sonja Skvarča se bo predstavila s svojimi desetimi udeleženkami delavnic. Vse skupaj vam bodo pripravile prijeten večer, ki ga ne boste kmalu pozabili.
V Menačnkovi domačiji pa razstavlja tudi Alenka ŠKER.IANEC. Njene slike iz cikla
POMLAD
si lahko ogledate do 10. maja, vsak dan med 9. 00. in 11. uro ter med 17.00. in 1X. uro.
Veselimo se vašega obiska! Verjemite, da bodo lepi majski dnevi z nami še lepši!
stran 27
Mladina PGD Jarše - Rodica
V soboto, 31.3. 2007, je Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica organiziralo velikonočno delavnico za mlade pod vodstvom mentoric Nataše in Martine Kristan v gasilskem domu v Jaršah. Velikonočna delavnica je bila obiskana v lepem številu. Na različne načine smo barvali jajca, izdelovali velikonočne zajčke in piščančke. Od 13. do 15. aprila so bili vsi izdelki na ogled na razstavi v Kulturnem domu v Grobljah, kjer so poželi veliko pohval. Naslednja gasilska delavnica bo v soboto, 28. 4. 2007, ob 16. uri v gasilskem domu v Jaršah - lepo vabljeni, predvsem najmlajši!
Martina Kristan
dogodki V CENTRU ZA MLADE DOMŽALE
DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska 58, tel.: 722-66-00, c-mail: czm(ij>siol.net, www.czni-domzale.si
Vabimo na .lg|cd slikarske razstave z naslovom POMLADNO pREFlljAlM-lir. mentorice Brede Podbcvšek in njenih učencev. Razstava bo na ogled do 7 maja.
PESNIŠKI VRČER OTROČARIJE
V četrtek , 26. 4. ob 19. uri
Skupina TROBENTICE: Damjan Habc Habo, Luka Leskovšek, Luka Horvat in Simon Jugovic - Fink bo na svojstven način interpretirala pesmi.
Otvoritev fotoerafske razstave z diaproekciio S KOLESOM NA POTEP Vinka Cedilnika.
"S kolesa je svet lepši, trave bolj zelene in sonce bolj rumeno...."
V četrtek, 10. maj, ob 19.00 uri
ŠOLA ZA STARŠEVSTVO Ponedeljek, 21.5. ob 19.00 uri
Tema: ČUSTVENA IN SOCIALNA INTELIGENCA
PRAVILNO LIČEN.IE IN NEGA OBRAZA Torek, 22. 5. ob 18.00 uri
Odpravljanje težav z aknami, vsakodnevna uporaba krem in lieenje za
posebne priložnosti   skratka, celotna nega obraza namenjena vsem
mladostnikom.
Vodi vizažist Zoran Gajič
INDIJANSKI VEČER na ekološki kmetiji pri Jernejk:
V četrtek, 24. 5. z začetkom ob 17.00 uri
"Raj na zemlji je mogoč. Tu boste našli navodila, kako lahko poceni, estetsko, z naravnimi materiali in brez dodatkov, ki ogrožajo življenje, sobivate z. okolico. Za to ne potrebujete veliko denarja ali pomoči drugih. Vsi potrebni odgovori se skrivajo v naravi. Vse, kar potrebujete, je radovednost, dobra volja in znanje." Gostitelja: Andreja Hribovšek in Miha Lindič Po predhodni prijavil
FILMSKA DELAVNICA-VIDEO INKUBATOR
ZcliŠ igrali, režirati ali napisati scenarij za krajši film? Pridi v Center
za mlade, kamera teče vsak ponedeljek ob I6h dalje. Oskar čaka
nate!
SREDINI POPOLDNEVI
V sredah popoldne od 16.00 do 20.00 ure vabimo mlade, da se nam pridružijo pri odkrivanju rastlinskega in živalskega sveta.
Sreda, 9. 5. Osupljivi svet naših ptic Sreda, 16. 5. Osupljivi svet dreves in grmov Sreda, 23. 5. Osupljivi svet naših cvetlic Sreda, 30. 5. Užitna divja hrana Predhodne prijave na tel.: 722- 66-00
ČETRTKOVI POPOLDNEVI
Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, k|e bi preživel popoldneve ... oglafl se v Centru za mlade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj ...
VABILO USTVARJALCEM
V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu.
INEKIKS-nfrormalni indeks
lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja.
SVETOVALNICA , ...
Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti.
PODPORNE SKUPINE
1 skupina: za motnje hranjenja
2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami
3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami z drogami
4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim
otrokom.
Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: e/ina siol.net.
OBVESTILA
Društvo krajanov sp. In zg. Tuštanja vabi na
14. Tradicionalno prvomajsko srečanje,
ki bo 1. Maja 2007 na gradu tuštanj pri moravčah
Vabimo vse ljubiteljske lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starih nad 30 let), da se tudi letos udeležite in sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto I. maja od 11.00 uredalje pri Gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). Prijave do 12.30 ure. start pa ob 13.00 uri. Povorka bo potekala po cestno prometnih predpisih na relaciji Zalog pod Sv. Trojico-Krašcc-Tuštanj.
PROGRAM, ki ga nudimo našim cenjenim obiskovalcem:
04:00 Start POHODA planincev po moravški planinski poti (izpred
Gradu Tuštanj) org. PD Moravče 10:30 Pihalna GODBA Moravče 11.00 ansambel VESELI SVATJE 12:30 ŽIV-ŽAV s KLOVNOM ŽARETOM
13:00 Start povorke OLDTIMERJEV izpred gostišča Soklič v Zalogu
pod Sv. Trojico 14:00 IRENA VRCKOVN1K 16:00 BRANE KLAVŽAR
17:00 Prihod PLANINCEV moravške planinske poti 18:00 POPn DEKL 20:00 SVETLINI
Bogat ribolov
Poskrbljeno bo za dobro domačo hrano
Srečanje bo ob vsakem vremenu
Možnost ogleda notranjosti gradu z. muzejsko zbirko
Poskrbeli bomo tudi za najmlajše
Preživeli boste lep in prijeten dan v naši družbi
Pokrovitelj srečanja Občina Moravče
■ ■ ■— ......-
Danska organizacija ZB in udeležencev INOB Moravče
vabi na prireditev v počastitev praznika dneva upora proti okupatorju in na tradicionalno srečanje pri spomeniku NOB nad Češnjicami pri Moravčah. Pričetek kulturne prireditve bo v petek, 27. 4. 2007, ob 17. uri, po prireditvi bo sledilo družabno srečanje.
Znova aktivni program vavčerskega svetovanja vendar nekoliko drugače
Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore, namenjeno mikro, malim in srednje velikim podjetjem in vsem tistim potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za dinamično in razburljivo, a vendarle tvegano pot podjetništva.
Osrednja storitev programa je podjetniško svetovanje splošno in specialistično, z vključitvijo v program pa so cene storitev programa subvencionirane. Potencialni podjetniki lahko koristijo 100- odstotno subvencijo za različne svetovalne storitve v skupni vrednosti do 1.500 C, Z vključitvijo v program se potencialni podjetnik zaveže, da se bo v roku enega leta samo-zaposlil oziroma odprl novo delovno mesto v samostojni dejavnosti. Mikro, mala in srednja podjetja pa lahko koristijo 50- odstotno subvencijo za različne svetovalne storitve. Ne glede na datum vključitve v program lahko do konca tekočega leta prejmejo subvencijo v skupni vrednosti 4.000 C. Storitve svetovanja v okviru programa nudijo na javnem razpisu oziroma pozivu izbrani visoko strokovno usposobljeni svetovalci , kar dokazujejo s pridobljenimi referencami, strokovnim znanjem in izkušnjami. Katalog podjetniških svetovalcev si lahko ogledate na www.japti.si Omenjeni program se bo letos (predvidoma jeseni) vsebinsko še nekoliko spremenil. O novostih vas bomo obvestili.
V kolikor vas vključitev v program zanima, pokličite na Podjetniški center Domžale, Šaranoviočeva 21 a, 1230 Domžale v času uradnih
ur (ponedeljek med 8-13, sredo med 14-16 in petek med 8-11 uro) na telefon: 01/721-93-70 ali vsak delavnik na mobitel: 031-603-634 ali pa nam
pošljite e-mail na: pc-domzale@volja. net
Vera Nunlč Podjetniški center Domžale
APR^L/m^li travel 'yetfkj travel
HLADNO
prebavila, vranica. nO trebušna L slinavk..
\fk A korenina. •V*** gomolji
korenina
(SVEŽE svmd
2 kolki, p ledvice. » mehur
maščoba, olje
06 Ne
Ig'o
M, donrdeij^ojtnia
ŠKORPIJON
(MOKRO;
spolni organi, sečevod
ogljikovi hidrati
cvet
UST
	(isms) stegna.	m
W/rH*7 N	beljakovine	
STRELEC		plod
M donimo nodfašizmom
e sklepi, kolena,
M kosii. koža l
J sol. korenina.
A gomolji
korenina
(jšvežeTveuo
J goleni. R vene
A
K
maščoba, olje
M don medicinskih šeste
13 Ne
14 Po
VODNAR
cvi r
To
S don družine
., MOKRO) V stopa'«-
O "K"1-
0    prsti na nogah
ogljikovi hidrati
LIST
glava.
možgani.
oči
beljakovine
plod
HLADNO
vrat, ulnik. jy|   ušesa, zobje
■    sol, korenina, gomolji
korenina
1    (SVEŽE SVE TtO)A
r? dihala, A ramena. y roke.
dlani cvet
Srednja šola Domžale in Plesna šola Urška
vabita na
MATURANTSKO PARADO DOMŽALSKIH MATURANTOV
v četrtek, 17. maja 2007, med 10.00. in 12.30. uri na ploščadi pred VELE. Veselite se z nami!
Krajevna skupnost Jarše-Rodica in Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica
Vabita na tradicionalni
PRVOMAJSKI POHOD in DRUŽENJE
v torek, 1. maja 2007 v Rudniku pri Radomljah.
Skupni odhod je ob 7. uri izpred gasilskega doma v Srednjih Jaršah. Veseli bomo, če se nam boste pridružili!
Kulturno društvo Groblje
Vabi na pelo druženje
POD LIPAMI
v soboto, 19. maja 2007, od 9. do 18. ure
v lipovem drevoredu pred Kulturnim domom Groblje.
Sodelujejo: več deset rezbarjev, številne glasbene in pevske skupine, ljudski umetniki in drugi
Dobrodošli!
Poročilo policije Domžale
Kronika za april
23.03.2007 ZASEŽENO VOZILO STALNEMU KRŠITELJI)
Policisti so v Domžalah zaustavili mladoletnega voznika neregistriranega osebnega avtomobila znamke Alfa Romeo, ki je večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov, zaradi česar so mu policisti na kraju proti potrdilu odvzel avtomobil. Zoper mladoletnika bodo policisti podali obdožilni predlog.
24.03.2007 PROMETNA NESREČA V PRESERJAH
Policisti so v Preserjah naleteli na prometno nesrečo z materialno škodo. Pri postopku je bilo ugotovljeno, daje do nesreče prišlo, ker je med vožnjo iz neznanega razloga sopotnica v vozilu potegnila ročno zavoro, zaradi cesarje voznik izgubil oblast nad vozilom in zapeljal izven ceste ter trčil v prometni znak, last Občine Domžale in ograjo pri hiši ob cesti. Materialna škoda znaša okoli 3000 EUR. Pri postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je voznik pod vplivom alkohola (0.82 mg/l). Policisti bodo zoper njega podali obdožilni predlog.
25.03.2007 NEPRAVILNO ODPIRANJE VRAT
Policisti so v Domžalah obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi nepravilnega odpiranja vrat voznika, kateremu so policisti za omenjen prekršek izdali plačilni nalog. Materialna škoda na obeh vozilih zanaša za okoli 900 EUR.
27.03.2007 TATVINA VOZILA V TRZINU IN ODKRITJE STORILCEV
Občan iz Trzina je obvestil policijo in prijavil tatvino osebnega avtomobila znamke R-laguna. Policisti so na kraju ugotovili, da sta sc v kritičnem času v bližini zadrževala občan iz Radomelj in njegovo dekle. Vozilo je bilo čez nekaj ur najdeno v naselju Podboršt pri Komendi, osumljenca pa sta bila izsledena naslednji dan. Preiskovalni sodnik je zoper Radomeljčana odredil pripor.
04.04.2007
PRIJET PO VLOMIH V VOZILA
Policisti so v Domžalah kontrolirali mladeniča, pri kateremu so v vozilu našli tri avtoradie brez dokumentov. Policisti so v razgovoru z fantom ugotovili, daje omenjeni pred tem vlomil v tri osebna vozila v Domžalah, prav tako pa je imel na svojem vozilu reg. tablice, ki so bile prav tako odtujene. Zoper mladeniča so policisti odredili pridržanje do izročitve preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo takoj sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.
Vodja policijskega okoliša Martin Terglav
V novem Zakonu o dohodnini, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2007 je opredeljena namenitev dela dohodnine za donacije. Zavezanci lahko namenijo del svoje dohodnine (do 0,5%) upravičencem za donacije, med katerimi so na seznamu tudi gasilske organizacije (gasilska društva, gasilske zveze in Gasilska zveza Slovenije).
Gasilska zveza Domžale
prosi zavezance za dohodnino, da nam namenite 0,5 % odmerjene dohodnine, saj varujemo in rešujemo vašo varnost in varnost vašega premoženja.
Davčni zavezanci boste lahko zahtevo za namenitev donacije podali že na obrazcu »Napoved za odmero dohodnine za leto 21)06«. To storite tako, da v obrazec za dohodnino vpišete našo davčno številko in odstotek dohodnine, ki ga boste namenili za nas.
Ta sredstva za zavezance ne pomenijo nobenih dodatnih stroškov, ampak se 0,5 % odmerjene dohodnine nameni točno določenemu upravičencu in ne v državni proračun.
Za vašo odločitev za namenitev donacij naši organizaciji se vam iskreno zahvaljujemo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: »NA POMOČ«!
GZ dom/.alh	70452393
PGD dob	85199141
pod domzale-mesto	93340095
pgd HOMEC	72693614
pgd ihan	86976753
pgd JARŠl-rodica	46257934
pgd psata-dragomeij	79198317
pgd RADOMLJE	59751703
pgd rova	68383894
pgd stob-depala vas	35407514
pgdstudenec	98139070
pgd Studa	92618626
pgd vir	12367087
podzeje-irojica	83664157
pgd ir/.in	79339875
26.03.2007 POGREŠANA OSEBA
Policisti so bili obveščeni, da od dopoldneva v Ihanu pogrešajo Šimenc Darinko, ki je visoka okoli 160 cm, težka okoli 60 kg, svetlih las. oblečena v športne copate, temno modre hlače ter sivo bundo. Policisti so pogrešano iskali v večdnevni iskalni akciji, v kateri je bilo vključenih veliko policistov, veliko domačinov, prostovoljnih gasilcev iz Ihana in okoliških gasilskih društev, vodnikov z reševalnimi psi. ter več članov Društva za raziskovanje jam Domžale. Pregledan je bil obsežen teren, prav tako so bile s strani jamarjev pregledane tri okoliške jame. vendar pogrešana do sedaj še ni bila najdena.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Spoštovani občani in občanke, krvodajalci in kr-vodajalke, člani in članice Rdečega križa. Z novo dohodninsko zakonodajo lahko zavezanci za plačilo dohodnine del odmerjene dohodnine (do 0,5%) namesto državi namenite delovanju različnih humanitarnih organizacij, med katerimi je tudi Rdeči Križ Domžale. Veseli bomo, če se boste odločili za nas in v obrazcu napovedi za odmero dohodnine 2006 na zadnji strani, (6. stran (- rubrika: Zahteva za namenitev...), v tabelo vpisati davčno številko Rdečega križa Domžale in odstotek (0,5 %).
Davčna številka Rdečega križa Domžale SI-31484239 (0,5%)
Za vaš prispevek se vam zahvaljujemo.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
KNJIGARNA
Kajuhova 5, Domžale 724 84 08.051 307 539
Vabimo vas na predstavitev knj
Krajane krajevne skupnosti Venclja Perka obveščamo, da lahko okrasno cvetje dobijo brezplačno v cvetličarni Ksenija (pri pokopališču in sicer v petek, 18. maja od 16. do 19. ure in v soboto, 19. maja od 9. do 12. ure. Krajani, ki sami ne morejo priti po cvetje, naj to sporočijo po telefonu 031 376 268 in jim ga bomo dostavili.
KS Venclja Perka
odprtje razstave likovne skupine Univerze za tretje življensko obdobje
JPA IX )M/..\I.I.
v sredo, 9.maja 2007 ob 19.30 uri.
Veselimo se vašega obiska!
VIII. Florjanov sejem - povabilo in prijava
"turistično društvo Trzin organizira VIII. Florjanov sejem v Trzinu, ki bo v soboto in nedeljo 5. in 6. maja na Ljubljanski cesti ob Gasilskem domu s povorko trzinskih gasilcev in koncertom godbe na pihala. Sejem bo potekal ves dan od 9. ure, pa do 19. ure.
Vabljeni vsi podjetniki, posebej rokodelci in domača obrt, da predstavijo svoje izdelke in dejavnosti. Razstavljavcem etno gradiva, predmetov dediščine razstavnega prostora ne bomo zaračunali.
Posebej bomo organizirali tudi predstavitev društev in njihovih dejavnosti.
V času sejma bomo poskrbeli tudi za kulturni in zabavni program, za igre za otroke in odrasle, za hrano in pijačo ter seveda za večerno glasbo za ples.
Več informacij pri Jožici Valenčak na tel 031 668 615.
Ai<A
'     \ Dor
Domžale
<J<zmeter
Društvo za bJološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
BIOLOŠKO-DINAMIČNI PRIPRAVKI
Ali veste katere vse biološko-dinamične pripravke uporabljajo biološko-dinamični kmetje in vrtičkarji pri svojem delu na poljih, sadovnjakih, živinoreji, vrtnarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu in vrtičkarstvu za izboljšanje kvalitete pridelan hrane za ljudi in krme za živali? Kompostni pripravki:
505 - iz lubja hrasta (dob)
506 - iz regratovih cvetov
507 - sok iz cvetov baldrijana
508 - njivska preslica
502 - iz. cvetov rmana
503 - iz cvetov kamilice
504 - iz velike pekoče koprive Pripravki za škropljenje
500 - gnoj iz. roga
501 - kremen iz roga
Pripravek iz kravjaka po Mariji Thun Razni čaji za zaščito in krepitev rastlin I lomeopatski preparati
Najboljši način, da sc spoznale s lami preparati je, da se včlanite v društvo Ajda Domžale.
KJE SE LAHKO VČLANITE:
- Na sedežu društva Ajda Domžale, Podreeje 10, tel.: 01 721 4x00.
KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V:
maj 2007:
- KDAJ: torek 8.5.2007-ob 19""
- KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale,
- KAJ: predavanje "Nadčulne zaznave"drugi del - nadaljevanje.
- KDO: predava dr. Andrej Fištravec
- KDAJ: sobota 19.5. 2007 - ob 14""
- KJE: biološko dinamična kmetija pri (Cajhnovih) - Vidcmškovi, Prešernova 26, Dob pri Domžalah
- KAJ: izkopavanje biološko dinamičnih pripravkov.
- KDO: delavnico vodi g. Grabljevec Jože
KJE LAHKO DOBITE km!**««' PRIDELKE:
-na Demctcr kmetijah:
o   Videmšek Cvetka, DOB 01 721 20 03
o Udovč-Gales Marija, KRAŠNJA 01 723 41 60 o   Golob Iris in Tomaž, NEVLJE   041 365 618
V spomin
Anton Grilj
»Kakorkoli obračamo, življenje je tisto, ki nas druži in združuje,« je v ganljivem nagovoru dejal Mitja Sircelj, ko se je v imenu številnih društev in prijateljev na domžalskem pokopališču poslovili od spoštovanega Antona Grilja, ki je v Domžale prišel konec tridesetih let, si ustvaril dom in družino ter odprl trgovino z električnim materialom in elektrotehnično delavnico. Svoj poklic je opravljal vestno, z veseljem in uspešno ter bil tudi dober vzgojitelj obrtnega naraščaja. Domžale je imel rad in rad je spremljal življenje ter delo društev in klubov, ki jih je pomagal ustvarjati. V družbi domačih, kjer sta zanj nesebično skrbela sin Toni in njegova žena Zdenka, je rad obujal spomine in se veselil napredka vseh društev in klubov.
Ob zadnjem slovesu smo se spomnili njegovega prispevka konec druge svetovne vojne pri razvoju društvenih dejavnosti in gradnje objektov, pomembnih za napredek Domžal na družbenem področju. Deloval je v številnih društvih, med drugim v Prostovoljnem gasilskem društvu Domžale, kjer je bil odbornik in član operativne desetine; ustanovitelj in eden prvih najaktivnejših članov v Avto moto društvu Domžale, ne bodo ga pozabili člani Športnega društva TVD Partizan Domžale, spominjamo se njegovih prizadevanj pri gradnji domžalskega bazena in dela nekdanjega Plavalnega kluba, izjemne pa so njegove zasluge v delu Planinskega društva Domžale. Bil je namreč ustanovni in najstarejši član društva. V njem je predano deloval več kot šest desetletij ter je bil član gradbenih odborov, aktiven pri gradnji tovorne žičnice in Domžalskega planinskega doma na Mali planini, radi se ga spominjajo košarkarji, ki so ga za zahvalo za veliko delo, ki gaje opravil, imenovali za častnega člana Košarkarskega kluba Domžale. V njem za vedno ostaja zapisan njegov prispevek na gospodarskem področju, pri gradnji igrišča in usposobitvi hale Komunalnega centra v Domžalah za košarkarske tekme. Med košarkarji sta bila uspešna oba njegova sina, za svoje prizadevno delo v klubu,
kjer je bil priljubljen in spoštovan, je prejel tudi priznanje Košarkarske zveze Slovenije.
Klubi in društva, katerih član je bil, so mu hvaležni za opravljeno delo ter so se mu ob zadnjem slovesu poklonili s prapori.
Hvala vam, spoštovani Anton Grilj in naj zaključimo zadnje slovo z besedami g. Mitje Širclja, ki jih je izrekel ob zadnjem slovesu: »Priložnosti za življenje pa je dovolj in mednje nedvomno sodi tudi današnje sicer žalostno slovo. Razumem ga kot povabilo v nov jutrišnji dan. V dan, ki obeta lep spomin in hrepenenje po snidenju nekoč in nekje. Zato, dragi Anton, sorodstvo in ostali, nasvidenje na čudoviti poti življenja.«
Sodelavci In prijatelji
V spomin
Mojca Gosar roj. Kuhar
(1925-2007)
Bralci Slamnika, ki ste prebrali knjigo Čez goro k očetu pisatelja Lovra Kuharja Pre-
Od tu naprej se pota več ne pno Skrbi in želje vse zamro. Končal si svojo pesem, kakor koli prebrodil stiske in prestal vse boli.
1.1 Klobučar)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta
LADOTA SPAHIČA
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala g. župniku Šimencu za lep poslednji obred. Kranjskemu kvintetu za čutno zapete pesmi ter pogrebni službi Vrbančič za sočutje ob zadnjem slovesu.
Hvala vsem, ki ste bili v zadnjih dneh slovesa z nami.
Njegovi najdražji
žihovega Voranca, se boste zanesljivo spomnili šestletne deklice Micelj, njene matere in sestre, ki so v mrzli božični noči 14 ur vztrajale na poti čez goro v Železno Kapi« v Avstriji, kjer naj bi se družina po več letih ločenosti zaradi očetove revolucionarnosti končno zopet srečala. Micelj, kot jo je imenovala mati, je bila Mojca Gosar, mlajša hči Prežihovega Voranca, rojena leta 1925 na Koroškem. Druga svetovna vojna je družino hudo prizadela, saj je bila internirana v Nemčijo in je tam okusila vse grozote nacističnih taborišč. Leta 1975 se je z možem partizanom Markom Gosarjem in družino naselila v Domžalah. Skrbela je za družino, tudi za svojo mater, njena velika ljubezen pa so bile rože. Tiho je med nami živela vse do svoje smrti
v aprilu 2007. Poznali smo jo kot prijazno in skromno gospo, za katero so ob zadnjem slovesu v Kotljah prijatelji zapisali: »Mojca je ljubila Domžale, v srcu pa je nosila Koroško in svoje Kotlje, mile so ji bile Dražgoše z zvestimi moževimi prijatelji vred. Mimo počivaj v Hotuljski zemlji, draga Mojca.
Hvala ti za vse lepo in dobro, hvala za tvoj prešerni smeh in dobro voljo, ki so ti pomagali na poti skozi življenje. Kmalu bo maj, mesec tvojega rojstva, in čas, ko bodo po Kotljah in okolici zacvetele dehteče sol-zice. Veter naj prinese njihov opojni vonj tudi v tvoje večno domovanje.«
Njenim najbližjim izrekamo iskreno sožalje.
Prijatelji
		Tako Uho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imel ti. zdaj rešeno vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
		
		ZAHVALA
		Ob izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete
		MARIJE ROJC
		Kovaška cesta 12, Radomlje
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče.		
		Iskrena hvala vsem.
		Vsi njeni
MNIK - april 2007
WMÊÊÊÊ'
■
OBJAVE
Sanjalo se mije, da v svetem raji bila sva srečna brez zapopadka: hita je preč življenja doba kratka, kjer med od tebe ločjo časi. kraji.		
		(F. Prešeren)
		ZAHVALA
		Dan pred 71. letom starosti smo se zbrali, da ti voščimo in nismo slutili, da prihajamo po slovo.
		ing. FRANC DOLAR
		iz Stoba v Domžalah
Hvala vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem iz Heliosa, sošolcem, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.		
Hvala vam, prijatelji in pevci za tolažilne besede in sočutno dekiamiranc in odpete pesmi.		
		Vsi njegovi
Kaj. kuj hi brez tebe, o moj sin'.' Ti mali vir. iz srca izkopan, ti mali p/umen. z mojo roko vžgan. ti malo steblo mojih korenin!
Brez tebe bi samo osut bil cvet, le kaplja, ki spuhlela je. le plod. ki se samoten izgubi v puščavi.
S teboj v neskončno večnost sem razpet, tvoj cvet in tvoja nova pot mi pravi, da smrti ni in daje vse prehod.
V SPOMIN
MITJI PERCICU
Sedemnajstega aprila je minilo leto dni, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji sin, vnuk, pravnuk, nečak in bratranec.
Neizmerno te pogrešamo.
Mnogo let si delal, pošteno živel, potem pa niti zbogom nisi rekel, le tiho si zaspal.
Srce tvoje je omagalo, dih zastal, a spomin nate nam bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, ata, tasta in brata
ANTONA CERARJA
z Vira
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Hvala za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denar za maše in cerkev ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem iz Zrinjske ulice, gospodu župniku, dr. Mojci Zaje Krašovec, farmacevtski družbi Lek in KS Vir.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi
Pred tabo molčim Gospod in svoj molk li prinašam kol darilo ljubezni.
V tem pomladnem in predprazničnem dnevu je 29. marca, v dvainšestdesetem letu nenadoma prenehalo biti srce mojemu ljubemu očiju, dragemu bratu, svaku. Stricu, prastricu, nečaku in bratrancu
JANEZU DERČA
Domžale, Nova ulica I
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem spoštovanim sosedom, sorodnikom, bivšim sodelavcem Mcrcatorja iz Ljubljane, vodstvu in kolektivu Avto Setd.o.o. iz Dragomlja, prijateljem in znancem; za finančno pomoč, za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala velja dr. med. Katji Novak iz Infekcijske klinike v Ljubljani in vsej njeni ekipi na intenzivnem oddelku za nudenje takojšnje urgentne pomoči;
vsem zdravnikom in asistentom Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino (KOIIM) na Kliničnem centru za izreden trud, da bi ga ohranili pri življenju. Iskrena hvala bolniškemu duhovniku dr. Mim Šliharju. I I valu tudi osebni zdravnici dr. Mariji Slarhek. Zahvaljujemo se župniku g. Janezu Šimencu za darovano sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi ge. Magdi Šalamun za ganljive besede slovesa, pevcem Kranjskega okteta za sočutno zapete Pesmi, pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba in vsem, ki se ga spominjate v molitvi.
Žalujoči:
in Jani, sestra Pavla z družino, svakinja Truda s sinovoma in ostalo sorodstvo
Leto po smrti
Angelca Kovač, Kebrova mama iz Gostilne Keber v Domžalah
K), aprila 2007 je minilo leto dni, ko ni več Angelce Kovač, Kebrove mame. Izrabljam priložnost, da ob žalostnem letu oživim spomin na blago gospo, razumevajočo za težave vseh Domžalčanov; ne le onih, ki so zahajali v znamenito Ke-brovo gostilno.
Gospa Angelca Kovač se je rodila leta 1921 v kmečki družini v Tuhinju. V svojem življenju je v prvem zakonu rodila dvoje otrok, Kajka in Majdo, v šestdesetih letih, ko seje primožila v Domžale, Pa še sina Stančija Kovača. Odtlej je bila gostilna in vse, kar je bilo potrebno postoriti zanjo, v veliki meri njena skrb, to skrb pa je nadgradila s svojo čutečo naravo, razumevanjem, prijaznostjo in strpnostjo. Rečemo lahko, da je bila nekakšen prijazni duh Domžal, ki mu ni nič ušlo, saj je zvesto spremljala vse, kar se je v Domžalah zgodilo. Pri tem je znala mnoge potolažiti in s svojo materinsko naravo ublažiti mno-gokaj od tega, kar je njene znance in številne prijatelje bremenilo.
Bila je zaupljiv sogovornik, znanje prisluhniti in tudi pomagati. Mhogi smo bili njeni prijatelji, tudi zaupniki in gostje gostilne, ki °i sicer brez nje ne bila to, kar je, in bi pomenila zgolj gostilniško "kolje, ne pa tudi točke plemenite človečnosti, ki jo je poosebljala prav ona.
Mama Angelca Kovač je odšla,
tradicija gostilne pa ostaja. Danes držita niti stare žlahtne gostilne v rokah Stane in Irena, za njima stojijo številni Angelčini vnuki, ki bodo nadaljevali ustvarjeno tradicijo, kakršno je zagotavljala ona. Nje ni več, a ni je več le fizično. Dokler bo živ v tej /.namenili gostilni duh Kebrove mame Angelce, bo gostilna še vedno pomenila identitetno točko starih Domžal, kakršna je Gostilna Keber že dve stoletji, dobrih petdeset let predvsem po zaslugi mame Angelce.
Lep naklonjen spomin ostaja za njo in pa spoštovanje vsega, kar je s svojo preprosto naravo družini Kovačevih pomenila, mladi pa so dolžni, da to njeno bogato izročilo ohranjajo še v prihodnje čase.
M. Brojan
Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre, samo daleč je.		
		ZAHVALA
		Na materinski dan 25. marca nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
		KRISTINA OREŠNIK
		rojena Kern iz Homca, IV. Ulica 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.		
Posebno se zahvaljujemo negovalki Tanji, medicinskemu osebju ZD Domžale, g. župniku Antonu Dobrovoljcu, Kranjskemu kvintetu za ganljivo petje, trobentaču, praporščakoma in pogrebni službi Vrbančič.		
		Iskreno hvala!
		Vsi njeni
		
		Srce je omagalo.
		tvoj dih je zastal,
		a spomin nate bo večno ostal.
		ZAHVALA
		Ob izgubi naše drage žene, mame in babice
		TEREZIJE SKALA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in		
znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče		
ter spremstvo na njeni zadnji poti.		
		Vsi njeni
V spomin Kari Narobe
(1944-2007)
Težko dojamemo, da se posled-njič poslavljamo od prijatelja in prizadevnega člana naše krajevne skupnosti. Toda žal v vsem tem prizadevanju je našla svoj prostor tudi zahrbtna bolezen. Vsaka beseda o premagovanju, o poteku bolezni je danes zgolj boleč spomin, le slutimo lahko, kako si trpel, ko si prenašal to hudo bolezen.
Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa si tiho zaspala. Srce tvoje je omagalo, dih je zastal, a spomin nale bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila mama, stara mama, sestra in teta
STANISLAVA KUHAR
po domače Mihova mama iz Doba, rojena Šuštar Dob, Ljubljanska cesta 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Slavku Judežu, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in ostalim, ki so našo mamo poznali. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni
Ne zavedamo se še prav tvoje izgube, vrzel, ki je nastala s tvojim odhodom, še nima pravih razsežnosti. Pa vendarle tvoje delo, tvoja predanost, tvoj odnos do soljudi, do nas vseh članov sveta nas globoko zavezuje. V tvojih dejanjih je bila izkazana iskrena volja, izredna natančnost, vztrajnost ter delavnost. Vsa leta si aktivno sodeloval v našem svetu krajevne skupnosti ter z velikim optimizmom, dobrimi idejami, pobudami in predlogi velikokrat pripomogel k boljšim in poštenim rešitvam. Občudovali smo tvoj način in vizijo o ureditvi kraja, kar smo poskusili v največji meri upoštevati.
Kari, predragocene so izkušnje, ki smo jih spoznali s teboj. Preveč bi bilo izgubljenega, če tvojega dela ne bi nadaljevali. Zatorej obljubljamo, da bomo skušali tvoja dela dokončati in tako bolečino, ki reže naša srca omiliti. Bolečina otopi, mine, ostane pa spomin, ostane spoznanje, da smo srečni, ker smo te imeli,ker smo smeli biti del tvojih soustvarjanj.
Krajevna skupnost Simona Jenka Domžale
...zares in za vedno umrejo le listi, ki jih nihče ni nikoli imel rad...
J Medvešek
Mi pa smo ga imeli zelo radi in zato nam je še posebej hudo, ker je v šestinsedemdesetem letu bolezen premagala plamen življenja možu, očetu, staremu atu, bratu in stricu
ANTONU LAZARJU
s Pšate 10.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, ki ste bili z njim na zadnji poti, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše.
Hvala g. dr. Janezu Svoljšku in patronažni sestri g. Marjani Pavlic za trud in pomoč, župniku g. Vladu Bizantu in duhovnikoma g. Toniju Burji in g. Lojzetu Gajšku za lep obred, vsem pevcem, številnim gasilcem, govornikoma g. Luki Mivšku ml. in g. Alenki Petkovšek, pogrebni službi Vrbančič in trobentaču za Tišino. Posebna zahvala pa g. Lojzetu Krivcu za vsa dobra dela in pomoč ob naših težkih trenutkih.
Vsi njegovi
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu starosti zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek
ANTON GRILJ
elektro mojster v pokoju
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za številna ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala g. Luju Gabriču za iskreno prijateljstvo ter g. Mitji Širclju za ganljive poslovilne besede, ki jih je izrekel v imenu vseh društev, katerih član je bil pokojni.
Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi
C V imaš nekoga rad. nikoli ne umre, samo daleč, daleč je .
ZAHVALA
4. aprila 2007 nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
KARL NAROBE
iz Štude
Ob boleči nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sosedom z Rodice, prijateljem in znancem, nekdanjim poslovnim partnerjem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalja, podarili cvetje, sveče ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala Krajevni skupnosti Simona Jenka Domžale za ganljive besede slovesa, Čebelarski družini Domžale in PGD Studa
za spremstvo, hvala Godbi Domžale ter Roku Lapu za ganljivo zapeto pesem v cerkvi, zahvaljujemo pa se tudi njegovim prijateljem iz Občinskega odbora SDS.
Pogrešali ga bomo.
Vsi njegovi
OBJAVE
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE
tel.:(01) 72-13-686
faks: (01) 72-16-295
e-mail:okolje.prostor@domzale.si
Na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja
JAVNO NAZNANILO
O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI
PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA OBMOČJA D21/1 ŠPORTNI PARK SEVER
Občina Domžale obvešča lastnike spodaj navedenih zemljišč, daje v postopku priprave in obravnave predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja D21/1 Športni park sever.
Javna razgrnitev predmetnega prostorskega izvedbenega načrta bo potekala 30 dni, s pričetkom 30 dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale, in sicer od 12.4.2007 do vključno 11.05.2007.
Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, Domžale in prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka in Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, obe Slamnikarska 14, Domžale.
Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba. Ljubljanska 69, I. nadstropje dne 9.5.2007 ob 17. urj-
Lastnike vabimo k ogledu razgrnjenega prostorskega dokumenta in k udeležbi na javnih obravnavah.
Ureditveno območje obsega naslednje parcele v katastrski občini BREZOVICA:
1079/2, 1080/2, 1081/2, 1082/9, 1083/2, 1084/2, 1085/2, 1086/13, 1086/5, 1087/2, 1088/14, 1088/4, 1089/6, 1090/3. 1091/3
in katastrski občini DOMŽALE:
4229/1, 4248/3, 4249/1, 4249/2, 4249/3, 4250, 4251, 4252, 4253/1, 4253/2, 44-26/1, 4426/2. 4426/3, 4426/4, 4427, 4428/1, 4428/2, 4428/3, 4429, 4430, 4431, 4432,4433/1,4433/10,4433/11,4433/12,4433/2,4433/3,4433/4,4433/5,4433/6, 4433/7. 4433/8, 4433/9, 4434, 4435, 4436, 4437, 4438, 4439, 4440/1, 4440/2, 44-40/3, 4440/4, 4440/5, 4440/6, 4440/7, 4440/8,4440/9, 4441/1,4441/2,4442/1,44-42/2, 4443,4444, 4445/1,4445/2,4445/3,4446/1,4446/2,4447/1, 4447/2,4447/3, 4448/1, 4448/2, 4448/3, 4448/4, 4449, 4457/8, 4457/9, 4606/1, 4606/2, 4606/3, 4606/4, 4606/5. 4606/6, 4606/7, 4606/8, 4606/9. 4607/1, 4607/2, 4607/3, 4607/4, 4608/1, 4608/2, 4608/3, 4608/4, 4608/5, 4608/6, 4608/7, 4608/8, 4608/9, 4609/1, 4609/2, 4609/3, 4610/1, 4610/2, 4611/1, 4611/2, 4611/3, 4612/1, 4612/2, 4612/3, 4613/1, 4613/2, 4613/3, 4613/4, 4613/5, 4613/6, 4614/1, 4614/2, 4614/3, 4614/4, 4614/5. 4614/6. 4615/1, 4615/2, 4615/3, 4616/1, 4616/2, 4617/1, 4617/2, 4617/3, 4617/4. 4617/5, 4617/6, 4617/7, 4617/8, 4617/9, 4618/1, 4618/2, 4618/3, 4618/4, 4620/1,4620/10,4620/11,4620/12,4620/13,4620/14,4620/15,4620/16,4620/17, 4620/18, 4620/19, 4620/2, 4620/20, 4620/4, 4620/6, 4620/8, 4620/9, 4621/1, 46-21/10, 4621/11, 4621/12, 4621/13, 4621/14, 4621/15, 4621/16, 4621/2, 4621/3, 4621/4, 4621/5, 4621/6, 4621/7, 4621/8, 4621/9, 4622/1, 4622/2, 4622/3, 4622/4, 4622/5, 4623/1, 4623/2, 4623/3, 4623/4, 4623/5, 4624/1, 4624/2, 4624/3, 4624/4, 4624/5, 4625, 4626/1, 4626/2, 4626/3, 4626/4, 4627/1, 4627/2 , 4627/3, 4627/4, 4628/1, 4628/2, 4628/3, 4628/4, 4628/5, 4629/1, 4629/2, 4629/3, 4629/4, 4629/5, 4630/1. 4630/2, 4630/3, 4630/4, 4630/5, 4631/1, 4631/2, 4632/1, 4632/2, 4632/3, 4632/4, 4632/5, 4633, 4634/1, 4634/10, 4634/2, 4634/3, 4634/4, 4634/5, 4634/6, 4634/7, 4634/8, 4634/9, 4635/1, 4635/2, 4635/3, 4635/4, 4636/1, 4636/2, 4636/3, 4636/4, 4637/10, 4637/2, 4637/4, 4637/5, 4637/6, 4637/9, 5387/1, 5387/10, 53-87/11, 5387/12, 5387/13, 5387/14, 5387/15, 5387/16, 5387/17, 5387/4. 5387/6, 5387/7, 5387/8, 5387/9, 5408/1, 5408/1, 5418/11, 5418/12, 5418/13, 5418/14, 54-18/16, 5418/17, 5418/2, 5418/27, 5418/29, 5418/30, 5418/9, 5419/1, 5419/10, 54-19/11, 5419/12, 5419/5, 5419/6, 5419/7, 5419/8, 5419/9, 5507, 5419/12, 5419/13, 5419/14, 5419/15, 5419/16, 5419/17, 5419/18, 5419/3, 4637/7, 4637/8, 4637/1.
Štev: 39200-5/05-36 Datum: 15.3.2007
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
Društvo izgnancev Domžale
Gremo v Belo krajino
Kot smo že napovedali, vas vabimo na tradicionalni izlet v Belo krajino, v četrtek, 17. maja 2007. Ogledali si bomo zanimivosti tega dela Slovenije in se prijetno imeli. Vsi prijavljeni boste pravočasno obveščeni. 9. junija bomo skupaj obiskali osrednjo prireditev ob dnevu izgnancev v Brestanici. Društvo izgnancev Domžale bo poskrbelo za brezplačen prevoz. Prijave na običajni telefonski številki. Vsi, ki ste se prijavili, ste obvestila že prejeli, ostali pohitite.
Prijetne majske praznike in lep pozdrav! g_ |_
izdelki
MEDVODE
JTfTkXlÄWMJ
PALISADE • ŠKARPNIKI • PLOŠČE • CEVI • ROBNIKI...
Velikimali
Yaris Terra +
Veliko opreme za malo ceno!
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Obvestilo
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2007 organizirala
LETOVANJA OTROK V DOMŽALSKEM DOMU NA OTOKU KRKU.
Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od 1. do vključno 9. razreda.
Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Leštan & Leštan d.o.o.
Termini letovanja so sledeči:
1. izmena    8.7.- 18.7.2007
2. izmena   18. 7. - 28. 7. 2007
3. izmena   28. 7 . - 7. 8. 2007
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 721-91-80 vsak delovni dan med 7.00 in 9.00 uro ter 12.00 in 14.00 uro. VESELIMO SE POČITNIC Z VAMI!
ü
OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja
Učenke in učence, njihove starše in učitelje osnovnih šol v občini Domžale vabimo, da si v šolskih prostorih ogledajo razstavo na temo
Kamniška Bistrica, zelena, rekreacijska in poučna pot ob reki.
Občina Domžale je že skoraj pred desetletjem skupaj z. Občinama Kamnik in Dol pričela z aktivnostmi za ureditev območja ob Kamniški Bistrici, in sicer od izvira v Kamniški Bistrici do izliva v Savo, za namene sprostitve, rekreacije v naravi in učilnice na prostem.
V tem času so bile pripravljene razne strokovne podlage z vsebinami povezanimi z reko. Izvleček omenjenih strokovnih podlag je bil pripravljen tudi v obliki, primerni za razstavo.
Vabljeni k ogledu
Osnovna šola	pričetek	zaključek
Preserie	22.03.2007	04.04.2007
Rodiea	05.04.2007	ix 04.2007
Dob	19.04.2007	02.05.2007
Domžale	03.05.2007	16.05.2007
Ihan	17.05.2007	30.05.2007
Drasomeli	31.05.2007	11.00.2007
Venceli Perko	27.09.2007	10.10.2007
Krtina	11.10.2007	24.10.2007
Roje	25.10.2007	07.11 2007
garažna in industrijska vrata
r»iK"i
qarondf* T
2375 X 2000 2375 X 2125 2500x2000 2500x2125
TODAY TOMORROW TOYOTA
(01) 729 9000
že za 838 € (200.818,32 sm
Cm* m/ntn* iwSrsna pmOm «rata UPU (vata*** motrv. bM. mooDgnun,, mMmi pogon, mmumS/t In ».»•fcOOV
PooblaiCenl zastopnik:
radox
podtott« »trgoána. «tone» m <nrtn.nng   ^W ^w
CMWUXnw tO. 12300omJt*>
tat 01/728 SB 71. **» 01/722 38 72
gam 041/602080
»pota: nluanOuv«, mwwrumjl
stran
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Obvestilo
Obveščamo vas, da bosta Zveza prijateljev mladine Domžale in športno društvo Sonček tudi v letu 2007 organizirala
8-DNEVNA LETOVANJA OTROK V NOVIGRADU.
Letovanje bo potekalo od ponedeljka, 2.7., do ponedeljka, 9.7.2007, v Pineti pri Novigradu. Otroci bodo nastanjeni v domu kranjskih otrok. Dom je neposredno ob morju in ima svojo plažo. Okolica letovišča je lepo urejena in ima več športnih igrišč, ki so namenjena samo otrokom, ki so na letovanju. Otroci bodo nastanjeni v 4-posteljnih sobah.
CENA LETOVANJA: 230 EUR
PONUDBA S PROGRAMOM ZA OTROKE OD 6 - 10 let ZAJEMA:
• 7 polnih penzionov - pet obrokov na dan: zajtrk, dopoldanska in popoldanska malica, kosilo, večerja in dodatno kosilo za zadnji dan.
• Avtobusni prevoz v obe smeri.
• Uporaba rekvizitov, za animacijo otrok v vodi in didaktični material za ustvarjalne delavnice, družabne igre, razvedrilo...
• Učenje plavanja.
• Zdravstveno oskrbo v domu.
• Varstvo (otroci bodo razdeljeni v skupine po 10 otrok, vsaka skupina bo imela svojega vzgojitelja).
Otroke bodo spremljale vzgojiteljice iz vrtca, diplomanti in študentje Fakultete za šport.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na:
- telefon (ZPM) 721-91-80 vsak delovni dan med 7.00 in 9.00 uro ter 12.00 in 14.00 uro
- naš e-mail: sd.soncek@gmail.com
- naš fax: 01/7227 317 in
- GSM: 041/356-225 ali 031/385-120
Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. ki jih imamo na voljo. Prijava je sprejeta ob plačilu pologa! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na našem elektronskem naslovu: sd.soncek@gmail.com. VESELIMO SE POČITNIC Z VAMI!
AS DOMŽALE Moto center d.o.o. Bblnica 3o, IOC Trzin, telefon: 01/562 18 13,01/562 18 16, faks: 01/562 18 15, www.ai-domzalemotoc.si	
OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehniCni pregledi teh vozil po naslednjem razporedu:	
ČETRTEK, 3.5.2007	OD 8.00 DO 12.00 in od 13.30 do 18.00 URE v moravčah na parkirišču ob cerkvi
petek, 4.5.2007	od 8.00 do 12.00 URE v moravčah na parkirišču ob cerkvi
petek, 4.5.2007	od 13.30 do 18.00 ure na trojanah pred gasilskim domom
sobota, 5.5.2007	od 8.00 do 12.00 ure v trzinu na parkirišču pred občino trzin
ponedeljek, 7.5.2007   od 8.00 do 12.00 URE in od 13.30 do 18.00 v lukovici pred kulturnim domom janka kersnika	
torek, 8.5.2007	od 8.00 do 12.00 ure v lukovici pred kulturnim domom janka kersnika
torek, 8.5.2007	od 13.30 do 18.00 URE v KRAŠNJI pred gasilskim domom
sreda, 9.5.2007	od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v dobu pred trgovino tuš
četrtek, 10.5.2007	od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Studi pred fitnes centrom ložar
PETEK, 11.5.2007	od 8.00 do 12.00 URE in od 13.30 do 18.00 ure v radomljah pred kulturnim domom
sobota. 12.5.2007	od 8.00 do 12.00 ure v MENGŠU v jami sct, pred podjetjem signaco, (nekdanja družbena prehrana LE ban topole)
ponedeljek, 14.5.2007 od 8.00 do 12.00 URE v blagovici pred pisarno krajevne skupnosti	
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč In varnostni trikotnik!	
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacija) in pogodbo.	
S seboj OBVEZNO, prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila i	
stran 31
OBJAVE
www.m
i-sp.si
VSTOPITE V ČUDOVITI IN NOVI SVET MODNIH DODATKOV IN TORBIC, KI VZBUDIJO POZORNOSTI
MODNI DODATKI TINA
HANDBAGS & ACCESSORIES VABLJENI
V NOVO TRGOVINO v Domžalah OD 2. APRILA 2007 DALJE
(vhod s Karantenske ceste)
i* If
tL
Lim
«««/•»
Od 2. aprila 2007 dalje nas boste našli na novi lokaciji ob Karantanski cesti (SPC KRIZANT) v Domžalah, v neposredni bližini Mercator Centra, čaka vas še bogatejša ponudba kot doslej.
teL:01724 33 69
_Sk.
in*!*«.* WJ Ljubljanska 104 • Domžale • 01724 iS 00
Nova kolekcija: za oblikovanj« pričeske   za nego las Ql0
OSiS+ BCZ
BONACURE
Prihaja čas porok, matur... Nudimo Učenje, svetovanje...
mali oglasi
DOUČ^tlMlStilB najboljše za vas
S tem kuponom vam do 30. maja 2007 podarjamo 5,00 € (1198.20 SIT)
Kuponi se ne seštevajo in veljajo ob enkratnem nakupu. Kupon velja ob nakupu nad 15.00 € (3594.60 SIT).
INŽENIRING d.o.o. Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic
Slovenska cesta 24. 12.34 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax 01/72-38-015
a)	tesarska dela
	krovska dela
tt	kleparska dela
tt	adaptacije
DOVČtesarstvo, C. V ZAJČJO DOBRAVO 31, 1260LJ-POLJE gsm: 040 223 915, e-pošta: dovctatesarstvo.com, www.tesarstvo.com
Izposojam vrtičkarske stroje: pre-zračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice.
Prodajam prepeličja jajčka. EKOAGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865
Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTI-GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267.
URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni.
Tel.: 01 8327 190,041 642 097
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni.
Gsm.: 041 605 391
Inštruiram matematiko in za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399
kemijo
Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865
Gostilna Rok, Krtina pri Domžalah, honorarno ali redno zaposli osebo za čiščenje gostinskega lokala. Delo poteka v jutranjih urah. Kontakt: 031 880 298, Viktor
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
fSW VETERINARSTVO ■r TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01/5655 120
dO 30.8.2007
Bili i
IJA KUHINJ
BELA TEHNIKA • NOTRANJA VRATA
Nova lokacija
Gorenjska cesta 24,1234 Mengeš trgovina 01 725 00 20 • galerija kuhinj 01 725 07 97
TEHNIČNA TRGOVINA
Mlade In manj mlade rojstnodnevnega praznovanja sta zabavala tudi Werner In Brlglta.
Mercator Center Domžale
Tretji rojstni dan pred veliko nočjo
Na soboto pred veliko nočjo so v MC Domžale praznovali kar dvakrat. Najprej tretji rojstni dan priljubljenega nakupovalnega središča in ob tem seveda še praznik, ki velja med Slovenci za najbolj priljubljenega, to je velika noč.
MC Domžale je svoj tretji rojstni praznoval na prav nenavaden način. Skoraj triurno praznovanje so poleg glasbenih gostov popestrili tudi nekateri slovenski rokodelci, ki so tako ali drugače povezani s tem priljubljenim praznikom. Ljudje so hiteli po zadnjih nakupih in ob tem lahko uživali s številnih nagradnih igrah, saj se je kar nekajkrat zavrtelo kolo sreče, ki je najbolj pogumnim prineslo lepe nagrade. Vse niti sobotnega dopoldneva in zgodnjega popoldneva je spretno prepletala voditeljica programa Tjaša Hrobat, sicer že znan in prikupen obraz slovenske televizije. Tudi tokrat nista manjkala priljubljena klovna, ki sta poskrbela za praznično vzdušje.
Osrednja nit vsakega praznovanja je seveda glasba, tokrat pa so z igrano predstavo ter glasbo in animacijo v MC Domžale gostili Damjano Golavšek, ki je svojo glasbeno pot že pred leti usmerila v delo z mladimi. Na odru sta tokrat obiskovalce rojstnodnevne zabave razveselila priljubljena pevca Werner in Brigita Šuler, pevski duet torej, znan po številnih uspešnicah, kije še posebej navdušil mlade obiskovalke in obiskovalce MC Domžale.
po pozdravnih besedah Mercatorjevega predstavnika so zapeli, rojstnemu dnevu primerno - Vse najboljše, Mercator in v duhu velike noči je minil tudi najbolj slavnosten trenutek, ko ponavadi razrežemo torto. Tokrat so namesto torte kupcem ponudili pravo potico iz Bele krajine. Dogajanje so v MC Domžale popestrili tudi z nekaj stojnicami, kjer so se predstavili medar, vinar, Društvo kmečkih žena in izdelovalka pravih pisanic iz A-dlešičev. Kupci so omenjene izdelke lahko tudi kupili.
Fi Mercator Center Domžale
Dogodki v mesecu maju
PETEK, 4. maj, ob 17. url
Otroška abecedama in poslikava rok
SOBOTA, 5. maj in NEDELJA, 6. maj
Mercatorjeva otroška trgovina
SREDA, 9. maj, ob 17. uri
Moja slika - ustvarjalna delavnica
PETEK, 11. maj, ob 17. uri
Kraljestvo besed z Andrejem Šifrerjem
SREDA, 16. maj, od 17. do 19. ure
Pisan predpasnik - tematska delavnica
PETEK, 18. maj, ob 17. uri
Mojca Pokraculja - lutkovna delavnica
Prisrčno vabljeni!
OGLASI
stran 32
Y0D0TERM
www.vodoterm.si
.za razumno varčne.
Za popolno udobje toplote v vasem domu.  D© DlGtflCh
^—.^ THERMIQUE
Vodoteim Radomlje d.o.o.
Škrjan(evo8
1235ftodomlje
Razpisuje delovno mesto PRODAJALCA/ SKLADIŠCHIKA (m)
Kandidat mora izpolnjevati
sam
Top akcija - kritine in pomladna ponudba
od 16. 04. do 05. 05. 2007
Dtopclom
skupina
Za male in velike mojstre.
• IV. ali V. stopnja izobrazba
tehnične stroke - najmanj 5 let dehvnib
izkušeni na omenjenem
področju dela ■ od kandidata se pričakuje
strokovnost, vestnost,
poštenost in korektnost ■kandidat je lahko tudi
instalater vodovoda
in centralne kurjave
kandidati naj krajši žMjenjefK m morebitne reference pre/Wi delodajalcev Hmm poOjejo no naslov:
Vodoteim io.o. todoml/e Skrjan(evo8. 1235 Radomlje i oznako: mrnkUtUK HlOOUUKAItlADlKm
adomlje
9 GSM: 041/659 591, 041/659592
mdeljek petek: 7 19, sobota. 7 ■ 12
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas. Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje. Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje, Bevsko 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80
www.sam.si
Posebna spomladanska ponudba
TOP izdeleki so izbrani med najbolj prodajnimi izdelki i zagotovljeno UGODNO CENO In priloženim DARILOM v vrednosti do  20 EU
LCD TV LG 32LC3R I SONY DSC-S500   SONY    HP Compaq nx7300
82 cm diagonala, razmerje slike 16:9, kontrast 1600:1, svetilnost 500 cd/m2, ločljivost 1366 x 768.
6,0 milijona učinkovitih slikovnih pik 3-kratni optični zoom, 6 - krami digitalni zoom 2.4-palčnim LCO zaslonom
699,00 € 144,90
167.500 sit
34.723 sit
Premium SPIRIT 3000
□¡¡91   AMD Sempron 3000+ Nforce 6100 512 MB DDR II 160GB 7200 S-ATA
vgrajena grafika GF6100 vgrajena LAN kartica 10/100/ zvočna kartica - 6 kanalna HD DVD-RVV 18x01 Sony/NEC čitalec kartic 19 in 1 3 SOW 120mm Silent ventilator Multimedijska Tipkovnica Optična miška Logitech »podloga
309,90 €
7 77.577$*
Komplet +19TCD GNR TS902Wide
479,90 €
115.003 sit
Komplet +19"l£D AMW X1900D
499,90 €
119.796 sit
Premium SPIRIT 3500  Premium SPIRIT 4000 GT2
AMD Athlon 3500« Nvidia nForce 410 512 MB DDR 160GB 7200 S-ATA
vgrajena grafika GF6100 vgrajena LAN kartica 10/100/ vgrajena zvočna kartica 6-kanalna DVD-RW 18xDL Sony/NEC čitalec kartic 19 in 1 3 SOW 120mm Silent ventilator Multimedijska Tipkovnica Optična miška Logitech*podloga
349,90 €
84 340 sit
Komplet +19"l£D GNR TS902Wide
525,90 €
126.026 sit
Komplet ♦19"ICD AMW X1900D
545,90 €
130.819 sit
AMD Athlon 4000+ MSI z naborom ATI 480 512 MB DDR „ 160GB 7200 S-ATA
iygj       LAN kartica 10/100/1000 IHHB zvočna kartica -8 kanalna HO PCI E Gf 7300GT 2S6MB TVout. DVI 0VD-RW 18xDL Sony/NEC FOD 1.44. Firewire 430W PK 120mm Stlent ventilator Multimedijska Tipkovnica Optična miska Logitech »podloga
437,90 €
104.904 sit
Komplet ♦«"LCD GNR TS902Wide
609,90 €
146.156 sit
Komplet +19"LCD AMW X19000
629,90 €
150.469 sit
15.4* TFT 1280X800 WXGA Intel Core2Duo processor T5500 1.66GHz Mobil« Intel 945GM Express Chipset 1024MB DDRII 667MHZ 120GB SMART SATA 5400ipm, DVD+/-RW SuperMulti OU Intel media graphics 950 224MB Mrežna kartica 10/100 Wlan 802.11b. FM 56K. Bluetooth IEEE1394
839,00 €
201057 sit
Geosat 5 Europe
Geosat S Europe je prenosna satelitska navigaciji Navigacija ima prednaložene cestne karte 30 evropskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Navigacija bo vas nepogrešljiv pripomoček, ko se odpravljate na daBa ali krajša potovanja \ po Sloveniji ali tujini.
499,00 €
119.580 sit
GNR TS902Wide^ Ločljivost 1440 x 900\ A Q'' Format 16:10 Wide Stereo zvočniki .DVI *| 79,88 € j 43.106 sit
AMW X19000
Ločljivost 1280 x 1024 Stereo zvočniki DVI
199,88 €
47.899 sit
E-misija d.o.o.
KAMNIK, Ljubljanska cesta 21 D, Tel.: 01 830 35 31, 32, 63
AZ net, računalniški sistemi MENGEŠ, Glavičeva ulica 1, Tel.: 01 729 12 63
Relectronic d.o.o.
TRZIN, Ljubljanska cesta 3A,
Tel.: 01 564 47 50
www.siris.si