Rakitovec - liippophae Reiika -- Ar/Jyrolobium - Chamaecytisus - Cyiisus Resje - Erica Ribez - - Ribes Robida - Rubus Robinija - Robinia - Rožmarin - Rosmarinus . Rožmarinka - Andromeda. Ruj - Cotinus Rujevina - Pi.siacia Rutica - Rufa Sekvoja - Sequoia Sivka - LElvandula Skobotovec - Phila.delphus Sleč - Rhododendron S1cčnik - Rhodothamnus Sliva - Prunus Smilje - Helichrysuin Smokvo vec - Ficus Smreka - Picea SofoTa - Sophora Sončece - H elianlhemum Srobot - Clemaiis Strojevec .- Myricaria 67 51 53 56 120 29 47 62 13.t. 115 75 76 72 S 133 28 122 N 123 45 151 101 13 64 25 21 26 ŠetfGj - Saiureja Šipek - Rosa Smarna detelja - Cpron.illa Šmarna hrušica - Amelanchier Španska detelja - Dorycnium Španski bezeg - Syringa T amariša - T amari.").- Tetivica - Smilax Tisa - Taxus. Tisovec - Ta:\'odium Topo1 - POPUlllS Trcloleska - EDonymlls Trta - Viti s Tulipovec - Liriodendron Velesa - Dryas Vinika - Patthenocissl/.s Volčin - Daphne Vrednik - Teucri.um Vrba - Salix Vresje - Callwia. Zelenček - Chimaphila Zelenika - Phillyrea Zimzelen - V inca Žajbelj - SaI Dia PALINOLOGI}A IN NJEN POMEN ZA GOZDARSTVO Alojz Še r cel j (Ljubljana) 136, 46 55 30 57 146 27 154 1 9 99 81 87 17 38 86 66 137 100 119 114 145 140 135 Palinololgija ('pelodna anal,iza; nemško: P.ollenanalyse ; ime izvira 'iz grške besede palyno - posipavam, potresa-m) je še zelo mlada botanična veda. V prvih začetkih je bila njena naloga preiskovati pelodna zrnca iz raznih jezerskih usedlin, v katerih se c~etni prah kljub svoji neznatnosti (10-120 mikronov) prav dobro ohrani. Na ,podlagi teh preiskav je bilo mogoče ustvariti ·si približno ,sliko vege- tacije oziroma gozda iz časov po ledenih dobah. Po veget~ciji pa .50 mogli skle- pati tudi na okolje, podnebje, vplive čloiVeka, spremembe tal, gibanje ledeni'kolV itd. Za·to je razumljivo, da ·se je palinologija razvijala v začetku v tesnem sode- lovanju arheologov in botani,kov. Podatki, ki so jih ugotovili botaniki-palinologi, so zdo dobro ratbili arheologom in prazgodovinarjem, ,ki so 'oh sicer skopih podat- kih izkopanin vendar le mogli ustvariti sliko o davnih dobah, o okolju, v katerem je .č}.ovekživel, o njeg'ovi -kulturni ravni,o njegovi hrani itd. Po drugi . ,strani pa 'se arheologi niso le okorišča1i z izsledki "botanikov. S ča­ sovno določitvijo izkopanin iz plasti, v katerih je bila ugotovljena določena vegetacija, je i 'Ustreza ,izr.ačunanemu od'stofku ude1ež'be 'dotične rathne .. Diagram dobimo, če- ve'čj-e število s.pektrov vri'š,emo na ordin3Jto v ra'zda,lja.h' in zaporedju kot so pri profilu, iz katerega so vzorci. Zaradi holjšega pregleda zvežemo istovrstne simbole navzgor sledečih si spektr,ov s črtami, da tako laže spremljamo gibanje, t. j. porast in upadanje posamezne drevesne vrste. Ob levi .strani vrišemo vedno -tudi ustrezen profil zemeljskih plasti z oznakami sedimentov (glej diagram!) . .Iz takega diagrama moremo z enim samim pogle'dom razbrati ne le stanje vegetacije v -dol-očenem časovnem izseku, ampak tudi v daljših dobah, tisočletjih ali celo stotisočletjih, kolikor pač obseže preiskovani pr.o{iL Pa ne -samo .to. Ves tisočletni boj za obstanek v rastlinstvu se nam zrcali jasno kot malokje. Tu vidimo, kako so se določene rastline ali rastlinske združbe naseljevale na naše ozemlje, si priborile pr.ostor, se razbohotile, pa že s'o prišle druge, jih počasi, toda nenehn.o izrivale in ,.končno popolnoma izrinile. Toda t·udi le-te je zadela ista usoda, da so morale napraviti prostor novim svežim in mladim prišlecem. Podroben študij dia- gramov nam omogoča daljnosežne sklepe glede zg-odovine in razvoj a gozdov ter vsega, kar jes ,tem v zvezi. . Kako pa je z razis-kavami pri nas? Že nemški paleontolog Goeppert, ki je preiskoval žveplonoBne plasti iz RodQboja prt :Kr alpini , je O[),()(lO-r'il (1841), -da, bi bilo mogoče jz- preiskav fosilnega peloda ustvariti si sliko vegetacije preteklih dob. Toda _Goeppertov-o opo'zarilo je o-stalo dolgo časa brez odziva. Sele mnogo kasneje so začeli severnjaki s prvimi po-izkusi, saj imajo prav oni najpripravnejše terene in še, marsikaj drugega. . - Za naše ozemlje je prvi obdelal 4 poskusne vrtine z Ljubljanskega barja češki Nemec Franz Firbas, tedaj v Pragi, :sedaj pa profesor ,botanike v Gottin- _genu. Svoje izsledke z Ljuhlja.nskega barja je objaJVi-l v študiji: Pollenanalytische Untersuchungen einiger -Moore der .astalpen. Loto-s. -Prag 1923. ]93 . Ker je mislil, da je ·s profilom dosegel ledenodo,bne sedimente, je verjetno napačno determin.i·ral oziroma zamenjal pelod jelke in smreke, ki sta si v mar- si-če.m na prvi pogled podobna. Iz tega je naredil za tedaj »epohalen« sIklep, da je bilo območje Ljubljane v ledenih d-obah »refugium«, zatočišče za .smreko. Kasneje pa je na podlagi natančnejšega študi~a profilov uvidel, da t,O ni .mo.goče (verjetno je segel s profilom največ do atlantske do-be, to je 4000 let nazaj) in je te trditve preklical .ozir·oma popravil. Za't~ rezultatov njegovih analiz ne bom podrobneje navajal. Od Firbas-ovih objav dalje je pri ~as nastopil zopet molk, vse do druge sve- tovne vO'jne, ko je 1. 1944 izšla prva pubHkacija, v kateri. je dr. Ana Budnar- Lipoglavšek obdelala mamutov profil iz Nevelj pri Kamniku. Rezultati so na- slednji: Pinus (borovec) popolnoma domini·ra s preko 70%; dvomljivo- so zastopani topoli z ak. 34%; nad 10% doseže samo še vrba (Salix). Od drugih vrst imajo· sklenjeno črto, torej nastopaj·o skozi ves profil : macesen, smreka in breza. Spo- radično, le mestoma pa ~e pojavljaj,o še .gaheT, jelša, celo bukev, hrast in brest. Celo Pterocarya, ki je pri .nas po ledenih dobah ni več, naj bi .bila zastopana. Neveljske plasti torej kažej·o zelo pestro floro, tako \da so nekateri začeli dv-omiti o tem, da so to ' jezerske plasti, ampak jim vedno bolj pripisujejo značaj rečnega dolinskega zasipa. Leta 1955 je objavil Alojz Šercelj - avtor -tega članka - v Arheološkem vestniku SAZU članek: Palinološ-ki .pr-ofil kališča pri Kamnik·u pod Krimom. V njem podaja rezultate analize cvetnega prahu iz poledenodobnega !profila, v katerem je .bilo odkrit.o eno lo.d mnogih kolišč na 'Ljubljall8kem barju. Ta profil bo na naslednjih straneh malo podrobneje ·opisan. Tudi nebuj večjih hol-ocenskih profilov z Ljubljanskega barja in enega pleistocenskega' je obdelal avtor tega članka in bodo predvidoma letos objavljeni . . Veliko holj enostranski vir za študij zgodovine g.ozdov pa sta les -in oglje iz kulturnih plasti . Njuna preiskava nam ne more dati povprečne slike vegetacije, ker sta les in oglje le delca nekaterih rastlin. Vendar pa ima ta vir to prednost, da se v zvezi s kulturnimi ostanki lahko postavi v določeno časovno obdobje. Iz ledenih dob (pleistocena) imamo v Sloveniji kar precejšnje število človeških naselhin, ki jih je skor·o vse preiskoval a~kademik prof. Srečko Brodar (svetovno- znana Potočka zijavka, Kostanjevica, Spehovka, Betalov spodmol, Roška špilja, Parska ,g,olobina, Jama v Lo·zi, Črni Kal it-d. Nova 'visokoalpska postaja pračlo­ veka v Mokriški jami, enako važna kot Pot-o·čka zijavka pa je bila odkrita pred nedavnim in jo raziskuje ing. Mitja .Bro,dar). Pri vseh teh pal-eolits.kih postajah pripada oglje skor,o izključno ig-Iavcem: boru, smreki in macesnu. Le v primorskem in po-stojnskem okolišu je bilo mog-oče ' d.oločiti tudi precej listavcev: bukev, gaber, črni gaber, lesko, bezeg, kar je za tedanje -čase, ko -je Jadransko morj,e segalo komaj do Zadra, malo ču-dno, saj toplotni vpliv ,gotovo ni deloval tako daleč od morja. Iz navedenega je razvidno, da smo pri nas glede tovrstnih raziskovanj na-o pravili še -zelo malo, kajti iz nekaj profilov se še ne more sestaviti zanesljive slike ' vegetacije našega ozemlja, ki je spričo svojega izjemnega polo,žaja važno tudi za študij .srednjeevropske flore. Preko našega ozemlja so se namreč v ledenih d,obah umi.kale Tastiine pred lere biti le posledica klimati,čnih vplivov, kot so· .to do zdaj trdili, ampak ,pri na.seljevanju in izginjanju gozdnih formacij morajo sio,delovati še nekateri činitelji, ki so najmanj tako važni, kot je klima. Vseh . fakt'O'rjey -goto'vo ne poznamo, t'oda eden .od .odlo- čilnih mora biti ped age net s kir a z voj g 'o z dni h tal ine d a f s ke raz In e -r e. 197 Gozdni sestoj In tla, na katerih ta 'raste, sta neločljiva biološka celota, kajti g-ozdna tla niso le mineralni ostanki kamenite podlage, temveč vsebujejo- razen tega še talno mikroHoro .in mikr o favno , ki usmerjata razvoj tal in s tem v veliki meri vplivata na rastlinstvo na teh tleh. Če se na nekem ozemlju naseli določena g.ozdna združba, je to g.otovo na tleh, ki 810 zanjo najugodnejša, kajti sicer v ostri konkurenci ne bi zm·agala. Z do- končno naselitvij·o pa se zanjo tla ne začno izbol1jševati, ampak slabšati. Kajti ista gozdna zdruŽIba enostransko izčrpava hrano iz tal, odmrli rastlinski deli so p,o-ci- vrženi bakterijskim in ,drugim razkrajanjem, pri čemer se -spremljevalne .bakte- rijske vrste i·n virusi, specifične za to združho , tako namnožij'O, .da rpostanej.o konč­ no škodljivci a1i celo paraziti. S tem oslabijo življenjsko silo in odp.orn,o'st ,gozdnih ose-bk,ov, ki so bili že itak preslabo hranjeni. Na ta način ·oslabi ves -sestoj, dokler končno popolnoma ne ostari in opeša. -Namesto njega pa nastopi druga fo'rmacija z drugačnimi prehranjevalnimi potrebami, drugimi spremljevalnimi mikroo1rga- nizmi v tleh, pač v ,odvisnosti ·od klimatičnih in talnih razmer. Gozdna zgodovina' oziroma palinologija je -ugotovila zgodovinski razv.oj g.ozda z naslednjim zaporedjem naselitve: 1. Gola mineralna tia ohra-stejo brez{)vi sestoji, ki pripravijlo. tla 2. horovim .gestojem; ko pa ti -omagajo, zasede njihovo mesto začasno 3. leska; zato nastanej.o čisti leskovi sestoji ko,t predhodniki pravega g.ozda lista vcev, in sicer: 4. mešanega gozda hrasta, bresta in lipe (EMW). Ti so ustvarili že dovolj zemlj e in humusa za 5. -bukov gozd, ki je prejšnje drevesne vrste neusmiljeno izrinil in pri nas dobil jelko kot gosta. Tako s,o se razvili sedanji 6. bukovi-jelovi gozd-ovi kot zadnja razvojna stopnja. Vsa ta zaporedja so vezana nadolo·čeno časovno in ·klimatičnoobdobje, zato j.e sklep oklimatični pogojeoo sti nastal takorekoč kar sam od sebe. Vendar je dejstvo , da so v sedanj i d,obi , ki je 'klimatično precej drugačna ' od vseh prejšnjih, zastopane paralelna vse stopnje, 'močan dokaz, da nayedena ugotovitev velja le deloma. Tudi -drugje palinologi ug,otavljajo »fazne premike« v sestojih, ki ne sodij'o v njihov čas . Kako pa naj potem razložimo istočasnost različnih sestojev? Kaj preprosto: Po zadnji ledeni do·bi se je na tedanja razgaljena ali slabo 'Porasla mineralna tla nedvomno· naselila· breza, za njo bOf'Dvec, itd. Gotovo pa s'e ti g·ozdovi niso popol- noma enako razvijali; nekatera tla S.Q bila mehkejša, druga trša- in razv,oj je na- predoval počasneje . Elementarne katastwfe, kot požari (moremo jih ugotoviti v raznih usedlinah po velikih množinah oglja) pa -tudi človek s'o povzr.očili Olgolitve večjih gozdnih pocvršin. S tem se je razvoj -pomaknil nazaj, spet na svoj začetek. Na pogoriščih borovih gozdov se torej ni naselila združba', hrasta, bresta in lipe, ki bi normalno sledila, ampak tla je z'opet zarasla breza. To sicer ni nič novega, kajti isto doživljamo tudi dandanes, toda samo vedeti je premalo, če se pri obno,vi in g,ojenju -gozdov po tem tudi ne ravnamo. Na ta način bi tudi veliko laže Tazložili devet a:li deset tisoč let ·stare »re1ikte « borovih gozdov, ki niso nič drugega kot zaradi kakršnihkoli katastrof zarpozneli in časovno nazaj pomaknjeni sestoji, ki še niso mogli dohiteti sedanje ·razvojne stopnje gozdov. Povsem jasno je, -da tudi razvoj tal zahteva svoj čas in da se ne da umetno; izsiliti. Prav -te ugotovitve in 'posledice, ki iz njih izvirajo, utegnejo imeti v prihod·- nn&ti- velik pomen za gozdarsko prakso. Če bomo temeljito proučili vse vzroke in posledice, ki jih je )zapisala« (v 'zemeljske plasti) zgodovina razvoja gozd·o'v, s 198 " · prehitevanjem ne bomo izsiljevali na neprimernih tleh neprimerne vegetacije, saj tudi na:rava tega· ne dela. Na ta način se bomo iz·ognili marsikaterim težavam 1n neuspehom. Literatura Firbas, F_: Spat- und nacheiszeitliche Waldgeschichte Mitteleuropas nordlich der Alpen. J ena, 1949. Iversen, J.: Lan-dnam iDanmarks Stenalder. Xobenhavn, 1941. Aichinger. E.: Vergleichendc Studien uber prahistorische und historische Wald- entwicklung, 1942. Erhart, H.: La genese des sols en tant que phenomene geologique. Paris, 1956. PALYNOLOG[E - DIE GESCHICHTE DE~ WALDENWICKLUNG (Zusammenfassung) Im ersten Tei1e dieses Artikels werden die Forstfachleute mit der palynologischen Arbeit, mit ihren Resultaten sowie mit dem Nutzen, die die Forstwirtschaft davon hat, vertraut gemacht Im zweiten Tei1e beschaftigt sich der Verfasser in Anlehnung an das bei1iegende und an andere, noch nicht veroffentlichte paIynologische Diagramme, mit der Problematik der Waldentwicklung in unserem slidalpinen Rau1DC. Auf Grund eigener Beobachtungen versucht der Verfasser nebst den K1imaeinflussen, die allerd'ing5 anerkannt werden miissen, auch andere, ebenso wirksame Faktoren mii der postglazialen Waldenwicklung im Zusammenhang zu bringen. Der aIlerwichtigste dieser Faktoren solI pedologisch-edaphischer Natur sein. Die bisher als klimabedingt angesehene WaldentwickIungsfolge: Betula-Pinus-CQ.ry}us- EMW-Fagus kann in allen ihren Stufen auch in der Jeztzeit, unter den gegenwartigen Kli- maverhaltnissen, S07.usagen vor unseren Auge~ skh abwi~kelnd beobachtet werdelL Die Betula- und Pinllsbestinde, die nach dem Glaziaj in Mitteleuropa, heute aber in nord1ichsten Waldregionen, heimisch sind, gedeihen auch heutzutage bei uns ebenso gut, trotz scharfster Konkurrenz del' unmittelbar benachbarten Buchcn-, Eichen-, Fichten- u. a.- Bestande, lind fur sie »unglinstigen« Klima. Sind' daher Betula- und Pinuswalder als Glazia1relikte zu deuten? Nach manchen Botanikern, ja. Pollcnanalytisch ist dies aber nicht nachweisbar. Die Pinus-Kurve sinkt seit dem Praboreal allmahlich ab, um im Subat1antikum wieder stark zu steigen. Das bedeutet: Zwischen den spatglazialen und den heutigen Pinus-Waldern besteht ein mindestens 5000- jahriger Hiatus. Wie s()llte das anders gedeutet werdcn? Bei eingehender Untersuchung ergab es sich, class Birkenbestande nur. an bestimmten Bčden fussgreifen konnen. Erstens werden same, fd.scn denudierte Mineralboden, auf denen die perlogenetische Vorgange in den ers~en Phasen sind, von der Bi.rke bevorzugt Zweitens (und das ist iD Slovenien meistens dcl' FalI) werden die Bode~ die lange Zeit unrichtigerweise aIs Weiden und Streuheiden benutzt und somit volkommen degradiert worden sind., nur von der Birke besiedelt. Die Birke ist also dne klimaunabhangige, in allen Zeitperioden a.uftrdende Pionierart der Waldbodenentwicklung, wo imme; es zu einer vam Menschcn oder Natur verursachten Bodenvernichtung kam. . Auch die Fohren ansiede1n ~ich dort an, wo die Birken ihre »Pflicht« schon erfiillt haben, oder an Waldboden, die als solche noch nicht vollkommen entartet sind. In unserem Raum fangt die postglaziale Waldentwicklung, wahrscheinlich wegen nicht vollkommener Bodendegradierung, gewohnlich mit Pinus an. Der zweite. Anstieg der Pinns- Kurve seit End/! des Subboreals kann anf natiirliche Brande und Menschliche Rodungen 199 zuruckgefiihrt werdem So- muss das VO-ID Walde wiedererobertes' Land vom neuen den ganzen Waldbodenentwicklungsgang durchzugehen, bis das »Klimax« erreieht wird. Aus dem angefUhrten folgt: Wald uud WaIboden sind eine unh'ennbare biologische Einheit, die nicht in so grossem Masse den Klimaeinf1iissen zu unterliegen scheinen als es man bisher angenommen hatte. Der Wald. und sein Boden entw.ickeln sich paraliel, bzw. die Bodenentwicklung ist um eine Stufe vo-raus, in dem Sinne, dass der jetztige Wald d'en Boden tiir den zukiinftigen vorbereitet. Die sogenannten »Glazia1relikte« sind keine eehten Re1ikte, sondern nur eine spatere Wiederholung einer oder anderen Entwicklungsphase. NOV PREDLOG ZA POENOTENJE DELITVE DELA IN DELOVNEGA čASA PRI GOZDARSKEM PROUČEVANJU PORABE ČASA .Prof. .ar. Paavo· Aro (Helsinki) (Nadaljevanje) Čas za oddih je dvovrsten: s a ro o vol j ni o cl dih določajo delavci po listni .potrebi, pre d p ,i san i od d·i h pa določa delovno vodstvo· glede na nje- g'DV začetek .in dolžino . . Vnanj·i čini,telji, kakor so·; slabo vreme, uredi,tev dela, dodatna dela ,itd ., .povzročajo često presledke, ki ne glede na voljo delavcev in delovnega vodstva mot.ijo· redni potek dela. Tak čas motenj se pojavlja p.ri delu ali redno ah 'izredno-. K r e -cl nim pre s -1 e d k o· m sod,ij.o med druginn razna čaka:nja, ki so po·sebno značilna pri skup.nem delu . .I zre -cl n i' pre sle d k i so vse pr·j delu pojavljajoče se nepričakovane .mo,tnje, k.i ji.h povzročajo morebi.tni obiski delovodij, poškodbe .orodja ali, strojev, vremenske neprihke itd . Te motnje sihjo delavca, ·da prekinja svo'ja delovna gibanja. 1 zbe ž ni pre sle cl·k.i na- stajajo· večinoma zaradi pomanjkljive stroko,vne sposobnosti delavcev in zaradi napačne organizacije dela. Vsem takim .presledkom se ·lahko· i·zogemo z razumno izbiro delavcev in z načrtno o-rganizaci.jo dela. Presledki so to·rej tako· stanje med delovnim časom, pri katerem so prava delovna gibanja popolnoma prenehala. Na sEki prjkazana in zgoraj opisana razdel·itev delovnega časa sloni na fiZ'iol·oških dogajanjih, ki se ·pojavljajo pri delu; isto-ča'sno· razvršča te procese v take skupine, ki se lahko po· vseh deželah združijo z ist,imi, pojmi. Četudi je razdelitev že sama ob sebi pr:ipravna za študij časa, je o,benem takšna, da je mogoče s sestavo raz-ličnih časovnih skupin priti tudi do drugačne glavne razde- litve, ki se pri proučev-anju časa čest,o kot pomembna uporablja. Pri taki razde- litvi se lahko ločij-o ,.porablj~ni časi , .ki ·se nanašajo na ,delovni objekt sam ali pa na druga 'potrebna delovna gibanja kakor tudi za ·razne prekinitve, ki spremljajo delo. Na desni strani pa je prikazano to razvrščanje časa v skupine. Tam je čas naloge razdeljen v 'tri ·skupine: na efektivni čas, na čas oddaljevanja .in na ča's ·prek·jnitev. K efe k t i v n e fi u čas u prištevamo ves čas, ki se po·rablja na dotičnem -delovnem objektu za glavna in po-sebna ,gibanja - to je, za efe le - t ,i v nag iba nja. Čas o d dal jeva nja .pa ,obsega čas, v katerem so bila opraV'ljena .produktivna o d cl alj li j o' čas' e g i"b anj a, prič-e.rI1er gre za druge delovne objekte kakor pri efektivnem času. Pr,o.izvo·dni čas 'Prve razdelitve časa' je bil torej razdeljen na dve skupini tako, da je bil ves glavni čas 'in ·od stranskega časa po.sebni čas · s pripadajočimi podskupinami združ·en kot efek6vni· čas , čas oddaljevanja .pa vključen kot d·ruga glavna čas·ovna skup-ina v stranski čas. 200