LES wood 12/98 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal december 1998 Letnik 50 {t. 12 str. 365-404 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. INLES Ribnica d.d. 50 let Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., E pur si muove Niko TORELLI 367 Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Reterminiranje proizvodnje z uporabo sodobnih pristopov Denis JELA^I^ Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. Jo`e KROPIVŠEK 369 dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Kaj pri~akujemo od zakona o davku na dodano vrednost? Franc BIZJAK Uredni{ki odbor: (II. del) Milan MLAKAR prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), Jo`e KROPIVŠEK 374 prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Petdeset let INLES Ribnica Ciril MRAK 382 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, Trdokromano orodje Vladimir NAGLI] 383 prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva št. 13/98 xxxiii-xxxxii Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Letno kazalo UZvesztaa lensaorvjeivt Sellojveinnije izdajatelj: Problem preobse`nih programskih paketov Tom LEVANI^ 385 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Pogovor s Petrom Tomši~em - predsednikom uprave U10r0e0 dLjnubil{jatnvao, K ianrlovu{pkar caevstaa :3, Slovenija Javora Pivka in predsednikom Zdru`enja lesarstva pri tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 GZS Fani POTO^NIK 387 El. pošta: revija.les@ siol.net Rešitev uganke iz prejšnje številke Niko TORELLI 390 Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Kratke vesti 390 Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT NOVOLES d.d. Katja KUHELJ 391 Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD ORGATEC 98, 22. - 27- oktober 1998 Stanislava @ABKAR 393 @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, Jani Vozelj - razstava pohištva v ljubljanski kiparski 50101-678-62889 galeriji Latobia Jasna HROVATIN 394 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Plan dela Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 395 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Repub- Aktivnosti DIT lesarstva Ljubljana v 1998 letu in program like Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. za prvo polovico 1999. leta Lojze NOVAK 396 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) Ogled tehniškega muzeja v Münchnu Mitja HRIBAR 397 daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz Borzne vesti 399 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 401 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International -CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 403 LES wood 50 (1998) 12 Contents 366 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 12/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net Contents Reduction rescheduling within modern production concepts What are we expecting from VAT system? (part II.) Denis JELA^I^ Jo`e KROPIVŠEK Franc BIZJAK Milan MLAKAR Jo`e KROPIVŠEK 369 374 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 UUBLJANA organizira v okviru izobraževalne dejavnosti za lesarje ZAČETNE IN NADAUEVALNE TEČAJE AUTOCAD 14 Začetni tečaj AutoCAD 14 je namenjen 2D risanju. Obsega 16 šolskih ur (4 dni). Teoriji je namenjenih 6 ur, ostale ure imajo poudarek na praktičnem delu. Na koncu tečaja udeleženci praktično delo tudi izpišejo. Nadaljevalni tečaj AutoCAD 14 je namenjen modeliranju oz. 3 D risanju. Tečaj obsega 16 šolskih ur (4 dni). Poudarek je na praktičnem delu. Udeleženci spoznajo ukaze za izdelavo žičnih in ploskovnih modelov ter polnih objektov. Drugi začetni tečaj bo od 4. do 7. januarja 1 999, drugi nadaljevalni tečaj pa bo od 1 1. do 14. januarja 1 999, za katerega imamo še eno prosto mesto. Tečaje, ki so se pokazali zelo koristni, bomo nadaljevali meseca februarja. Vsebina programa je prilagojena lesarski stroki. Poučevanje je vezano na računalniško opremo in poteka v učilnici podjetja za računalniško grafiko in izobraževanje. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku in prejme skripta v slovenščini in disketo s predlogo. V eni skupini je 6 tečajnikov. Poučevanje je namenjeno vodjem priprave dela, tehnologom in konstruktorjem, oblikovalcem pohištva, predavateljem srednjih in visokih šol, oz. vsem strokovnjakom, ki so vključeni v proces izdelave proizvodne in prodajne tehnične dokumentacije. Po končanih začetnih in nadaljevalnih tečajih bomo organizirali nove tečaje za delo na programih, ki predstavljajo nadgradnjo AutCADa 14. Prijave sprejemamo na naslov Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3, 1000 Ljubljana. Telefon: 061/121-46-60, faks.: 061/121- 46-64. Kontaktni osebi : Ciril MRAK, Stane KOČAR LES wood 50 (1998) 12 Uvodnik 367 E pur si muove S tem znamenitim izrekom se tudi sam ve~krat tola`im. Vselej me spravi v slabo voljo, malodušje, ki ga nekateri nekriti~no (resda ne slabonamerno) trosijo. Ni~ se ne “ruši”, le ~asi se mo~no spreminjajo in vse te`je jim je slediti. To si je v~asih te`ko priznati. Lesarstvo je `e prebrodilo najhujše. Šolstvo do`ivlja korenite spremembe. Na Univerzi smo resda v kadrovski stiski zaradi menjave generacij, vendar nikakor nismo povsem brez kvalitetnega naraš~aja. Imamo naval na visoki strokovni študij in trepetamo za usodo univerzitetnega programa. Brez njega utegne presahniti `e tako slabotno razvojno in raziskovalno delo. Ministrstvo za znanost in tehnologijo neusmiljeno preverja kredi-bilnost slovenskih raziskovalcev. Vlada nam kooperativni online bibliografski sistem COBISS (“publish or perish”). Vsakdo lahko preveri uspešnost svoje konkurence. Pa tudi tukaj obstaja mo~no upanje. Nadejamo se, da bomo prek tehniške gimnazije usmerili ustrezni del dobrih dijakov na univerzitetni študij. V drugem letniku uvajamo predmet materiali, ki se bo v tretjem in ~etrtem letniku nadaljeval z razli~nimi moduli, tudi z lesarskim (ki je v kon~ni fazi priprave). Startna osnova za univerzitetni program se bo tako bistveno dvignila in nadgraditi bo mogo~e zelo kvaliteten program. Jasno postaja, da se bomo morali za svoje študente tudi potruditi, npr. z zanimivimi predavanji na gimnazijah, z razpisovanjem nagrad za tematska dela o lesu in lesarstvu in s kvalitetnim propagandnim gradivom. Tudi tukaj se ka`ejo prvi vzpodbudni rezultati. Slovenci smo gozdni in lesni narod. Vse primerjalne prednosti Slovenije so neposredno ali posredno odvisne od obširnih gozdov. Gozdovi pa so tudi les - edina surovina, ki je imamo dovolj. Smo med redkimi strokami, kjer je mogo~e z razmeroma majhnimi vlaganji dohiteti najrazvitejše de`ele. In ne nazadnje, tudi z našo revijo gre na bolje. Krog piscev se širi in prav v decembru smo prvi~ zabele`ili produkcijo prispevkov “na zalogo”. Treba pa je še marsikaj postoriti. Trenutno me najbolj moti otopelost in malomarnost. Naj jo opišem na veder na~in, kot se v prazni~nem decembru spodobi. Sicer pa, saj “so šale zelo resna stvar” (Charles Churchill). Na simfoni~nem koncertu dama ogor~eno dregne svojega soproga: “Nezaslišano, moj sosed je zaspal”. Jezno zasika mo` svoji `eni nazaj: “Zaradi tega me pa `e ni treba buditi”. Ste zelo zaspani? Dnevi lesarstva me vselej navdajo z novim upanjem in optimizmom. Šolniki se ga vselej udele`ijo polnoštevilno. Kon~no postaja jasno, da ima šolanje dva namena: izobra`evanje in vzgojo. Nekateri `al ne lo~ijo obeh vidikov. Naj vam pomagam (po mojem mnenju) z najboljšo definicijo vzgoje: “Vzgoja je tisto, kar pre`ivi, potem ko pozabimo vse tisto, kar smo se nau~ili” (profesor B.F. Skinner v New Scientist, 21. VI. 1964: The Technology of Teaching). Torej vse tisto, kar za vedno ostane. Del vzgoje je tudi zavest, da smo in`enirji, tako kot strojniki, metalurgi ali kemiki-in`enirci. Vsi smo predvsem in`enirji, lo~imo se “le” po materialih, ki jih obdelujemo in predelujemo. Stvar vzgoje je tudi pripadnost, ki jo ~utimo do svoje stroke. Nikakor pa to niso ideologije, ki se tako škodljivo uni~ujo~e ka`ejo v strankarskih prerekanjih. Kako lepo so naši študenje poimenovali svoje glasilo (LibErtaS). Kon~an je tudi prepir o nazivih, za kar smo prav tako porabili preve~ ~asa. Naj ponovim šalo z letošnjega mariborskega dneva lesarstva. Znameniti glasbenik Mahler je neko~ takole reagiral na poplavo raznih nazivov. Bilo je ob slavnostnem sprejemu slavnih osebnosti na dunajskem dvoru. Gostje so se vpisovali v zlato knjigo obiskovalcev: glasbeni direktor, generalni direktor festivala, dvorni svetnik, višji x in y, pa neskon~na vrsta plemi~ev s polnimi naslovi. Ko si je slavni skladatelj ogledal “baro~ni” seznam, se je ves besen vpisal takole: Gustav Mahler, delavec na akord. Vse najboljše v novem letu 1999! Naj kon~am z mislijo, ki jo je izrekel Jean de la Bruyere v Les Caracteres (imenoval se je kot drevesna resa, ki smo jo obravnavali v prejšnji številki, zato njegovega imena nikoli ne pozabim):”Le trije dogodki so v ~lovekovem `ivljenju: rojstvo, `ivljenje in smrt; rojstva se ne zaveda, umre v bole~inah in pozablja `iveti”. Ne pozabite `iveti. Sre~no! Niko Torelli OGLAS LJUBLJANSKI SEJEM LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 369 UDK: 674:65.012.2 Originalni znastveni ~lanek (Original Scientific Paper) Reterminiranje proizvodnje z uporabo sodobnih pristopov Reduction rescheduling within modern production concepts D. JELAČIČ1, J. KROPIVŠEK2 Izvle~ek: V lesni industriji je pogost pojav, da zaradi razli~nih vzrokov v proizvodnji in zunaj nje planiranega ~asovnega razporeda proizvodnje ni mogo~e izpolniti. V takšnem primeru je potrebno takoj izdelati nov terminski (~asovni) plan proizvodnje, kjer se dolo~i nov vrstni red delovnih nalogov v proizvodnji s ciljem, da zagotovimo izdelavo proizvodov do dogovorjenega roka izdelave. Pri upravljanju proizvodnje se za reterminiranje proizvodnje uporabljajo razli~ne metode. V prispevku je prikazana raziskava osmih metod s ciljem njihove uporabe v novejših proizvodnih filozofijah, predvsem MRP II (Management Resource Planning) filozofiji. Na osnovi 261 simulacij, ki so temeljile na konkretnih podatkih iz lesnoindustrijskih podjetij, so bili najboljši rezultati dose`eni pri metodi DSlPT (Dynamic Slack, Remaining Processing Time). S to metodo je bilo dose`eno najve~je povpre~no skrajšanje proizvodnih ciklov in najve~je zmanjšanje proizvodnih stroškov. Ta metodaje uporabljiva tudi v novejših proizvodnih filozofijah. Abstract: In wood industry practice it is common case not to be able to fulfil planned schedule in time because of the disturbances. Because of it some of the production order has to be rescheduled to finish the most of the presumed plan on time. In operations management certain methods for rescheduling were established. This paper is a research on eight of them with a goal to implement them into new production concepts, mainly MRP 11 (Management Resource Planning). On the basis of 261 simulations, carried out on the real data from wood industry praxis, the best results were achieved by DSlPT (Dynamic Slack, Remaining Processing Time) method. That method achieved the greatest average shortening of production cycle duration and the greatest decrease of production costs. It is also applicable in modern production management concepts. Klju~ne besede: metode terminiranje, planiranje proizvodnje, Keywords: scheduling, planning of production, methods 1. Uvod V lesni industriji se pogostokrat zgodi, da se proizvodnja nekega delovnega naloga ne more kon~ati v dogovorjenem roku, kar je posledica razli~nih dogodkov tako znotraj kot zunaj proizvodnega procesa. Razlogi za to so lahko razli~ni: okvara na stroju, razli~-ni nujni proizvodni nalogi, ki jih je potrebno zaklju~iti prej kot druge idr. V tem primeru je potrebno vzpostaviti 1 doc. dr., Šumarski fakultet, Zavod za organizaciju proizvodnje v drvnoj industriji, Svetošimunska 25, 1000 Zagreb, Hrvatska 2 mag., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija novo zaporedje izvajanja delovnih nalogov, tako tistih, ki so `e v proizvodnem procesu, kakor tudi tistih, katerih proizvodnja še ni v teku. Nekateri avtorji s podro~ja operacijskih raziskav, ki se ukvarjajo z upravljanjem operacij in proizvodnje same, so poskušali postaviti metode do-lo~anja zaporedja pošiljanja delovnih nalogov v proizvodnjo v primeru reter-miniranja oziroma ponovne izdelave terminskega (~asovnega) plana proizvodnje. Tako je Nanot (6) v svojih raziskavah za reterminiranje uporabljal naslednje štiri metode: SSlPT (Static Slack, Re- maining Processing Time), ki daje prednost delovnim nalogom z najmanjšim razmerjem med preostalim ~asom do roka izdelave in preostalim delom do kon~anja naloga; SS/RO (Static Slack, Remaining Number of Operations), kjer imajo prednost delovni nalogi z najmanjšim razmerjem med preostalim ~asom do roka izdelave in številom preostalih operacij do kon~anja naloga; DS/PT (Dynamic Slack, Remaining Processing Time), pri kateri ima prednost delovni nalog z najmanjšim razmerjem preostalega ~asa do roka izdelave, zmanjšanega za pri~akovani preostali ~as in preostalim ~asom do kon~anja naloga; DS/RO (Dynamic Slack, Re- LES wood 50 (1998) 12 maining Number of Operations), kjer imajo prednost delovni nalogi z najmanjšim razmerjem med preostalim ~asom do roka izdelave, zmanjšanega za pri~akovani preostali ~as in številom preostalih operacij do kon~anja naloga. Stevenson (7) v svojih raziskavah uporablja CR (Critical Ratio) metodo, ki daje prednost delovnim nalogom. najmanjšim razmerjem preostalega ~asa roka izdelave s skupnim preostalim ~asom potrebnim za proizvodnjo delovnega naloga in metodo S/O (Slack per Operation), pri kateri je v števcu preostali ~as do roka izdelave, zmanjšan za preostali ~as obdelave, v imenovalcu pa preostalo število operacij. Meredith (5) pa poleg SS/RO in DS/RO metode, ki jih je uporabil `e Nanot, uporablja še metodo SS (Static Slack), pri kateri imajo prednost delovni nalogi z najmanjšo razliko med rokom izdelave in ~asom za~etka obdelave. Poleg metod CR in S/O, ki sta `e bili omenjeni, pa Evans (1) v svojih raziskavah uporablja še razne druge metode: LWR (Least Work Remaining), pri ~emer dobi prednost delovni nalog z najmanjšim seštevkom preostalih proizvodnih ~asov, FOR (Fewest Operations Remaining), kjer ima prednost delovni nalog z najmanjšim številom preostalih operacij, in WNQ (Work in Next Queue), po kateri ima prednost delovni nalog z najmanjšo koli~ino dela v naslednji fazi obdelave. 2. Cilji raziskave Podatek o skupnem trajanju proizvodnega ciklusa dolo~enega proizvoda je bistvenega pomena pri dogovarjanju posla, pri planiranju proizvodnje in dolo~anju rokov izdelave. ^im krajše je skupno trajanje proizvodnega ciklusa, tem konkuren~nejši je proizvod na tr`iš~u. S spreminjanjem vrstnega reda delovnih nalogov v proizvodnji je mo`no ~as skupnega trajanja proizvodnega ciklusa skrajšati. Glede na to so cilji raziskave naslednji: 1. primerjati navedene metode do-lo~anja prioritete delovnim nalo- Raziskave in razvoj gom z realnimi podatki iz lesnoindustrijskih podjetij; 2. ugotoviti, kje in na kakšen na~in se ka`ejo razlike med metodami do-lo~anja prioritete razvrš~anja delovnih nalogov in realnim stanjem v praksi; 3. ugotoviti, katera metoda dolo~anja prioritete razvrš~anja delovnih nalogov v konkretnem primeru je najprimernejša; 4. raziskati mo`nost skrajšanja proizvodnega ciklusa z uporabo razli~-nih metod za dolo~anje prednosti pri razvrš~anju delovnih nalogov, preden le-ti vstopijo v proizvodni proces. 3. Metode raziskave V raziskavi je bilo uporabljenih devet metod oziroma pravil, ki dolo~ajo prednosti pri razvrš~anju delovnih nalogov, preden le-ti vstopijo v proizvodni proces. Od teh metod je nekaj `e poznanih, druge pa so razne modifikacije le-teh. Kot osnova za primerjavo z drugimi osmimi (teore-ti~nimi) metodami je rabil obstoje~i na~in razvrš~anja delovnih nalogov pri njihovem pošiljanju v proizvodnjo v konkretnem lesnoindustrijskem podjetju. V raziskavi so bila posebej obdelana pravila za reterminiranje oziroma pravila, s katerimi dolo~amo zaporedje delovnih nalogov, ki so `e v proizvodnji, pa jim je zaradi kakega razloga to zaporedje izvajanja potrebno spremeniti. * PŠO - preostalo število operacij (prednost ima delovni nalog z najmanjšim številom operacij) (FOR -Fewest Number of Operations Remaining), * KD - najmanjša koli~ina dela (prednost ima delovni nalog z najmanjšo koli~ino dela, ki se izra`a v odstotnem dele`u) (LWR - Least Work Remaining), * KR - kriti~na razlika (najmanjša razlika med ~asom do roka izdelave in preostalim ~asom obdelave delovnega naloga) (ST - Slack Time), * KRz - kriti~no razmerje (iš~e najmanjše razmerje med ~asom do roka izdelave in preostalim ~asom obdelave delovnega naloga) (CR - 370 Critical Ratio), * SR/^P - stati~no reguliranje / preostali ~as procesa (prednost ima delovni nalog z najni`jo vrednostjo razmerja med preostalim ~asom obdelave in preostalega dela) (SS/PT - Static Slack, Remaining Processing Time), * SR/ŠO - stati~no reguliranje / preostalo število operacij (najni`ja vrednost razmerja med preostalim ~asom obdelave in preostalega števila operacij delovnega naloga pomeni prednost pri razvrš~anju) (SS/RO - Static Slack, Remaining Number of Operations), * DR/^P - dinami~no reguliranje / preostali ~as procesa (najni`ja vrednost razmerja med kriti~no razliko (KR) in preostalega ~asa obdelave delovnega naloga pomeni prednost pri razvrš~anju) (DS/PT -Dynamic Slack, Remaining Processing Time), * DR/ŠO - dinami~no reguliranje / preostalo število operacij (prednost ima delovni nalog z najni`jo vrednostjo razmerja med kriti~no razliko (KR) in preostalega ~asa obdelave) (DS/RO - Dynamic Slack, Remaining Number of Operations). Vsa zgoraj našteta pravila razvrš~anja delovnih nalogov pred proizvodnjo so kvantificirana s skupnim trajanjem proizvodnega ciklusa (T ). Ta ~as doc bimo z uporabo Gantovih diagramov in t.i. koeficientom pretoka metode (f ). Ta koeficient je brezdimenzijsko m število, ki pove, kolikokrat je proizvodni ciklus posameznega pravila raz-vrš~anja delovnih nalogov daljši od postopnega izvajanja operacij. To je mo~ prikazati z naslednjo relacijo: f = T /T , m mn kjer je: f - koeficient pretoka metode, m T - trajanje proizvodnega ciklusa ob m upoštevanju posameznega pravila razvrš~anja delovnih nalogov pri pošiljanju v proizvodnjo (~asovne enote), T -trajanje proizvodnega ciklusa pri n postopnem izvajanju operacij (~a-sovne enote). Poleg teh dveh števil, skupnega tra- LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj Preglednica 1. Podatki za eno skupino delovnih nalogov Zap . Oznaka GS FS P M K ~ t n Š o d p t po štev . izdelka (Nu) (Nu) (Nu) (Nu) (Nu) (dni) (dni) (%) (dni) 1. 21.105 794 1632 519 263 147 9 31 17 35 28 2. 21.106 541 1119 402 129 89 12 42 12 30 35 3. 21.058 221 404 246 585 48 17 40 20 40 40 4. 21.057 278 313 211 372 130 20 29 4 10 27 5. 21.059 500 509 332 1334 93 14 27 19 25 26 6. 20.523 386 707 431 1023 84 16 37 11 5 35 7. 20.522 278 313 211 372 130 24 36 26 70 34 8. 20.524 500 509 332 1334 93 19 32 22 65 31 Legenda: GS -trajanje operacij grobe strojne obdelave (v norma urah) FS - trajanje operacij fine strojne obdelave (v norma urah) P - trajanje operacij površinske obdelave (v norma urah) M - trajanje operacij monta`e (v norma urah) K - trajanje operacij kompletiranja in pakiranja (v norma urah) ~ - ~as ~akanja delovnega naloga (v dnevih) tri ~as do roka izdelave (v dnevih) š - preostalo število operacij o d p - preostalo delo (v odstotkih) t po - preostali ~as obdelave (v dnevih) Preglednica 1. Podatki za eno skupino delovnih nalogov Zap . Oznaka GS FS P M K ~ t n Š o d p t po štev . izdelka (Nu) (Nu) (Nu) (Nu) (Nu) (dni) (dni) (%) (dni) 1. 21.105 794 1632 519 263 147 9 31 17 35 28 2. 21.106 541 1119 402 129 89 12 42 12 30 35 3. 21.058 221 404 246 585 48 17 40 20 40 40 4. 21.057 278 313 211 372 130 20 29 4 10 27 5. 21.059 500 509 332 1334 93 14 27 19 25 26 6. 20.523 386 707 431 1023 84 16 37 11 5 35 7. 20.522 278 313 211 372 130 24 36 26 70 34 8. 20.524 500 509 332 1334 93 19 32 22 65 31 Legenda: GS -trajanje operacij grobe strojne obdelave (v norma urah) FS - trajanje operacij fine strojne obdelave (v norma urah) P - trajanje operacij površinske obdelave (v norma urah) M - trajanje operacij monta`e (v norma urah) K - trajanje operacij kompletiranja in pakiranja (v norma urah) ~ ~as ~akanja delovnega naloga (v dnevih) tri ~as do roka izdelave (v dnevih) š - preostalo število operacij o d p - preostalo delo (v odstotkih) t po - preostali ~as obdelave (v dnevih) janja proizvodnega ciklusa (T ) in c koeficienta pretoka metode (f ), je m vsako pravilo dolo~eno še s standardnim odklonom koeficienta pretoka metode (s ). fm 4. Rezultati raziskave Zbiranje podatkov za potrebe raziskave je potekalo v tehnološki pripravi proizvodnje v tovarni pohištva. V tem okviru smo zbrali podatke o velikosti posameznih skupin delovnih nalogov in tehnoloških ~asih posameznih izdelkov. Za raziskavo potrebni podatki o ~asih za vsako posamezno fazo proizvodnje so bili izra~unani z enostavno formulo, poznano iz podro~ja študija ~asa: T = to * {1+(z d+zP)} * n, kjer je T - ~as, potreben za dokon~anje delovnega naloga; t - operativni ~as; o T - operativni ~as; o (z +z ) - koeficient dodatnega ~asa, dp v katerega so vklju~eni vsi dodatni in pripravljalno-zaklju~ni ~asi; n - število izdelkov na delovnem nalogu. Tudi vsi drugi relevantni podatki za to raziskavo so zbrani v bogati dokumentaciji tovarne pohištva. To so predvsem podatki o datumih naro~il, rokih izdelave, potrebnem številu operacij, ~asa obdelave za posamezen izdelek, itd. Dolo~anje zaporedja pošiljanja delovnih nalogov v proizvodnjo je bilo opravljeno z `e opisano metodo dolo-~anja prioritet. Ko je zaporedje bilo tako dolo~eno, smo za preu~evane skupine delovnih nalogov - z Gantto-vimi diagrami dolo~ili skupni ~as (trajanje) proizvodnega ciklusa. Primer takega diagrama je prikazan na sliki 1. Pri dolo~anju zaporedja delovnih nalogov v proizvodnji so bile v raziskavi upoštevane vse opisane metode za reterminiranje, ki jih je zaradi narave parametrov, ki jih uporabljajo, mo~ uporabiti za vseh 29 skupin delovnih nalogov, ki so bili aktivni v preu~e-vanem ~asovnem okviru v preu~evani Slika 1. Primer uporabe Ganttovega diagrama tovarni pohištva. Skupni časi trajanja proizvodnega ciklusa, določenega s posameznimi metodami za retermini-ranje, so podani v preglednici 2, za vsako metodo ločeno. Tako kot pri metodah za terminiranje tudi pri metodah za reterminiranje največ o posamezni metodi pove koeficient, ki prikazuje odnos skupnega trajanja proizvodnega ciklusa posameznega pravila razvrščanja delovnih nalogov glede na skupno trajanje proizvodnega ciklusa postopnega načina izvajanja operacij delovnih nalogov. Ta koeficient se imenuje koeficient pretoka metode (fm). Rezultati koeficienta pretoka metode za metode reterminiranja so podani v preglednici 3, medtem ko so njihove srednje vrednosti in standardni odkloni prikazani v preglednici 4. ^e si iz zgornjih preglednic pogledamo rezultate skupnega trajanja proizvodnega ciklusa glede na raz-li~ne razporeditve delovnih nalogov v prehodu skozi proizvodni proces, ki jih dolo~ajo posamezne metode reterminiranja, vidimo, da se vrednosti gibljejo med 676 (za deseto skupino delovnih nalogov) do 14850 (za štiriindvajseto skupino delovnih nalogov). Seveda so veliko bolj zanimive razlike, ki so pri posameznih skupinah delovnih nalogov dose`ene z uporabo razli~nih metod. Le-te so pokazale skrajšanje skupnega ~asa proizvodnega ciklusa v 93 od 232 primerov, kar pomeni 40,09 % primerov. V 20 (8,62 %) primerih je bil skupni ~as proizvodnega ciklusa enak obstoje~emu postopnemu na~inu zapore ~a delovnih nalogov v proizvodnji. V preostalih primerih je LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 372 Preglednica 2. Skupni ~asi trajanja proizvodnega ciklusa v ~asovnih enotah za posamezne metode reterminiranja Skupino Obstoječi pŠO KD KR KRČ SR/čP SR/ŠO DR/čP D R / Š O delovnih postopni nalogov način 1. 6915 6604 6996 /149 /036 69/3 /012 68/4 /012 2. /242 /582 /242 /242 6949 6960 /12/ /582 /12/ 3. 4355 3943 3943 4156 4156 4438 4355 4156 4120 4. 6386 6916 /04/ 6209 /204 6661 6520 6600 649/ 5 1544 1818 1818 1/66 1818 1484 1515 1624 1490 6. 8268 8010 8010 8532 8532 /589 /589 8010 /420 /. 9426 8/16 8/16 9/26 9948 103/3 103/3 9189 10 3/3 8. 5800 5613 555/ 5304 5266 613/ 5800 5/38 6119 9. 9308 8/28 /869 6496 6496 //94 /890 6559 /224 10. 6/6 /10 /10 /10 /10 /11 /11 /11 /11 11. /849 816/ /615 //94 //08 8459 /512 /096 /819 12. 4246 395/ 4023 403/ 403/ 423/ 4299 4192 4254 13. 1293 1366 1366 1320 1366 136/ 136/ 1326 136/ 14. 1040 1059 10/5 1062 10/2 1124 996 1138 1062 15. 2599 2612 2599 2599 2599 2620 2599 2599 2599 16. 6143 550/ 5/52 63// 5936 63// 60/2 5/30 5/// 1/. 6950 /244 /244 6831 6831 6585 6508 /244 6585 18. 8624 9043 88/5 8512 8126 8202 8268 /800 8126 19. 3103 35/4 3103 35/4 3496 35/4 3228 3496 3496 20. 5913 6210 5494 64// 64// 5/1/ 5359 58/2 5139 21. 2599 2619 2612 2619 2619 2599 2599 2619 2599 22. 3989 4433 4621 4252 4252 4231 3989 4056 4056 23. 1914 1644 1560 1825 1825 1914 1825 1825 1825 24. 138// 13/82 13/22 14850 14850 12511 1291/ 13232 12/52 25. 3103 3103 3103 340/ 340/ 340/ 3496 322/ 35/3 26. /054 6845 6/24 /588 /588 /06/ /0/3 6463 /06/ 2/. 1519 14/5 14/5 14/5 15// 1621 1519 14/5 1519 28. 1933 2044 1993 1993 1993 1950 2064 1996 2064 29. 6183 6312 6451 6460 6460 6568 6313 6264 6339 prišlo do podaljšanja proizvodnega ciklusa. V najve~ primerih, petnajstih, je skrajšanje proizvodnega ciklusa dose`eno z me odo DR/^P. To je hkrati edina metoda, ki je dosegla izboljšanje ob-stoje~ega stanja v ve~ kot 50 % primerih (natan~neje v 51,72 % primerih). Dobri rezultati so bili dose`eni tudi z metodama KD (44,83 primerov) in metode PŠO, SR/ŠO in DR/ŠO z 41,38 % primeri. V absolutnih enotah je najve~je skrajšanje proizvodnega ciklusa dose`eno z metodama KR in KRz z 2812 ~asov-nimi enotami za deveto skupino delovnih nalogov, medtem ko je metoda DR/^P ~as skrajšala za 2749 ~asov-nih enot. Tudi v relativnih enotah sta najve~ja skrajšanja dosegli ravno ti dve metodi. Tako skrajšanje za 2812 ~asovnih enot pri metodah KR in KRz, pomeni 31,2 % krajši ~as, kot je dose`en z obstoje~im postopnim na-~inom razporejanja delovnih nalogov. DR/^P je s skrajšanjem za 2749 ~a-sovnih enot dosegla relativno skrajšanje ciklusa za 29,5 %. Iz preglednic je razvidno, da so najve~ja skrajšanja ciklusa dose`ena v deveti skupini delovnih ~logov tudi pri uporabi drugih metod za reterminiranje. V absolutnih vrednostih so precejšnja skrajšanja dose`ena tudi pri štiriindvajseti skupini delovnih nalogov, vendar so tam relativne vrednosti precej ni`je. Pri tej skupini delovnih nalogov sta najboljše rezultate dosegli metodi SR/^P in DR/ŠO. Zanimivo je, da so ravno pri tej skupini delovnih nalogov, v absolutnih enotah z nekaterimi metodami dose`ena najve~ja podaljšanja proizvodnega ciklusa; tako na primer KR in KRz metodi podaljšata skupni ~as ciklusa za 973 ~asovnih enot, kar pa v relativnih enotah pomeni samo 7 % podaljšanje. Relativno seveda to niso najve~ja podaljšanja, ki znašajo 17,7 % pri metodah PŠO, KD in KRz pri peti skupini delovnih nalogov (absolutne vrednosti tukaj znašajo samo 274 ~asovnih enot). Pri pregledu povpre~nih vrednosti koeficienta pretoka metode za reter-miniranje lahko vidimo, da so od osem preu~evanih metod kar štiri pokazale povpre~ni fm manjši od ena. To so metode KD, SR/ŠO, DR/^P in DR/ŠO. Med temi je metoda DR/CP pokazala najve~je povpre~no skrajšanje proizvodnega ciklusa (1,1 %) oziroma najmanjši povpre~ni koeficient metode (f 0,989). m Standardna odklona povpre~nega koeficienta pretoka metode za preu~e-vane metode retermi~anja imata naj-ni`je vrednosti pri metodah SR/ŠO (0,058) in SR/^P (0,067). Vrednosti sfm pri preostalih metodah so med 0,074 za PŠO metodo in 0,088 za KRz metodo. Seveda je potrebno poudariti še, da to ni edini cilj uporabe teh metod. Glede na to, da se v sodobnem poslovnem sistemu vse aktivnosti nanašajo in ovrednotijo tudi in predvsem s finan~ne plati, je tudi opisane in uporabljene metode mo~ uporabiti za zni`evanje stroškov proizvodnje. To dose`emo s skrajševanjem proizvodnih ciklusov, oziroma pove~a-njem kapacitete obstoje~ega proizvodnega procesa. Osnovna ideja sodobnega poslovanja je zmanjšati stroške in pove~ati dobi~ek poslovnega sistema z uporabo razli~nih racionalizacij in aktivnosti za pove-~anje kvalitete izdelkov, proizvodnje in poslovanja, kar poudarjajo tudi nove proizvodne filozofije, med katerimi so predvsem JIT/TQC, LEAN in MRP II. Ena od racionalizacij je tudi uporaba pravil za terminiranje oziroma reterminiranje. 5. Sklep Na podlagi rezultatov te raziskave je mogo~e trditi, da se navedene metode lahko uporabljajo tako za planiranje, vodenje in terminiranje proizvodnje kakor tudi kot simulacijsko orodje. za ugotavljanje njihovega vpliva na stroške proizvodnje. Omenjene LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 373 Preglednica 3. Koeficienti pretoka metode glede na metodo reterminiranja Skupina delovnih PŠO KD KR KRz SR/^P SR/ŠO DR/^P DR/ŠO nalogov 1. 0,955 1,012 1,034 1,017 1,008 1,014 0,994 1,014 2. 1,047 1 1 0,960 0,961 0,984 1,047 0,984 3. 0,905 0,905 0,954 0,954 1,019 1 0,954 0,946 4. 1,083 1,104 0,972 1,128 1,043 1,021 1,034 1,017 5. 1,177 1,177 1,144 1,177 0,961 0,981 1,052 0,965 6. 0,969 0,969 1,032 1,032 0,918 0,918 0,969 0,897 7. 0,925 0,925 1,032 1,055 1,100 1,100 0,975 1,100 8. 0,968 0,958 0,914 0,908 1,058 1 0,989 1,055 9. 0,938 0,845 0,698 0,698 0,837 0,848 0,705 0,776 10. 1,050 1,050 1,050 1,050 1,052 1,052 1,052 1,052 11. 1,041 0,970 0,993 0,982 1,078 0,957 0,904 0,996 12. 0,932 0,947 0,951 0,951 0,998 1,012 0,987 1,002 13. 1,056 1,056 1,021 1,056 1,057 1,057 1,026 1,057 14. 1,018 1,034 1,021 1,031 1,081 0,958 1,094 1,021 15. 1,005 1 1 1 1,008 1 1 1 16. 0,896 0,936 1,038 0,966 1,038 0,988 0,933 0,940 17. 1,042 1,042 0,983 0,983 0,947 0,936 1,042 0,947 18. 1,049 1,029 0,987 0,942 0,951 0,959 0,904 0,942 19. 1,152 1 1,152 1,127 1,152 1,040 1,127 1,127 20. 1,050 0,929 1,095 1,095 0,967 0,906 0,993 0,869 21. 1,008 1,005 1,008 1,008 1 1 1,008 1 22. 1,111 1,158 1,066 1,066 1,061 1 1,017 1,017 23. 0,859 0,815 0,954 0,954 1 0,954 0,954 0,954 24. 0,993 0,989 1,070 1,070 0,902 0,931 0,954 0,919 25. 1 1 1,098 1,098 1,098 1,127 1,040 1,151 26. 0,970 0,953 1,076 1,076 1,002 1,003 0,916 1,002 27. 0,971 0,971 0,971 1,038 1,067 1 0,971 1 28. 1,057 1,031 1,031 1,031 1,009 1,068 1,033 1,068 29. 1.021 1.043 1.045 1.045 1.062 1.021 1.013 1.025 Preglednica 4. Povpre~ni f in njegov standardni odklon m FŠO KD KR KRz SR/ČP SIVČO DR/ČP DR/ŠO f m 1,009 0,995 1,013 1,017 1,015 0,994 0,989 0,995 sf m 0,074 0,078 0,083 0,088 0,067 0,058 0,076 0,077 metode lahko veliko prispevajo k skrajševanju proizvodnega ciklusa, s ~imer je dose`en eden izmed pomembnih ciljev sodobnega poslovanja proizvodnega poslovnega sistema: krajši rok dobave in natan~nejše upoštevanje roka dobave kupcu. Uporabnost posamezne metode v konkretnem poslovnem sistemu je odvisna od parametrov, ki so v tem poslovnem sistemu dostopni, medtem ko je izbor prave metode za konkreten primer enostavno in zelo u~inkovito mo`no izvesti s koeficientom pretoka metode fm. Ta koeficient je lahko izra~unljiv in najve~ pove o u~inku posamezne metode na skupno trajanje proizvodnega ciklusa. Preden pa te metode prakti~no uvedemo v poslovni sistem, je potrebno ugotoviti trenutno stanje sistema, mo`nosti za pridobivanje podatkov iz tega sistema in ugotoviti trenutne proizvodne zmogljivosti. Postopek uvajanja teh metod v poslovanje je precej zapleten proces, saj ga spremljajo tudi problemi uvajanja spremenjenega na~ina dela in poslovanja v poslovni sistem. Uvajanje novega na~ina planiranja proizvodnje in poslovanja bo hkrati ustvarilo pogoje za uvajanje teh sodobnih metod terminiranja proizvodnje. Upoštevanje teh metod lahko na klju~nih podro~jih celo izboljša planiranje proizvodnje in poslo- vanja, zasnovanega na MRP II filozofiji, oziroma se z uporabo teh metod reši pomanjkljivost MRP II programskih paketov tako, da le-ti omogo~ajo boljše planiranje proizvodnje in poslovanja s tem, da se ~as proizvodnega ciklusa še skrajša in s tem zni`ajo stroški proizvodnje in poslovanja. Zdru`evanje MRP II filozofije in teh metod za dolo~anje zaporedja delovnih nalogov pred vstopom v proizvodnjo bi pomenilo še enostavnejše doseganje racionalizacij na podro~ju planiranja proizvodnje. Literatura 1. Evans, J.R. 1993: APPLIED PRODUCTION AND OPERATIONS MANAGEMENT, West Publishing Company, Minneapolis 2. Figuri~, M. 1990: UPRAVLJANJE KAPACITETIMA U DRVNOJ INDUSTRIJI, Zbornik radova “Upravljanje proizvodnim sistemima u drvnoj industriji”, Šumarski fakultet Zagreb, Zavod za istra`ivanje u drvnoj industriji, Tehni~ki centar za drvo, PZ Exportdrvo, Novi Vinodol-ski 3. Jela~i~, D. 1993: ODREDIVANJE SKRA~ENJA PROIZVODNOG CIKLUSA KOEFICIJENTOM PROTOKA METODE, Proizvodni sustavi u drvnoj industriji III, Šumarski fakultet, Zagreb, str. 59-73 4. Krajewski, L.J.; Ritzman, L.P. 1993: OPERATIONS MANAGEMENT: STRATEGY AND ANALYSIS, Addi-son-Wesley P.ublishing Co., Reading 5. Meredith, J.R. 1992: THE MANAGEMENT OF OPERATIONS: A CONCEPTUAL EMPHASIS, J. Wiley & Sons Inc., New York 6. Nanot, Y.R. 1963: AN EXPERIMENTAL INVESTIGATION AND COMPARATIVE EVALUATION OF PRIORITY DISCIPLINES IN JOB SHOP-LIKE QUEUEING NETWORKS, Management Sciences Research Report No. 87, UCLA 7. Stevenson, J.W. 1993: PRODUCTION / OPERATIONS MANAGEMENT, Rochester Institute of Technology, Irwin, Homewood 8. Vila A.; Leicher, Z. 1983: PLANIRANJE PROIZVODNJE I KONTROLA ROKOVA, Informator, Zagreb 09 LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 374 UDK 684:65.011.4:658.8.03:336.223 Originalni znastveni ~lanek (Original Scientific Paper) Kaj pri~akujemo od zakona o davku na dodano vrednost? (II. del) What are we expecting from VAT system? (Part II) F. BIZJAK1, M. MLAKAR2, J. KROPIVŠEK3 Izvle~ek Abstract V Sloveniji je v pripravi zamenjava sedanjega sistema enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost (DDV). Uvedba DDV je po uvedbi Zakona o dohodnini druga ve~ja dav~na reforma v Sloveniji in to s ciljem prib-li`evanja in usklajevanja z Evropsko zvezo. Poskušali smo ugotoviti velikost vpliva DDV na oblikovanje cene proizvodov in storitev v sektorju lesarstva, ter vpliv uvedbe DDV na poslovni rezultat in uspešnost poslovanja v lesnoindustrijskem podjetju Pohištvo d.o.o. Uvedbo DDV smo simulirali tako, da smo na osnovi predvidenih dav~nih stopenj DDV preoblikovali drobno prodajne cene za surovine, osnovni in pomo`ni material, energijo ter druge vhodne elemente, na drugi strani pa oblikovali tudi nove prodajne cene proizvodov in storitev, ki jih podjetje Pohištvo d.o.o. proizvaja in fakturira kot prihodke. Dobljene odstotne spremembe nabavnih in prodajnih cen smo vkalkulirali v odhodkovno in prihodkovno stran bilance uspeha podjetja tako, da smo vzporedno opravili tudi simulacijo obra~una vstopnega in izstopnega DDV, kot ga predvideva predlog zakona. Na osnovi primerjave podatkov iz obstoje~e in simulirane bilance uspeha za enoletno obdobje smo podali sklepe o vplivu uvedbe DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja lesnoindustrijskega podjetja. Klju~ne besede: davek na dodano vrednost, prometni davek, dav~no knjigovodstvo, vstopni davek At that moment, Slovenia is in the process of replacing one level sales tax system with a VAT system. Introduction of VAT is the second major tax reform implemented in our country in order to achieve further harmonisation with European Union. Graduation thesis researches the influence of VAT on price policy in wood-processing branch and the influence on financial result of the particular wood-processing enterprise. The introduction of VAT through expected tax rates for raw and other materials, energy and other inputs were simulated. New retail prices for products and services of the enterprise portfolio were calculated also. Then, percentage differences in prices of inputs and outputs were estimated and built into the income statement regarding the simulation of input VAT and output VAT, as defined in the legislation. Simulated and actual income statement were compared, too. Keywords: VAT, sales tax, tax bookkeeping, input tax 5. ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA PRED UVEDBO DDV 5.1. Predstavitev podjetja Lesnoindustrijsko podjetje Pohištvo d.o.o. je registrirano na Okro`nem 1 Prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Dipl. in`. 3 Mag., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija sodiš~u v Ljubljani kot dru`ba z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom 6.400.000,00 SIT. Spada med majhna podjetja. Razvilo se je iz nekdanje mizarske obrti in zaposluje 17 proizvodnih in 3 re`ijske delavce. V okviru svoje priglašene proizvodne in trgovinske dejavnosti prete`ni del prihodkov realizira z izdelavo in prodajo pohištva za znanega naro~nika. Podjetje je uveljavljeno za izdelavo pohištvenih mizarskih izdelkov za op- remo bank, zavarovalnic, sodiš~, šol in drugih javnih objektov ter zlasti za opremo poslovnih prostorov s pisarniškim pohištvom. V navedenih primerih gre za pogodbene naro~nike pre-te`no javnih in podjetniških investicij. Izdelujejo tudi stanovanjsko pohištvo, kot so spalnice in kuhinje za zasebne investicije, vendar tudi v teh primerih z individualnim naro~nikom sklenejo prednaro~niško pogodbo, saj izdelkov na zalogo ne izdelujejo. V zadnjem obdobju podjetje uspeva tr`iti tudi v izvozu predvsem na pod- LES wood 50 (1998) 12 ro~ju Rusije in Bosne in Hercegovine. V teh primerih prodaja poteka prek posrednika s sede`em v tujini, tako da se ta del prodaje tretira kot izvoz. Poslovna strategija podjetja je visoka finalizacija izdelkov, saj menijo, da samo ta prinaša poslovno uspešnost. Kot svojo konkuren~no prednost poudarjajo in pozicionirajo kvaliteto in design izdelka, zlasti pa fleksibilnost, da poleg standardnih in tipskih pohištvenih elementov nudijo prvenstveno tudi izdelke po meri in naro~ilu kupca. Svojo ponudbo dopolnjujejo z dodatnimi storitvami, kot so dostava, namestitev, garancija in svetovanje. 5.2. Bilanca uspeha Bilanca uspeha prikazuje vse prihodke, odhodke in poslovni rezultat, to je dobi~ek ali izgubo v preu~evanem obdobju. Gre za uravnote`enost postavk na levi strani bilance, kjer bele`imo odhodke in desne strani, kjer so zajeti prihodki. Zato ima bilanca uspeha naslednjo obliko:8 Bilanca uspeha za obdobje: __________ ODHODKI PRIHODKI Odhodki Prihodki Dobi~ek Izguba Slika 3. Bilanca uspeha 5.2.1. Bilanca uspeha za obdobje pred uvedbo DDV V preglednici 5 je prikazana bilanca uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za obdobje poslovanja od 1.1.1997 do 31.12.1997. Podatki so povzeti iz ra-~unovodskega izkaza in pomenijo poslovni rezultat podjetja za obra~unsko leto 1997, torej za obdobje pred uvedbo DDV. V bilanci uspeha smo prihodek od prodaje izkazali po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom, ki pa ni prihodkovni vir, saj ga je podjetje dol`no pla~ati oz. odvesti v dr`avni prora~un. Zato smo obra~unani prometni davek od prodaje naknadno razvrstili med odhodke. Namen takega prikaza je boljša primerljivost s Raziskave in razvoj Preglednica 5. Bilanca uspeha za obdobje od 1.1.1997 do 12.1997 Št. Postavka Znesek (SIT) 1. PRIHODKI 147.460.185,00 Prihodki od prodaje - prodaja na doma~em trgu 127.638.444,00 - prodaja na tujem trgu 18.693.869,00 Prihodki od financiranja - obresti 9.560,00 - revalorizacijski prese`ek 1.118.312,00 Izredni prihodki 2. ODHODKI 141.106.976,00 Odhodki poslovanja - stroški materiala 54.988.909,00 - stroški energije in storitev 29.897.932,00 - amortizacija 13.220.818,00 - stroški dela 35.420.336,00 - drugi stroški 618.320,00 Odhodki financiranja - obresti 738.401,00 Izredni odhodki Obra~unani prometni davek od prodaje 6.222.260,00 3. BRUTO DOBI^EK 6.353.209,00 Davek od dobi~ka 1.588.302,00 4. NETO DOBI^EK 4.764.907,00 simulacijo bilance uspeha za obdobje po uvedbi DDV, ki bo prikazana v 6. delu. Iz prikazane bilance uspeha je tako razvidno, da je podjetje v poslovnem letu 1997 ustvarilo neto dobi~ek v višini 4.764.907,00 SIT in da so obveznosti za pla~ilo prometnega davka znašale 6.222.260,00 SIT. 5.3. Ekonomi~nost poslovanja Ekonomi~nost je druga delna mera (poleg produktivnosti in rentabilnosti) uspešnosti gospodarjenja, ki je opredeljena kot razmerje med koli~ino proizvedenega produkta in stroški, potrebnimi za dosego tega produkta. Koeficient ekonomi~nosti podajamo z veliko ~rko E.9 E = koli~ina proizvedenega produkta / stroški Števec izraza ekonomi~nosti smo izrazili kot proizvedeno koli~ino produkta v nat-uralnih enotah mere. S stroški pa razumemo stroške v smislu lastne cene proizvoda, ki poleg stroškov delovne sile vklju~uje tudi materialne stroške in amortizacijo. Na~elo ekonomi~nosti zahteva, da dani produkt proizvedemo s ~im ni`jimi stroški oz. da z danimi stroški 375 ustvarimo ~im ve~ji produkt. Tako opredeljeno na~elo ekonomi~nosti ka`e tehnološko u~inkovitost poslovanja. Poslovanje je tem u~inkovitejše, ~im ve~jo koli~ino proizvedenega produkta ustvarimo na enoto stroškov. Pri vrednostnem izra`anju ekonomi~-nosti je na voljo ve~ mo`nosti, kako izraziti koli~ino proizvedenega produkta, odvisno pa~ od namena analize ekonomi~nosti. Kadar nas zanima na~elo ekonomi~nosti kot kazalec tehnološke gospodarnosti, ki vsebuje delovanje koli~inskih sprememb v obsegu proizvodnje in v obsegu porabe produkcijskih faktorjev, smo za izra-~un koeficienta ekonomi~nosti uporabili stalne prodajne in nabavne cene. E = S koli~ina produkta x stalne prodajne cene / S koli~ina porabljenih produkcijskih faktorjev x stalne nabavne cene S tem smo dosegli, da na izraz ekono-mi~nosti vplivajo samo tehni~no-or-ganizacijski faktorji poslovanja. ^e ekonomi~nost izra~unamo z stalnimi lastnimi cenami, dopuš~amo, da na izra~un vplivajo tudi elementi gospodarske uspešnosti. E = S koli~ina produkta x stalne lastne cene / S koli~ina porabljenih produkcijskih faktorjev x stalne lastne cene Vendar pri razlagi tako izra~unane ekonomi~nosti ne moremo trditi, da je njen dvig vzrok za ve~ji poslovni izid, ker ne upoštevamo gibanja prodajnih in nabavnih cen. Šele ko proizvedene koli~ine pomno-`imo z dejanskimi prodajnimi cenami, lahko predstavimo ekonomi~nost v celoti in se otresemo tehnološkega gledanja nanjo. Tako pojmovana ekonomi~nost `e ka`e uspešnost poslovanja in ne zgolj u~inkovitost.10 E = S koli~ina produkta x teko~e prodajne cene / S koli~ina porabljenih produkcijskih faktorjev x teko~e nabavne cene Ekonomi~nost poslovanja bo tem ve~-ja, ~im višja bo proizvedena vrednost na enoto potrošene vrednosti. Vrednost ulomka mora biti ve~ja od 1. Zaradi zapletenosti in zamudnosti takega 2735 LES wood 50 (1998) 12 merjenja ekonomi~nosti poslovanja se v strokovni literaturi in praksi ekono-mi~nost opredeljuje kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki. E = celotni prihodki / celotni odhodki Gledano matemati~no, pa lahko ta kazalec zavzame naslednje vrednos-ti:11 * E > 1, kar pomeni, da smo v poslovnem procesu ustvarili ve~, kot smo potrošili. To je hkrati tudi cilj gospodarjenja. * E = 1, kar pomeni da smo toliko ustvarili, kot smo porabili. * E < 1, kar pomeni, da smo porabili ve~, kot smo ustvarili, to pa hkrati pomeni slabo gospodarjenje. 5.3.1. Ekonomi~nost poslovanja za obdobje pred uvedbo DDV Izra~unali smo faktor ekonomi~nosti kot delno mero uspešnosti gospodarjenja podjetja Pohištvo d.o.o. za poslovno leto 1997, to je za obdobje poslovanja pred uvedbo DDV. Ekonomi~nost smo izrazili vrednostno kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki, ki so razvidni iz prikazane bilance uspeha v preglednici 5. V letu 1997 je podjetje ustvarilo 147.460.185,00 SIT skupnega prihodka, celotni odhodki pa so znašali v istem letu 141.106.976,00 SIT. E = celotni prihodki / celotni odhodki = 147.460.185,00 / 141.106.976,00 = 1,0450 Izra~unani koeficient ekonomi~nosti smo uporabili kot primerjalno vrednost uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej. 6. OCENA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA PO UVEDBI DDV Kot kriterij poslovne uspešnosti smo ocenjevali ustvarjeni neto dobi~ek podjetja ter koeficient ekonomi~nosti za isto obra~unsko obdobje. Oceno smo oblikovali na podlagi podatkov iz simulirane bilance uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obdobje po uvedbi DDV. Raziskave in razvoj 6.1. Izhodiš~a * Kot osnovno izhodiš~e bodo rabili podatki iz bilance uspeha podjetja Pohištvo d.o.o., ki smo jo izkazali v 5. poglavju v preglednici 5. Navedena bilanca uspeha za obdobje poslovanja od 1.1.1997 do 31.12.1997 izkazuje prihodke, odhodke ter poslovni rezultat podjetja za obdobje pred uvedbo DDV. * Oblikovali smo simulirano bilanco uspeha za obdobje po uvedbi DDV tako, da smo za posamezne bilan-~ne postavke vnesli preoblikovane vrednosti prihodkov in odhodkov, ki smo jih `e izra~unali v 4. poglavju, ko smo ugotavljali vpliv uvedbe DDV na odhodkovno in prihodkovno stran poslovanja. * Pri simulaciji bilance uspeha smo preoblikovali le tiste prihodkovne in odhodkovne postavke, na katere ima uvedba DDV direktni vpliv. Tako smo preoblikovali prihodke od prodaje, stroške izdelavnega materiala ter stroške energije in storitev. Pri naštetih bilan~nih postavkah gre v fazi reprodukcije in menjave za poslovne dogodke, ki predstavljajo promet proizvodov in storitev in zapadejo v obra~un z davkom na promet oz. DDV. Na tem mestu torej nismo preoblikovali prihodkov iz financiranja, stroškov amortizacije in obresti, saj nanje uvedba DDV nima direktnega vpliva. * Izklju~ili smo pri~akovano inflator-no delovanje uvedbe DDV, ki naj bi posledi~no vplivalo na pove~a-nje cen na drobno in tudi pove-~anje bruto pla~ za 5 % nad sicer normalno rastjo. V simulirani bilanci uspeha tako nismo preoblikovali stroškov dela, na katere uvedba DDV tudi nima direktnega vpliva. 6.2. Simulacija bilance uspeha za obdobje po uvedbi DDV V preglednici 6 je prikazana bilanca uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obdobje po uvedbi DDV. V simulirani bilanci so prihodkovne in odhodkovne postavke prevrednotene 376 na vrednosti, ki imajo vkalkulirane prodajne cene z vra~unanim DDV. Prevrednotene oz. preoblikovane vrednosti smo povzeli iz ~etrtega poglavja naloge, in sicer: - stroške materiala iz preglednice 3, - stroške energije in storitev iz preglednice 4, - prihodke iz prodaje iz preglednice 5. Preglednica 6. Simulacija bilance uspeha za enoletno obdobje po uvedbi DDV V simulaciji bilance uspeha smo prihodek od prodaje izkazali po prodajnih cenah z vra~unanim DDV, le-ta pa ni prihodkovni vir, saj ga je podjetje dol`no pora~unati in odvesti v dr`avni prora~un. Prav tako smo tudi stroške materiala, energije in storitev izkazali po nabavnih vrednostih z vra~unanim DDV, slednjega pa lahko zavezanec kot vstopni davek pora~una in ga odšteje od izstopnega DDV. Pozitivna razlika med izstopnim in vstopnim DDV je diferen~ni pla~ljivi del DDV, ki ga podjetje odvede v dr`avni prora-~un in smo ga v bilanci izkazali kot odhodkovno postavko (pora~un DDV je prikazan naknadno). Iz prikazane simulirane bilance uspeha je tako razvidno, da bi podjetje v enoletnem poslovnem obdobju po uvedbi DDV ustvarilo neto dobi~ek v višini 5.524.817,00 SIT in da bi obveznosti za pla~ilo DDV znašale 7.819.216,00 SIT. Št. Postavka Znesek (SIT) 1. PRIHODKI 164.306.986,00 Prihodki od prodaje - prodaja na doma~em trgu 144.485.245,00 - prodaja na tujem trgu 18.693.869,00 Prihodki od financiranja - obresti 9.560,00 - revalorizacijski prese`ek 1.118.312,00 Izredni prihodki 2. ODHODKI 156.940.563,00 Odhodki poslovanja - stroški materiala 65.374.581,00 - stroški energije in storitev 33.748.891,00 - amortizacija 13.220.818,00 - stroški dela 35.420.336,00 - drugi stroški 618.320,00 Odhodki financiranja - obresti 738.401,00 Izredni odhodki Diferen~ni pla~ljivi del DDV 7.819.216,00 3. BRUTO DOBI^EK 7.366.423,00 Davek od dobi~ka 1.841.606,00 4. NETO DOBI^EK 5.524.817,00 LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 377 6.3. Ekonomi~nost poslovanja za obdobje po uvedbi DDV Izra~unali smo faktor ekonomi~nosti kot delno mero uspešnosti gospodarjenja podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obdobje poslovanja po uvedbi DDV. Ekonomi~nost smo izrazili vrednostno kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki, ki so razvidni iz prikazane simulirane bilance uspeha v preglednici 7. Graf 5. Primerjava poslovnega rezultata pred uvedbo DDV in po njej V enoletnem obdobju po uvedbi DDV bi podjetje ustvarilo 164.306.986,00 SIT skupnega prihodka, celotni odhodki pa bi znašali v istem letu 156.940.563,00 SIT. E = celotni prihodki / celotni odhodki = 164.306.986,00 / 156.940.563,00 = 1,0469 Izra~unani koeficient ekonomi~nosti smo uporabili kot primerjalno vrednost uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej. 6.4. Primerjava uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej V preglednici 7 in grafih je prikazana primerjava poslovne uspešnosti podjetja Pohištvo d.o.o. pred uvedbo DDV in po njej, ki smo jo merili z viši- Preglednica 7. Primerjava poslovne uspešnosti pred in po uvedbi DDV Graf 6. Primerjava kazalca uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej 1,0475 1,0470 1,0465 1,0460 1,0455 1,0450 1,0445 1,0440 koeficient ekonomiènosti E Mera Obdobje pred uvedbo DDV Obdobje po uvedbi DDV Neto dobi~ek 4.764.907.00 SIT 5.524.817,00 SIT Koeficient ekonomi~nosti 1,0450 1,0469 no ustvarjenega neto dobi~ka in vrednostno izra`enim koeficientom ekono-mi~nosti. Primerjava rezultatov poslovne uspešnosti ka`e, da uvedba DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja podjetja Pohištvo d.o.o. nima negativnega vpliva, saj se tako neto dobi~ek kot koeficient ekonomi~nosti pri simulirani projekciji za obdobje po uvedbi DDV celo pove~ujeta. Pove~anje uspešnosti gre v prete`ni meri na ra~un stroškov energije in storitev, ki se zaradi po-ra~una vstopnega DDV realno zni`ajo. Pred uvedbo DDV je podjetje energijo in storitve pla~evalo po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom, saj za le-te ni veljala pogojna dav~na oprostitev kot za preostali reprodukcijski material. Po uvedbi DDV pa bodo energijo in storitve dejansko nabavljali po ceni brez vra~unanega davka na promet, saj se ta kot vstopni DDV pora-~una oz. odšteje. Na tem mestu je potrebno poudariti, da navedena primerjava poslovne uspešnosti temelji na izhodiš~ih, da smo pri izra~unih zanemarili oz. izlo~ili vpliv inflatornega delovanja uvedbe DDV, ki predvideva splošno pove~a-nje cen na drobno. Pri prera~unih in preoblikovanju prodajnih cen stroškov in prihodkov smo izhajali iz domneve, da se drobno prodajne in nabavne cene po uvedbi DDV spremenijo oz. pove~ajo le v višini, ki jo povzro~i spremenjena dav~na stopnja DDV. 6.5. Obra~un in primerjava dav~nih obveznosti pred uvedbo DDV in po njej Tako obstoje~i prometni davek kot DDV sta davka na promet proizvodov in storitev; obveznost za njun obra~un nastane ob prodaji oz. nabavi. Prodajalec proizvoda ali storitve obra~una davek od prodajne cene in ga doda svoji prodajni ceni. Tako se pla~ilo davka prenese na kupca, prodajalec pa ga je kot dav~ni zavezanec dol`an obra~unati, napovedati in v predpisanih rokih odvesti v dr`avni prora-~un. V preglednici 8 je primerjalno prikazana prometno dav~na obveznost podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obra~unsko obdobje, pred uvedbo DDV in po njej. Izkazane so višine davka na promet proizvodov in storitev, ki ga je moralo podjetje pla~ati pri nabavi vhodnih elementov reprodukcije, ter višina davka, ki ga je podjetje zara~unalo kupcem svojih proizvodov. Iz tabele je za obe obdobji primerjalno razvidna višina vstopnega in izstopnega davka, ter višina pla~-ljivega davka, ki ga je podjetje dol`no akontirati dr`avi. Podjetje je v poslovnem letu 1997, to je v enoletnem obdobju pred uvedbo DDV, ob nabavi pla~alo prometni davek le pri energiji in storitvah v skup- LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 378 Preglednica 8. Primerjava prometno dav~nih obveznosti pred uvedbo DDV in po njej Št. Vrsta prometa in davka Obdobje pred uvedbo DDV Obdobje po uvedbi DDV 1. VSTOPNI DAVEK 1.013.214 15.249.845 - nabava materiala - 10.385.672 - nabava energije in storitev 1.013.214 4.864.173 2. IZSTOPNI DAVEK 6.222.260 23.069.061 - prodaja proizvodov in storitev 6.222.260 23.069.061 3. PLA^LJIVI DEL DAVKA 6.222.260 7.819.216 penj DDV, so pokazali, da se bodo drobnoprodajne cene izdelavnega materiala v povpre~ju dvignile za 2,54 %. To pove~anje gre v celoti na ra~un spremenjenih dav~nih stopenj. Glede na to, da predpisi predloga zakona o DDV, v bodo~e ne predvidevajo pogojnih dav~-nih oprostitev pri nabavi reprodukcijskega materiala, bodo proizvajalna lesnoindustrijska podjetja po uvedbi DDV, le-tega nabavljala nem znesku 1.013.214,00 SIT, med- po prodajnih cenah z vra~unanim tem ko je za izdelovalni material v fazi DDV, torej dejansko po 19 % višjih reprodukcije veljala pogojna dav~na cenah kot pred uvedbo DDV. Toliko oprostitev. namre~ znaša predvidena splošna dav~na stopnja DDV, ki se bo obra-Po projekciji za enoletno obdobje po ~unavala pri prometu tovrstnih pro-uvedbi DDV pa bi podjetje ob nabavi izvodov oz. materiala. izdelavnega materiala pla~alo DDV v znesku 10.385.672,00 SIT in pri na- * Pove~anje prodajnih oz. nabavnih bavi energije in storitev DDV v znesku cen izdelavnega materiala ima seveda 4.864.173,00 SIT, kar skupno znaša vpliv na pove~anje materialnih stroš-15.249.845,00 SIT vstopnega DDV. kov v poslovanju podjetja. V prispevku smo ugotovili, da se stroški nabave iz-Na drugi strani je podjetje v obdobju delavnega materiala po uvedbi DDV pred uvedbo DDV svojim kupcem za- pove~ajo kar za 17,96 %. Tako viso-ra~unalo za 6.222.260,00 SIT pro- kemu pove~anju botruje `e zgoraj metnega davka, ki ga je bilo dol`no v omenjena ukinjena pogojna dav~na celotnem znesku odvesti v dr`avni oprostitev pri nabavi reprodukcijskega prora~un. materiala, ki ga bodo po uveljavitvi zakona o DDV podjetja nabavljala z Po uvedbi DDV pa bi podjetje za isto vra~unanim davkom, prav tako kot obdobje kupcem zara~unalo za kon~ni potrošniki. Izra~unano po-23.069.061,00 SIT izstopnega DDV, ve~anje nabavnih stroškov materiala v dr`avni prora~un pa bi bilo dol`no pa pomeni le za~etni likvidnostni pro-pla~ati le razliko, ki znaša blem podjetja, saj osnovni princip po-7.819.216,00 SIT. ra~una vstopnega DDV prakti~no v celoti izni~i navidezno pove~anje na-Izra~uni so pokazali, da bi podjetje bavnih stroškov in, kot smo videli, Pohištvo d.o.o., kot dav~ni zavezanec slednje na odhodke in poslovni rezul-za davek na promet proizvodov in tat ne bo imelo negativnega vpliva. storitev, po uvedbi DDV pla~alo ve~je tovrstne dav~ne obveznosti, kar je * V prispevku smo nadalje ugotavljali, seveda predlagatelj predloga zakona kolikšen vpliv bo imela uvedba DDV o DDV tudi na~rtoval. na stroške energije in storitev, pri nabavi katerih `e po sedaj veljavni 7. SKLEP zakonodaji o prometnem davku ne velja pogojna dav~na oprostitev kot * V prispevku smo najprej ugotavljali, pri reprodukcijskem materialu in jih kolikšni bodo vplivi uvedbe DDV na podjetja `e pred uvedbo DDV pla~uje-višino prodajnih cen lesnoindustrijske- jo po prodajnih cenah z vra~unanim ga izdelavnega materiala, ki ga pod- prometnim davkom. Ugotovili smo, jetje nabavlja kot reprodukcijski mate- da predlog zakona o DDV ravno pri rial. Prera~uni prodajnih cen, z vra- prometu storitev prinaša ob~utno ~unavanjem predvidenih dav~nih sto- odstotno pove~anje dav~nih stopenj in da se nabavni stroški tovrstnih storitev po uveljavitvi zakona o DDV pove~u-jejo za 12,88 odstotkov; to pove~anje pa gre v celoti na ra~un višjih dav~nih stopenj. Izra~unano pove~anje nabavnih stroškov energije in storitev pa zaradi pora~una vstopnega DDV, enako kot pri izdelavnem materialu, na poslovni rezultat podjetja ne bo imelo negativnega vpliva. * Ugotavljali smo tudi vplive uvedbe DDV na prihodkovno stran poslovanja podjetja. Ugotovili smo, da se dele` prometnega davka oz. DDV v bruto realizaciji prihodkov po uveljavitvi DDV pove~a od 4,44 % na 16,44 %. Kot smo izra~unali, se na ra~un zamenjave obstoje~ega prometnega davka z DDV bruto fakturirana realizacija prometa pove~a za 11,51 odstotkov. To pove~anje ne gre na ra~un spremenjenih dav~nih stopenj proizvodov, saj je 19 % splošna dav~na stopnja DDV, ki bo veljala za pohištvene finalne mizarske izdelke, celo manjša od sedaj veljavne 20 % stopnje prometnega davka. Bruto prihodki se pove-~ajo na ra~un prometa storitev, katerih dav~ne stopnje se pove~ajo od 5 % na 19 % in v prete`ni meri na ra~un ukinjene pogojne dav~ne oprostitve obra~una davka v primeru prodaje reprodukcijskega materiala ali blaga za nadaljnjo prodajo ter tudi ukinjene pogojne zni`ane stopnje pri prodaji oz. nabavi opreme. Po uvedbi DDV mora namre~ podjetje vse kupce obravnavati kot kon~ne potrošnike in jim pri prodaji svojih proizvodov zara~u-nati DDV po predpisanih dav~nih stopnjah. * S primerjavo rezultatov poslovne uspešnosti smo v prispevku ugotovili, da uvedba DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja podjetja Pohištvo d.o.o. nima negativnega vpliva, saj se tako neto dobi~ek kot koeficient ekonomi~nosti pri simulirani projekciji za obdobje po uvedbi DDV pove~ujeta. Neto dobi~ek se iz 4.764.907,00 SIT pove~a na 5.524.817,00 SIT, koeficient ekono-mi~nosti pa se iz vrednosti 1,0450 pove~a na vrednost 1,0469. Pove-~anje uspešnosti gre v prete`ni meri na ra~un stroškov energije in storitev, ki se zaradi pora~una vstopnega LES wood 50 (1998) 12 DDV dejansko zni`ajo. Pred uvedbo DDV je podjetje energijo in storitve pla~evalo po prodajnih cenah z vra-~unanim prometnim davkom, saj za le-te ni veljala pogojna dav~na oprostitev kot za preostali reprodukcijski material. Po uvedbi DDV pa bodo energijo in storitve dejansko nabavljali po ceni brez vra~unanega davka na promet, saj se ta kot vstopni DDV pora~una oz. odšteje. Pri izdelavnem materialu pa se zaradi pora~una vstopnega DDV ugotovljeno pove~a-nje nabavnih stroškov dejansko izni~i in odhodkovno izena~i z obdobjem pred uvedbo DDV, ko je podjetje tovrstni izdelavni oz. reprodukcijski material nabavilo brez pla~ila prometnega davka. Pove~ana bruto fakturirana realizacija prihodkov na poslovni rezultat nima neposrednega vpliva, saj všteti dele` davka na promet ni prihodkovni vir in ga je podjetje prek kon~nega obra~una prometnega davka ali pora~una izstopnega in vstopnega DDV dol`no pla~ati in odvesti v dr`avni prora~un. Višina neto fakturirane realizacije prihodkov, ki bi direktno vplivala na poslovni rezultat, namre~ po uvedbi DDV ostaja na istem nivoju, celotni vpliv pove~anja bruto prihodkov pa se prenaša na kupce oz. potrošnike, ki pla~ajo proizvode in storitve po višjih cenah. * Izra~unavali smo tudi višino prometno dav~nih obveznosti in ugotovili, da bo podjetje Pohištvo d.o.o., kot dav~ni zavezanec za davek na promet proizvodov in storitev, po uvedbi DDV pla~alo ve~je tovrstne dav~ne obveznosti. V enoletnem obdobju pred uvedbo DDV je podjetje svojim kupcem zara~unalo za 6.222.260,00 SIT prometnega davka, ki ga je bilo dol`no v celotnem znesku odvesti v dr`avni pro-ra~un. Po uvedbi DDV pa bo podjetje za isto obdobje kupcem zara-~unalo za 23.069.061,00 SIT izstopnega DDV, v dr`avni prora~un pa bo dol`no pla~ati razliko med izstopnim in vstopnim DDV, ki znaša 7.819.216,00 SIT. Po uvedbi DDV se bo tako v dr`avni prora~un prililo za 1.596.956,00 SIT ve~ davka, kar je seveda predlagatelj predloga zakona o DDV tudi na~rtoval. Raziskave in razvoj 8. POVZETEK Prispevek je oblikovan na podlagi od-li~nega diplomskega dela Milana Mlakarja, dipl. ing. na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo. Najpomembnejše ugotovitve so podane v tem prispevku. Za opravljeno delo kolegu Mlakarju še enkrat ~estitamo. V Sloveniji je v pripravi zamenjava sedanjega sistema enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost. Uvedba davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je po uvedbi Zakona o dohodnini druga ve~ja dav~na reforma v Sloveniji s ciljem pribli`e-vanja in usklajevanja z Evropsko zvezo. V prispevku smo poskušali ugotoviti velikost vpliva DDV na oblikovanje cene proizvodov in storitev v sektorju lesarstva ter vpliv uvedbe DDV na poslovni rezultat in uspešnost poslovanja v lesnoindustrijskem podjetju Pohištvo d.o.o. V prispevku je bila opraviljena simulacija uvedbe DDV tako, da so se na podlagi predvidenih dav~nih stopenj preoblikovale drobnoprodajne cene za surovine, osnovni in pomo`ni material, energijo ter druge vhodne elemente ter na drugi strani tudi oblikovale nove prodajne cene proizvodov in storitev, ki jih podjetje Pohištvo d.o.o. proizvaja in fakturira kot prihodke. Dobljene odstotne spremembe nabavnih in prodajnih cen smo vkal-kulirali v obstoje~o bilanco uspeha podjetja tako, da smo vzporedno opravili tudi simulacijo obra~una vstopnega in izstopnega DDV, kot ga predvideva predlog zakona. Na podlagi primerjave obstoje~e in simulirane bilance uspeha za enoletno obdobje po uvedbi DDV smo poskušali podati sklepe o vplivu uvedbe DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja tega podjetja. Prispevek je vsebinsko razdeljen na šest delov. V prvem delu je podana splošna in teoreti~na predstavitev DDV. Obravnavana je narava in delovanje davka, dav~ne stopnje, dav~ne oprostitve in polo`aj malih podjetij v 379 obdav~itvi z DDV. Na tem mestu je na kratko predstavljeno tudi inflatorno delovanje DDV, stroški pobiranja davka in razlogi za sprejem le-tega v Sloveniji. Podanih je tudi nekaj empi-ri~nih ugotovitev dr`av Evropske zveze ob uvedbi in uporabi DDV ter primerjava dav~nih stopenj v posameznih dr`avah. V drugem delu je predstavljen slovenski predlog Zakona o DDV, ki zajema 77. ~lenov, pregledno po naslednjih vsebinskih sklopih: obmo~je obdav~it-ve, oprostitve znotraj Slovenije, dolo-~itev praga za registracijo, dav~ni zavezanec, dav~na osnova, dav~na stopnja, nastanek obveznosti obra~u-na, odbitek vstopnega DDV, vra~ilo DDV, nadzor nad obra~unavanjem ter posebni postopki obdav~evanja. V tretjem delu so preoblikovane drob-noprodajne cene izdelavnega materiala, ki v fazi reprodukcije podjetja Pohištvo d.o.o. pomenijo in vplivajo na neposredne materialne stroške. Nove prodajne cene smo oblikovali tako, da smo stornirali obstoje~i prometni davek in na tako ugotovljeno prodajno ceno brez davka obra~unali DDV po predpisani dav~ni stopnji predloga zakona o DDV. Prera~uni prodajnih cen so z vra~unavanjem predvidenih dav~nih stopenj DDV pokazali, da se bodo drobnoprodajne cene izdelavnega materiala v pov-pre~ju dvignile za 2,54 %. To pove-~anje gre v celoti na ra~un spremenjenih dav~nih stopenj. Glede na to, da predpisi predloga zakona o DDV, v prihodnje ne predvidevajo pogojnih dav~nih oprostitev pri nabavi reprodukcijskega materiala, bodo proizvajalna lesnoindustrijska podjetja po uvedbi DDV le-tega nabavljala po prodajnih cenah z vra~unanim DDV, torej dejansko po 19 % višjih cenah kot pred uvedbo DDV. Toliko namre~ znaša predvidena splošna dav~na stopnja DDV, ki se bo obra~unavala pri prometu tovrstnih proizvodov oz. materiala. V ~etrtem delu smo preoblikovane cene obravnavali z vidika stroškov in sicer kot produkta teh cen in potroš-kov prvin reprodukcije. Dejansko porabljene koli~ine reprodukcijskega LES wood 50 (1998) 12 materiala, energije in storitev v podjetju Pohištvo d.o.o. smo ovrednotili s preoblikovanimi prodajnimi cenami z vra~unanim DDV tako, da smo ugotovili vpliv uvedbe DDV tudi na stroškovni oz. odhodkovni del poslovanja podjetja. Pove~anje prodajnih oz. nabavnih cen izdelavnega materiala ima seveda vpliv na pove~anje materialnih stroškov v poslovanju podjetja. V prispevku smo ugotovili, da se stroški nabave izdelavnega materiala po uvedbi DDV pove~ajo kar za 17,96 %. Razlog za tako visoko pove~anje je v `e omenjeni ukinjeni pogojni dav~ni oprostitvi pri nabavi reprodukcijskega materiala, ki ga bodo po uveljavitvi zakona o DDV podjetja nabavljala z vra~unanim davkom prav tako kot kon~ni potrošniki. Izra~unano pove-~anje nabavnih stroškov materiala pa predstavlja le za~etni likvidnostni problem podjetja, saj osnovni princip po-ra~una vstopnega DDV prakti~no v celoti izni~i navidezno pove~anje nabavnih stroškov, in kot poka`ejo kon~-ni rezultati, slednje na odhodke in poslovni rezultat nima negativnega vpliva. V tem delu smo tudi ugotavljali, kolikšen vpliv bo imela uvedba DDV na stroške energije in storitev, pri nabavi katerih `e po sedaj veljavni zakonodaji o prometnem davku ne velja pogojna dav~na oprostitev kot pri reprodukcijskem materialu in jih podjetja `e pred uvedbo DDV pla~ujejo po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom. Ugotovili smo, da predlog zakona o DDV ravno pri prometu storitev prinaša ob~utno odstotno pove~anje višine dav~nih stopenj in da se nabavni stroški tovrstnih storitev po uveljavitvi zakona o DDV pove~u-jejo za 12,88 odstotkov, to pove~anje pa gre v celoti na ra~un višjih dav~nih stopenj. Izra~unano pove~anje nabavnih stroškov energije in storitev pa zaradi pora~una vstopnega DDV, enako kot pri izdelavnem materialu, na poslovni rezultat podjetja ne bo imelo negativnega vpliva. V prispevku smo nadalje ugotavljali vpliv uvedbe DDV na prihodkovno stran poslovanja podjetja. Ugotovili smo, da se dele` prometnega davka oz. DDV v bruto realizaciji prihodkov Raziskave in razvoj po uveljavitvi DDV pove~a od 4,44 % na 16,44 %. Kot so pokazali izra~uni, se na ra~un zamenjave obstoje~ega prometnega davka z DDV bruto fakturirana realizacija prometa pove~a za 11,51 odstotkov. To pove~anje ne gre na ra~un spremenjenih dav~nih stopenj proizvodov, saj je 19 % splošna dav~na stopnja DDV, ki bo veljala za pohištvene finalne mizarske izdelke, celo manjša od sedaj veljavne 20 % stopnje prometnega davka. Bruto prihodki se pove~ajo na ra~un prometa storitev, katerih dav~ne stopnje se pove~ajo od 5 % na 19 % in v prete`-ni meri na ra~un ukinjene pogojne dav~ne oprostitve obra~una davka v primeru prodaje reprodukcijskega materiala ali blaga za nadaljnjo prodajo ter tudi ukinjene pogojne zni`ane stopnje pri prodaji oz. nabavi opreme. Po uvedbi DDV mora namre~ podjetje vse kupce obravnavati kot kon~ne potrošnike in jim pri prodaji svojih proizvodov zara~unati DDV po predpisanih dav~nih stopnjah. V petem in šestem naloge smo opravili primerjavo poslovne uspešnosti podjetja pred in po uvedbi DDV. Kot kriterij poslovne uspešnosti se je ocenjeval ustvarjeni neto dobi~ek podjetja ter koeficient ekonomi~nosti za isto ~asovno obdobje. Ocena uspešnosti se je oblikovala na podlagi podatkov iz bilance uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za obdobje poslovanja od 1.1.1997 do 31.12.1997, to je za obdobje pred uvedbo DDV in na podlagi podatkov iz simulirane bilance uspeha podjetja za projekcijo enoletnega obdobja po uvedbi DDV. S primerjavo rezultatov poslovne uspešnosti smo v prispevku ugotovili, da uvedba DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja podjetja Pohištvo d.o.o. nima negativnega vpliva, saj se tako neto dobi~ek kot koeficient ekonomi~nosti pri simulirani projekciji za obdobje po uvedbi DDV, pove~uje-ta. Neto dobi~ek se od 4.764.907,00 SIT pove~a na 5.524.817,00 SIT, koeficient ekonomi~nosti pa se iz vrednosti 1,0450 pove~a na vrednost 1,0469. Pove~anje uspešnosti gre v prete`ni meri na ra~un stroškov energije in storitev, ki se zaradi pora~una vstopnega DDV dejansko zni`ajo. 380 Pred uvedbo DDV je podjetje energijo in storitve pla~evalo po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom, saj za le-te ni veljala pogojna dav~na oprostitev kot za preostali reprodukcijski material. Po uvedbi DDV pa bodo energijo in storitve dejansko nabavljali po ceni brez vra~u-nanega davka na promet, saj se ta kot vstopni DDV pora~una oz. odšteje. Pri izdelavnem materialu pa se zaradi pora~una vstopnega DDV, ugotovljeno pove~anje nabavnih stroškov dejansko izni~i in odhodkovno izena~i z obdobjem pred uvedbo DDV, ko je podjetje tovrstni izdelavni oz. reprodukcijski material nabavilo brez pla-~ila prometnega davka. Pove~ana bruto fakturirana realizacija prihodkov na poslovni rezultat nima neposrednega vpliva, saj všteti dele` davka na promet ni prihodkovni vir in ga je podjetje prek kon~nega obra~una prometnega davka ali pora~una izstopnega in vstopnega DDV dol`no pla~ati in odvesti v dr`avni prora~un. Višina neto fakturirane realizacije prihodkov, ki bi direktno vplivala na poslovni rezultat, namre~ po uvedbi DDV ostaja na istem nivoju, celotni vpliv pove~anja bruto prihodkov pa se prenaša na kupce oz. potrošnike, ki pla~ajo proizvode in storitve po višjih cenah. V zadnjem delu smo izra~unali višino prometno dav~nih obveznosti in pri tem ugotovili, da bo podjetje Pohištvo d.o.o. kot dav~ni zavezanec za davek na promet proizvodov in storitev po uvedbi DDV pla~alo ve~je tovrstne dav~ne obveznosti. V enoletnem obdobju pred uvedbo DDV je podjetje svojim kupcem zara~unalo za 6.222.260,00 SIT prometnega davka, ki ga je bilo dol`no v celotnem znesku odvesti v dr`avni prora~un. Po uvedbi DDV, pa bo podjetje za isto obdobje kupcem zara~unalo za 23.069.061,00 SIT izstopnega DDV, v dr`avni prora-~un pa bo dol`no pla~ati razliko med izstopnim in vstopnim DDV, ki znaša 7.819.216,00 SIT. Po uvedbi DDV se bo tako v dr`avni prora~un akontiralo za 1.596.956,00 SIT ve~ davka, po-ve~anje dav~nega priliva pa je seveda predlagatelj zakona o DDV tudi na~-rtoval. LES wood 50 (1998) 12 Raziskave in razvoj 381 Navedeni dobljeni rezultati in primerjava poslovne uspešnosti temelji na dveh izhodiš~ih, ki smo jih v prispevku pri izra~unih upoštevali kot osnovni domnevi, in sicer: 1. Pri izra~unih se izlo~ijo vpliv infla-tornega delovanja uvedbe DDV, ki predvideva splošno pove~anje cen na drobno. Pri prera~unih in preoblikovanju prodajnih cen stroškov in prihodkov smo tako izhajali iz domneve, da se drobnoprodajne in nabavne cene po uvedbi DDV spremenijo oz. pove~ajo le v višini, ki jo povzro~i spremenjena dav~na stopnja DDV. Pravilnost takega iz-hodiš~a potrjujejo tudi v prispevku izra~unani rezultati poslovne uspešnosti, saj se višina neto dobi~ka za obdobje po uvedbi DDV celo po-ve~a, pri tem pa je podjetje prodajne cene svojih proizvodov spremenilo le za višino spremenjenih dav~nih stopenj DDV in ni vkalkuli-ralo inflacijskih pri~akovanj. Tako tuje kot ugotovitve tega prispevka omogo~ajo sklep, da DDV sam po sebi ne pove~uje inflacije. 2. Podjetje kot dav~ni zavezanec izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za pora~un in odbitek vstopnega DDV, da vodi predpisano prometno dav~no knjigovodstvo, da izdaja ra~une s predpisano vsebino ter da so nakupljeni reprodukcijski materiali in storitve dobavljeni od dobaviteljev, ki so sami zavezanci za obra~un DDV in da so uporabljeni za zavezan~eve obdav-~ljive posle oz. prihodke. V primeru, da podjetje Pohištvo d.o.o. ne bi izpolnjevalo pogojev za po-ra~un vstopnega davka, bi se v simulaciji bilance uspeha za obdobje po uvedbi DDV odhodki pove~ali za celotni znesek obra~unanega vstopnega davka, ki je znašal 15.249.845,00 SIT, pri tem pa bi podjetje poslovalo neuspešno z izkazano izgubo v višini 7.883.422,00 SIT. VIRI 1 Škof, B. Nekateri pogledi na obdav~itev z davkom na dodano vrednost v Sloveniji, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, 1996 2 Bizjak, F. / Pape`, M. Osnove gospodarjenja in razvoj podjetja. Biotehniška fakulteta Ljubljana 1995 3 Rebernik, M. Ekonomika podjetja. Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1997 4 Bole, V. Diferencialni u~inki davka na dodano vrednost, 31.12.1997, Poro~evalec DZ RS, 8. maj 1998 5 Stepko, D. Ekonomika podjetja. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1991 6 Turk, I. Uvod v ekonomiko poslovnega sistema. Zveza društev finan~nih in ra~unovodskih delavcev Slovenije, Ljubljana, 1990 Opombe 1 Škof, B. Nekateri pogledi na obdav~itev z davkom na dodano vrednost v Sloveniji, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, 1996, 3 s. 2 Škof, B. pod 1 citirano delo s. 4 - 6 Bizjak, F. / Pape`, M. Osnove gospodarjenja in razvoj podjetja. Ljubljana 1995, 112 s. 4 Rebernik, M. Ekonomika podjetja. Ekonomska fakulteta Ljubljana 1997, 195 s. 5 Rebernik, M.pod 4 citirano delo, 159 s. 6. Bole, V. Diferencialni u~inki davka na dodano vrednost, 31.12.1997, objavljeno v Poro~evalec DZ RS, 8. maj 1998, s. 61-84 7 Stepko, D. Ekonomika podjetja. Ekonomska fakulteta Ljubljana 1991, 2-3 s. 8 Bizjak, F. / Pape`, M. pod 3 citirano delo, s. 162-163 9 Turk, I. Uvod v ekonomiko poslovnega sistema. Zveza društev finan~nih in ra~unovodskih delavcev Slovenije Ljubljana 1990, 291 s. 10 Turk, I. Uvod v ekonomiko pod 9 citirano delo, 294 s. 11 Bizjak, F. / Pape`, M. pod 3 citirano delo, 159 s. V prejšnji številki ste lahko prebrali naslednja poglavja: 1. UVOD 1.1. Predstavitev problema 1.2. Opredelitev naloge in metodologija dela 2. KAJ JE DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV) 2.1. Delovanje in narava davka na dodano vrednost 3. OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN V LESARSTVU PO UVEDBI DDV 3.1. Elementi kalkulacije 3.2. Dolo~anje prodajne cene z vra~unanim davkom 3.3 Oblikovanje prodajne cene z vra~unanim DDV 3.4. Preoblikovanje prodajnih cen za izdelavni material 3.4.1. Izhodiš~a 3.4.2. Prera~un cen izdelavnega materiala 3.4.3. Primerjava rezultatov po preoblikovanju cen izdelavnega materiala 4. ODHODKOVNI IN PRIHODKOVNI VIDIK PREOBLIKOVANJA CEN PO UVEDBI DDV 4.1. Vpliv uvedbe DDV na odhodke podjetja 4.1.1. Splošno o odhodkih in stroških 4.1.2. Izhodiš~a pri ugotavljanju vpliva uvedbe DDV na stroške poslovanja 4.1.3. Prera~un stroškov izdelavnega materiala 4.1.4. Primerjava rezultatov po prera~unu stroškov izdelavnega materiala 4.1.5. Prera~un stroškov energije in storitev 4.1.6. Primerjava rezultatov po prera~unu stroškov energije in storitev 4.2. Vpliv uvedbe DDV na prihodke podjetja 4.2.1. Splošno o prihodkih iz poslovanja 4.2.2. Izhodiš~a pri ugotavljanju vpliva uvedbe DDV na prihodke poslovanja 4.2.3. Prera~un prihodkov iz poslovanja 4.2.4. Primerjava rezultatov po prera~unu prihodkov iz poslovanja POPRAVEK: V prvem delu ~lanka je bila objavljena napa~na slika št. 2. Sedaj objavljamo popravljeno verzijo Slika 2. Delovanje davka na dodano vrednost LES wood 50 (1998) 12 Iz naših podjetij 382 Petdeset let INLES Ribnica Inles Ribnica je praznoval 27. novembra 1998 svojo 50-letnico. Na svoj praznik so odprli novo tovarno za izdelavo plas-ti~nih oken in vrat. Po pozdravnem govoru ~lana uprave za tehni~no podro~je Dušana Urha, je novo proizvodnjo odprl dr. Boris Šuštar, dr`avni sekretar za industrijo pri Ministrstvu za gospodarstvo. Korenine Inlesa segajo v prejšnja stoletja, je povedal slavnostni govornik, predsednik uprave mag. Andrej Mate. Leta 1948 je bilo ustanovljeno podjetje LIP Ribnica. Ime Inles se je pojavilo prvi~ leta 1962. Z zdru`itvijo lesarskih dejavnosti je tako Ribnica postala center In-lesovega poslovanja za celotno ribniško dolino. Inles je do`ivel v dosedanjem obdobju ve~ reorganizacij in izdeloval veliko raznih izdelkov. Prvo okno je bilo izdelano ro~no leta 1954 v Dolenji vasi. Preusmeritev na stavbeno pohištvo se je pri~ela leta 1958 s postavitvijo tovarne vrat. Inles je imel skozi vsa leta svojo lastno primarno obdelavo. Po osamosvojitvi Slovenije se je Inles orientiral na izvoz. Razvil je izdelke za evropske trge in postal najve~ji izvoznik slovenske lesne industrije, saj danes izvozi `e 90 % svoje proizvodnje. V letošnjem letu je bil Inles olastninjen, narejena je bila finan~na sanacija, pri-~eli so z investicijo, ki bo kon~ana v naslednjem letu. Inles `eli priti v novo ti-so~letje kot delniška dru`ba z uspešnim poslovanjem in kot zdru`evalec slovenske industrije stavbenega pohištva. Pri-~eli so s proizvodnjo plasti~nih oken, spomladi jim bodo sledila okna alu-minij-les in v drugi polovici leta izdelki stavbenega pohištva iz aluminija. Skupni imenovalec Inlesa bo sedaj zadovoljen kupec, ker le zadovoljen kupec omogo~a Inlesu optimisti~no prihodnost. Andrej Mate se je zahvalil tudi firmi Lesco, ki jim je pomagala ne samo pri uspešnem prodoru na tr`iš~a Nem-~ije in Avstrije, ampak je njegova zasluga, da so razvili nove programe in uveljavili uspešno blagovno znamko Isar-holz, pod katero Inles prodaja svoje izdelke v Nem~iji in Avstriji. Inles ima, edini od proizvajalcev oken znak kakovosti Ral, ki ga podeljuje nemško zdru-`enje za kakovost. Prav tako imajo izdelki Inlesa znak slovenske kakovosti SQ in znak kakovosti v graditeljstvu, ki ga podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK. Dr`avni sekretar za industrijo pri Ministrstvu za gospodarstvo dr. Boris Šuštar je v svojem pozdravnem govoru ~estital slavljencu Inlesu in mu za`elel veliko uspeha in vso podporo pri nadaljnjem delu. Proizvajalci, ki dosegajo vrhunsko kvaliteto in visoko produktivnost, imajo svoje mesto tako na doma~em kot tudi na svetovnem trgu. Dušan Urh je povedal, da se je porodila misel o proizvodnji plasti~nih oken leta 1996. Prva investicija je bila izvedena na lokaciji proizvodnje vrat in dose`e-nim obsegom 600 tiso~ DEM mese~no pri 40 zaposlenih. Zaradi vse ve~jega povpraševanja po tovrstnih izdelkih in nekompletnosti proizvodnega programa so v prostorih nekdanje `agalnice postavili tehnologijo za proizvodnjo plas-ti~nih oken in vrat. Uporabljene teh-ni~ne rešitve bodo aktualne v Evropi šele v naslednjem letu. Skupna vrednost investicije znaša 1,6 milijona DEM in je bila izvedena v rekordnem ~asu. Sedanja zmogljivost je dva milijona DEM me-se~no pri 80 zaposlenih delavcih. V nadaljevanju sta Inles in Lesco podpisala petletno pogodbo v vrednosti letne prodaje 73 milijonov DEM. Med govorniki je bil tudi dolgoletni direktor v pokoju Mirko Anzelc. Bil je ponosen na prehojeno pot. Orisal je pomen Inlesa za Ribnico in širšo okolico. Pomen njegovih izre~enih misli najbolj ponazarja pesem Sem Ribn~an Urban, po celem svetu znan. Pesem je ob~uteno zapel, poleg drugih pesmi, ribniški oktet Gallus. V kulturnem programu sta nastopali še dve pevki. Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju, kot se za praznovanje 50-obletnice spodobi. Ribni~ani so ponosni na svoj kraj, kar je pohvale vredno. Vsi skupaj pa smo lahko ponosni na vsem svetu znanega Ribn~ana Urbana, saj pomeni maskoto ribniške doline, ki so jo prejeli najbolj zaslu`ni poslovni partnerji slavljenca. Inles je torej ostal zvest Urbanu, samo ne ve~ s suho robo, ampak s sodobno prilagojenim vrhunskim proizvodnim programom, ki ga uspešno tr`i po vsej Evropi. K vsem izre~enim ~estitkam se pridru`uje tudi uredništvo revije Les. Ciril MRAK, dipl.in`. LES wood 50 (1998) 12 Znanje za prakso 383 ZNANJE za prakso Trdokromano orodje 1. Uvod Da bi pove~ali odpornost proti obrabi oz. otopitvi orodja, izdelanega iz malokromanega orodnega jekla, uporabljamo razli~ne metode oplemenitenja konic zob: lotanje ploš~ic, izdelanih iz materialov, odpornih proti obrabi, potem varjenje stelita, kaljenje zobnih konic in trdo kromanje, o katerem bo govora v tem prispevku. Pri lotanju ploš~ic so v uporabi ploš~ice, izdelane iz hitroreznega jekla, iz trdih kovin pa tudi iz polikristalinskega diamanta. Izdelava tega orodja in njihovo vzdr`evanje sta precej komplicirana in zahtevata posebno opremo in naprave. Zato jih lahko opravljajo samo proizvajalci orodja oz. specializirani servisi. Varjenje stelita `e vrsto let uspešno uporabljajo za oplemenitenje rezil. Stelit so za~eli uporabljati uporabniki orodja. Varili so ga ro~no s preprostimi napravami, nato po so po ve~ letih razvili polavtomate in avtomate. Z varjenejm stelita se v zadnjem ~asu ukvarjajo proizvajalci orodja pa tudi mnogi uporabniki prav zaradi visoke stopnje avtomatizacije postopka. Le-ta je precej drag zaradi visoke cene opreme oz. elektrod stelita, medtem ko je vzdr`evanje `a-ginih listov enostavno, saj uporabljajo enako opremo kot pri obi~ajnem orodju. Omenimo naj še dve metodi za oplemenitenje zobnih konic. Gre za kaljenje konic rezil in za trdo kromanje. Za kaljenje konic rezil obstaja avtomat in ga zato izklju~no uporabljajo uporabniki orodja. Vzdr-`evanje orodja je zelo enostavno, ker sta v uporabi enaka oprema in tehnologija kot pri obi~ajnem orodju. Trdokro-mirano orodje pa izdelujejo samo proizvajalci orodja, ker je za proizvodnjo potreben galv anski postopek za nanašanje kroma. 2. Zna~ilnosti trdokromanega orodja Postopek trdega kromiranja v glavnem uporabljamo pri kro`nih `aginih listih ter pri `aginih listih za vertikalne pol-nojarmenike. Pri kro`nih `aginih listih trdo kromiramo ve~i-noma vse liste, ki jih uporabljamo na dvo- ali ve~listnih `agalnih strojih. Ti listi so namre~ med obratovanjem zelo obremenjeni in hitro otopijo. Pogosto je njihova menjava ote`ko~ena in zamudna, zato je zelo ugodno, ~e lahko pove~amo delovni ~as med dvema ostrenjema. Trdokromirani `agini listi so sestavljeni iz nosilnega telesa, izdelanega iz malolegiranega orodnega jekla, ter slojev kroma, ki jih z galvanizacijo nanašamo na obe bo~ni površini (slika 1). Trdota lista je enaka kot pri nekromanih listih. Sloji trdega kroma imajo optimalno debelino v mejah od Slika 1. Pre~ni presek trdokromanega `aginega listo: a) nosilno telo, b1, b2) sloji kroma 10 do 40 mm in trdoto od 800 do 1000 HV 0,1. Trdi krom ima manjši koeficient trenja kot površina nekromanih listov, zato se na njihovi površini naberejo druge snovi, kot so smole, lesni prah, tanin ipd. Zaradi velike trdote slojev trdega kroma je mo`nost obrabe oz. otopitve manjša, zato se ~as dela med dvema ostrenjema bistveno podaljša. Na sliki 2 je prikazano trdokromano rezilo, na sliki 3 pa nekromano. Oba `agina lista sta pre`agala enako koli~ino Slika 2 in 3. Obraba lista - zgoraj trdokroman `agni list, spodaj navaden LES wood 50 (1998) 12 Znanje za prakso 384 lesa. Medtem ko se pri trdokromanih listih ne obrabljajo bo~ni rezalni robovi (slika 2), ampak samo glavni rezalni rob, in še to zaradi zaš~itnega delovanja kromovih slojev relativno malo, pa se pri nekromanih `aginih listih mo~no obrabijo bo~ni rezalni robovi, ker ni zaš~itnega delovanja trdega kroma. Zaradi tega nekromirani `agini listi hitreje otopijo. Kromirano orodje je sicer nekoliko dra`je, vendar se zelo podaljša ~as med dvema ostrenjema. Tudi vzdr`e-vanje je zelo ugodno, saj se ne razlikuje od onega pri ne-kromanem orodju in ne povzro~a nobenih dodatnih stroškov. 3. Proizvodnja orodja Kot smo omenili, trdokromano orodje sestoji iz nosilnega telesa in slojev trdega kroma, ki so naneseni na bo~ne površine z galvanizacijo (slika 1). Nosilno telo lista je izdelano iz malolegiranega orodnega jekla, ki je lahko surov ali pa termi~no obdelan v jeklarni. Iz ploš~ izdelajo za kro`ne `agine liste mnogokotnike (slika 4), za liste polno-jarmenikov pa paralelograme (slika 5). Surovi material je potrebno termi~no obdelati na predpisano trdoto. Sledi brušenje na debelino, ki mora biti kolikor je mo`no fino, ker to direktno vpliva na kvaliteto oz. finost površine trdega kroma. Nato nanašamo sloje kroma v galvanski kopeli. Postopka trdega kromiranja ne bomo podrobno opisovali, pa~ pa bomo navedli le osnovne pojme. Slika 4. Izrezani mnogokotnik za izdelavo kro`nih `aginih listov Slika 5. Izrezani paralelogram za izdelavo polnojarmeniških `aginih listov Za galvansko kopel potrebujemo posodo iz materiala, odpornega proti delovanju kislin. V njej je razred~eni elektrolit 100 do 180 g/l kromovega oksida in `veplena kislina v koncentraciji od 1 do 1,8 g/l. Podro~ja kromovih prevlek so prikazana na sliki 6. Za uporabo pri orodju je zanimivo le podro~je sijajnih trdih prevlek. Najugodnejša temperatu- Slika 6. Diagram, ki ka`e razmerje med temperaturo in gostoto el. toka pri kromanju ra kopeli pri kromanju je 56 ± 2 °C. Gostota elektri~nega toka se giblje okoli 50 A/dm2 sloja kroma na eni strani. Po operaciji kromanja sledijo vse druge operacije kot pri nekromanem orodju, predvsem izsekovanje zob, kar moramo opraviti posebno pazljivo z uporabo ostrega orodja za izsekovanje zob, da ne bi prišlo do poškodbe sloja kroma, posebno na izhodni strani, to je na tisti, na kateri pre-bija~ izstopa iz `aginega lista. Sledita operaciji prvo ostrenje in razpiranje. Obe operaciji moramo opraviti pazljivo, posebno prvo ostrenje, da ne bi poškodovali slojev kroma. Tako je operacija izdelave `aginega lista kon~ana. 4. Uporaba in vzdr`evanje trdokromanih `aginih listov Kot je `e spredaj omenjeno, se trdokromani `agini listi v glavnem uporabljajo za dvo- ali ve~listne kro`ne `agalne stroje in za vertikalni polnojarmenik. Glavni problem je mo`nost, da se poškoduje sloj kroma, bodisi zaradi tujkov v obdelovancu bodisi zaradi smole, lesnega prahu, tanina in ne~isto~, kar velja posebno za skorjo. Ta problem je zato ve~ji pri `aginih listih za vertikalni polnojarmenik; v zimskih mesecih ne~isto~e zmrznejo in postanejo še trše in nevarnejše. Pri kro`nih `aginih listih je problem precej manjši, saj obdelujemo `aganice, ki na svoji površini nimajo ne-~isto~, oz iroma so manjše in zato nenevarne. Da bi prepre~ili delovanje ne~isto~, je priporo~ljivo, da skorjo odstranimo in ob`agamo ~ela hlodov. Obe metodi zahtevata precej finan~nih sredstev. Obstajajo pa tudi enostavnejše metode, npr. pranje hlodov v bazenih ali z briz-galnami, kar pa je precej manj u~inkovito. Na koncu naj omenimo še ~iš~enje z drogovi tako v skorji kot na ~elih hlodov. ^e poškodujemo krom na robu pazduh zob, posebno pa na konicah, `agini listi popolnoma izgubijo prednosti, ki jih imajo trdokromani listi. Pri vzdr`evanju je zato zelo pomembno, da zagotovimo pravilno ~iš~enje in ostrenje `aginih listov. Ne glede na zmanjšano trenje oz. s tem v zvezi zmanjšanje mo`nosti za lepljenje smole, prahu in drugega na bo~ne površine, se zaradi te`avnih razmer, v ka- LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva xxxiii zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 13/98 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA INFORMACIJA O POSLOVANJU DIREKTORIJ DOBAVITELJEV LESA IZ NEM^IJE PREDSTAVNIŠTVO SLOVENSKIH PODJETIJ V BELORUSIJI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA POHIŠTVENI SEJMI NOVOSTI IZ PUBLIKACIJ UEA Priloga: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesenih in drugih izdelkov v 1. polletju 1998 ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ Vsem lesarjem `elimo predvsem zdravo in uspehov polno novo leto 1999! ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ ❋ ❆ IZ DELA ZDRU@ENJA Sejem IMM Köln 99 Zdru`enje lesarstva - GZS je v mesecu novembru kon~alo usklajevanje v zvezi s skupnim nastopom slovenskih proizvajalcev pohištva na sejmu IMM Köln 99. Kölnski sejem se subvencionira (seveda samo za ~lane Zdru`enja lesarstva) iz dveh strani: Gospodarska zbornica Slovenije subvencionira 40 m2 razstavnih površin od skupaj 290,75 m2, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa v znesku 2,110 mio SIT. Na IMM Köln 99 bodo razstavljali naslednji razstavljavci: Svea Zagorje, Lipa Ajdovš~ina, Javor Pivka, Alples `elezniki, KLI Logatec, LIP Bled, LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, Salco Ljubljana, Slovenijales Ljubljana in GZS. S Stil In`eniringom iz Ljubljane pa je bil sklenjen dogovor o kompletni postavitvi razstavnega prostora, s tem da bosta Svea in Lipa postavili svoj razstavni prostor sami. Carinski kontingenti, zni`ana carinska stopnja ali stopnja “prosto” Na Pobudo Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj sta bila na sestanek koncem oktobra povabljena tudi Carinska uprava Republike Slovenije in Zdru`enje lesarstva. Skupaj smo pripravili prvi predlog liste blaga, za katerega se dolo~ijo carinski kontingenti pri uvozu blaga v letu 1999 in uporaba zni`ane carinske stopnje in stopnje “prosto”. V lanskem letu je Zdru`enje lesarstva na pobudo Upravnega odbora organiziralo širšo akcijo, v letošnjem letu pa smo na poslani dopis Zdru`enja lesarstva glede zni`anja carinskih stopenj prejeli tri vloge, in sicer od: Svea Zagorje, LIP Radomlje in KLI logatec. Na Zdru`enju lesarstva smo vloge pregledali in uskladili z ostalimi zdru`enji GZS. Od vseh predlaganih postavk je MEOR v zadnjem poslanem predlogu (ki še ni dokon~en!) LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva xxxiv dolo~il carinski kontingent (glede na pozitivno mnenje Zdru`enja kovinske industrije) za carinsko tarifo 7326 20500 (`i~ne košare), katerega je predlagala SVEA Zagorje. 17. seja UO GZS-Zdru`enja lesarstva Blagovna menjava v obdobju I.-IX.1998 v primerjavi z istim obdobjem lani 16. decembra 1998 je bila sklicana 17. seja UO GZS-Zdru`enja lesarstva v prostorih Mizarstva Bobi~, Novo mesto, z naslednjim dnevnim redom: 1. sprejem zapisnika 16. seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva, 2. problematika standardizacije in tehni~nih predpisov oz. direktiv za podro~je lesarstva v Sloveniji in Evropi ter preizkuše-valni centri v Sloveniji, 3. problematika izobra`evanja na podro~ju lesarstva, 4. analiza Ljubljanskega sejma, 5. pano`na kolektivna pogodba, 6. program dela GZS-Zdru`enja lesarstva za leto 1999 s poro~ilom za preteklo leto, 7. razno. INFORMACIJA O POSLOVANJU Blagovna menjava v obdobju I.- IX.1998 v primerjavi z istim obdobjem lani Kriterij: dejavnost blaga (v 000 USD) Proizvodnja Izvoz Indeks Uvoz Indeks I.-IX.1997 I.-IX.1998 I.-IX.98/97 I.-IX.1997 I.-IX.1998 I.-IX.98/97 Obdelava in predelava lesa 243.050 258.921 106,5 89.144 96.311 108,0 Proizvodnja pohištva 342.179 392.560 114,7 85.397 88.320 103,4 Skupaj 585.229 651.481 111,3 174.541 184.631 105,8 Kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika/uvoznika iz registra (v 000 USD) Proizvodnja Izvoz Indeks Uvoz Indeks I.-IX.1997 I.-IX.1998 I.-IX.98/97 I.-IX.1997 I.-IX.1998 I.-IX.98/97 Obdelava in predelava lesa 182.553 201.568 110,4 55.386 60.038 108,4 Proizvodnja pohištva 140.261 138.852 99,0 54.056 54.001 99,9 Skupaj 322.814 340.420 105,5 109.442 114.039 104,2 Vir: Statisti~ni urad RS Statisti~ni podatki Blok irani `iro ra~uni Po podatkih Agencije za pla~ilni promet je imelo oktobra v Sloveniji 8.786 pravnih oseb blokiran `iro ra~un nad pet dni, trend pa ostaja enak - število podjetij z blokiranim `iro ra~unom se pove~uje, prav tako znesek blokade, število zaposlenih v takšnih podjetjih pa je padlo za skoraj 20%. V predelovalnih dejavnostih velja enak trend. Med predelovalnimi dejavnostmi sta še posebej opazni proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov in proizvodnja tekstilnih izdelkov. V Obdelavi in predelavi lesa (DD) in Proizvodnji pohištva (DN36.1) pa so trendi precej druga~ni. V Obdelavi lesa se je zni`al povpre~ni znesek blokade `iro ra~una (-12,2%), zmanjšalo se je število subjektov (-0,8%) in število zaposlenih (-17,7%). V proizvodnji pohištva pa se je povpre~ni znesek povišal (+16,4%), ravno tako pa tudi število subjektov (+16,7%) in število zaposlenih (+10,6%). Elementi Indeksi DD DN36 Obseg industrijske proizvodnje povpr. I.-X.1998/povpr. I.-X.1997 103,6 108,1 Povpr.mes. bruto pla~a na zap. osebo povpr. I.-VIII.1998/povpr. I.-VIII.1997 110,4 112,6 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povpr. I.-X.98/povpr. I.-X.97 103,4 106,1 Vir: Statisti~ni urad RS DD=Obdelava in predelava lesa DN36=Proizvodnja pohištva ,druge predelovalne dejavnosti, recikla`a Povpre~na bruto pla~a v lesni industriji Od Statisti~nega urada RS smo prejeli podatke, da je znašala povpre~na pla~a v lesni industriji (DD in DN36.1) v septembru 1998 114.886,00 SIT, kar je za 2,9% v nominalnem znesku ve~ kot v avgustu 1998. DIREKTORIJ DOBAVITELJEV LESA IZ NEMČIJE Mednarodna trgovina z lesom postaja izrednega pomena z vidika naraš~ajo~ega povpraševanja po lesu. Ravno zaradi tega je direktorij z imenom “German Wood for Export” Podatki o blokacijah `iro ra~unov za mesec 10/1998 (v mio SIT) Podro~je Ime dejavnosti dec.97 I.-X.98 Indeks dec.97 I.-X.98 Indeks dec.97 I.-X.98 Indeks 0 Gospod. in negospodarstvo. 83.749 91.854 109,68 8.143 8.786 107,9 72.957 58.602 80,3 D Pred.dej. 23.731 26.380 111,2 1.274 1.336 104,9 46.302 40.955 88,5 DD Obd.in pred.lesa 1.457 1.279 87,8 128 127 99,2 2.778 2.285 82,3 DN36 Pohištvo in druge pred. dejavnosti 2135 2.486 116,4 102 119 116,7 2.493 2.758 110,6 60 LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva neka nova pot k oblikovanju novih poslovnih kontaktov. Na internetu si lahko ogledate listo nemških trgovskih podjetij z lesom na webstrani: * http://www.timbertrade.de ali * http://www.holzhandel.de. Lahko pa naro~ite zgoraj navedeno publikacijo na naslov: Gesamtverband Holzhandel (BD Holz - VDH e.V.) Rostocker Strasse 16 65191 Wiesbaden Deutschland Telefon: 0611/50 69-0 Fax: 0611/50 69 69 E-mail: bdholz@ bdholz.de. PREDSTAVNIŠTVO SLOVENSKIH PODJETIJ BELORUSIJI Mešano podjetje BELMERX, ki v Belorusiji zastopa interese slovenskih podjetij Iskre, Heliosa, Unior-ja in Comet-a, obvladuje med drugim tudi širok spekter beloruskih podjetij s podro~ja lesne, pohištvene in kovinsko predelovalne industrije. Ta podro~ja proizvodnje so v tej dr`avi najbolj razvita in sodobno opremljena. Te firme se `elijo povezati s slovenskimi podjetji lesne in pohištvene industrije ter postati njihovi partnerji. Slovenskim podjetjem nudijo programe proizvodov iz smreke, bora, hrasta in jelše, kot na primer: * masivne lesne elemente, * lesne ploš~e, * `agarski asortiman do 40mm debeline in 150mm širine * polproizvode in proizvode za pohištveno in stavbno pohištveno proizvodnjo, * kovinska ogrodja iz cevi, surova ali barvana, npr. za proizvodnjo stolov. Kvaliteta proizvodnje je po zahodnoevropskih standardih, saj so to podjetja, ki imajo izkušnje z izvozom na ta pod-ro~ja. V kolikor ste zainteresirani za sodelovanje, se lahko obrnete na kontaktne osebe: * Drago Rifelj, Belmerx Minsk, tel/fax 00375 172 292876 ali * Janez Cvar, Helios Dom`ale, tel. 061 713 007, fax 061 721 234. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 9844 / 01 Podjetje iz Velike Britanije iš~e proizvajalce stolov, gostinskega pohištva, ostale gostinske opreme ter distributerje rabljene gostinske opreme. Podjetje GLOBAL CATERING EQUIPMENT Kontaktna oseba g. Altaf H. Shaikh Ulica 92 STRATFORD RD., SPARKHILL Pošta Kraj BIRMINGHAM Dr`ava VELIKA BRITANIJA Telefon +44 / 121 / 773 44 00 Telefaks +44 / 121 / 773 44 41 E-Mail global786@ aol.com Številka PP 9869 / 03 (BRE988611) Poljski proizvajalec pohištva iš~e proizvajalce raznih pohištvenih kovinskih dodatkov. Podjetje Gospodarska zbornica Slovenije - Infolink Kontaktna oseba Tanja Jamnik Ulica Slovenska 41 Pošta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon +386 / 61 / 1250 122 Telefaks +386 / 61 / 219 536 E-Mail Infolink@ hq.gzs.si Številka PP 9888 / 01 Rusko podjetje nudi `agan les (breza, hrast, jelša, jesen) in deske. Podjetje BEST LTD Kontaktna oseba g. Oleg A. Blum Ulica ROSPEKT MIRA 64 AP 21 Pošta 236000 Kraj KALININGRAD Dr`ava RUSIJA Telefon +7 / 112 / 214 778 Telefaks +7 / 112 / 451 453 E-Mail olga@ origa.koenig.su Številka PP 9913 / 01 Avstrijsko podjetje iš~e partnerja za prodajo varnostnih vrat (lastni patentiran proizvod). Podjetje KTB GES.M. B.H. Kontaktna oseba g. Sigi Pretterhofer Ulica PACHERN HAMPTSTRASSE 26 Pošta 8075 Kraj HART BEI GRAZ Dr`ava AVSTRIJA Telefon +43 / 316 / 49 12 24 Telefaks +43 / 316 / 49 15 04 Številka PP 9940 / 02 (8889) Indijski proizvajalec pohištvenih dodatkov (kljuke, obešalniki...) iš~e poslovne partnerje. Podjetje INDIA INTERNATIONAL HOUSE LTD. Kontaktna oseba g. Kulin Gupta Ulica 4868/24, ANSARI ROAD, DARYA GANJ Pošta 110002 Kraj NEW DELHI Dr`ava INDIJA Telefon +91 / 11 / 32 524 24, 32 78 027 Telefaks +91 / 11 / 32 833 94 E-Mail kuling@ de2.vsnl.net.in Številka PP 9956 / 01 Mad`arsko podjetje nudi palete, deske in furnir. Podjetje FIONA PRICE KFT., Kontaktna oseba g. Gyorgy Hullo Ulica LISZT UTCA 14., Pošta 6723 Kraj SZEGED Dr`ava MAD@ARSKA Telefon +36 / 30 / 9454 949 Telefaks +36 / 30 / 9807 949 xxxv LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva xxxvi Številka PP 9965 / 01 Francosko podjetje povprašuje po PVC vle~enih profilih in po masivnem parketu. Podjetje TECHNO PROFILS Kontaktna oseba ga. Laurence Bellet Ulica BOIS DES BROSSES Pošta 89390 Kraj RAVIERES Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 3 / 86 55 99 55 Telefaks +33 / 3 / 86 55 99 56 Številka PP 10002 / 01 Špansko podjetje iš~e zastopnike za les. Podjetje POSTFORMADOS LOYMAR S.L. Kontaktna oseba g. Mikel Gomez Urkijo Ulica BENGOETKE SIN Pošta 48410 Kraj OROZKO Dr`ava ŠPANIJA Telefon +34 / 94 / 633 9680 Telefaks +34 / 94 / 633 9668 Številka PP 10013 / 01 Ukrajinsko podjetje ponuja les, kemikalije, mle~ne proizvode, umetna gnojila... Podjetje BANCOMZVJAZOK CORPORATION Kontaktna oseba ga. Natalie Pryanikova Ulica 39 KIKVIDZE STR., Pošta 252103 Kraj KIEV Dr`ava UKRAJINA Telefon +38 / 44 / 267 64 13 Telefaks +38 / 44 / 267 65 20 Številka PP 10019 / 01 Podjetje iz Litve ponuja okna, vrata, izlo`bena okna, razne konstrukcije, zimske vrtove... Podjetje G. J. NIKE Kontaktna oseba Ulica ROTUŠES A 14 Pošta Kraj KRETINGA Dr`ava LITVA Telefon +370 / 58 / 54533 Telefaks +370 / 58 / 54644 Številka PP 10024 / 01 Nemško podjetje povprašuje po bukovem lesu. Specifikacija v Infolinku. Podjetje HOLZAGENTUR Kontaktna oseba Ulica PILGRAMER STRASSE 121 Pošta 12623 Kraj BERLIN Dr`ava NEM^IJA Telefon +49 / 567 / 78 69 Telefaks +49 / 567 / 78 69 Številka PP 10026 / 01 Avstrijsko podjetje povprašuje po lesu. Specifikacija v Infolinku. Podjetje PERRI INNENBAU U. HANDELSGESELLSCHAFT Kontaktna oseba g. Marinovic Ulica LANDSTRASSE GURTEL 11/2/3 Pošta 1020 Kraj WIEN Dr`ava AVSTRIJA Telefon +43 / 796 / 50 37 Telefaks +43 / 796 / 50 37 Številka PP 10031 / 01 Francosko podjetje nudi poslovno sodelovanje na podro~ju obdelave lesa (parket). Podjetje TECNO PROFILS Kontaktna oseba g. Laurence Bellet Ulica BOIS DE BROSSES Pošta 89390 Kraj RAVIERES Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 386 / 55 99 55 Telefaks +33 / 386 / 55 99 56 ŠIPAD Holding Sarajevo je zainteresiran za sodelovanje s slovenskimi lesarji: Kontaktna oseba Ahmet Sejdi} Ulica Maršala Tita broj 13 Pošta Kraj Sarajevo Dr`ava BiH Telefon / Telefaks 071/447-660, 447-659 POHIŠTVENI SEJMI Moskva, MEBEL, november 1999 Na osrednjem pohištvenem sejmu ruske federacije MEBEL 98 so v letošnjem letu samostojno razstavljali naslednji razstavljavci: Lipa Ajdovš~ina, d.d., SVEA Lesna industrija, d.d. Zagorje, Stilles Sevnica, d.d., Pohištvo ^epovan, d.d., Iles Idrija, d.d., Sijaj Hrastnik, d.d., Mineral d.d., Mizar, Vol~ja Draga in Koimpex International, d.o.o. Razstavljavci menijo, da je bil sejemski nastop poslovno uspešen, zato Zdru`enje lesarstva poziva vse ~lanice, da najkasneje do 31.12.1998 javijo svoj interes za udele`bo na sejmu MEBEL 99 (november 1999) ter predvideno kvadraturo, tako da se bo lahko pravo~asno rezerviral primeren prostor. Singapur, 4. - 8. marec 1998 Od veleposlaništva Republike Slovenije smo prejeli prospekte, CD ROM in pa 3 video kasete na temo naslednjega pohištvenega sejma v Singapurju. Vsi zainteresirani si lahko priskrbijo navedeni material na Zdru`enju lesarstva! NOVOSTI IZ PUBLIKACIJ UEA (Evropske zveze proizvajalcev pohištva) UEA (Evropska zveza proizvajalcev pohištva) je koncem novembra izdala publikacijo z naslovom Oblazinjeno pohištvo v Evropi, koncem marca 1998 pa bo izdala publikacijo z naslovom Na splošno o pohištvu v Evropi. Publikacijo lahko naro~ite prek Zdru`enja lesarstva po zni`ani ceni 500 ECU! lESwood 50(1998) 12 Letno kazalo LES/wood Revija za lesno gospodarstvo Leto L-1998 Stran 1 - 404, i-xl UDK630/ISSN 0024-1067 LETNO KAZALO ČLANKOV PO RUBRIKAH, NASLOVIH IN AVTORJIH Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Odgovorni urednik Gril Mrak, dipl. inž. Urednik Stane Kočar, dipl. inž. Direktor dr. mag. Jože Korber Ljubijona 1998 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS - Združenjem lesarstva DKUSTVENE VESTI 50. letnica podjetja LIP Bled LAKOTA Maja 350 topom delo DIT lesarstvo Ljubljana v letu 1998 NOVAK Lojze 30 Pohištvo Brežice d.d. MIKlAVCFranc 351 Ustanovljeno 011 lesorsiva Primorske 51 Petdeset let INLES Ribnico MRAK Ciril 382 Poswtoostienjurezil MRAKCiril 190 NOVOLESd.d. KUHEU Katja 391 Strokovni posvet-lesno strojništvo v sodobni Evropi NOVAK tojze 191 KRATKE VESTI Strokovno ekskurzija v Rosenheim TORELLINiko 234 Kotiljon na panju TORELLI Niko 47 Novi 011 lesarstvo Bled KOVAČ Jože 238 Novice iz Weiniga 54 Izdelavo tehnične dokumentacije v lesarstvu MRAKCiril 317 Zaščita gozdov na stranišču TORELLINiko 63 Upravni odbor in generalna skupščina evropske konfederacije Nelson in les TORELLINiko 95 (Cil-BOIS)no Bledu KOŽARVida 355 m , i ,in/, mi> 1 Weinig na lnterbrmallfl(ylexpo'98 103 Plan delo Zveze lesarjev Slovenije MRAKCiril 395 ...... Wellington in les TORELLINiko 115 Aktivnosti Dl! lesarstva Ljubljana v 1998 letu in program ,„„,,,,„, mpivopolovicol999.leto NOVAK Lojze 396 O.K. TORELLINiko 156 INTERVJU ^esena konfekcija TORELLI Niko 176 lirleivjgzdipl. inž. Zvonetom Hovino, generalnim direktorjem Novolesa d.d. POTOČNIK fani 106 Kratkevesti 301,349,390 Skopni vzpon na Rudnico • simbol sodelovanja in partnerstva med nemškim OSEBNE VESTI bpctmterslovensk™ dobavitelji POTOČNIK Fani 146 |nmemo,i„m. Anton Likavec 1927-1998 RAKUŠAFerdo 26 Bilo sem ženska... POTOČNIK Fani 231 Prof. dr. Niko Torelli - častni doktor dunajske BOKU ČUFAR Katarina, KORBERJože, Pooovor s prvim možem SVEA Zagorje, mog. Miroslavom Štrajharjem POTOČNIK Fani 267 (Universität für Bodenkultur) RESNIKJože 65 Pogovorzgenerolnim direktorjem LIP Radomlje, Astom Dvornikom, dipl. inž. POTOČNIK Fani 299 Nataša Vesel Tratnik - nova doktorica lesarskih znonosti POHLEVEN franc 105 Poaomrzdipl. inž. Olomirjem Pungerčifem, glavnim direktorjem Leon obtok. n°sidokt("iesarsk*znanosti TRATNIKMirko 185 UHOVRHHIKAd.d. POTOČNIK Fani 347 STROKOVNI ČLANKI SSSiäSS^"^^ POTOČNIKFoni 387 »BISS - Kooperativi online bibliografski sistem in servisi cista T H LESARSKE LITERATURE ^os,oia in re'a,'vna 90st0,a 'esa TORELLI Niko 52 6rivoza tehnični slovo, lesarstva ~ ^ po katerem je Brazilija dobila svoje ime TORELLINiko 55 IzUsorskezaložbe GERŠAKMirko 33 Mesto kakovosti v strategiji razvoja Zasavja KLOPČIČTomaž 68 Vse ker boste vedno želeli vedeti o lesarstvu LIKARAleš 34 Absolutno in relativno TORELLINiko 96 Obvestilo Lesarskezaložbe GERŠAKMirko 74 Sequoia ali Sequoiadendron - etimologija TORELLINiko 136 taoslisknjižnihpolic RAKUŠAFerdo 78 Benetke - mesto na vodi TORELLINiko 174 tostisknjižnihpolic RAKUŠA Ferdo 156 Uporaba lesnih sladkorjev TIŠLERVesna 216 Obvestilo Lesarske založbe GERŠAKMirko 277 Mednarodno društvo za zaščito lesa IRG/WP PETRIČMarko 217 Itostivlesarski literaturi GERŠAKMirko 328 Belaomel° !0RElLiNiko 271 IZ SAŠIH PODJETIJ Rdeči les in rdeči lesovi TORELLINiko 278 Inles prejel znak kakovosti RAl T Izdelek kot izhodišče za razmišljanje o pomenu povezovanja različnih strok ' ' pri niegovem razvoiu,obhkovaniu intrženiu KRZISNIKMaia 354 mMm FINŽGAR*rka ,6 Bruyerealivisokaresa(fe«,tee0L.) TORELLINiko 356 Glin K8M d.o.o, Nazarje MIKLAVCFranc 25 SEJMI IN RAZSTAVE izorstvo Kovač, Ljubijo, Mozirje MIKLAVCFranc 145 Po 8. ljubljanskem pohištvenem sejmu ÄÜS ~ ^«okroglih 50 let POTOfNIKFoni ,86 Pohištveni sejem Köln 1998 -barometer tržne situacije POTOČNIKFoni 66 Jalovima pridobila nemški znak kakovosti RAL 204 MEBL0 TOP Tapecirano pohištvo d.o.o. in Tone Pogačnik v IDCO v Ljubljani FINŽttR Ljerka 108 Mednarodni pohištveni sejem Köln'98-vtisi 109 ******* UPJani0 269 Mednarodni pohištveni sejem M1UN0'98 HROVATIN Jasna 110 Oknananojvršjemnivoju 286 Lesarstvo na sejmu MEGRA1998 RAKUŠAFerdo 148 S kvaliteto do nagrade -PARON d.o.o., Laško 302 . .. . .. , ., . . . . . .,,„„.,, ,„. Povzetek otvoritvenega govora dr. Marjana Sen|urja na sejmu LESMA 98 192 LIPA, tovaina pohištvo Ajdovščina, d.d. MARCMatevž 307 ..,,. ,. ,,,. . . ,, . . , ... l|ubi|anski pohištveni se|em letos zev septembru 195 43 YES wood 50(1998) 12 Letno kazalo AMBIENIA'98 23. sejem LESMA'98 Otvoritveni govor Janeza Podobnika, predsednika Državnega zbota no 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu 9. ljubljanski pohištveni sejem • ogledalo slovenske lesne industrije Obsejemske prireditve na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu Predstavitev projekta razvoja novih kuhinj "Kuhinja 2a 21. tisočletje" Z vztrajnostjo do uspeha ORGATEC98,22. -27- oktober 1998 Jani Vozelj - razstavo pohištvo v ljubljanski kiparski galeriji Latobia NOVAK Lojze HROVAIIN Jasna MRAK Ciril HROVAIIN Jasna FINŽGARLjerka ŽABKAR Stanislava N Jasna Razstava dijakov SLS Nova Gorica Temeljne značilnosti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija lesarstva Violina iz šolske delavnice Dan lesarstva goriškega in severnoprimorskega območja Tako smo se spoznavali Višje strokovno šolstvo -višja lesarska šola Dan lesarstvo koroškega območja 2. držav,no tekmovanje dijaških poslovnih načrtov "Mladi podjetnik" Dopolnitev programov izobraževanja na področju lesarstva k natečaja MEBLA TOP Raziskovalna dejavnost - primemo oblika pridobivanja dodatnega znanja in izkušenj uspešnih dijakov Razstava izdelkov dijakov SC Poklicne gostinske in lesarske šole KOZINC Dorinka GORIŠEKŽeljko KOZINC Darinka KOZINC Dorinka MERVARMiho HUSAleš ŠKODNIKIvan STEBLOVNIK Zdenka KOZINC Darinka KOZINC Darinko KOVAČIČ Bojan 195 229 248 309 315 316 352 393 394 Pol stoletja revije les KOVAČJože 3 Stradivari TORELU Niko 43 Praksa za prakso TRATNIK Mirko 83 Nujnost povezovanja z Evropo KORBER Jožo 123 Tekma med izobraževanjem in katastrofo TORELLI Niko 163 9. ljubljanski pohištveni sejem 203 ljubljanski pohištveni sejem KOFIER ljuba 247 Pozdravni nagovor Petra Tomšiča, predsednika Upravnega odbora GZS-Združenja lesarstva no 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu TOMŠIČ Peter 287 Razvojne poti slovenskega lesarstva MRAK Ciril 327 Epursimuove TORELL! Niko 367 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 70 73 113 114 151 153 194 235 237 272 Slovenj Gradec na sejmu Prezenta ŠKODNIKMilena 275 Izdelajmoizlesa KOVAČIČ Bojan 276 Dan lesarstva štojersko-prekmurskega območja HUS Aleš 358 Ogled tehniškega muzeja v Miinchnu HRIBAR Mitja 397 ZA BISTRE GLAVE Rešitevugonke TORElLINiko 135,198,215,314,356,390 Uganka TORELLI Niko 136,193,234,270,318,357 ZNANSTVENI ČLAKKi juvenil™ les pri jelki [AbiesalbaM) in smreki (Picea abies Karst.) TORELLI Niko, GORIŠEKŽeljko, ZUPANČIČMartin, LOGAR T. 5 Kvaliteta jesenovine Lesno tekstura Mikrofibrilni kot v juvenilni in zreli jelovini [Abies alba MW.) Analiza življenjskega ciklusa proizvoda kot pomoč pri oblikovanju uspešne poslovne strategije v pohištvenih podjetjih Perspektive uporabe sončne energije za sušenje lesa v Sloveniji Rastne napetosti v drevesu in lesu Sem lahko dober manager ali celo vodja? TORELLI Niko, ZUPANČIČMartin 8 TORELLI Niko 11 TORELLI Niko, GORIŠEKŽeljko, ZUPANČIČMartin 45 OBLAK Leon, MOTIK Darko 48 GORIŠEKŽeljko 85 TORELLI Niko 91 BIZJAK Franc 125 Sladkorni javor [AcersacharramMarsh.) Metodologija m diagnosticiranje obstoječega ekološkega stanja in izbiro optimalnih odločitev v lesnoindustrijskih sistemih Daljinski transport vode v lesu -vodni potencial Evolucija lesnih rastlin (I. del) Les, konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi Zgodovina lesarske znanosti (I. del) Evolucijo lesnih rastlin (II. del) Les - ekološko gradivo Tržno ofimalno razvijanje novih izdelkov Zunojkambijska rast celic v lesu dvokaličnic Teoretični model odrezovanja, vpliv ostrine na rezanje lesa in videz ostrine pod mikroskopom Kaj pričakujemo od zakona o davku na dodano vrednost? (I. del) Reterminiranje proizvodnje z uporabo sodobnih pristopov Kaj pričakujemo od zakona o davku no dodano vrednost? (II. del) ZNANJE ZA PRAKSO TORELLI Niko 133 OBLAK Leon 165 TORELLI Niko 169 TORELLI Niko 205 ZBAŠNIK-SENEGAČNIKMartino, KRESAL Janez 209 OVEN Primož 213 TORELLI Niko 249 ZBAŠNIK-SENEGAČNIKMortina, KRESAL Janez 257 TRATNIKAäirfo 287 TORELU Niko 293 HLEBANJAJože 329 BIZJAK Franc, MLAKAR Milan, KROPIVŠEKJože 334 JELAČIČ Denis, KROPIVŠEKJože 369 BIZJAK Franc, MLAKAR Milan, KROPIVŠEKJože 374 Novo organizacija planiranja poslovanja vJAVOR Pivka d.d. KOKOŠAR Stojan 17 Tesnjenje obstoječih lesenih oken in vrat za varčevanje z energijo ŠKOF Anita 20 Varstvo pri delu za učitelje praktičnega pouka ČESNIKMarko 22 Iskanje na Internetu LEVANIČ Tom 23 Pomen zaščite čelnega lesa pri lesenih oknih KNEHTL Branko 57 Meje organiziranja in merjenje uspešnosti poslovanja profitnih centrov HOČEVAR Marko 60 Označevanje LIKAR Aleš 62 Internet iz električne vtičnice LEVANIČ Tom 64 Davek na dodano vrednost MATIČIČ Cene 97 Prilagajanje proizvodnje in prodaje novim tržnim razmeram POTOČNIK Fani 102 Novosti v programski opremi pri vodenju naročilniške pohištvene proizvodnje PIANINC F. Jokob 103 Strateško planiranje vjavoru Pivka d.d. KOKOŠAR Stojan 137 Novi slovenski standardi za hlode LIPOGLAVŠEK Marjan 140 Ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami (vidia) NAGLIC Vladimir 177 Poslovno okolje gospodarske organizacije (I. del) DOVŽAN Henrik 181 Letno planiranje poslovanja v Javor d.d. KOKOŠAR Sojan 219 Poslovno okolje gospodarske organizacije (ll.del) DOVŽAN Henrik 222 Poslovno okolje gospodarske organizacije (III. del) DOVŽAN Henrik 263 Dobiček glede na velikost serije MRAK Ciril 265 Kontrola poslovanja v Javoru d.d. KOKOŠAR Stojan 303 Postavitev predstavitvene strani na internetu LEVANIČ Tom 305 Odstranjevanje starih premazov z leso POLANC Jožica 343 Računalniški program PRO LIGNUM SKVARČA Andrej 345 Trdokromano orodje NAGLIC Vladimir 383 Problem preobsežnih programskih paketov LEVANIČ lom 385 Seznam periodike knjižnice Oddelka ze lesarstvo Biotehniške fakultete Bilten INDOK službe Oddelka ze lesarstvo Biotehniške fakultete Borzne vesti Diplomske naloge diplomantov lesarstva v lelu 1997,1998 Informacije GZS - Združenje lesarstva št. 03/98,4/98,5/98,5/98,7/98, 9/98,10/98,11/98,12/98,13/98 GORSIC Marjeta 38 39,79,119,159,199,243,283, 323,363,403 35,75,116,155,196,240,279, 319,359,399 36,76,117,157,197,241,281, 321,361,401 i-»l 31 4603 LES wood 50(1998) 12 Letno kazalo LES/wood Revija za lesno gospodarstvo Leto L - 1998 Stran 1 - 404, i-xl UDK 630/ISSN 0024-1067 LETNO AVTORSKO KAZALO Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko 10RELLI Odgovorni urednik Ciril Mrak, dipl. inž. Urednik Stane Kočar, dipl. inž. Direktor dr. mag. Jože Korber Ljubljana 1998 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS - Združenjem lesarstva BIZJAK Franc BIZJAK Franc, MLAKAR Milan, Sem lahko dober manager ali celo vodja? 125 BIZJAK Franc, MUKAR Milan, KROPIVŠEKJože ČESNIKMorko ČUFAR Katarino, DOVŽAN Henrik DOVŽAN Henrik DOVŽAN Henrik F1NŽ6AR Ljftfkn FINŽGAR Ljerka J Ljerka i Ljerka GEI&KMirico GERŠAK Mirko 6ERŠAK Mirko GORIŠEKŽeljko GORŠIČ Marjeta GORŠIČ Marjeta HOČEVAR Marko HRIBAR Mitjo HROYATIN Jasna HROVATIN Jasna HR0VA1IN Jasna HROVATIN Jasno HIB Aleš HUSAleš JELAÖC Denis, Kaj pričakujemo od zakona o davku na dodano vrednost? (I. del) 334 Kaj pričakujemo od zakona o davku no dodano vrednost? (II. i Varstvo pri delu za učitelje praktičnega pouka Prof. dr. Niko Torelli - častni doktor dunajske BOKU (Universität für Bodenkultur) 374 22 65 181 263 222 16 28 108 352 33 74 328 70 85 31 Poslovno okolje gospodarske organizacije (I. del) Poslovno okolje gospodarske organizacije (III. del) Poslovno okolje gospodarske organizacije (ll.del) Mlinar & Mlinar Po 8. ljubljanskem pohištvenem sejmu MEBLO TOP Tapecirano pohištvo d.o.o. in Tone v IDCO v Ljubljani Z vztrajnostjo do uspeha Iz Lesarske založbe Obvestilo Lesarske založbe Novosti v lesarski literaturi Temeljne značilnosti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija lesarstva Perspektive uporabe sončne energije za sušenje lesa v Sloveniji COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Seznam periodike knjižnice Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete 38 Teoretični model odrezovanja, vpliv ostrine na rezanje lesa in videz ostrine pod mikroskopom 329 Meje organiziranja in merjenje uspešnosti poslovanja profitnih centrov 60 Ogled tehniškega muzeja v Miinchnu 397 Mednarodni pohištveni sejem MILAN0'98 110 9. ljubljanski pohištveni sejem • ogledalo slovenske lesne industrije 309 Predstavitev projekta razvoja novih kuhinj "Kuhinja za 21. tisočletje" 316 Jani Vozelj - razstava pohištva v ljubljanski kiparski galeriji Latobia 394 Višje strokovno šolstvo -višja lesarska šola 151 Dan lesarstva štajersko-prekmurskega območja 358 Reterminiranje proizvodnje z uporabo sodobnih pristopov 369 Mesto kakovosti v strategiji razvoja Zasavja 68 Pomen zaščite čelnega lesa pri lesenih oknih 57 Ljubljanski pohištveni sejem 247 6MM M3 20.10.10.592 @AG.HRASTA,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 20.10.10.593 @AG.TRD.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 20.10.21.550 LADIJSKI POD,PARKET IZ LESA M2 20.10.23.030 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 20.10.23.050 IVERI, SEKANCI IZ LESA LISTAVCEV KG 20.10.31.150 DROGOVI IGLAVCEV, IMPREGNIRANI M3 20.10.32.000 PRAGOVI, IMPREGNIRANI M3 20.10.40.050 @AGOVINA KG 20.10.40.090 DR.LESNI KG 20.10.90.000 IMPREGNACIJA OBLOVINE TISO 20.20.11.050 VEZANE PLOŠ^E,IZ FURNIR.IGL. M3 20.20.21.182 DRUG FURNIR,IZ LISTAVCEV M3 20.20.22.000 ZGOŠ^EN LES M3 20.30.11.100 OKNA,VRAT.OKNA, OKENSKI KOS 20.30.11.590 DR.VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI KOS 20.30.12.190 DR. PARKETNE DEŠ^ICE, IZ LESA M2 20.30.12.500 SKODLE, @AGANE, KLANE, IZ LESA KG 20.30.13.050 STOPNICE LESENE KG 20.30.13.090 DR.STAVBARSKI IZD. LESENI KG 20.30.20.000 LESENE MONTA@NE ZGRADBE KOS 20.40.11.330 PALETE,LESENE KOS 20.40.12.130 ZABOJI,ŠKATLE,SODI IPD LESENA KG 20.51.11.000 LES.ORODJE,DR@AJI,ŠKATLE,ÈEVLJA KG 20.51.14.590 DRUGI IZDELKI IZ LESA, D.N. KG 25.21.30.590 PLOŠ^E,LISTI,TRAK,FOLIJE,DR.NEOJ KG 25.23.15.580 STREŠNI KG 1.367 246 2.580 35 36.11.12.900 108.958 41.558 27.889 70.963 36.12.12.300 20.381 5.270 21.699 15.396 36.13.10.500 183.978 12.386 45.179 161.121 36.14.15.500 3.619 248 2.417 2.730 40.30.10.110 2.209 0 0 2.209 20.10.10.330 14.107 3.125 2.384 10.347 20.10.10.350 80 18 535 49 20.10.10.531 16.610 0 2.417 16.833 20.10.10.532 0 0 717 172 20.10.10.533 64.285 16.335 96.810 29.054 20.10.10.534 1.043 0 682 1.258 20.10.10.550 245 2 489 150 20.10.10.591 22.000 0 1.000 51.000 20.10.10.592 53.583.159 0 360.000 53.223.159 20.10.10.593 7.568.547 0 0 7.568.547 20.10.10.594 15.404 3.808 35.958 12.571 20.10.22.000 540 0 7.967 1.525 20.10.23.030 31.849.471 0 129.000 31.768.471 20.10.23.050 28.941.634 3.649.830 1.162.00025.187.804 20.10.40.050 27.318 0 0 27.318 20.10.40.090 8.735 0 0 8.735 20.20.11.050 0 0 2.646 18 20.20.11.090 5.945 0 694 5.791 20.20.12.530 106.098 8.784 86.373 77.574 20.20.12.550 11.875 0 16.381 6.690 20.20.13.330 63.420 4.356 14.364 61.980 20.20.13.350 4.184.020 0 152.301 4.076.899 20.20.13.370 61.729 0 0 61.729 20.20.13.390 834.900 0 0 834.900 20.20.14.130 5.102 0 2.233 5.125 20.20.14.150 5.690 1.620 360 3.710 20.20.21.131 270.200 0 0 270.200 20.20.21.132 822.400 0 283.200 786.400 20.20.21.181 153.200 0 0 153.200 20.20.21.182 460.810 0 539.689 560.775 20.20.22.000 9.950 0 2.250 8.300 20.30.12.300 Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 14.868 8.937 172 708.827 0 5 386 411 368 44 313 NEOBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 14.868 0 0 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 8.937 0 0 LESENO KUHINJSKO KOS 172 0 0 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 708.827 0 0 TEHNOLOŠKA PARA GJ 121.066 121.066 0 @AGAN LES M3 0 0 25 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 25.809 23.659 4.614 @AG. BUKVA, ZOB^AST. SPOJ.SKOBL.B M3 740 0 683 @AG. HRAST, ZOB^AST. SPOJ.SKOBL.B M3 464 0 102 @AG. TRD.LIST., ZOB^AST. SPOJ.SKOBL M3 4.841 1.638 3.341 3.564 @AG. MEH.LIST., ZOB^AST. SPOJ.SKOB M3 177 0 139 @AG. TROP.LIST., ZOB^AST. SPOJ.SKOB M3 519 0 206 @AG. BUKVE, SKOBL., BRUŠ.,>6MM M3 16.106 4.331 17.473 13.169 @AG. HRASTA,SKOBL., BRUŠ.,>6MM M3 69 725 1.335 607 @AG. TRD. LIST., SKOBL., BRUŠ.,>6MM M3 246 215 978 279 @AG. MEH.LIST., SKOBL., BRUŠ.,>6MM M3 10 17 217 3 LESNA VOLNA, LESNA MOKA KG 105.000 0 0 105.000 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 3.111.500 0 0 3.111.500 IVERI, SEKANCI IZ LESA LISTAVCEV KG 2.520.000 0 0 2.520.000 @AGOVINA KG 2.213.500 0 0 2.213.500 DR.LESNI KG 7.226.200 0 240.000 6.986.200 VEZANE PLOŠ^E, IZ FURNIR.IGL. M3 6.563 704 1.021 5.750 DR.VEZANE PLOŠ^.IZ M3 7.840 0 2.316 8.200 DR.VEZANE PL.,>=1 SLOJEM IVERKE M3 261 0 163 164 DR.VEZANE PL., SREDICA M3 13.332 868 1.534 12.394 IVERKE, NEOBDEL., SAMO M3 535.669 191.378 98.956 327.151 IVERKE, OPLEMENIT.Z LAMINATI, Z M3 62.315 0 18.200 53.199 IVERKE, OPLEMENT.S M3 78.507 11.345 11.180 65.522 DR. IVERNE IPD. PLOŠ^E IZ LESA M3 0 0 160 80 VLAKN.PL.>0,8G/CM3,NEOBD.,NEPR M2 13.069.362 185.462 6.378.25912.207.895 VLAKN.PL.>0,8G/CM3, OBDEL., PREV M2 131.410 0 141.378 109.492 FURNIR,SPOJEN, OBDELAN, OBRUŠE M2 816 0 0 816 FURNIR,SPOJEN, OBDELAN,OBRUŠE M2 677.836 0 846 676.990 DRUG FURNIR, IZ IGLAVCEV M3 127 0 150 46 DRUG FURNIR, IZ LISTAVCEV M3 35.736 19.269 8.752 17.359 ZGOŠ^EN LES M3 4.985 0 487 5026 LESENI OPA@I ZA BETONSKA DELA KG 27.791.481 0 2.607.98930.430.967 LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva xxxviii Proizvod Naziv Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 20.30.13.030 20.30.13.090 25.21.42.750 36.11.13.090 36.11.14.100 36.13.10.900 36.14.15.500 40.30.10.110 40.30.10.310 20.10.10.310 20.10.10.330 20.10.10.350 20.10.10.531 20.10.10.591 20.10.10.592 20.10.10.594 20.10.21.550 20.10.40.050 20.10.40.090 20.20.12.590 20.30.11.100 20.30.11.530 20.30.11.550 20.30.11.590 20.30.12.190 20.30.12.300 20.30.13.010 20.30.13.030 20.30.13.050 20.30.13.070 20.30.13.090 20.30.20.000 20.40.11.330 25.23.14.550 36.11.12.900 36.12.11.550 36.12.12.300 36.12.12.530 36.12.12.550 STENSKE OBLOGE LESENE DR.STAVBARSKI IZD. LESENI PLOŠ^E, AMINO DRUGI SEDE@I DELI ZA LESENE SEDE@E KG KG KG KOS KG DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG TEHNOLOŠKA PARA GJ TEHNOLOŠKA TOPLA VODA GJ @AGAN LES M3 @AGAN LES M3 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 @AG.BUKVA,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.B M3 @AG.BUKVE,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 @AG.HRASTA,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 @AG.MEH.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 LADIJSKI POD, PARKET IZ LESA M2 @AGOVINA KG DR.LESNI KG DR.VEZANE,FURNIRANE,LAMINIRA M3 OKNA,VRAT.OKNA, OKENSKI KOS VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESE KOS VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESE KOS DR.VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI KOS DR. PARKETNE DEŠ^ICE, IZ LESA M2 LESENI OPA@I ZA BETONSKA DELA KG LEPLJENI NOSILCI,LESENI KG STENSKE OBLOGE LESENE KG STOPNICE LESENE KG SAVNA LESENA KG DR.STAVBARSKI IZD. LESENI KG LESENE MONTA@NE ZGRADBE KOS PALETE, LESENE KOS OKNA, OKENSKI OKVIRJI, PLASTI^NI KG NEOBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS KOVIN.PISARNIŠKE POLICE,<=80 CM KOS LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS DR.LESENE PISARNIŠKE MIZE,<= 80 KOS DR.LESENO PISARNIŠKO KOS 1.351.885 500.627 360.731 93.536 2.824.451 1.144 132.487 478.947 21 86.476 14.986 74.089 1.017 0 18 0 40.219 3.099.768 11.918.608 3.695 423.115 1.224.811 138.755 424.326 67.583 16.570.263 6.571.882 1.757.964 39.500 1.867.266 564.516 1.982 32.636 3.392.904 302.081 220 39 182 213 0 0 0 0 821.609 0 0 478.947 21 45.885 5.654 64.418 0 0 0 0 0 505.200 5.499.580 0 9.462 0 1.602 0 0 0 3.124.070 0 0 0 18.565 0 8.009 0 0 0 0 0 0 21 1.351.864 0 500.627 727.556 283.419 846 93.866 444.319 2.010.023 137 1.175 11.610 133.285 0 0 0 0 102.908 25.205 4.465 6.283 37.762 12.014 895 317 0 157 12 40.219 0 2.594.568 2.530.912 6.555.172 0 3.695 145.693 384.273 914.607 1.318.566 66.839 126.114 174.823 396.723 11.981 7.2582 3.720.78317.689.361 0 3.447.812 4.835.252 1.775.022 0 39.500 0 1.867.266 231.130 538.783 7 1.987 0 24.627 0 3.392.904 3.000 302.081 0 220 291 204 60 122 10 203 Proizvod Naziv Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 0 0 0 0 0 0 0 90 0 0 36.12.12.750 LESENE PISARNIŠKE OMARE, KOS 362 0 105 257 36.12.12.950 DR.LES.PISAR.POHIŠTVO,SESTAVLJI KOS 6 0 0 6 36.12.12.990 DR.LES.PISARNIŠKO KOS 1.924 0 0 1.924 36.12.13.000 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 370 0 0 370 36.13.10.500 LESENO KUHINJSKO KOS 3 0 0 3 36.14.12.350 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 10.012 0 10.470 12.082 36.14.12.391 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 25.487 0 15.148 23.725 36.14.12.392 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 9.970 0 10.408 12.084 36.14.12.399 DR. LESENO POHIŠTVO ZA KOS 20.322 0 20.926 24.518 36.14.12.500 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE KOS 22 0 36.14.13.030 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 36 0 36.14.13.090 DR.LESENO STANOVANJSKO KOS 1.038 0 40.30.10.110 TEHNOLOŠKA PARA GJ 41.890 41.890 40.30.10.310 TEHNOLOŠKA TOPLA VODA GJ 94.320 94.320 40.30.10.330 TOPLA VODA ZA OGREVANJE GJ 38.647 38.647 20.10.10.350 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 1.411 0 20.10.10.531 @AG.BUKVA,ZOBÈAST.SPOJ.SKOBL.B M3 1.716 0 20.10.23.030 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 1.113.000 0 20.10.40.050 @AGOVINA KG 709.000 0 20.10.40.090 DR.LESNI KG 879.000 0 20.40.11.330 PALETE,LESENE KOS 695.078 0 20.40.11.350 PALETNI ZABOJI IPD.TOVORNA KOS 1.572 0 0 1.572 28.75.27.330 PALETE IPD. PLOŠ^ADI, IZ @ELEZA, KG 10.621 0 0 10.621 29.12.92.000 POPRAVILA,VZDR@EV. ^RPALK,KOM TISO 2 0 0 2 20.10.10.350 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 0 0 78 0 20.10.21.100 LES IGLAVCEV, PROFILIRAN KG 40.000 0 0 40.000 20.10.40.090 DR.LESNI KG 11 10 11.000 7.000 20.20.22.000 ZGOŠ^EN LES M3 80 91 255 40 20.30.11.550 VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESE KOS 1.163 0 120 1.163 20.51.14.550 KRSTE KOS 88.927 0 42.029 104.342 20.51.14.590 DRUGI IZDELKI IZ LESA, D.N. KG 1.074.558 0 0 1.074.558 20.10.10.350 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 20 20 104 160 20.10.10.370 @AGAN LES BORA M3 179 135 182 0 20.10.10.531 @AG.BUKVA,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.B M3 10.741 4.818 9.324 1.267 20.10.10.591 @AG.BUKVE,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 8.784 10.658 3.842 26 20.10.10.592 @AG.HRASTA,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 22.636 21.428 8.959 31 20.10.10.593 @AG.TRD.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 729 959 666 4 20.10.10.594 @AG.MEH.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 16 16 0 0 20.10.40.050 @AGOVINA KG 231.000 0 0 231.000 22 36 1.038 0 0 0 1.411 1.626 1.113.000 709.000 4.000 875.000 51.403 724.819 LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva xxxix Proizvod Naziv Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 20.10.40.090 20.20.22.000 36.11.11.550 36.11.11.590 36.11.11.750 36.11.12.100 36.11.12.550 36.11.12.590 36.11.12.900 36.11.13.090 36.11.14.100 36.12.11.990 36.13.10.500 36.13.10.900 36.14.12.350 36.14.12.391 36.14.12.392 36.14.12.399 36.14.13.050 36.14.15.500 36.14.15.990 36.15.11.050 40.30.10.110 40.30.10.310 40.30.10.330 20.10.10.350 20.10.10.591 20.30.11.550 20.30.11.590 36.11.11.550 36.11.11.590 36.11.11.900 36.11.12.550 36.11.12.590 36.11.12.900 36.12.11.100 36.12.11.300 36.12.11.530 36.12.11.550 DR.LESNI KG ZGOŠ^EN LES M3 VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,NA KOS VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,BREZ KOS OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS SEDE@I,SPREMENLJIVI V LE@IŠ^A KOS OBLAZINJENI PISARNIŠKI DR.OBLAZINJENI SEDE@I,LESENI NEOBLAZINJENI SEDE@I,LESENI DRUGI SEDE@I DELI ZA LESENE SEDE@E DR.KOVIN.PISARNIŠKO LESENO KUHINJSKO KOS KOS KOS KOS KG KOS KOS DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS DR. LESENO POHIŠTVO ZA KOS LESENO VRTNO POHIŠTVO KOS DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG DELI ZA POHIŠTVO IZ KG VZMETNICE, S SPIRALNIMI VZMETMI KOS TEHNOLOŠKA PARA GJ TEHNOLOŠKA TOPLA VODA GJ TOPLA VODA ZA OGREVANJE GJ DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 @AG.BUKVE,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESE KOS DR.VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI KOS VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,NA KOS VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,BREZ KOS NEOBLAZINJENI SEDE@I,KOVINSKI KOS OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS DR.OBLAZINJENI SEDE@I,LESENI KOS NEOBLAZINJENI SEDE@I,LESENI KOS PISALNE,RISALNE MIZE KOS KOVINSKE PISALNE MIZE, <= 80 CM KOS KOVINSKE MIZE, <= 80 CM KOS KOVIN.PISARNIŠKE POLICE,<=80 CM KOS 798.000 24 1.834 12.038 3.887 40.217 17.482 724.258 1.470.520 151 19.396 15.936 132 19.349 6.469 3.032 0 0 86.920 2.370.069 0 43.466 6.300 72.450 2.951 55 76 85 1.176 449 5.409 22.772 1.885 2.100 1.134 24.309 3.897 8.225 73.058 0 0 00 636 2.444 1.006 19.967 2.591 62.437 189.076 93 78737 105 71 4.832 10.230 107 78 390 54.275 1.935.827 934.658 0 0 6.300 72.450 2.951 0 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 576 33.815 0 0 0 61 81 0 0 245 587 5.455 186 0 231 5.907 279 3.150 13728 798.000 24 1726 11.316 3.997 37.008 17.429 710.593 1.480.356 310 19.553 16.365 133 16701 5.185 3.015 18 0 114.257 535.867 0 34.647 0 0 0 0 6 85 1.176 636 4.984 19.807 1.699 2.100 903 25.680 3732 8.099 76.406 Proizvod Naziv Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 36.12.11.730 KOVIN.OMARE Z VRATI, >80CM KOS 7.680 0 36.12.11.750 KOVIN.OMARE S PREDALI, >80CM KOS 1.841 0 36.12.11.950 SESTAVLJIVO KOS 282 0 36.12.12.300 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 24.365 0 36.12.12.530 DR.LESENE PISARNIŠKE MIZE,<= 80 KOS 7.687 0 36.12.12.550 DR.LESENO PISARNIŠKO KOS 25.139 0 36.12.12.730 SESTAVLJIVI KOS 18.789 0 36.12.12.750 LESENE PISARNIŠKE OMARE, KOS 10.649 0 36.12.12.950 DR.LES.PISAR.POHIŠTVO,SESTAVLJI KOS 70.333 0 36.12.12.990 DR.LES.PISARNIŠKO KOS 27.596 0 36.12.13.000 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 116 0 36.13.10.500 LESENO KUHINJSKO KOS 1.665 0 36.13.10.900 DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 1.160 0 36.14.12.350 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 30.794 0 36.14.12.391 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 1.656 0 36.14.12.392 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 563 0 36.14.12.399 DR. LESENO POHIŠTVO ZA KOS 9.266 0 36.14.12.500 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE KOS 137.756 0 36.14.13.030 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 71.319 0 36.14.13.090 DR.LESENO STANOVANJSKO KOS 4.238 0 36.14.15.500 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 472.000 0 20.10.10.310 @AGAN LES M3 17.686 30 20.10.10.591 @AG.BUKVE,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 9807 107 20.10.10.592 @AG.HRASTA,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 30 0 20.10.10.593 @AG.TRD.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 485 0 20.10.40.050 @AGOVINA KG 4.878.960 0 20.10.40.090 DR.LESNI KG 4.127.000 0 26.30.10.730 LOŠ^.KERAM.PLOŠ^.,>=90CM2,LONÈ M2 1.978.200 0 36.13.10.500 LESENO KUHINJSKO KOS 529.023 0 36.13.10.900 DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 35.082 0 36.14.12.500 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE KOS 38.332 0 36.14.13.030 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 30.264 0 36.14.15.500 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 3.347.922 0 40.30.10.110 TEHNOLOŠKA PARA GJ 79.945 79.945 17.40.16.599 DR.TEKST.PROIZ. ZA KG 526.000 0 20.10.10.330 @AGAN LES M3 204 32 20.10.10.350 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 15.584 827 20.10.10.370 @AGAN LES BORA M3 43 36 20.10.10.531 @AG.BUKVA,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.B M3 44.368 30.888 1.544 7.168 757 2.095 36 246 7.457 24.672 132 7.585 12.319 30.220 10.885 20.052 4.061 11.882 7.004 63.529 1.892 27.234 0 132 690 273 14 0 116 1.533 1742 30.521 1.642 563 3.285 9.041 3.073 137.815 0 0 0 687 287 0 26 71.319 4.238 472.000 17.581 9.953 108 519 0 4.878.960 0 4.127.000 1.399.693 1728.527 51.651 519744 10.891 35.039 9.657 32719 1.057 29.429 212.400 3.358722 0 0 0 526.000 8 164 1.328 14.866 206 41 39.653 539 LES wood 50 (1998) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva xl Proizvod Naziv Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA Proizvod Naziv Mera PROIZVODNJA PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 20.10.10.532 @AG.HRAST,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.B M3 113 64 342 361 36.14.13.030 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 27 0 0 27 20.10.10.533 @AG.TRD.LIST.,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL M3 371 319 255 88 36.14.13.090 DR.LESENO STANOVANJSKO KOS 2.884.762 0 246.596 2.769.115 20.10.10.534 @AG.MEH.LIST.,ZOB^AST.SPOJ.SKOB M3 6.107 31 96 6.136 36.14.15.500 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 14.304.404 0 530.848 14.275.648 20.10.10.591 @AG.BUKVE,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 31.890 17.038 28.036 5.917 36.14.15.990 DELI ZA POHIŠTVO IZ KG 3.235.803 0 96.632 3.241.591 20.10.10.592 @AG.HRASTA,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 1 0 1526 146 36.15.12.990 POSTELJNI VLO@KI,@IMNICE IZ KOS 48.788 0 16.704 48.634 20.10.10.593 @AG.TRD.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 210 345 650 179 40.10.10.140 ELEKTRIKA IZ TE NA LES MWH 14.218 13.954 0 264 20.10.10.594 @AG.MEH.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 0 0 175 0 40.10.10.150 ELEKTRIKA IZ TE NA TEKO^A MWH 562 562 0 0 20.10.40.050 @AGOVINA KG 3.624.500 3.414.500 0 210.000 40.30.10.110 TEHNOLOŠKA PARA GJ 141.415 141.415 0 0 20.10.40.090 DR.LESNI KG 44.550.288 56.088.348 21.054.550 3.250.490 40.30.10.150 PARA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIKE GJ 344.238 328.619 0 15.619 20.20.11.050 VEZANE PLOŠ^E,IZ FURNIR.IGL. M3 11.411 0 382 11.641 40.30.10.330 TOPLA VODA ZA OGREVANJE GJ 27.300 27.300 0 0 20.20.11.090 DR.VEZANE PLOŠ^.IZ M3 1.729 0 302 1.733 36.14.12.350 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 8.637 0 3.373 7.748 20.20.13.370 IVERKE,OPLEMENT.S M3 60.370 21.057 4.015 39.336 36.15.11.050 VZMETNICE, S SPIRALNIMI VZMETMI KOS 291.278 0 26.874 275.324 20.20.22.000 ZGOŠ^EN LES M3 4160 0 0 4.160 20.20.22.000 ZGOŠ^EN LES M3 0 0 590 22 20.30.11.530 VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESE KOS 521 0 0 521 35.12.11.300 JADRNICE ZA PLOVBO PO MORJU KOS 174 0 92 208 20.30.11.550 VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESE KOS 177 0 0 177 35.12.13.300 POMORSKE MOTORNE ŠPORTNE KOS 400 0 431 719 20.30.12.150 PARKETNE DEŠ^ICE,ZA MOZAI^NI M2 748 0 562 936 35.30.21.000 JADRALNA LETALA IN PILOTIRANI KOS 29 0 9 32 20.30.13.030 STENSKE OBLOGE LESENE KG 8.435 0 0 8435 36.14.15.500 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 41.000 0 0 41.000 20.30.13.050 STOPNICE LESENE KG 1.320 0 0 1.320 36.40.11.350 DRUGE SMU^I, RAZEN TEKAŠKIH PAR 588.703 0 452.174 328.421 20.40.11.330 PALETE,LESENE KOS 6.089 0 0 6.089 36.40.13.000 GIMNASTI^NA,ATLETSKA OPREMA KOS 8.162 0 408.054 10.676 28.75.27.870 IZVESNE TABLE IPD.,ZNAKI,IZ KG 312.345 0 71.123 305.920 36.50.32.500 SESTAVLJANKE, IZ LESA KOS 250.000 0 431.000 159.000 36.11.12.100 SEDE@I,SPREMENLJIVI V LE@IŠ^A KOS 1.050 0 0 1.050 36.50.33.630 DRUGE IGRA^E, IZ PLASTIKE KOS 446.000 0 41.000 453.000 36.11.12.590 DR.OBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 83.665 0 15.255 79.423 36.50.43.590 DRUG PRIBOR ZA DRU@ABNE IGRE KG 208.750 0 14.298 194.452 36.11.12.900 NEOBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 998.866 0 104.907 991.513 36.62.11.530 HIŠNE METLE KOS 97.569 0 90.032 111.694 36.11.13.090 DRUGI SEDE@I KOS 6 0 0 6 36.62.11.570 DRUGE KRTA^E ZA KOS 24.638 0 40.268 25.575 36.11.14.100 DELI ZA LESENE SEDE@E KG 155.588 0 8.821 147.451 36.62.11.900 DRUGE KRTA^E KOS 55.735 0 49.482 49.317 36.12.12.300 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 12.331 0 418 12.249 36.62.12.100 ZOBNE Š^ETKE KOS 244.505 0 709.834 296.749 36.12.12.550 DR.LESENO PISARNIŠKO KOS 12.396 0 0 12.396 36.62.12.330 ^OPI^I ZA BRITJE KOS 1.242 0 5.022 10.862 36.12.12.730 SESTAVLJIVI KOS 9.559 0 2.228 7.655 36.62.12.350 Š^ETKE ZA LASE KOS 0 0 29.179 2.283 36.12.12.750 LESENE PISARNIŠKE OMARE, KOS 5.157 0 0 5.157 36.62.12.390 DRUGE Š^ETKE ZA OSEBNO NEGO KOS 156.854 0 273.127 140.097 36.12.12.990 DR.LES.PISARNIŠKO KOS 339.258 0 57.382 328.340 36.62.13.330 PRAVOKOTNI SOBOSLIKARSKI KOS 143.236 0 56.313 136.477 36.12.13.000 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 1.548 0 0 1.548 36.62.13.350 OKROGLI,PLOŠ^ATI PLESKARSKI KOS 1.096.494 0 808.200 1.105.444 36.13.10.500 LESENO KUHINJSKO KOS 1.549.144 0 63.778 1.553.874 36.62.13.500 SOBOSLIKARSKI VALJ^KI, MA^KI KOS 195.088 0 114.492 213.103 36.13.10.900 DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 22.334 0 1.116 22.826 36.62.13.700 KRTA^E,KI SO DELI STROJEV,VOZIL KOS 130.645 0 199.081 209.149 36.14.11.000 DRUGO KOVINSKO POHIŠTVO KG 3.555.309 0 151.416 3.595.131 25.24.26.000 IZOLIR.DELI ZA KG 70.858 0 1.205 71.013 36.14.12.350 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 201.130 0 43.706 189.578 30.01.24.000 DELI,PRIBOR ZA PISARNIŠKE KG 3.660 0 0 3.660 36.14.12.391 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 213.972 0 66.334 196.526 36.50.12.300 POLNJENE IGRA^E-@IVALI IPD. KOS 150.318 0 102.775 80.777 36.14.12.392 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 122.740 0 73.227 108.360 36.50.20.300 VLAKCI, OPREMA ZANJE KOS 270.298 0 441.525 196.927 36.14.12.399 DR. LESENO POHIŠTVO ZA KOS 424.385 0 162.016 387.999 36.50.33.790 DRUGE IGRA^E, IZ DRUGIH KOS 689.866 0 599.976 289.648 36.14.12.500 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE KOS 956.836 0 433.463 892.406 36.63.33.390 DRUGI GUMBI, NEOBLE^ENI KG 12.065 0 1.551 11.030 LES wood 50 (1998) 12 Znanje za prakso 385 Slika 7. Bazen za ~iš~enje bo~ne površine `aginih listov terih delajo dvo- in ve~listni kro`ni `agalni stroji, vseeno nabirajo tam ne~isto~e. Zaradi tega je pred ostrenjem potrebno obvezno o~istiti bo~ne površine listov. Priporo~ljivo je, da to opravimo v bazenih, v katerih je sredstvo za raztapljanje. To so mo~ne baze z razli~nimi komercialnimi imeni. Va`no je, da to sredstvo hkrati deluje kot konservans. Pomembno je tudi poudariti, da so navedena topila mo~ne baze in zato nevarna za roke. Pri delu zato moramo uporabljati plasti~ne rokavice. Liste potapljamo v raztopino, kjer ostanejo, dokler se plasti ne~isto~ ne raztopijo. Ko liste vzamemo iz kopeli, obrišemo bo~ne površine z mehko krpo ali s kakim drugim mehkim sredstvom, da se izognemo poškodbam kroma, posebno na bo~nih površinah in na konicah zob. ^iš~enje z razli~nimi strgali ni priporo~ljivo, ker z njmi lahko poškodujemo sloje kroma, s ~imer `agini listi izgubijo vse prednosti, ki smo jih dosegli s kromanjem. Tudi ostrenje moramo opraviti skrajno previdno in pazljivo, ker tudi tu lahko pride do poškodb kroma, posebno na konicah zob. Da bi prepre~ili poškodbe kroma na bo~nih površinah, priporo~amo za ostrenje uporabo mehkejših brusnih ploš~ od onih, ki jih uporabljamo za ostrenje nekro-manih listov. Ostrenje moramo opraviti zelo pazljivo, z majhnimi odvzemi materiala na robu pazduhe zob. Tako zaš~itimo sloje kroma, posebno na izhodni strani brusne ploš~e iz lista. Prav tako ne priporo~amo uporabe brusnih ploš~ velike zrnatosti, ker velika zrna lahko na robu pazduhe zoba poškodujejo sloje kroma in povzro~ijo globlje vdrtine, kar prav tako ni priporo~ljivo. Poškodovanje slojev kroma, posebno na robu pazduhe zoba, prikazuje slika 8. Slika 8. Poškodbe slojev kroma na robu pazduhe zoba Mag. Vladimir NAGLI], dipl. ing. Izidora Kršnjavoga 11 a 47000 Karlovac, Hrvatska Problem preobse`nih programskih paketov Predstavitev problema V Bytu so aprila leta 1993 zapisali: Dave Brown iz New Hampshirea je za bo`i~ dobil kopijo Microsoftove relacijske baze Access. Za~etnemu navdušenju je kaj hitro sledilo razo~aranje, ker je Access na njegovem ra~unal-niku s 4 Mb spomina deloval grozljivo po~asi. Poklical je Microsoftovo svetovalno slu`bo in dobil odgovor, da bi bilo bolje, ~e bi ra~unalniku dokupil še 4 Mb spomina, ker Access deluje bolje z 8 Mb spomina. Daveu Brownu sta ostali le dve mo`nosti, ali za 200 $ dokupiti dodaten spomin ali pa po~akati na novo verzijo Accessa, ki bo menda bolje delovala s 4 Mb spomina - to zadnje se ni, kot se je kasneje izkazalo, nikoli uresni~ilo. S tem uvodom sem `elel pokazati, s kakšnim problemom se sre~ujemo uporabniki najnovejše programske opreme. Programski paketi postajajo namre~ vse obse`nejši in zmogljivejši, zaradi ~esar moramo kupovati vedno zmogljivejše ra~unalnike in tako po~asi zaidemo v za~aran krog brez konca. Razlogi za pove~evanje programskih paketov Glede na današnje stanje programske opreme se moramo vprašati, kje je razlog za pove~evanje obsega programskih paketov. Razlogov je vsekakor precej, navedli pa bomo le najpomembnejše. Konkurenca med proizvajalci programskih paketov je zelo huda. ^e se `eli programska hiša obdr`ati v poslu, mora svoj izdelek stalno izboljševati in dodajati nove in nove mo`nosti. Osnovni program raste in zahteva vedno ve~ RAM pomnilnika, dodatki k osnovnem programu pa zahtevajo vedno ve~ prostora na trdem disku. Bitko med programskimi hišami spodbujajo tudi razli~ne ra~unalniške revije, ki objavljajo primerjalne teste in ocene razli~nih skupin programov. Logi~no je, da se na podlagi teh testov kupci odlo~ajo za nakup programa, ki najve~ nudi ob najni`ji ceni. Ne bom rekel, da to ni koristno, dejstvo pa je, da to povzro~a hudo konkurenco med proizvajalci programske opreme. Mnogi manjši, tudi zelo kvalitetni proizvajalci programske opreme tega boja ne zdr`ijo in jih zato ve~je firme pogostokrat kupijo in tako pospravijo s tr`iš~a. Drug problem, ki povzro~a neusmiljeno rast velikosti programov in spremljajo~ih dodatkov, je programiranje v visokonivojskih programskih jezikih, kot sta na primer C ali C++ in ne ve~ v zbirniku. Programska koda, napisana v zbirniku, je zelo kompaktna, medtem ko je koda, napisana v modernih jezikih precej bolj ohlapna. Res pa je, da je pisanje programov v visokonivojskih jezikih (C ali C++) bistveno enostavnejše in razumljivejše, hkrati pa obstaja `e mnogo knji`nic, ki olajšajo programiranje. LeFevre, pro- LES wood 50 (1998) 12 Znanje za prakso 386 gramer, ki je programiral Word Perfect, pravi, da bo dober programer vedno znal napisati program v C-ju ali C++ tako, da bo minimiziral velikost kode in uporabil vse mo`nosti, ki jih takšni visokonivojski jeziki nudijo. Ko so pri Lotusu (Lotus Developement Inc.) starejšo verzijo Lotusa 1-2-3 (verzija 2.01) prenesli iz zbirnika v C (Lotus 1-2-3 v. 3.0), se je velikost kode skoraj potrojila. Narasla je namre~ z 1.4 Mb na 4 Mb. Takšen skok velikosti ne gre pripisati samo zamenjavi programskega jezika ampak tudi precejšnjemu številu novosti. Vendar so sami izjavili, da je k porasti najbolj prispevala zamenjava programskega jezika. Tako velik program ni dobro tekel na osebnih ra~unal-nikih, zato so morali kodo optimizirati in komprimirati. Ta lepotna operacija je povzro~ila zamudo pri predstavitvi izdelka na tr`iš~u. Tretji problem, ki mo~no `re prostor na naših trdih diskih, so spremeljevalni program~ki, slikice, skice, help datoteke, razni pripomo~ki, ~arovniki ipd. Za ilustracijo te trditve je potrebno pogledati le kakšen programski paket, ki dela v delovnem okolju Windows. Tak izdelek je npr. COREL Draw. Gre za izjemno dober programski paket, kljub vsemu pa se je iz dobro zamišljenega risarskega programa postopoma razvil cel sistem razli~nih programov za grafi~ne multimedijske predstavitve. Prvi dve verziji programa sta na trdem disku porabili med 5 in 6 Mb prostora, danes pa ga zadnja verzija (8.0) zaseda prek 300 Mb. Problem pri tej in podobnih Windows aplikacijah je, da mnogo tistega, kar dobimo, sploh ne potrebujemo, ali pa le redko, zavzemajo pa dragocen prostor na trdem disku. Seveda tako velike aplikacije niso velike zaradi njih samih ampak je v tem skrita `elja proizvajalcev, da bi uporabnikom ~imbolj olajšali delo s temi aplikacijami. Veliko prostora zavzamejo t.i. HELP datoteke, ki rabijo uporabnikom kot pomo~ pri delu s programom. HELP datoteke lahko dosegajo prav zavidljivo velikost. Kot zadnjega bi postavil problem zamenjave delovnega okolja na osebnih ra~unalnikih. V ~asu DOS-a se je ve~ina programov zadovoljila s 384 KByti delovnega pomnilnika in z 2 do 3 Mbyti prostora na trdem disku. Precej poznan Microsoftov WORD za DOS je potreboval za delo v DOS-ovem opracijskem sistemu 512 KBytov delovnega pomnilnika in 3 do 4 MByte prostora na trdem disku. Isti izdelek za WINDOWS okolje potrebuje najmanj 32 MBytov pomnilnika in pribli`no 25 do 30 MBytov prostora na trdem disku. ^e vse to povzamemo, vidimo, da vsa strojna oprema, ki ne zadovoljuje zahtev moderne programske opreme, sodi v staro šaro. Tipi~na konfiguracija iz leta 1992 je danes popolnoma neuporabna, še celo tista izpred dveh let, se skoraj ne da ve~ uporabljati. Jasno je torej, zakaj nekateri trdijo, da je tr`iš~e programske in strojne opreme najve~je na svetu. Kako si lahko sami pomagamo? Kakšne pa so rešitve tega problema? Rešitev je seveda ve~, odvisno pa~, koliko denarja imamo na razpolago. ^e denar ni problem, potem si kupimo ~asu in zahtevam primeren ra~unalnik, npr. procesor Pentium II 350 MHz, 128 MBytov RAM-a, 8.4 GBytni trdi disk in ustrezno grafi~no kartico z dobrim, 17-in~nim barvnim monitorjem. Ta konfiguracija je sposobna pre`iveti kakšno leto ali dve, potem pa kupimo novo. ^e denarja nimamo, potem si lahko za silo pomagamo z nasveti ra~unalniške revije BYTE: 1. Kupite tako mo~an ra~unalnik, kot si ga v ~asu nakupa lahko privoš~ite, poseben poudarek naj bo na hitrosti procesorja, spominu in velikosti trdega diska. 2. Kupujte integrirane programske pakete, ki vklju~ujejo urejevalnik teksta, preglednico, bazo podatkov in program za predstavitve. Integrirani paketi ponavadi porabijo nekoliko manj prostora na disku kot vsak program posebej, ker uporabljajo skupne programske knji`nice. 3. ^e ste priklju~eni na ra~unalniško mre`o, potem naj bo ve~ina programov centralizirana na mre`nem stre`niku. 4. Pobrišite vse programe za u~enje uporabe programa. To je ponavadi nerodno, ker ne vemo natan~no, kam sodi kakšna datoteka. 5. Pobrišite vse nepotrebne aplikacije, ki jih nikoli v `ivljen-ju ne boste rabili. 6. Bodite si na jasnem, kaj ho~ete in poskušajte ugotoviti, ali nakup nove verzije istega programa vaše zahteve zadovolji. ^e ne, potem z nakupom po~akajte. 7. Upoštevajte priporo~ila o optimalni konfiguraciji strojne opreme za posamezen programski paket in se tem zahtevam, v mejah mo`nosti, prilagajajte. dr. Tom LEVANI^ Zveza lesarjev Slovenije, revija LES in Lesarska zalo`ba na internetu Bralce revije LES obveš~amo, da na doma~i strani http//www.zls.si predstavljamo Zvezo lesarjev Slovenije, revijo Les in Lesarsko zalo`bo. Navedena je organiziranost zveze, njena društvena dejavnost na podro~ju povezovanja obmo~nih društev in`enirjev in tehnikov v lesarski stroki, kakor tudi znanstvena, razvojna, informativna in izobra`evalna dejavnost. V okviru zveze delujeta revija Les in Lesarska zalo`ba. Na internetu bo mo`no dobiti vsebino posameznih izdaj revije Les, povzetke znanstvenih ~lankov ter povzetke vsebin u~benikov in priro~nikov Lesarske zalo`be. Prav tako bomo od sedaj lahko sprejemali in pošiljali elektronsko pošto na naslov: revija.les@ siol.net Vsem dopisnikom se priporo~amo. Prav tako se priporo~amo podjetjem za vsako pomembno informacijo, ki bi jo `eleli objaviti kot zanimivost za svoje podjetje oziroma bralce in sicer v informativnem, poslovnem ali komercialnem pomenu. Tega se nekatera podjetja `e poslu`ujejo, vendar je po naši oceni takega na~ina informiranja še vedno premalo. Torej koraj`a velja. Sprostimo se v pisanju, saj obveš~enost vodi k uspehu. LES wood 50 (1998) 12 Intervju 387 Pogovor s Petrom TOMŠI^EM -predsednikom uprave Javora Pivka in predsednikom Zdru`enja lesarstva pri GZS Moderno je dr`avo kritizirati, vendar dr`ava smo mi vsi. In tokrat smo si jo izbrali sami. ^e smo gospodarstveniki dolgo ~asa razumeli, da naša dr`ava v bistvu šele nastaja in ima zato veliko drugih “zagonskih” prioritet in zato po-sve~a premalo pozornosti realnemu sektorju, danes za to ni ve~ argumentov. To po~etje je danes samomorilsko, saj brez mo~ne industrije ne bomo konkuren~ni v Evropi in ne bomo imeli uspešnega storitvenega sektorja, ne bank, zavarovalnic, kapitalskih skladov, ne vsega tega, kar je danes privla~no in moderno. Gospod Tomši~, ste prvi mo` uglednega podjetja Javor Pivka, hkrati pa tudi predsednik Zdru`enja lesarstva pri GZS. Zato bova kramljala tako o vašem podjetju kot o lesnopredelovalni panogi v celoti. Za za~etek vas prosim, da predstavite podjetje Javor, kakršno je danes. Dolgoletna tradicija Javora sega v leto 1884, ko je bil na Pivškem postavljen prvi `agarski obrat. Leta 1951 je bilo ustanovljeno podjetje Javor Pivka, ki je zdru`ilo vse `agarske in lesnopredelovalne obrate tega pod-ro~ja. Danes Javor Pivka d.d. povezuje sedem proizvodnih odvisnih dru`b (Opa`ni elementi d.o.o., Vezan les d.o.o., Furnir d.o.o., Lesograd d.o.o., Stolarna d.o.o., Stroji d.o.o. in IPP d.o.o.) ter štiri lastne trgovine v Ljubljani, Postojni, Izoli in Zagrebu. Javor je delniška dru`ba v ve~inski lasti zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev. ^e upoštevamo konsolidirano bilanco, smo najve~je lesarsko podjetje v Sloveniji. Smo izvozno orientirano podjetje, saj okoli 70 % realizacije ustvarjamo na tujih trgih, od tega 90 % na razvitih tr`iš~ih Evrope in Amerike. Naš proizvodni program je zelo raznolik: od vezanih, mizarskih, opa`nih ploš~, furnirja, strojev za predelavo lesa in umetnih mas, palet, sede`ev z nasloni, do stolov in miz. Diverzifikaci-jo razumemo predvsem kot prednost in prilo`nost. Javor je tudi po preobrazbi in prestrukturiranju ostal skupaj in ekonomsko trden, ~eprav so se pogoji gospodarjenja zaradi izgube jugoslovanskega trga in vseh drugih sprememb doma in v svetu bistveno spremenili. Res je. Najbolj smo ~utili problem pri nabavi surovin, katerih 60 % dele` je bil iz drugih bivših jugoslovanskih republik. Po drugi strani pa nas je pri izvozu prizadela razlika med doma~o inflacijo in te~ajem tolarja. Da smo lahko pre`iveli, smo optimirali proizvodne procese ter skrajšali dolge proizvodne cikle na minimum. Predvsem smo se obrnili navznoter, v podjetje, in poskušali aktivno delovati na tistih elementih poslovanja, na katere smo objektivno lahko vplivali. To se mogo~e ka`e v sedanjem ~asu kot neinventivno ravnanje, saj se danes kot uspešen tranzicijski recept prodaja tudi druga filozofija: pognati podjetje v ste~aj, se rešiti finan~nih obveznosti in odve~nih delavcev ter privatizirati o~iš~eno podjetje. Seveda (in na sre~o Slovenije) je bila ta filozofija v manjšini in jo tudi sam jemljem zgolj kot skrajno mo`nost, ko management in lastniki nimajo nobene druge alternative. Zato smo v Javoru ponosni, da smo v vsem tem za lesno industrijo neprijaznem ~asu našli za Javor dobre rešitve. Nenazadnje nam to priznavajo tudi drugi. Koliko ~asa ste, gospod Tomši~, `e na krmilu podjetja Javor? V Javoru sem od leta 1986, na tem mestu pa od decembra leta 1990. Pravi ljudje na pravem mestu je geslo, ki smo se ga za~eli zavedati tudi v našem dru`benogospodarskem prostoru. Principi vodenja, ki so bili v~asih strogo hierarhi~ni, so se spremenili. Kje in kako ste vi pridobili znanje za uspešno vodenje in na katerih temeljih je postavljeno? Osnovno znanje dajo šole, preostalo se pridobi v praksi, “za~imbe” pa so prirojene. Za uspešno vodenje je treba znati oblikovati dobro ekipo in tu imam sre~o. Brez celotne ekipe, ki je pripravljena tvegati, prevzemati odgovornosti in si zaupati, ne bi bil Javor to, kar je. To so tisti temelji vodenja, v katerega verjamem in ki edini omo-go~a ustvarjalno delo in pravo~asen odziv na spremembe v poslovnem okolju. V principu lahko govorimo o sprejemanju odlo~itev na najni`jem, še kompetentnem nivoju. Kompetent-nost je poleg ustrezne informiranosti in osebne zavzetosti torej prvi pogoj, da se tako igro sploh lahko greste, zato tudi ni prevelikega razo~aranja, ko kdo zaradi daljšega nedoseganja pri~akovanih rezultatov odide na ustreznejše delovno mesto. Tudi tovrstna higiena je po mojem prepri~anju del uspešne kulture vodenja. ^e se povrnemo na podjetje Javor. Kako ste zadovoljni z ekonomskimi rezultati v lanskem letu ter kakšne rezultate pri~akujete v letu 1998? LES wood 50 (1998) 12 Lani smo poslovali z manjšim dobi~-kom, a bistveno boljše kot v preteklem letu. Ra~unamo, da bo letos poslovni rezultat še nekoliko ugodnejši, res pa je, da je `e ~utiti vpliv globalne krize tudi v našem sektorju. Seveda je osnovna naloga poslovodstva optimi-ranje in pove~evanje dolgoro~ne vrednosti podjetja, zato se posebej pozorno ukvarjamo s strateškim na~r-tovanjem in posameznimi dolgoro~-nimi projekti, ki iz tega izhajajo, ter se neposredno še ne reflektirajo v letnih bilancah ter rezultatih poslovnega sistema. Pomembna omejitev pri doseganju kratkoro~nih efektov je socialna komponenta: Javor je nosilec razvoja doline Pivke in mogo~e bi lahko dosegali kratkoro~no boljše rezultate na ra~un fleksibilnejšega odnosa do delovne sile. Vendar je treba upoštevati, da gre za ljudi, ki so pripadni Javoru in ki nimajo veliko alternativ, kar pomeni, da bi omenjeni pristop pomenil za nekatere veliko socialno stisko. Hkrati so to tudi naši lastniki. Iz teh razlogov je naš pristop “mehkejši” in verjamem, da se ljudje tega zavedajo in tudi cenijo. Rezultat bi bil še boljši, ~e ne bi s te-~ajnimi razlikami glede na dose`eno inflacijo lani izgubili okoli 2 mio DEM. Seveda pa je to zgodba, ki jo na svoji ko`i to desetletje do`ivljamo vsi neto izvozniki in nanjo v bistvu ne moremo vplivati. V~asih je bila trgovina lesenih izdelkov v rokah velikih trgovskih hiš npr. Slove-nijalesa, Lesnine itd. Sedaj si proizvodna podjetja utirajo lastne poti na trg, tudi na zunanji. Kakšne oblike oziroma prodajne poti Javor uporablja danes ter kakšen obseg realizacije je Javor dosegel v letu 1997 na tujih trgih ter katera so najpomembnejša tr`iš~a? Javor je imel vedno svojo komercialo, imel je “svoje okno v svet”, zato skoraj ni ob~util zloma velikih prodajnih sistemov v za~etku devetdesetih let. Tudi poznavanje izvoznih tr`iš~ nam ni bilo tuje, saj smo ~ez polovico svojih proizvodov realizirali na trgih sedanje Intervju EU in ZDA, ~eprav je bil takratni notranji jugoslovanski trg zelo vabljiv. S takim pristopom smo obdr`ali stik z razvito konkurenco ter predvsem s kupci. Poznamo njihove zahteve, z nekaterimi skupno na~rtujemo razvoj posameznih izdelkov. Nismo globalni igralec in lahko pre`ivimo zgolj v “nišah”. Od tod tak pristop, ki nam zagotavlja razvoj in stabilnost in upam, da bo tako tudi v prihodnje. V letu 1997 smo dosegli neto realizacijo (po konsolidirani bilanci) 84 mio DEM, letos pri~akujemo okoli 6 % pove~anje, po optimisti~nih pri~a-kovanjih pa ra~unamo, da bi se konec tiso~letja lahko pribli`ali 100 mio DEM. Kako je v Javoru poskrbljeno za tehnološki razvoj, marketing in izobra`e-vanje? Verjetno pri~akujete idealen odgovor -da imamo za to organizirane oddelke. Ni~ la`jega, vendar so `e v Orwellovi “@ivalski farmi” ugotovili, da jajca tistih kokoši, ki so se organizirale v Društvo za nošenje debelih jajc zgolj zaradi tega, niso bila ni~ debelejša. Oblika ne rešuje vsebine, zato smo aktivnosti, ki so potekale v tovrstnih oddelkih, reintegrirali v poslovne procese v posameznih odvisnih dru`bah, kjer dajejo bistveno boljše rezultate in dejansko vplivajo na kvalitetno rast poslovanja. Tisti del teh funkcij, ki pomeni dolo~eno sinergijo za celoten Javor, pa seveda ostaja skupen. Izobra`evanju dajemo velik poudarek. Zavedamo se, da smo v preteklosti premalo pozornosti na tem podro~ju posvetili srednjemu kadru, kar bomo v prihodnje nadoknadili. Izobra`evanje mora biti permanentno. Slovenija se pripravlja na vstop v evropsko unijo. Kje vi vidite za vaše podjetje, oziroma za širšo lesnopredelovalno panogo dobre in slabe strani? Lahko bi rekel, da je lesarska panoga na nek na~in `e v Evropi, saj vanjo tri-inpolkrat ve~ izva`amo, kot iz nje uva- 388 `amo. Po drugi strani, naša panoga ni zaš~itena, vsakdo lahko uva`a pohištvo brez carine. Slovenski lesarji smo tudi ~lani ve~ evropskih nevladnih profesionalnih zdru`enj s podro~ja lesarstva in edini polnopravni ~lani Evropske konfederacije lesarjev (CEI-Bois) iz dr`av Centralne in Vzhodne Evrope, kjer nas sprejemajo povsem enakopravno. Res pa je, da smo v letih tranzicije zaradi nenehne borbe za pre`ivetje razvojno in tehnološko pod nivojem primerljive evropske konkurence, kar vidim kot najve~jo te`avo pri enakopravnem vklju~evanju v evropske tokove. Omeniti velja tudi zahteve s podro~ja ekologije ter o~itke glede socialnega dumpinga. Oboje bo zahtevalo uvedbo nekega prehodnega obodobja; to pri~akujemo tudi zaradi podaljšanja veljavnosti prostotrgovin-skih sporazumov, ki jih je Slovenija do danes `e sklenila, in ki z vstopom v EU sicer avtomati~no “padejo” (npr. z dr-`avami CEFTE, zlasti s Hrvaško). Vsekakor pa lesarji od dr`ave pri~aku-jemo, da nas bo, ko bo v procesu vklju~evanja v EU govor o vseh teh vprašanjih, bolj aktivno vklju~ila v oblikovanje posameznih rešitev. Ste tudi predsednik Zdru`enja lesarstva v okviru Gospodarske zbornice. Zdru`enje zastopa interese stroke nasproti dru`benogospodarkim subjektom in javnosti. Ali ima dr`ava dovolj posluha in pri odlo~itvah upošteva pripombe in sugestije stroke? Moderno je dr`avo kritizirati, vendar dr`ava smo mi vsi. In tokrat smo si jo izbrali sami. Zato bom poskušal biti v tej oceni ~imbolj “dr`avotvoren”. ^e smo gospodarstveniki dolgo ~asa razumeli, da naša dr`ava v bistvu šele nastaja in ima zato veliko drugih “zagonskih” prioritet in zato posve~a premalo pozornosti realnemu sektorju, danes za to ni ve~ argumentov. To po~etje je danes samomorilsko, saj brez mo~ne industrije ne bomo kom-petentni v Evropi in ne bomo imeli LES wood 50 (1998) 12 uspešnega storitvenega sektorja, ne bank, zavarovalnic, kapitalskih skladov, ne vsega tega, kar je danes priv-la~no in moderno. Zgolj videz je, da se nova vrednost ustvarja v finan~ni sferi, dejstva so druga. Ustvarja jo realni sektor. ^e je ta šibak in ne dosega neke potrebne kriti~ne mase, potem tudi sinergije in multiplikacije na prej omenjenih terciarnih prodro~jih ni. V tem je temeljna zamera ekonomski politiki - da še vedno nima posluha za realni sektor in v vseh teh letih še ni našla najširšega konsenza v smeri hitrejše vzpostavitve normalnih, evropski konkurenci primerljivih pogojev poslovanja za ta sektor. Druga pripomba zadeva tisti selektivni intervencionizem, ki je pisan na ko`o izbranim podjetjem. Ta potem z denarjem davkopla~evalcev nelojalno nastopajo na trgu in povzro~ajo zmedo (dumpinške cene, “pregrevanje” trga surovin...). Ve~ja transparentnost na tem podro~ju bi bila vsekakor ve~ kot nujna, zavedam pa se, da je inter-veniranje dr`ave ob krizi posameznih podjetij pod pogojem, da ta imajo perspektivo, umestno. Sicer pa je delo v Zdru`enju lesarstva po moji oceni uspešno in vesel sem, da smo ob pomo~i vseh ~lanov upravnega odbora in direktorjev drugih lesnih podjetij uspeli v kar nekaj skupnih projektih in da imajo ~lanice od zdru`enja korist. Pohvalil bi tudi delo strokovnih slu`b z dr. Korberjem na ~elu. Seveda pa se zavedam, da je v zdru-`enju treba iskati skupne imenovalce na dovolj visoki ravni, sicer lahko tr~i-mo na probleme medsebojne konkurence. Opa`am, da se med podjetji `e krepi spoznanje o tesnejšem sodelovanju, o skupnih nastopih, kar je zelo dobro. Vsako sodelovanje mora seveda temeljiti na realnih interesih, sicer ne bo uspešno. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je izdalo študijo o predelovalni in- Intervju dustriji Slovenije in v njej je tudi lesnopredelovalna industrija podrobno obravnavana. V 10. številki revije LES je podano kar precej kriti~nih pripomb na to analizo. Kako je mogo~e, da se taka študija pripravlja brez sodelovanja z Zdru`enjem, ki najbolj pozna probleme panoge? To vprašanje je namenjeno snovalcem študije, zato nanj ne bi odgovarjal. Raje bi povedal, kako se to dela v Evropi. Nevladne profesionalne institucije - zdru`enja posameznih panog -so v tesni in permanentni povezavi z Evropsko komisijo, ki njihove analize in predloge sprejema in dalje oblikuje v industrijsko politiko Unije. ^imprej bomo povzeli tudi mi tako prakso, bolj bomo v Evropi in ve~ja bo naša stopnja kompetentnosti. Brez koncentracije kapitala ne bo mo-go~e izvesti velikih investicij, kar je npr. za proizvodnjo iveric, lesonitnih ploš~ in podobnih izdelkov prvi pogoj, ~e se `elijo naša tovrstna podjetja ob-dr`ati na trgu. Ali je prav, da ta slovenska podjetja ugasnejo, druga lesnopredelovalna industrija pa bo odvisna od tuje surovine? Na podro~jih, kjer se za proizvodnjo zahtevajo velika vlaganja, je proces globalizacije viden in temu se ne bomo mogli izogniti. Verjetno v bli`nji prihodnosti podjetij v povsem slovenski lasti v teh segmentih ne bo, ampak bo prišlo do širših integracij, ki se jim tudi bistveno ve~ja podjetja v Evropi niso mogla zoperstaviti. Te`ko je tudi govoriti o tuji surovini, saj - ~e gremo v Evropo - bo ta surovina spet naša. Pravzaprav, ~e sem iskren, me prevelika ksenofobija Slovencev kar moti in menim, da je velik strah neu-pravi~en. V lesni industriji se mi zdi, da je manj zdru`evanja kapitala in tujega vlaganja, kot je to v drugih panogah. Kako vi gledate na to? V svetu velja lesna industrija za stabilno panogo z nizkimi donosi. Pri nas bi besedo stabilna nadomestil z nestabil- 389 na, kar izhaja tudi iz makro situacije. Po drugi strani vemo, da gre tuj kapital tja, kjer je stopnja donosnosti najvišja, oz. najmanj za stopnjo tveganja višja od obrestne mere za dolgo-ro~ne kredite. Govorimo torej o donosnosti 12 % in ve~. To donosnost pa je v lesni industriji v takih razmerah, kot so danes, te`ko dose~i. Kot opa`amo, pa tuj kapital na splošno celo be`i iz Slovenije. O~itno je ta prostor do tujega kapitala neprijazen, oziroma so boljše prilo`nosti drugje. Sploh pa je danes z dolgoro~nimi nalo`bami problem. Gre za tveganja, povezana s krizo v Rusiji, v Aziji, tudi s krizo, ki se sedaj ka`e v Hrvaški. Tudi Slovenija velja z vidika kapitalskih rizikov v zadnjem ~asu za “kontaminirano” obmo~je. Glede tujih investicij v Sloveniji oz. lesni industriji nimam velikih kratko-ro~nih pri~akovanj. Bolj se mi zdi realno povezovanje (koncentracija) posameznih programov znotraj lesne panoge v Sloveniji. Proizvodi lesnopredelovalne industrije morda niso izpostavljeni tako revolucionarnim spremembam, kot se to dogaja npr. v elektronski industriji. Pa vseeno, tudi tukaj se pojavljajo nove oblike, novi materiali itd. Les, kot surovino, zamenjujejo umetne mase, kovine, steklo... Primer za to so `e sedaj npr. okna iz umetne mase. Ali v Sloveniji dovolj hitro sledimo tem razvojnim trendom in ali se ravnamo po spremembah na trgu? Les je nenadomestljiv. Tisti, ki ima rad lepo in naravno, mu noben drug material ne bo mogel izpolniti njegovih `elja. Tako les ostaja material, ki bo imel vedno svoj krog odjemalcev in dolgoro~ni razvoj panoge s tega vidika ni vprašljiv. Seveda pa je kombinacija lesa z drugimi materiali, spremljanje modnih trendov ter oblikovanje poseben izziv in pri tem mislim, da dogajanjem v Evropi ne sledimo najbolj intenzivno. Reciva še kakšno besedo o trgih. Z internetom se ustvarja svetovna pro- LES wood 50 (1998) 12 Intervju 390 dajna mre`a. Kako naj se slovenski proizvajalci vklju~ijo s svojo ponudbo v ta svetovni splet, ko je naša ponudba relativno razdrobljena, ko prevladujejo izdelki, ki jih posnemamo od drugih, manj pa je tistih, ki so izvirni, inovativni. Javor se je s svojo spletno stranjo: http://www.javor-pivka.si in s s svojo celovito informacijo in ponudbo `e vklju~il v svetovno informacijsko mre`o. Internet nam bo zagotovo v pomo~ pri pridobivanju kupcev, vendar je vse nadaljnje delo na nas, ljudeh, ki smo v posel direktno ali indirektno vpleteni. Posel vedno opravljamo ljudje. Kar zadeva inventivne, izvirne izdelke, se moramo zavedati, da je vseh Slo- vencev 2 milijona, zato ne moremo pri~akovati, da bomo vodili trende v svetu. Dovolj je, da jim uspemo slediti. S to številko se revija LES poslavlja od letošnjega leta. Gospod Tomši~, kakšno je bilo leto 1998 za lesnopredelovalno industrijo in s katerimi pri~ako-vanji in upi vstopa v novo leto? Upam, da bodo poslovni rezultati za panogo najmanj taki, oziroma še boljši kot v letu 1997. Napovedi za leto 1999 pa so razli~ne. Optimisti pri~akujejo 3,7 % rast BDP ter 7,5 % pove~anje izvoza, pesimisti pa celo padec v izvozu, kar je pogojeno z denarno politiko in krizo v svetu. Mislim, da bo realnost nekje na sredi med obema napovedima. Seveda bo samo poslovanje pogojeno tudi z nekaterimi sistemskimi spremembami (uvedba DDV), predvsem pa z gospodarskimi gibanji na naših najpomembnejših izvoznih trgih in stabilnostjo doma. Na koncu bi se vam rada zahvalila za tale zanimiv pogovor in v imenu bralcev revije LES ter v svojem imenu za`elela vam in delavcem Javora zdravo in uspešno leto 1999. Hvala lepa. Tudi vam in vsem bralcem revije LES ter seveda vsem lesarjem `elim vesele praznike ter vse dobro v letu, ki prihaja. Fani POTO^NIK, dipl. oec. Rešitev uganke iz prejšnje številke Skrinjica, v kateri so dragocene, ro~no zavite cigare so tradicionalno iz lesa cedra (Cedrela spp.). Hlapljive snovi v ~rnjavi te vrste prispevajo k zna~ilni aromi najdra`jih cigar. O cedru, ki je srednjeameriški tropski listavec, o cedrah (Cedrus spp.), ki so iglavci, in “cedrah” pa ve~ v naslednji številki. N.T. KRATKE vesti AMBIENTA 98 Na 25. mednarodnem sejmu “Namještaja unutraš-njeg ure|enja i prate}e industrije AMBIENTA 98” v Zagrebu, je SVEI iz Zagorja ocenjevalno sodiš~e po njihovem mnenju, najboljšemu od najboljših, podelilo najvišje priznanje, zlato plaketo in diplomo MOBIL OPTIMUM 98 za kuhinjski program LEONA. Kuhinja LEONA je program iz javorovega lesa, ki je `e na tr`iš~u. Avtor kuhinje LEONA je oblikovalec Stane Ocepek. Srebrno plaketo in diplomo je za svoj program prejela Tovarna pohištva LIPA d.d. iz Ajdovš~ine, bronasto pa Marles Pohištvo, d.o.o. iz Maribora. MEBEL 98 Na moskovskem sejmu pohištva MEBEL 98 so v mo~ni mednarodni konkurenci samostojno razstavljala naslednja slovenska podjetja: Lipa Ajdovš~ina, d.d., SVEA Lesna industrija, d.d. Zagorje, Stilles Sevnica, d.d., Pohištvo ^epovan, d.d., Iles Idrija, d.d., Sijaj Hrastnik, d.d., Mineral d.d., Mizar, Vol~ja Draga in Koimpex International, d.o.o. Sejem je potekal od 16. do 20. novembra 1998. Na 50.000 m2 površine je razstavljalo 1.100 razstavljavcev iz celega sveta. Sejem je primerljiv s Kölnskim pohištvenim sejmom, ki je poleg Milanskega, najpomembnejši evropski pohištveni sejem. V LIPI ocenjujejo, da je bil nastop na sejmu uspešen, kljub trenutni krizi na ruskem trgu, saj so navezali mnogo stikov s potencialnimi kupci. LES wood 50 (1998) 12 Iz naših podjetij 391 NOVOLES d.d. vrtnih garnitur. Hkrati predvidevamo ve~je vlaganje v posodobitev `e zastarele tehnologije in nakup nove ter tako pove~evanje produktivnosti oziroma pribli`evanje le-te evropskim normativom. Ali veste, da skoraj polovica Anglije sedi na Novolesovih stolih, Ameri~ani pa se gugajo na Novolesovih gugal-nikih? In ne samo to! Tudi tisti Nemci, ki kupujejo spalnice visokega cenovnega razreda, spijo na zdravi slovenski bukovini, obdelani v Novolesu. NOVOLES, lesna industrija Stra`a, d.d., je podjetje z ve~ kot 50-letno tradicijo v predelavi lesa. Le`i ob reki Krki in kot tako se je globoko zarezalo v `ivljenje tamkajšnjih prebivalcev. Skupaj z njim so le-ti do`ivljali buren razcvet pa tudi krizna obdobja. Danes je NOVOLES, lesna industrija Stra`a, d.d., organiziran kot enovito podjetje, znotraj katerega poslujejo posamezni profitni centri. Le-ti so organizirani glede na posamezne vrste proizvodnih programov. Skupni imenovalec proizvodnega programa je predelava lesa in lesnih tvoriv v pol-proizvode in kon~ne proizvode. NO-VOLES, lesna industrija Stra`a, d.d., pa ima v 100 % lasti tudi podjetja NOVOLES - IP d.o.o., Stra`a, NO-VOLES - PLOSKOVNI ELEMENTI, d.o.o., Trebnje in NOVOLES - BOR, d.o.o., Krško. Skupno podjetje zaposluje skoraj 900 Ijudi, glavni proizvodi pa so polizdelki (vezane ploš~e, lepljene ploš~e, ploskovni elementi) in kon~ni proizvodi (stoli, mize, jedilnice, spalnice, mladinske sobe, postelje in posteljni podi, servirni vozi~ki, svetila, drobna lesena galanterija, primerna za gospodinjstvo itd.). V Novolesu ve~inoma predelujemo bukev, ki tudi v svetu postaja ~edalje bolj priljubljen in cenjen les. Tako so Novolesovi izdelki v glavnem masivni, visoko kvalitetni in zato spa- dajo v višji cenovni razred. Odlikujejo jih estetska oblika, ~iste in kreativne linije, ki diskretno pri~arajo prijetnost bivanja. Za plitkejše `epe pa ponujamo bokse, omarice, police, pa tudi postelje iz plastificirane iverke. V Stra`i, kjer je sede` podjetja, `e tretje leto posluje izbrano urejen prodajni salon, v katerem so razstavljeni vsi artikli Novolesa. Proizvodi, ki navdušujejo tuje kupce v Nem~iji, Veliki Britaniji, Ameriki (kar 70 odstotkov je izvoza), so bili dele`ni velike pozornosti tudi na pohištvenih sejmih doma in v tujini in so na ogled in seveda v Opredelitev Novolesa je ponuditi trgu izdelke, ki so uporabni v vseh bivalnih prostorih ter hkrati razvijati polproiz-vode za pohištveno industrijo. Zavedamo se, da lahko le z boljšim “imid`em” podjetja pove~amo prodajo na doma~em trgu. Tako nameravamo v letu 1999 odpreti lastne prodajne salone na lokacijah Dom`ale, Celje in Slovenska vas ter hkrati vzpostaviti kvaliteten kontakt na trgih bivše Jugoslavije. Na te trge je Novo-les v preteklosti `e prodal velike koli-~ine predvsem stilnega pohištva. Pri izboljšanju servisa v tujini pa bomo verjetno odprli nova podjetja; eno takih smo `e v letu 1997 odprli v Nem~iji. nakup na voljo v salonu pohištva No-voles v Stra`i. Dejstvo, da smo v preteklih letih ve~ ali manj `e izkoristili vse notranje rezerve, ka`e na to, da je za naslednje srednjero~no obdobje bistvenega pomena predvsem inova-tivnost na vseh podro~jih. Tako je nujno iskanje novih proizvodnih programov, ki bodo še pove~ali komparativne prednosti Novolesa. V letošnjem letu smo tako pridobili dva nova programa, prvi je proizvodnja stru-`enih elementov, drugi pa proizvodnja Vsekakor bomo poskušali obdr`ati vodilo iz preteklih let in si izboriti mesto med najuspešnejšimi oziroma vodilnimi proizvajalci v svoji stroki v dr`avi. Pri tem se opredeljujemo za povezave z ustreznimi strateškimi partnerji tako doma kot tudi v svetu, saj se zavedamo dejstva, da globalizacija svetovnega trga ne bo obšla lesne stroke. Katja KUHELJ Novoles d.d. LES wood 50 (1998) 12 Sejmi in razstave 392 ORGATEC 98 22. - 27. oktober 1998 Mednarodni strokovni sejem za na~rtovanje, opremljanje in upravljanje pisarn in objektov ZBOGOM STARI NA^IN DELA (GOODBYE OLD WORK) Največji sejem pisarniškega pohištva na svetu, ORGATEC v Kölnu, je letos minil v znamenju 21. stoletja. Ne samo spremljajoče dejavnosti in dogodki, ki so potekali ves čas sejma, t.i. Orgatalks, Orgaworks in Orga-tours, tudi vodilni svetovni proizvajalci so bolj kot izdelke poudarjali nove koncepte, nove ideje, nove načine dela. Vse se spreminja, je bil vodilni moto sejma. Svoboda izbire delovnega časa in delovnega okolja, nove priložnosti in nova specifikacija del - vse to lahko strnemo v ugotovitev - pisarniško okolje in delo gre skozi fazo radikalnih sprememb. Letošnji Orgatec je bil bolj kot kdaj-koli ciljno usmerjen na projektante in designerje objektov. Prvič je bila organizirana celo dvodnevna konferenca s sloganom Novo delo - Nove stavbe (New work - New buildings). Glavna tema pa so bile strukturne zahteve in spremembe, ki jih prinašajo nove oblike dela in organizacije, od klasičnih stavb s pisarnami do mobilnih pisarniških aktivnosti, na primer celo na železniških postajah, letališčih ali press centrih. Glavni govorci so bili vodilni mednarodni “igralci” s področja arhitekture, trgovine, industrije in znanosti. Evropeizacija, globalizacija in komunikacijska mreža v temeljih spreminjajo obstoječi sistem v trgovini in indu- striji in v dru`bi na splo{no. Usmerjenost h kupcu (potro{niku) postaja vse bolj pomembna. Na eni strani gre torej za podajanje hitrih, fleksibilnih in individualnih odgovorov v tekmovalni areni, na drugi strani pa kapital zahteva maksimiziranje rezultatov tudi prek stro{kov. V obeh primerih pa zahteve za dosego cilja vklju~ujejo tudi ~im bolj eko-nomi~en design in izrabo pisarni{-kega prostora. To pa je prav tisto podro~je, ki je bilo dano na leto{-njem sejmu arhitektom, projektantom, uporabnikom in investitorjem v resen premislek. “OLD WORK” versus “NEW WORK” Fleksibilne organizacijske forme zamenjujejo konvencionalne korporacij-ske strukture. ^as bo pokazal, v kak{ni meri se bodo modernizirale centralizirane upravne stavbe v bli`nji prihod- nosti, ali pa bodo celo kon~ale kot eko-odpadek poznega kapitalizma. S finan~nega zornega kota pomeni t.i. Novo delo s telekomunikacijsko racionalizacijo dobro osnovo za bolj{e odnose s strankami, kraj{e razvojne ~ase, ve~jo fleksibilnost in pomembno zni`anje stro{kov. Toda tudi s socio-lo{kega zornega kota imajo ti novi trendi pomemben vpliv na ponovno odkrivanje dru`ine kot osnovne celice v na{em `ivljenju. Fiksne lokacije so zgodovina. Poleg uveljavljenih klasi~nih pisarni{kih prostorov nastajajo nove organizacijske oblike kot tele-delo na domu-tele-homeworking (izklju~no doma), kombinirano tele-delo (telework) s pisarno doma in na sede`u firme, satelitske pisarne, ki jih postavijo tam, kjer `ivi skupina zaposlenih in sosedske pisarne (neibourghood office), ki si jih delijo razli~ne firme. To je torej slovo od fiksnega delovnega ~asa, ukinjena je celo delitev med privatnim `ivljen-jem in slu`benim `ivljnjem, ki se je uveljavila z za~etkom industrializacije. Novi delavci (new workers), ki v~asih delajo znotraj in v~asih zunaj firme, so odgovorni za upravljanje njihovega lastnega ~asa in s tem izkuašajo novo obliko neodvisnosti. To pa pomeni tudi zbogom tako priljubljeni stalni zaposlitvi. To pa prina{a nov izziv za tiste, ki na-~rtujejo pisarne in opremo, pisarni{ka LES wood 50 (1998) 12 Sejmi in rasztave 393 razporeditev mora zagotavljati izjemno spremenljivost in mobilnost. Sejem je pokazal, da se predvsem skandinavski in nem{ki proizvajalci, drugi pa v manj{i meri, zavedajo sprememb, ki nastajajo na prehodu v novo tiso~letje. Njihov moto je zadostiti zahtevam novega dela, pri tem upo{tevati vse okoljevarstvene kriterije in ponuditi pohi{tvo, prijazno tudi uporabniku. Lastnosti dobrih pisarni{-kih izdelkov, ki bodo uspe{ni tudi v novem tiso~letju, pa najsi gre za stole, mize ali drugo opremo so: * dober design (estetske kvalitete), * izdelava in izbira materialov, * funkcionalnost, * ergonomija, * oblika kot izraz funkcije, * inovacija, * prijaznost do okolja, * varnost in * trajnost. Morda je to samo moj ob~utek, vendar se mi zdi, da zanimanje za izdelke masovne proizvodnje upada; {tevilni proizvajalci (tudi Italijani) so potarnali, da je pritisk na cene strahoten - v tem razredu je cena namre~ edina konku-ren~na prednost. In mesto slovenskih proizvajalcev? Na leto{njem Orgatecu smo bili med ve~ kot 1000 razstavljavci z vsega sveta tudi trije iz Slovenije. Primat iz Maribora na podro~ju opreme za banke ter Ergoles iz Ljubljane in Vitalis iz Novega mesta s pisarni{kimi stoli. In kako smo v Vitalisu zadovoljni z rezultati? V Vitalisu smo dejansko naslonili razvoj izdelkov na svetovne razvojne megatrende in se usmerili v osvajanje tr`ne ni{e na globalnem trgu z novimi lastnostmi izdelkov, ki naj bi bile klju~ni faktor komercialnega uspeha, odlo~ili pa smo se tudi za lastno blagovno znamko. Pravilnost usmeritve bo pokazal {ele trg. Nastop na leto{njem sejmu, kjer smo se prvi~ nepopsredno soo~ili z vso svetovno elito, je potrdil pravilnost dosedanje usmeritve, saj je v tr`ni ni{i, ki jo osvajamo, poudarek na izvirnosti, kvaliteti, designu, ergonomiji, usmerjenosti v zdravo `ivljenje, kar pomeni, da je cena samo eden od mnogih faktorjev. Z izdelki in njihovo filozofijo, kot tudi z izdelavo in ureditvijo razstavnega prostora po principu “fengshuija”, smo namre~ pritegnili pozornost tistih arhitektov in oblikovalcev, ki dolo~a-jo trende. Za nas je namre~ klju~-nega pomena, da si s svojimi dealer-ji delimo tudi `ivljenjsko in poslovno filozofijo. Veliko javnega govorjenja je bilo o negativnem vplivu t.i. elektrosmoga (sevanja ra~unalnikov, telefonov ipd.) na zdravje ljudi, kot tudi o vse ve~ji uporabnosti “fengshuija” (ve~ kot 3000 let starega kitajskega znanja o urejanju bivalnih in delovnih prostorov glede na energijske pretoke -kot akupunktura prostora). O tej temi so namre~ ves ~as sejma potekale tudi delavnice, t.i. orgatalks, ki so jih vodili mednarodno uveljavljeni arhitekti. Vse to namre~ pripravlja trg na na{e izdelke. Kateri rezultati sejma nas bodo zadovoljili? Uspeti na globalnem trgu z lastno blagovno znamko (najve~ji je interes zahodnoevropskih ter ame-ri{kih arhitektov), navdu{iti kak{nega vodilnega proizvajalca za vgradnjo za{~itnih antenskih sistemov (glede na njihov interes na sejmu obstajajo za to realne mo`nosti), prodati ~imve~ razstavnih prostorov ( kartonska”iglu” izvedba razstavnega prostora je nepla-nirano na{la veliko kupcev); zelo pa se bomo potrudili, da bi bil vsaj eden od na{ih izdelkov vklju~en v pisarno prihodnosti, ki jo bo Fraunhoferjev in{titut zgradil v Stuttgartu. Office 21-innovation center bo zgrajen do leta 2003, zasnova centra pa je bila predstavljena tudi na sejmu. Stanislava @ABKAR Vitalis d.o.o. LES wood 50 (1998) 12 Sejmi in razstave 394 Jani Vozelj - razstava pohištva v ljubljanski kiparski galeriji Latobia vanje razli~nih materialov, posebej priljubljene so kombinacije lesa s kovino, peskanim steklom in kamnom. V skladu z minimalisti~nimi te`njami je za pohištvo Janija Vozlja zna~ilno tudi zavra~anje širokega spektra barv. Poudarek je na rjavi, beli in sivi, v kombinaciji s srebrno barvo kovine. Janij Vozelj sodi v mlajšo generacijo slovenskih arhitektov. V nekaj letih je uspel, ve~inoma v sodelovanju s Stil-lesom iz Sevnice kot izvajalsko firmo, ustvariti zavidljiv mednarodni opus realizacij na podro~ju oblikovanja in-terierja in notranje opreme. Med najpomembnejše izvedbene projekte sodijo: restavracija v Münchnu, predsedniški klub Borisa Jelcina, Modri salon za vlado Republike Slovenije, Veliki kremeljski dvorec - prenova vhodnega halla s stopniš~em in spre- jemno dvorano, predsedniški apartma v Centralni klini~ni bolnišnici v Moskvi, Predsedniška rezidenca Valdai, poslovna stavba “Koimpex” v Italiji, poslovni stavbi JUB in RIKO ter razstavni salon “Stilles”. Vozljev slog je sinteza principov moderne v smislu funkcionalizma in racionalizma ter aristokratskega art-decoja zaradi te`nje po individualnosti. Izdelke odlikujejo eleganca in abstraktne oblike, ki so na meji umetniškega kiparskega izraza. Smotrne in ~iste oblike so podrejene materialu in novim tehnologijam. Pohištvo, za katerega izbira kakovostne materiale, u~inkuje elegantno in presti`no, kot tako ima pogosto funkcijo statusnega simbola. Ambienti so prefinjeni; arhitekt se ravna po konceptu celostne umetnine, kjer ni ni~ prepuš~enega naklju~ju, celota je kontrolirana do zadnjega detajla. Zna~ilno je zdru`e- Jani Vozelj se loteva svojega dela skrajno profesionalno. Z znanjem, umetniškim talentom, posluhom za `elje naro~nika, s sposobnostjo man-agerja in organizatorja mu je uspelo ustvariti zavidljivo kariero in prepoznaven osebni stil. dr. Jasna HROVATIN, dipl. in`. arh. BF-Oddelek za lesarstvo LES wood 50 (1998) 12 Društvene vesti 395 Plan dela Zveze lesarjev Slovenije za leto 1999 1. Dejavnosti Zveze lesarjev Slovenije Organizacijsko povezovalna - širitev mre`e društev in ~lanstva ZLS, sodelovanje pri skupnih aktivnostih Zveze in društev, strokovno izopopolnjevanje zaposlenih v lesarstvu v obliki seminarjev in posvetov, obravnavanje pomembnih vprašanj o usklajenem razvoju lesarstva Izdajanje revije LES v smislu izobra-`evanja, informiranja in popularizacije lesarske stroke. Izdajanje lesarske literature pri Lesarski zalo`bi za izobra`evanje in izpopolnjevanje lesarskih strokovnjakov. 2. Opravljene naloge v letu 1998 V letošnjem letu smo organizirali Dneve lesarstva v Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Mariboru. Imeli smo posveta: Ostrenje rezil in Priprava tehni~ne dokumentacije v lesarstvu. Organizirali smo za~etni in nadaljevalni te~aj ACAD14. Aktivno smo sodelovali na sejmu Lesma in Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Revija Les je izšla v predvidenih 12 številkah. Lesarska zalo`ba je bila zelo uspešna pri izdaji in prodaji u~benikov. 3. Aktivnosti za leto 1999 V naslednjem letu bo treba delati na podro~ju pove~anja aktivnosti sedanjih lesarskih društev in`enirjev in tehnikov kakor tudi ustanavljanja novih društev. Nadaljevali bomo s sre~anji Dnevi lesarstva v Novem mestu, Ko~evju in Ljubljani in tako kon~ali temo o izobra`evalnem u~-nem programu za lesarstvo. Dnevi lesarstva naj bi se nadaljevali z obravnavo tematike na gospodarskem in poslovnem podro~ju. Organizirali bomo posvet Monta`ne hiše v Sloveniji in glede na zanimanje tudi za druge skupine izdelkov. Osnovni namen teh posvetov je povezovanje skupnih interesov sorodnih dejavnosti. Nadaljevali bomo s te~aji za izdelavo tehni~ne dokumentacije v lesarstvu in posveti o novostih na tem podro~ju, da se pove~a kakovost pripravljene dokumentacije in zni`ajo proizvodni stroški. Organizirali bomo te~aje in posvete o ostrenju rezil in sušenju lesa, kakor tudi drugih podro~ij, za katera se bodo podjetja zanimala. Posebej se bomo pripravili za posvete na Ljubljanskem pohištvenem sejmu meseca septembra. Sodelovali bomo na nate~ajih ministrstev, ki bodo zanimivi za lesarsko stroko. Revijo Les bomo vsebinsko popestrili in skrbeli za izdajanje lesarske strokovne literature. Zveza lesarjev Slovenije `eli, v okviru svoje dejavnosti in mo`nosti, prispevati pomemben dele` k razvoju lesarstva v prihodnje. Ciril MRAK, dipl.in`. Tajnik ZLS Sodelavci revije LES `elimo vsem našim zvestim bralcem, piscem in oglaševalcem zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1999 LES wood 50 (1998) 12 Društvene vesti 396 Aktivnosti Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana v 1998. letu in program za prvo polovico leta 1999 V ~asu sejma LESMA 98 na GR v Ljubljani smo organizirali strokovno posvetovanje o temi “Lesno strojništvo v sodobni Evropi”. V okrobru 1998 pa smo organizirali pripravljalni seminar za strokovni izpit, ki ga morajo po novem Zakonu o graditvi objektov opraviti pooblaš~ene osebe za projektiranje, izvedbo in nadzor, pri gradnji in opremljanju stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektov. V novembru 1998 smo skupaj z Zvezo in`enirjev in tehnikov Slovenije in Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo, organizirali seminar za uporabo ra~unalniške programske opreme za pripravo in vodenje proizvodnje v mizarskih obratih. V decembru 1998 ob sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor izvajamo projekt “Varstvo okolja v lesni industriji”. Strokovno ekskurzijo - ogled mednarodnega (svetovnega) sejma obrti IHM v Münchnu - smo organizirali v marcu 1998, v aprilu pa ogled mednarodnega (regionalnega) sejma opreme za obdelavo in predelavo lesa, orodja, okovja, tvoriv, mizarskih potrebš~in in varnostne tehnike BWS Salzburg. ^lanom DIT lesarstva Ljubljana in udele`encem posveta smo omogo~ili brezpla~en ogled sejma LESMA 98 in POHIŠTVO 98 na GR v Ljubljani. Izvršni odbor DIT lesarstva Ljubljana je imel v tem letu 4 seje. V DIT lesarstva Ljubljana je v~lanjenih prek 160 in`enirjev, tehnikov in drugih strokovnjakov, ki delajo v panogah predelave lesa, v šolstvu in ustanovah. V naših aktivnostih v 1998. letu je sodelovalo skoraj 500 udele`encev, ~lanov našega Društva in drugih strokovnjakov. Ni nam pa uspelo uresni~iti celotnega programa dela, ki smo si ga postavili za 1998. leto, ker ni bilo dovolj prijavljencev, ali iz drugih razlogov, zato del izpadlih aktivnosti prenašamo v 1999. leto. Tudi v 1999. letu bo temeljna naloga Društva skrb za dvig strokovnega nivoja ~lanstva in krepitev pripadnosti stroki. V januarju bomo organizirali seminar o vplivu davka na dodano vrednost na ekonomiko poslovanja podjetij v panogah predelave lesa. Po potrebi bomo organizirali o temi DDV specializirane delavnice za obdelavo konkretnih problemov v posameznih okvirih. V februarju predvidevamo posvetovanje o uporabi sodobnih strešnih kritin iz programa Tegola Canadese, s posebnim poudarkom na ureditev podstrešij za prebivanje. V tem mesecu pripravljamo tudi seminar o varstvu pri delu. Predvidoma v marcu bomo ponovili pripravljalni seminar za strokovni izpit, ki ga po novem Zakonu o graditvi objektov morajo opraviti projektanti, vodje izvedb in nadzorniki pri gradnji in opremljanju. Na seminar posebej opozarjamo tehnike. V prihodnje bodo ta seminar lahko opravljali le in`enirji in diplomirani in`enirji. V ~asu sejma POHIŠTVO 99 na GR v Ljubljani v septembru bomo izvedli v 1998. letu izpadli posvet o temi “Lepila in lepljenje v lesni industriji” in povabili udele`ence posveta na ogled sejma. Stokovno ekskurzijo - obisk v sodobno organiziranem podjetju - bomo kombinirali z razpravo o kondicioniranju ISO 9001. Ekskurzijo bomo organizirali v za~etku leta. ^e bo dovolj zainteresiranih, si bomo ogledali tudi mednarodni sejem obrti IHM na novem sejmiš~u v Münchnu in BWS v Salzburgu. Tudi v prihodnje bomo sodelovali na nate~ajih, ki jih razpisujejo ministrstva za teme, ki so pomembne za naše strokovnjake. Skrb za nenehni dvig števila ~lanov DIT ostaja tudi v prihodnje naša pomembna naloga. Kljub stalni rasti ~lanstva je zaskrbljuju~e dejstvo, da med ~lani niso vsi visokošolski in srednješolski profesorji in direktorji podjetij. To so tisti kadri, ki lahko bistveno pripomorejo k pomembnejši vlogi te naše stanovske organizacije v stroki in dru`bi. Za DIT lesarstva Ljubljana Lojze NOVAK, dipl.oec. KRATKE vesti U~inkovitost komuniciranja Na~in tr`enja je odvisen od razvoja telekomunikacij. Pred tridesetimi letu so za~eli predstavljati izdelke morebitnim kupcem na domovih. Uspešni trgovci so na ta na~in pridobili tri stranke od desetih. Z uporabo telefonske prodaje se je u~inkovitost komuniciranja pove~ala na sto potencialnih strank za pridobitev treh kupcev. Uvedba faksa je omogi~ala obdelavo tiso~ potencialnih strank in interneta deset tiso~ strank za pridobitev enakega števila kupcev. S tem se je razmerje med stroški za telefonijo in porabo goriva bistveno spreminilo, prav tako tudi potreba po potovanjih in direktnem kontaktiranju s kupci za sklenitev posla. V Sloveniji je dnevno priklju~enih na internet okoli 30 tiso~ uporabnikov. Naj navedem za primerjavo mo`nosti komuniciranja pred štiridesetimi leti. Komercialni direktor nekega podjetja mi je povedal, da so potrebovali pred letom 1958 za potovanje v Zagreb dva dni. V Novem mestu so preno~ili in med potjo nekajkrat krpali gumo na avtomobilu. To ni novinarska raca, ampak je resnica. LES wood 50 (1998) 12 Vzgoja in izobraževanje 397 Ogled tehniškega muzeja v Münchnu 6. novembra se je izpred Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani odpravila skupina 52 študentov na ogled tehniškega muzeja v Münch-nu. Pobuda za ogled muzeja se je porodila v glavi avtorja tega ~lanka, velja pa omeniti, da je celotna organizacija potekala povsem samoiniciativno s pomo~jo nekaterih sošolcev. Glavnino udele`encev tega izleta so sestavljali študentje tretjega letnika univerzitetnega študija lesarstva, drugi pa so bili prav tako študentje lesarstva ter strojne in pedagoške fakultete. Navkljub odhodu v zgodnjih jutranjih urah (ob 2. uri zjutraj) smo bili vsi spo~iti in dobre volje ob 9:00 pred vrati znamenitega muzeja (slika 1), kjer smo bili nekateri pozitivno prese-ne~eni nad dejstvom, da je parkiranje omogo~eno le avtobusom, ostali obiskovalci pa uporabljajo na~in P+R (park and ride), torej kombinacijo dovoza z vozilom do velikega parkiriš~a odtod naprej pa s podzemno `eleznico. Tehniški muzej, ali kot ga poimenujejo Nemci “Deutsches Museum” (internet: http://www.deutsches-museum.de) velja za enega najve~jih na svetu, razprostira pa se na 46.000 kvadratnih metrih in stoji na otoku reke Isar, ki te~e skozi to mesto. Zajema kar 50.000 razstavljenih primerkov (aktualen podatek), to število pa iz meseca v mesec mo`no naraš~a. Prav v ~asu našega obiska je bil v temeljiti prenovi oddelek rudarstva. Predstavlja vsa podro~ja tehnike od prvih za~etkov, pa vse do danes; ~e omenim le nekaj najatraktivnejših: ladje in navti~na navigacija, proizvodnja in uporaba elek-tri~ne energije, `eleznice, letalstvo, vozila, fizika, kemija, proizvodnja papirja, agronomija ter nenazadnje pravi planetarij, poimenovan po znamenitem Carlu Zeissu, ki bi mu lahko dejali o~e optike. Res je, tudi mi smo opazili, da po-dro~je lesarstva ni tako mo~no zastopano, kot smo upali vso pot. Pravzaprav smo asociacije na lesarstvo iskali v starinskih lesenih galejah, glasbenih inštrumentih ter letalih. Vsekakor pa smo si bili edini v mnenju, da je les nekdaj bil in bo še naprej izredno pomemben material, tako za gradnjo elementov kot tudi za dekoracijo. Pogled se je seveda ustavil pri pre~u-dovitih beneških gondolah, opazili pa smo tudi zna~ilno “forcolo”. Gre za tipi~en beneški izdelek, navadno iz orehovine, ki je obvezen del vsake gondole, saj posredno prakti~no rabi za njen pogon. Gondolier na forcolo nasloni svoje veslo in s posebnimi gibi ter nastavljanjem vesla na krivine forcole spreminja smer in hitrost gondole. Ve~ o forcoli najdete v reviji LES 6/98, str. 193 in 7-8/98, str. 215. Nadaljnja pot nas je vodila do oddelka letalstva, kjer so razstavljeni originalni primerki letal bratov Wright (1909) in Lilienthala (1895). Prav tako so tudi te prve letalske konstrukcije lesene in zbujajo veli~asten ob~utek. V istem nadstropju kot letala so dobili svoje mesto glasbeni inštrumenti. Fas-cinira pogled na baro~no oblikovano sobo, v kateri so razstavljeni ~udoviti primerki klavirjev (slika 4). Poleg nje so svoje mesto dobila godala in modernejši elektronski inštrumenti, kot tudi glasbeni studio iz ~asov legendarnih Beatlov ter naprava, s katero je mo~ analizirati lasten glas. Proti koncu so noge postajale vedno Slika 1. Študenti ljubljanske univerze pred vhodom v tehniški muzej Slika 2. Našli smo tudi izsek debla LES wood 50 (1998) 12 Vzgoja in izobraževanje 398 Slika 3. Nekateri so si malico privoš~ili pred pravo “kek~evo” ko`o Slika 4. Soba kjer so razstavljeni odli~ni primerki klavirjev bolj utrujene, tako da je lahko obiskovalec, ki si je muzej ogledoval podrobneje, namenil le be`en pogled prvemu Benzovemu motornemu vozilu (1886) in prvi Siemensovi elektri~ni lokomotivi (1876). Bistri snovatelji muzeja so prav zoper utrujenost “nastavili” naprave, ki naj bi za protivrednost 0,50 DEM proizvajale vibracije za masa`o nog. No, res ni veliko denarja, u~inek pa je tudi temu primeren - majhen. Pod okrilje muzeja pa spada tudi njegova lastna knji`nica, ki zajema kar 820.000 knjig in monografij. ^e bi to prevedli v dol`insko mero, bi dobili kar 4,3 kilometra knjig, zlo`enih na police. Poleg tega imajo shranjenih prek 20.000 periodi~nih izdaj, od tega 3.500 teko~ih. Nasploh pa prav ta knji`nica velja za najpomembnejši evropski arhiv za podro~je naravoslovnih in tehniških ved. Ob 17. uri so se vrata muzeja zaprla, ~asa pa je bilo še dovolj za kratek ogled centra mesta. Prav v centru cone pešcev je Marijin trg, kjer se kri`ata podzemna in nadzemna `eleznica. Vsak dan, to~no ob 11. uri dopoldne in 17. uri popoldne, se zasliši zvok zvonov iz 80 m visokega stolpa mestne hiše, ki je bila zgrajena v letih 1470-1474. Nato pa smo še za hip, po predhodnem nasvetu prof. Torelli-ja, “pokukali” v izjemno knjigarno, ki je skrita v kotu Marijinega trga. Knjige si je mo~ ogledovati v treh nad- stropjih, tudi iz podro~ja lesarstva, mo svojo zavest in `eljo po splošni vsaka pa je lahko odli~en dodatek razgledanosti in dotoku ~imve~ infor-lastni knji`nici, pa naj bo strokovna ali macij, s katerimi bomo gradili prihod-pa poljudna. nost našega poklica - lesarstva! Skratka, nemško mesto nas je o~ara-lo, `elimo si, da bi bilo takih izletov ~imve~, saj le zako študenti izkazuje- Besedilo: Mitja HRIBAR Fotografije: Mitja HRIBAR, Miha MERLJAK Vzorno sodelovanje med dr`avo in gospodarskimi subjekti GLIN IPP je srednje veliko gospodarsko podjetje lesne stroke. Zrasli so pravzaprav iz invalidske delavnice, ki je bila v~asih pod okriljem holdinga GLIN Nazarje. Zaposleni so podjetje odkupili od Slovenske razvojne dru`be in tako ohranili delo za okoli 70 delavcev, prete`no invalidov. Tako olastninjeni so za~eli investirati v razvoj in danes proizvajajo fasadna lesena okna, vhodna vrata, podstrešne stopnice ter podobne izdelke. Lahko se pohvalijo, da so izvozno usmerjeni ter da so v letu 1997 izvozili prek 45 % svoje realizacije. Njihova tr`iš~a so Nem~ija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina in Makedonija. Pred kratkim je ekipa GLINA IPP obiskala v Makedoniji svoje kupce in se sre~ala tudi z našo veleposlanico gospo Jo`ico Puhar. Uspešnemu nastopu na tem trgu je pripomoglo tudi naše veleposlaništvo, ker zna prisluhniti potrebam gospodarstva ter z informacijami in svojo dejavnostjo ustvarja pogoje za dobro sodelovanje med gospodarstveniki obeh dr-`av. Na sliki: Veleposlanica Jo`ica Puhar (tretja z leve v 2. vrsti), predstavniki makedonskega kupca ter direktor GLIN IPP Anton Boršnak (drugi z leve v 1. vrsti) in sodelavci. Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 50 (1998) 12 Borzne vesti 399 BORZNE vesti ePic po’pr LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA LESONIT KOLIČINA 4.000 m2 5.050 m2 3 m3 1 m3 CENA S POPUSTOM 170,00 SIT/m2 294,00 SIT/m2 49.900 SIT/m3 49.900 SIT/m3 29.347 SIT/m3 80.136 SIT/m3 89.114 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA 2135 x 2745 x 3,2 MM 2600 x 2050 x 3,2 MM MDF PLOSCE 2750 x 1840 x 25 mm 2750 x 1840 x 19 mm VERNE PLOSCE 2750 x 2050 x 28 mm 1,279 m3 PANEL PLOSCE VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,786 m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 1,200 m3 FURNIRANE PANEL PLOSCE Furnir bukev, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 85,82 m2 3.391 SIT/m2 Furnir ~ešnja, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 3.851 SIT/m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 86,58 m2 3.583 SIT/m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 95,82 m2 3.708 SIT/m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOSCE smreka, kvaliteta A - dodatni 10 % popust 3980 x 1220 x 25 mm 106 m2 smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm 106 m2 MASIVNE ENOSLOJNE PLOSCE smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 3 m3 OSB PLOSCE 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 EZANE PLOSCE 3.463 SIT/m2 3.045 SIT/m2 125.000 SIT/m3 890,00 SIT/m2 bukev, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm 7 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 3 mm 3 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 4 mm 5 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 6 mm 1,7 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 8 mm 2,0 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 10 mm 3 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 12 mm 1,5 m3 bukev, kvaliteta BB/C 2200 x 1220 x 6,8,10 mm 5 m3 bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 5 m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2440 x 1220 x 12 mm 3 m3 2440 x 1220 x 21 mm 0,5 m3 TAUARI, dodatni 7 % popust 2440 x 1220 x 12 mm 1,8 m3 OKOUME - dodatni 15 % popust CENA S POPUSTOM 199.000 SIT/m3 169.770 SIT/m3 155.000 SIT/m3 154.735 SIT/m3 154.735 SIT/m3 152.500 SIT/m3 149.000 SIT/m3 80.000 SIT/m3 87.000 SIT/m3 86.000 SIT/m3 86.000 SIT/m3 146.000 SIT/m3 Revija LES - KUPON ZA POPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 12 Borzne vesti 400 BORZNE vesti IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA 2500 x 1700 x 6 mm 1,0 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 10 mm 1,5 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 1,0 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 20 mm 1,5 m3 185.000 SIT/m3 OKOUME - odporna proti vodi, dodatni 15 % popust 2500 x 1700 x 8 mm 0,5 m3 198.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 10 mm 1,5 m3 198.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta AB 3500 x 1830 x 20 mm 0,5 m3 TOPOL, kvaliteta AB/C, dodatni 5 % popust 2520 x 1840 x 4 mm 5,0 m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB % popust 2440 x 1220 x 5 mm 5 m3 330.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 20 % popust 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 290.000 SIT/m3 Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. KOLIČINA 7 m3 10 m3 10 m3 129.990 SIT/m3 191.992 SIT/m3 dodatni 20 2500 x 1250 x 27 mm dodatni 10 % popust: 2500 x 1250 x 18 mm 2500 x 1250 x 30 mm dodatni 5 % popust: 2500 x 1250 x 9 mm 2500 x 1250 x 24 mm Vezana ploš~a z gladko folijo vodi, kvaliteta B 1220 x 2440 x 18 mm Vezana ploš~a z gladko folijo vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 18 mm 2500 x 1250 x 12 mm Vezana ploš~a, impregnirana vodi, kvaliteta BB 1220 x 2440 x 18 mm POSEBNA PONUDBA: surova vratna krila - lesonit, širina 85, 95 cm 113 kos CENA S POPUSTOM 159.960 SIT/m3 148.610 SIT/m3 159.960 SIT/m3 2 m3 169.899 SIT/m3 0,5 m3 159.960 SIT/m3 za gradbeništvo, odporna proti 7 m3 115.000 SIT/m3 za gradbeništvo, odporna proti 8 m3 138.189 SIT/m3 2 m3 147.465 SIT/m3 za gradbeništvo, odporna proti 7 m3 105.000 SIT/m3 2.300 SIT/m3 CENE VELJAJO ZA NAKUP CELOTNE KOLIČINE ZA NAKUP MANJŠIH KOLIČIN SE CENE DOGOVORIJO POSEBEJ PLAČILO PO DOGOVORU Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 KRATKE VESTI IZ SVETOVNEGA TRGA VEZANIH PLOŠČ Srednjeevropski trg vezanih ploš~ iz iglavcev bele`i zadnje mesece majhno povpraševanje. To bele`ijo tako finski proizvajalci, proizvajalci iz Zdru`enih dr`av Amerike, francoski proizvajalci in še posebej ~eški proizvajalci, ki so v zadnjem mesecu dni uprizorili na trgih Slovenije, BiH in Hrvatske pravo tr`no ofenzivo z zni`evanjem cen svojih izdelkov in cenikov za leto 1999. Vzrok manjšega povpraševanja na trgu vezanih ploš~ iz iglavcev so ve~je neprodane zaloge na trgu, manjša naro~ila uvoznikov in prodajalcev na debelo in kot posledica krajši dobavni roki proizvajalcev. Trendu padanja cen v letu 1998 je botrovala v veliki meri tudi kriza v Aziji in zadr`ano obnašanje evropskih uvoznikov in prodajalcev vezanih ploš~ na debelo zaradi ~akanja na nadaljnje zni`evanje cen. Padanje cen pri finskih proizvajalcih vezanih ploš~ se je ustavilo v zadnjih mesecih, po mnenju proizvajalcev so dosegle najni`ji mo`ni nivo. Trg vezanih ploš~ v Aziji je še vedno pod vplivom azijske krize. Po padcu prodaje in velikemu zni`evanju cen v letošnjem letu je sledilo pomanjkanje hlodovine in zni`evanje proizvodnje, tako da so zlasti proizvajalci iz Indonezije in Malezije te`ko spoštovali dogovorjene dobavne roke tudi za velike evropske odjemalce. Posledica so bile velike zamude pri dobavah. Tudi za leto 1999 se napoveduje podobna situacija, azijski proizvajalci te`ko potrjujejo cene za dobave, daljše kot en mesec vnaprej, saj se bojijo kaosa na podro~ju cen hlodovine in preskrbe z njo. Zaradi navedenega evropski uvozniki potrjujejo naro~ila za 1. kvartal 1999 tudi po 5 % višjih cenah od zadnjih dobav, saj si ho~ejo zagotoviti redne dobave v prvem kvartalu 1999. Na evropskem trgu zato lahko v prvem kvartalu 1999 pri~akujemo pove~anje cen za vezane ploš~e iz Azije od 3 do 7 %. Edvard PROGAR, dipl. oec, direktor LES wood 50 (1998) 12 Diplomske naloge 401 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1998 GRAŠI^, Ivan Vpliv zvo~ne in toplotne izolirnosti na konstrukcijo oken Influence of sound and heat insulation on construction of windows Mentor: prof. dr. Vinko Rozman Recenzent: dr. Jasna Hrovatin Ljubljana : 1998. Obseg: 88 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Visokošolska diplomska naloga - DN 646 UDK: 630*833.152 COBISS-ID 232329 Izvle~ek : Preiskave zvo~ne izolirnosti oken so pokazale, da zvo~ne izolirnosti oken ni mogo~e bistveno pove~ati samo s spremembo enega elementa okna (npr. s pove~anjem debeline stekel). Pri na~rtovanju oken z veliko zvo~no izolimostjo je potrebno hkrati upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na zvo~no izolirnost oken: sestavo okenskih kril in okvira, vrsto in debelino stekel. Pri oknih prihaja do konvekcijskih in transmisijskih toplotnih izgub. Kon-vekcijske ali zra~ne izgube nastajajo skozi okenske re`e in so odvisne od prepustnosti oken. Transmisijske toplotne izgube nastajajo pri prevajanju skozi materiale. Najve~ji dele` izgub odpade na zasteklitev. Z uporabo nizkoemisijskih prevlek v medstekelnem prostoru izolacijskega stekla (najboljše rezultate daje srebro-Ag) se zunanja sevalna izmenjava prakti~no onemogo~i. Toplotne izgube se s tem zmanjšajo. Raziskavo trga oken smo izvedli z anketiranjem trgovcev in proizvajalcev lesenih, PVC in aluminijskih oken. Rezultati ankete so potrdili hipotezo, da se vedno ve~ kupcev odlo~a za nakup oken s pove~ano toplotno in zvo~no izolirnostjo ter da se vedno ve~ kupcev odlo~a za nakup PVC oken. Klju~ne besede / keywords: okno, zvo~na izolirnost, toplotna izolirnost, konstrukcija okna / window, sound insulation, heat insulation, construction of window JERMOL, Samo Primerjava odpornosti laminatnih podov in parketov Resistance comparison of laminate floorings and parquets Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent: dr. Jasna Hrovatin Ljubljana : 1998. Obseg: 37 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Višješolska diplomska naloga - VN 321 UDK: 694.6:630*862:620.17 COBISS-ID 233609 Izvle~ek: Preu~evali smo vzorce laminatnih podov in kon~no lakiranih parketov, pridobljene od ljubljanskih ponudnikov talnih oblog. Ugotavljali smo razli~ne odpornostne lastnosti površine: odpornost proti obrabi, odpornost na udarce, odpornost na razenje, odpornost proti jedkim teko~inam ter oprijemljivost premazov. Iz dobljenih rezultatov je lepo razvidno, da so laminatni podi površinsko bolj odporni od kon~no lakiranih parketov. Vendar so še zmeraj le imitacija lesa, kon~no lakirani parketi pa so iz pravega masivnega lesa. Klju~ne besede / keywords: talne obloge, laminatni podi, kon~no lakirani parketi, primerjava, odpornostne lastnosti / floor covers, laminat floorings, finaly varnished parquets, comparison, resistance properties LUKAN^I^, Fani Ocena makroekonomskih dejavnikov konkuren~nosti lesne industrije Evaluation of macroeconomic factors of competitiveness in wood industry Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Mirko Tratnik Ljubljana : 1998. Obseg: 62 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Visokošolska diplomska naloga - DN 648 UDK: 65.012.2:674 COBISS-ID 233865 Izvle~ek: Slovensko gospodarstvo je v prehodnem obdobju. Zastavlja se vprašanje, kako in v kakšni meri izvesti potrebne spremembe in kako priti do tiste proizvodne strukture, s katero se bomo lahko vklju~ili v razviti svet. Z makroekonomskimi dejavniki in portfolio analizo smo orisali stanje lesne industrije po osamosvojitvi Slovenije, ko smo bili pri~a velikim strukturnim spremembam. Šele v ve~ letih bo za`ivela nova lastniška struktura, podjetja pa morajo nadaljevati svojo tehnološko preobrazbo in prizadevanja za izrazito tr`no usmerjenost, izboljševanje kakovosti, ustvarjanje novih proizvodov in morda tudi ve~je povezovanje z doma~imi in tujimi strateškimi partnerji. Klju~ne besede / keywords: lesna industrija, tr`iš~a, privatizacija, tr`ne strukture, devizni te~aj, portfolio analiza, produktivnost, zaposlenost / wood industry, market, privatisation, market structure, exchange rate, portfolio analysis, productivity, employment MULEJ, Bla` Zasnova koncepta nabavne politike A new concept of purchase politics Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Somentor: prof. dr. Mirko Tratnik Ljubljana : 1998. Obseg: 44 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Višješolska diplomska naloga - VN 320 UDK: 658:658.71:339.138 COBISS-ID 233353 Izvle~ek: V podjetju za izdelavo monta`nih objektov smo, da bi zmanjšali stroške izdelave, naredili ABC analizo dobaviteljev glede na vrednost in kakovost. Ugotovili smo, da je med najve~jimi dobavitelji precej takih, ki spadajo v drugo kakovostno skupino, zato smo predlagali naslednje ukrepe: nakupe v tujini pri svetovno konkuren~nih dobaviteljih, analizo vrednosti vhodnih materialov in globlje povezave s strateškimi dobavitelji. Predlagani ukrepi bi lahko zni`ali stroške nakupa in tako izboljšali profitabilnost podjetja. Klju~ne besede / keywords: marketing, nakup, dobavitelji, marketing povezav / marketing, purchase, furnishers, relationship marketing MUSI], Damir Stol v naši bivalni kulturi Chair in our culture of dwelling Mentor: prof. dr. Vinko Rozman Recenzent: dr. Jasna Hrovatin Ljubljana : 1998. Obseg: 79 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Visokošolska diplomska naloga - DN 645 UDK: 684.43 COBISS-ID 232073 LES wood 50 (1998) 12 Diplomske naloge 402 Izvle~ek: Bivalna kultura je tesno povezana z enim od osnovnih kosov pohištva - stolom. Preu~evali smo razli~ne na~ine sedenja in po~ivanja v našem domu ob dolo~enih prilo`-nostih in situacijah. Med naklju~nimi obiskovalci salonov s pohištvom smo izvedli anketno raziskavo, da bi ugotovili mnenje ljudi o stolu in sede`nem pohištvu nasploh ter dejavnike, pomembne pri nakupu sede`nega pohištva. Rezultate smo primerjali z rezultati anketne raziskave Stanovanje in stol izvedene na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za lesarstvo. Na osnovi obeh anket smo potrdili, da je sede`no pohištvo zelo pomemben del notranje opreme in da anketiranci vedo, kaj jim je pri sede`-nem pohištvu vše~ ter kako in kje ga kupovati. Vprašalnike smo analizirali po razli~nih izhodiš~ih (starost in stopnja izobrazbe anketiranca, oblika stanovanja, število dru`inskih ~lanov), tako, da smo dobili bolj natan~ne odgovore. Rezultate anketne raziskave zaradi razli~nih dejavnikov ne moremo jemati kot nesporno dejstvo, lahko pa pomenijo osnovo drugim, podrobnejšim raziskavam o tej temi. Klju~ne besede / keywords: stol, bivalna kultura, sede`no pohištvo, uporaba sede`nega pohištva / chair, culture of dwelling, sitting furniture, usage of sitting furniture NABERGOJ, Marko Pohištvo visokega cenovnega razreda Furniture of high price ranges Mentor: prof. dr. Vinko Rozman Recenzent: prof. dr. Mirko Tratnik Ljubljana : 1998. Obseg: 68 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Visokošolska diplomska naloga - DN 644 UDK: 684.4:658.89 COBISS-ID 231049 Izvle~ek: Preu~evali smo pohištvo visokega cenovnega razreda, ga definirali po kriterijih kakovosti oblikovanja, izdelave in materialov. Obravnavali smo kupce tega razreda in podali analizo ankete, v kateri so vprašani ocenjevali pomen faktorjev pohištva visokega cenovnega razreda, faktorje izbora pohištva, nacionalne oblikovalske sloge ter odgovarjali na vprašanja, ki so ponazarjala njihovo razgledanost na oblikovalskem podro~ju. Kupce smo analizirali po cenovnih razredih, glede na starost, spol, izobrazbo, vrednote ter ugotovili, da kupce tega segmenta zajema populacija z višjo izobrazbeno stopnjo, višjo kupno mo~jo, zbiratelji ter populacija s poudarjenimi statusnimi nagibi. Na slovenskem trgu se prete`no pojavlja tuje pohištvo visokega cenovnega razreda. Ugotovljen je 3,6 % dele` kupcev tega pohištva s postopno naraš~ajo~im trendom v zadnjih 10 letih. Klju~ne besede / keywords: pohištvo, kakovost, oblikovanje, trg, kupci, cenovni razred / furniture, quality, design, market, consumer, price range PAVLI^, Matja` Nove zmesi z bakrovim(II) oktanoatom in njihova fungicidnost New compositions of copper(II) octanoate and their fungicidal activity Mentor: dr. Marko Petri~ Recenzent: prof. dr. Franci Pohleven Ljubljana : 1998. Obseg: 71 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Visokošolska diplomska naloga - DN 647 UDK: 630*841+630*844.41 COBISS-ID 232841 Izvle~ek: Bakrovi(II) karboksilati imajo dobre fungicidne lastnosti, nekateri izmed njih so `e v komercialni rabi kot sredstva za zaš~ito lesa. Njihova pomanjkljivost pa je netopnost v vodi. Zato smo pripravili 4 nove zmesi z bakrovim(II) oktanoatom na vodni osnovi. Te so: zmes Cu(II) oktanoata, etanolamina in vode; zmes kompleksa Cu(II) oktanoata in nikotinamida, etanolamina ter vode; zmes Cu(II) oktanoata, borovega kompleksa B 1, etanolami-na, dimetil sulfoksida in vode; ter zmes Cu(II) oktanoata, diazena RL332, etanolamina in vode. Z metodo filtrirne-ga papir~ka smo testirali njihovo fungicidno aktivnost na rast gliv: pisane ploskocevke (Trametes versicolor) , bele hišne gobe (Anlrodia vaillantii) in kletne gobe (Conio-phora puteana) . Ugotovili smo, da imajo novo pripravljene zmesi, v primerjavi s komercialnim zaš~itnim sredstvom ARBONIT-Z, veliko boljše fungicidne lastnosti. Najboljše fungicidne lastnosti med novimi pripravki za zaš~ito lesa je imela zmes kompleksa Cu(II) oktanoata in nikotinamida, etanolamina ter vode. V nadaljevanju testiranj smo rezultate potrdili z metodo majhnih lesnih vzorcev. Klju~ne besede / keywords: zaš~ita lesa, bakrov(II) oktanoat, fungicidnost, metoda filtrirnega papir~ka, metoda majhnih vzorcev, glive / wood preservation, copper(II) octanoate, fungicidal activity, filter paper test, mini-block test method, fungi VOLK, Marko Vpliv lesnih vezi na trajnost stolov Effect of wooden joints on durability of chairs Mentor: prof. dr. Vinko Rozman Recenzent: dr. Jasna Hrovatin Ljubljana : 1998. Obseg: 46 strani, graf. prikazi, tabele, ilustracije Višješolska diplomska naloga - VN 319 UDK: 684.432:620.17 COBISS-ID 233097 Izvle~ek: Pri izdelovanju novega tipa stola se je v podjetju kljub prvotnim ugodnim rezultatom testiranja (1984) pojavil problem trajnosti oziroma popuš~anja lesnih vezi. Spodnji lameli (noge) povezujeta med seboj 2 mostnika, izdelana iz masivnega bukovega lesa. Za spajanje most-nika z lamelo je bila sprva uporabljena ~epna vez. Napako popuš~anja te vezi so odpravili tako, da so kasneje ~epno vez zamenjali z mozni~eno. Ugotavljali smo trajnost obeh tipov vezi, njun vpliv na konstrukcijsko trdnost stola, proizvodne stroške in ~as izdelave. Za primerjanje izdelavnega ~asa in vpliva na proizvodne stroške smo uporabili tehni~no dokumentacijo podjetja. Izkazalo se je, da je ~epna vez stroškovno ugodnejša, da pa je zaradi ve~jega vpliva ravnovesne vla`nosti na dimenzijsko stabilnost ~epov, pokazala slabšo konstrukcijsko trdnost, kot jo imajo vezi z mozniki, oja~ane z vijaki. Klju~ne besede / keywords: stol, konstrukcija, vezi, vla`nost, testiranje, rezultati / chair, construction, joints, moisture, test, results Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. ALI STE vedeli? Masaryk in dendrologija Tomaš Garrigue Masaryk je bil ~eškoslovaški u~enjak in prvi predsednik ~eškoslovaške republike (1918-35). Neko~ ga je obiskal politik dr. Jaroslav Stransky. Pogovor pa ni in ni stekel. Da bi prekinil mu~no tišino, je Stransky, gledajo~ skozi okno, rekel: ”Poglejte, kako veli~astno se dvigujejo tile hrasti v nebo, kakor stolpi mogo~-nih gotskih cerkva. Gotovo so starejši od sto let in kdo ve, kaj bi nam povedali, ~e bi znali govoriti!?”. Na ta pesniški izliv je Masaryk suho odgovoril: “Rekli bi: nismo hrasti, ampak kostanji, gospod doktor.” N. T. LES wood 50 (1998) 12 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 10 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. N. TERZIEW, J. BOUTELJE: Effect of felling time and kiln-drying on color and susceptibility of wood to mold and fungal stain during an above ground field test Vpliv ~asa poseka in sušenja lesa na njegovo barvo in dovzetnost za razvoj gliv Wood and Fiber Science (1998) 30(4): 360 - 367 (en. 18 ref.) A.S. Študija se posve~a kvantitativnemu in kvalitativnemu spremljanju porazdelitve nizko-molekularnih (NM) sladkorjev, sladkornih alkoholov, škroba in dušikovih komponent, ki po doslej znanih dognanjih lahko vplivajo tako na barvne spremembe, kot tudi na trajnost dolo~ene vrste lesa. Za spremljanje teh parametrov je bil izbran les rde~ega bora (Pinus silvestrisL.) rane-zimske in kasne-pomla-danske se~nje. Iz šest parov dreves s prsnim premerom 29 cm so posami~no iz`agali po štiri 1,2 m dolge, radialno orientirane deske in jih takoj komorsko-konvekcij-sko posušili (Tv= konst. = 52 °C; Ts= 54 - 80 °C). Za kemijsko analizo so hkrati na 10 - 20 mm oddaljenosti od kambijeve cone odvzeli izvrtke (f= 12mm; l = 25mm) tako na `ivih drevesih kot tudi iz osušenih `aganic. Rezultati dvostopenjske ekstrakcije C-hidratov ka`ejo 1,59 ve~jo koli~ino NMsladkorjev in 1,27 krat ve~jo koli~ino sladkornih alkoholov v lesu zimske se~nje primerjano z enakim iz spomladanske se~nje, vendar strukturno ne bistveno spremenjeno. Koncentracija dušikovih spojin in škroba je pri lesu obeh se~enj pribli`no enaka, po sušenju pa koli~ina dušikovih spojin obeh tipov lesa naraste, koli~ina škroba pa ostane nespremenjena. Pri ugotavljanju porazdelitve koncentracij nizko-moleku-larnih sladkorjev in dušikovih spojin so na do 3 mm debelem pasu ob zunanjih površinah `aganic obeh tipov lesa ugotovili povišano koncentracijo sladkorjev, kot tudi N2-spojin, ki pa nato pri pomikanju proti sredici ohranjajo konstantne vrednosti. S CIE-LAB barvno analizo sicer niso našli barvnih razlik med obema tipoma lesov, Prebrali smo za vas opazne pa je bila t.i. “letvi~na progavost” (DE= 4,2), ki jo povezujejo z do 3,55 višjo koncentracijo nizko-molekularnih sladkorjev v bli`ini letvic, kot pa tik pod njimi. Domnevno je rezultat temnejših prostih površin `aganic posledica t.i. “Mailardove reakcije”, t.j. reakcije med sladkorji in dušikovimi spojinami. Izpostavitev lesa v naravno okolje je pokazala ve~jo dovzetnost lesa zimske se~nje za razvoj plesni in gliv (predvsem Penicillium spp.i n Trichoderma spp.) kot pa spomladi posekanega lesa, kar lahko povezujemo z višjimi površinskimi koncentracijami sladkorjev pri lesu zimske se~nje. U. WATANABE, M. NORIMOTO, M. FUJITA, J. GRIL: Transverse shrinkage of coniferous wood investigated by the power spectrum analysis Raziskave pre~nega kr~enja iglavce s spektralno analizo Journal of Japan Wood Research Society (1998) 44: 9 - 14 (en. 9 ref.) A.S. Anizotropija kr~enja lesa v postopku sušenja, kot vrojena lastnost lesa, je slabost, ki jo z na~inom predelave `eli-mo v kar najve~ji meri omiliti. Vpliv posameznih dejavnikov na anizotropijo kr~enja pri sušenju lesa je precej odvisen od njegove anatomske in kemijske zgradbe, variabilnost lesnega tkiva pa sega prav do mikroskopskega in submikroskopskega nivoja. Domnevamo se, da je anizotropija kr~enja iglavcev povezana z razporeditvijo in obliko celic na pre~nem prerezu, mnogi izsledki pa govorijo v smer anizotropnosti le ranega lesa, medtem ko pa naj bi kasni les imel dokaj izotropne lastnosti. V raziskavi so uporabili les bora (Pinus radiataD . Don.), povpre~ne gostote 410 kg/m3 in širine branik 15 mm. Izdelali so 2 razli~ni obliki vzorcev (l × r × t= 40 × 5 × 5 mm; l × r × t= 5 × 30 × 30 mm) ranega (RL) in kasnega lesa (KL) , ki so jih vzporedno z lepljenjem uporabili tudi za izra~un posameznih elasti~-nih modulov. Z analizo pod svetlobnim mikroskopom (debelina celi~nih sten, velikost lumnov, oblika celic pred sušenjem in po njem) so poskušali z metodo odtisa (odtis preparata v vla`nem in suhem stanju na omeh~an, tanek polivinil-kloridni film) in spektralno analizo (analiza 2D-spektra pre~nega prereza lesnega tkiva, pridobljenega s hitro Fourierjevo transformacijo) dolo~iti in matemati~no modelirati na~in kr~enja posameznih in skupine celic v RL, KLposami~no ter v njuni medsebojni povezavi. Dobljeni model, ki temelji na dolo~evanju pozicije središ~a celi~nega lumna, se v splošnem dobro prilagaja eksperimentalno dobljenim podatkom makroskopskega 403 kr~enja lesa pri sušenju. V reprezentativnem modelu imajo traheide RLheksagonalno, rahlo nesimetri~no obliko, in se s sušenjem delno rotirajo, pri ~emer njihovi radialni in tangencialni skr~ki posami~no znašajo 2,5 in 5,5 %. Sam RLs spremembo oblike celic (sprememba notranjih kotov heksagonalnega modela celice) ka`e anizotropijo kr~enja. Na drugi strani pa reprezentativni model traheid KLn a pre~nem prerezu predstavlja njihovo skoraj pravokotno obliko, z radialnim in tangencialnim kr~enjem 7,2 in 8,0 % posami~no. Pri kr~enju celic te oblike ne pride do njihove rotacije, sprememba notranjih kotov pa je minimalna. Rezultati takšnega modeliranja so vzpodbudni in ka`ejo posamezno druga~no kr~enje RLi n KL Pinus radiataD . Don., vendar pa je za doslednejšo interpretacijo potrebno upoštevati tudi njuno medsebojno interakcijo ter variabilnost zgradbe lesa na vseh nivojih. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. ANON. Erfindungsreich und denkbar einfach Iznajdljivo in kolikor mogo~e enostavno MD (1998) 44 (11) 86 - 91 (de., en., 0 ref.) Zgodovina raztegljivih miz je tako stara kot zgodovina mize nasploh. Obstajajo številne rešitve, primerne za razli~ne vrste miz, od jedilniških do konferen~nih. V ~lanku je predstavljenih ve~ zanimivih primerov raztegljivih miz. Od kvadratne, ki se spremeni v mizo s ploš~o nepravilne oblike, do konferen~ne mize, ki se podaljša za dva metra. ANON. Türen erstrahlen in neuem Licht Vrata z lu~jo BM (1998) 50+91 (11) 38 (de., 0 ref.) To je predstavitev sistema lu~i, ki se dajo pritrditi na obrobno letev podboja, in vgradna lu~, ki se vgradi v pre~nik ali pokon~nik podboja. V prvem primeru gre za dekorativne lu~i, namenjene predvsem razsvetljavi hodnikov in predprostorov. Vgradna varianta pa je idealna predvsem za javne objekte, na primer, pisarne in hotele, saj sta številka hotelske sobe ali ime lastnika pisarne, ki ju lahko napišemo na matirano steklo lu~i, vidna tudi, kadar je hodnik neosvetljen ali slabo osvetljen. ANON. Neues Design für alte Fenster Nov dizajn za stara okna BM (1998) 50+91 (11) 72 (de., 0 ref.) LES wood 50 (1998) 12 Na podro~ju obnove starih oken je bilo v zadnjih letih kar nekaj novosti. Raziskave so pokazale, da je zanimanje potrošnikov za obnovo starih oken precejšnje. Sistem Iduna pomeni alternativo znanim rešitvam, kjer staro okno zamenjamo z novim, lesenim, kovinskim ali plasti~nim. Sistem temelji na aluminiskih profilih, ki se z zunanje strani pritrdijo na obstoje~e okno. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ YALINKILIC, M.K.; SU, W.Y.; IMAMU- RA, Y.; TAKAHASHI, M.; DEMIRCI, Z.; YALINKILIC, A.C. Boron effect on decay resistance of some fire-retardant coatings applied on plywood surface Vpliv bora na odpornost nekaterih površinskih protipo`arnih premazov vezanega lesa proti oku`bi z glivami Holz als Roh- und Werkstoff (1998) 56 (5) 347-353 (de., en., 30 ref.) V dolo~enih primerih je potrebno les, ki je namenjen zunanji uporabi, protipo`arno zaš~ititi. Zaradi pogostega mo~enja je les izpostavljen tudi oku`bam z lesnimi glivami. Zato je potrebno les, ki je protipo`arno zaš~iten, še dodatno zaš~ito s fungicidi. Vendar pa je ve~ina fungicid-nih aktivnih komponent nekompatibilnih s protipo`arnimi premazi (antipireni). Poleg tega pa antipireni obi~ajno niso odporni proti izpiranju. Spojine bora so vsestransko uporabno zaš~itno sredstvo za les, saj delujejo fungicidno in insekticidno, so brez barve in brez vonja, imajo protipo`arne lastnosti, njihova toksi~nost za sesalce pa je zelo nizka. Avtorji ~lanka so v razli~ne antipirene na osnovi trimetilol melamina in diciandiamida vmešali borovo kislino in tako pripravili kombinirano zaš~itno sredstvo s protipo`arnim in fungi-cidnim delovanjem. Premazane vezane ploš~e so umetno pospešeno starali (10 ciklov izpiranja), nato pa jih izpostavili delovanju treh razli~nih vrst gliv, pravih razkrojevalk lesa. Vzorci so bili relativno dobro odporni proti razkroju. Rezultati raziskave odpirajo mo`nosti priprave popolnoma novih, okolju prijaznih protipo`arnih sredstev, odpornih proti glivam in izpiranju in tako primernih za zaš~ito zunaj vgrajenega lesa pred po`arom in trohnenjem. COOPER, P.A. Diffusion of copper in wood cell walls following vacuum treatment Difuzija bakra v celi~ne stene lesa, zaš~itenega s kotelskim postopkom Wood and fiber science (1998) 30 (4) 382-395 (en., 34 ref.) Prebrali smo za vas Bakrove spojine so u~inkoviti fungicidi, zato pomenijo pomembno aktivno komponento številnih `e uveljavljenih in novejših zaš~itnih sredstev za les. Za razumevanje odpornosti z bakrovimi pripravki zaš~itenega lesa na oku`bo z lesnimi glivami je potrebno poznati mehanizme fiksacije bakrovih zaš~itnih sredstev v les in mikropo-razdelitev aktivnih komponent v plasteh celi~nih sten. Cooper je raziskal hitrost difuzije bakra iz alkalnih bakrovih pripravkov po lesu ter dolo~il difuzijske koeficiente. Ugotovil je, da je difuzija mo~no odvisna od vrste lesa, saj je npr. pri trepetliki precej slabša kot pri borovem lesu. Mikroporazdelitev bakra je pri visokih pH vrednostih raztopin boljša kot pri ni`jih. Amoniak ali amini v pripravkih pa pove~ata adsorpcijo bakra na les. Temperaturna odvisnost ~asa fiksacije je manj pomembna pri zmeseh, ki poleg bakrovih spojin vsebujejo še druge aktivne komponente, ravnote`ni ~as mikropo-razdelitve je daljši. Zato je ~as za fiksacijo zmesi, kot je npr. CCA, precej daljši kot pri bazi~nih pripravkih na osnovi bakra, ki vsebujejo le eno aktivno komponento. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj KOSSACK M. Kein Ende der weltweiten Kapazitätssteigerungen für Laminatböden in Sicht Ni še na vidiku konca pove~evanja proizvodnih kapacitet talnih oblog iz laminatov Holz-Zentralblatt (1998) 124 (56) 865, 870, 871 (0 ref.) Tudi v preteklem letu je ugotovljena ekspanzija talnih oblog. Po te`kem za~etku te proizvodnje na Švedskem pred dobrimi dvajsetimi leti jih danes proizvajajo v najmanj 21 dr`avah na treh kontinentih. Svetovne kapacitete se gibljejo prek 300 milijonov m2. Vendar se `e opa`a, da kapacitete naraš~ajo hitreje kot povpraševanje po teh proizvodih, poleg tega pa se proizvodnja vse bolj pomika iz Evrope, ki je sedaj z 82 % svetovne proizvodnje dominantna, v Ameriko in Azijo. DE BOER R. C., SIKKEMA R., STOLP WAGENINGEN J. A. N. Baltische Staaten machen von sich reden O baltiških dr`avah se veliko govori Holz-Zentralblatt (1998) 124 (112) 1589, 1590 (0 ref.) V bivših sovjetskih republikah Estoniji, Latviji in Litvi se mo~no pove~ujejo: posek lesa, investicije v lesno industrijo in eksport lesa. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali bodo postale te dr`ave pomemben trgovski partner v Evropi in kdaj? Razvoj koncipirajo na zdravih osnovah, saj imata gozd in les izjemno pomembno vlogo v vseh 404 treh de`elah. O tem, kako pomemben dejavnik v trgovini z lesom lahko postanejo te dr`ave, govori dejstvo, da je gozdnatost v Estoniji in Latviji 45 %, v Litvi pa 31 %, letni posek lesa pa v vseh treh dr`avah 17,4 milijona m3 letno. Poleg tega pa kupujejo hlodovino tudi v Rusiji in nato `agan les izvozijo v zahodno Evropo. HOBOHOM M., TOBISCH S. Zur Thema “Bauholz zerstörungsfrei auf Eignung prüfen” (2) K temi “Usposobljenost preizkušanja nosilnosti gradbenega lesa” (2) Holz-Zentralblatt (1998) 124 (114) 1621, 1622 (6 ref.) Kvaliteto gradbenega lesa kontinuirano naraš~ajo~e raziskujejo. @e na osnovi nacionalnih predpisov je potrebno pri vsakokratni gradnji z lesom dokazovati njegovo nosilnost, poleg tega pa se sedaj uveljavljajo v okviru harmonizacije skupnega evropskega tr`iš~a evropski predpisi o gradbenih materialih, ki jih bo potrebno dodatno upoštevati. Predpisane dopustne obremenitve so dolo~ene za posamezno kvaliteto lesa, kjer so upoštevane povpre~ne vrednosti nosilnosti materiala. Klasifikacija lesa pa se dolo~a izklju~no na vizualni oceni kvalitete. Zelo pogosto pa so dopustne obremenitve materiala dolo~ene celo na izkustvenih vrednostih, ki so še ni`je od predpisanih, kar seveda še zmanjšuje konkuren~nost uporabe lesa v gradbeništvu. V nobenem primeru pa ne upoštevamo objektivnih kriterijev za dolo-~anje nosilnih vrednosti. Osnovni cilj sedanjih intenzivnih raziskav pa je izdelava parametrov nosilnosti gradbenega lesa, ki bodo sloneli na objektivnih merjenjih. ANON. Ein Wurzelreduzierer auch für kleinere Sägewerke Reducirni stroj za manjše `agarske obrate Holz-Zentralblatt (1998) 124 (121) 1761 (0 ref.) Proizvajalec naprav za reduciranje koreni~nikov za velike `agarske obrate je predstavil novo napravo za manjše kapacitete. Celotno postrojenje je izdelano po sistemu elementov, ki jih je mo`no dograjevati glede na zahtevane kapacitete in je na ta na~in prilagojeno velikosti obrata. Sam reducirni stroj je dovolj robusten, da lahko rezkamo z njim koreni~nike na hlodovini debeline od 25 do 100 cm in dol`in od 2,5 m naprej. ^eprav je to te`ek stroj, pa je cenovno dostopen za manjše `agarske obrate. Ugodna cena stroja omogo~a tudi hitro amortizacijo, saj hlode, ki imajo pravilno geometrijsko obliko, bistveno hitreje raz`agamo kot hlodovino s koreni~niki. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.