Pofitno tefcoči rzčun St. 24. Posamcirta štev. — 20 sioüak. St. 39 V Gorici, toe 30. geptcinbra 1.920. Letnlk HL Ixhaja v Gorici vsak če- triek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozomstvo 16 L. Na aaročila bs-ez doposlane na- ročnice se ne botno ozirak. Posatnezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Veüurini 9, uprava ul. Vettuiini t) fflwHBP^ A ^HWP^^ WP «W ^a^ ^I^^Hi^^ W^ wWWB VN Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankirana pisma se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačafi, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorci] »Qorlske Straže«. Odgovorni ured- nik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- r.a« v Oorici, ulica Vet- turini štev. 9. Sipitoi pollnep Initn Jill" pri liiiihbii piseiku Giolittijo. Prcd par dnevi se je vrnila iz Riiua deputacija pojitičnega diuštva »Edinost«, ki jc intervenirala une 21. L. in. pri niini- strskem prcdsedniku Giolittiju v zadevali jugcslovanskega prebivatstva na zasede- nem ozemlju. Deputacijo so tvoriü gg. dr. Wilfan, dr. Kurelič in dr. Podgornik. V br- zcjavki, ki jo je posial dr. Vvilfan dnevni- ku »Editicst« v Trstu due 22. t. m., pravi: »Deputacija društva »Edinost« je bila sprejeta v torek od min. predsednika (jio- littija. Povdarjajoč pravico do samoodloč- i)t, je deputacija. prmestiralti proti nepra- vičiiostim, zatiranju ter julijskemu pusto- šenju. Zahtevala je odpomoči in jamstva, da se izvedejo zahteve, vsebovane v spo- menicah, ki so bile predlczene. Minister- ski predsednik je zagotovil deputaciji svo- jö dübrohotnost in primcrne odredbe.« Ministrskemti predsedniku so bile iz- ročene štiri spomenice. Prva spomenica, ki reasumira vsebino ostalih treli predlo- ženih sponiehic, se glasi: Vaša Ekscelenca! Imamo cast se obrniti do Vaše Eksce- lence, kct načeinika upraviteljstva za za- sedcno ozemlje, v imenu svojih jugoslo- venskiii sodezelanov iz krajev tostran Ual- macije, organiziranih v političnem društvu »Edincst- v Trstu. Jugosloveni zasedenega ozemlja tvo- rijo z ene strani bistven in važen element cloniaecga »rci.ivalstvp, a z druge, dveh delov, hrvatskega in slovenskega, jugo- slovenskega naroda; oni.se popolnoma za- vedajo neumiijive praviee, ki jo ima pre- rjivalstvo, da odloei samo glede državne pripadnosti dežele, katere polozai in po- trebc so povsem poscbne. Toda, v tern hipu in pred Vašo Eksce- lenco zahtevamo za lias narod prcdvsem spoštovanje in zašeito njegove najelemen- tarnejse praviee: praviee do popolne ohra nitve in prcstega razvitja njegovega ci- vilnega življenja, ki se, bvirano in potlače- vano od zaeetka zasedbe sem, z vscml sredstvi, tudi z nasiljem in z osebnim pre- ganjanjem, v solan, v uradih, na sodiščih, v cerkvali, na gospodarskem in socijalnem polju in sploh povsod, lioče sedaj, kakor se zdi, naravnost onemagociti in uničiti. Znamenif skih delavcev v Ifaliji. ll»i;L Ves svet je iniel te dni uprte oči v liud boj, ki se je vršil po vsej Italiji med kovinarskimi delavci in industri.ialci. 2e 18. juniju t. 1. so predložile soeialiene in komunistiene crganizacije »Zvezi indu- strijalcevv( spomenico delaveev, v kateri so zahtevali le povišanje place. One 2. ju- lija je »Beli sindakat« v imenu krščansko- socialnih deJavcev predložil svojo spome- nico. V tej nü zahteval samo povišanje pla- ce temveč tudi sodelovanje delavcev pri upravi, zlasti ca pravico do kontrole to- variL —- Pogajanja so se vrsila med indu- strijalci in delavci med 6. julijein in 19. av- gustom. »Zveza industrijalcev« je odbila prošnjo za povisanje place, češ. da jej je nemogece konkurirati z izdelki inozem- stva. Zagrozila je tudi z zaprtjem tovarn. Nato so d-ne 2. septembra zasedli social, kovinarski delavci s silo skord vse tovar- neiv Italiji in pričcli delo na svojo roko. Vnel se je ponckod liud boj. Citali smo o izgredili v Neapelju. Milanu. v Torinu itd. Delavci so osnevaii svojo lastno »rudeeo« stražo, polastili so se strojnic, napravili o- koli tovarn ckope in cele trdnjave. Zdelo se je za trenotek, da zmaguje boljševizem vsepovscd, da se odpravi zasebna last !>red vsem pri tovarnah in potem pri dru- Uili pcdjctjili. V Bolorjskem okr.-viu je celo social. »Helavska zbornica« priccia med krneti s si!o rekvirirati sadje in grozdje za mestne delavce. Nastala ie že prava anar- hija — in vse se je balo, da izbruhne me- šCanska vojska. Vlada je spočetka zgubila vsako orientacijo — izjavila se je, da je ncvtraJm-i. in jc dopuščala nasilno zasedbo tvornic. Vlada je klicala v Rimti odpc- slance industrijalcev in delavcev obeh na- ziranj: belih in rudečih organizacij. Pri teh pogajanjih jc zmagala zalitcva. ki jo je prvotno stavila »Bela zveza delavcev«. Sprejela so se pravila do soddovanja de- lavcev pri upravi, pravica do kontrole u- prave pctom delavskih organizacij. Tej zahtevi se je uprla skraina levica konuinistcv in anarhistov, ki so zahtevali, da morajo preiti tovarne v definitivno.last delavcev — v smislu boljseviškega pro- grama. Ni preostajalO' drugega,. kakor apel na delavce same ali glasovanjeza eno ali drugo zahtcvo. To glas; 'vanje se je 27. t. m. zakljucilo. Z veliko večino so se delav- ci izjavili proti stalni zasedbi tv«rnic ter so sprejeH z 127.904 glasovi — proti 44.531 predlog za kontrolo tovarn in sodelavanje delavcev pri upravi tvornic. Zmagila jc torej v bistvu programna tocka »belih« ali krščanskih socialcev. — Te zahteve de- lavcev se imajo, po izjavi vlnde pri prvi zakenodajni dobi uzakoniti. Koj i>d glasovanju v posameznih tvor- nicali v Buozzijevi rcsoluciji. so delav- ci začeli izpraznjevati zasedene tvornicc. Odstranili so rdeee zastave. izročili mate- rijal tozadevnim tclmiškim voditeljeni ter so podrli obrambne stavbe. V znak vese- Ija na doseženi spravi so priredili razne veselice. — Le V Torinu gre zadeva bolj trdc?, ker nočcjo komunistični delavci iz prazniti tvornic. A v celdti se je eno so- cialnih vprašanj mirnim potorri resilo. Opozarjamo Vašo Ekscelenco na te- žaven položaj, ki mora, razen tega„ da ustvarja takojsnje nevarnosti, neizogibno ogroziii ocinosaje med'obema narodoma. Krivda ni na strani jugslovenskega pre- bivalstva, temveč na strani -oblasti in lo- kaInih faktorjev sploh, ki, določajoč, ali vplivajoč drugače na potek zadev naše dežele, delonia niso znali a delonia niso lioteli razumeti čustvovanja in potreb, ne spoštovati ter ščititi pravic in koristi one.- ga dela prebivalstva, ki je jngoslovensko in ki ima pravico, da tako ostane, naj po- stane njegovo politieno državljanstvo ka- kršnckoli. Kar pa se tiče posebej dogodkov 1.3. julija 192Ü. in sledecih dni ter terorističnc- ga režima, ki se je ž njimf začel in še ved- no traja, poudarjamo na našo vest in naso cast, da ni bile- nikakrsnega izzivanja s strani naših jugoslovenskih sodeželanovin da so vse nasprotne obtozbe neutemeljene ter, v kolikor narekovane od temnih ele- rnentov, naravnost izmišljene in obreko- valne: in poudarjamo tudi, da bi se ome- njeni dogedki ne bili mogli zgoditi, ne za- četi oinenjcni terrristični režim. če bi bilo s strani'oblasti .potrebnih predidočih in potiačilnih energičnih ukrepov. ! Sklicuioč se na bolj natančno purucilo | o naših pritožbah in zahtevah, vsebovano j v spomenicah, ki jih imamo cast izročiti ! priložcne Vaši Ekscelcnci, — eno splošno, ( eno specijalno z ozirom na ntenjavo av- stroogrskega denarja. ki ni bil izmenjan v dolcčenem roku.. in za depozite, ki se na- hajajo onstran premirne črte — zahteva- mo, da se da pravica našim sonarodnja- koi'n, da se jim da zadošeenje in odškodni- na za prctrj^ljcne krivice in škcdc, da se v zasedenem ozemlju poskrbi izdatno in brez razlikc strank in narodnosti za var- nost oseb in imetja, in da se zadovoljijo vse druge naše zahteve, prva pred vsemt ona glede sol: ker to so ncnbliodni pog; ji za dosego stanja, ki bci vsaj znosno in na vsak na.čin najbolj odgovarjajoče intere- som toliko upraviteljstva kolikcr uprav- ljancev. Izvolite sprejeti izraz našega največ- jega spoštovanja, s katerim imamo cast zagotoviti Vaši Ekscelenci največjci vda- nost. Rim, 21. septembra 1920; Živinozdravnik J. Gerbic — Soikaii. 0 kužnih boleznih med perufnino. Zclo pügostokrat sc v zadnjem easu pojavljajo v naših krajili nalezljivc bolez- ni med perutnino. Ena izmed glavnih ten boiczni, katera se je prcd meseci posebno hudo širila je: Kolera perutnine. l^ozroča jo bacil iinenovan bacillus ovisepticus. Ta bolezen ne napada samo kokoši, ampak tudi gosi, race, purane, golobe — sploh vso perutni- no. Pojavlja se v dveh oblikah iri sicer a akutni in kronični. V akutni oblikspoginja- jo živali v gotovih slučajih mahoma, ne da bi kazale poprej znake obolelosti. V večih slnčajih traja bolezen 1—3 dni. Oreben postane pri tein modre barve ,zival zaple- ta, pojavi se driska, nakar žival poginc. Kronična oblika te kužne bolezni ne nasto- p: pod tako vidnimi znaki obolelosti in traja več časa. Pcgine na. od vseh živali gotovo do 80 %. Zdravi se ta bolezen tako, da se o- b;rizgne pod kožo gctov serum. Ako ni ži- Vinozdravnika zraven naj se, ako se po- \iM bolezen, vkrene sledeče: Živali, katc- re kažejo znak obolelosti, naj se takoj po- Liiejo. iVicso je vžitno. Ze pcginule živali naj se zakoplje. Ostale. zdrave živali naj se.zapre na nov, ncokužen prcstor. Ako še katera od teh zboli, naj se jo tako od- s tran i. Okužene stajc se mora razkužiti s Lt.iii, da se hlevi in sploh vsi prostori teme- l.iito očistijo, potem prebelijo z apnom. Tu- cli tla naj se polijcjo z apneno vodo. Bacil, provzročitelj te bolezni je precej resisten- t; n, drži se pri življenju v zamazanih,, mo- 1- riMIeh cele mesece. Dni'ga boiezen med perutnino, katera zahteva tudi obilo žrtev, je takozvana: Kokošja kuga. Provzroča jo neviden, mal Organizern. Bolezen se pojavlja na zunaj s skoro istirni znaki kot ix>prej opl- sana kolera perutnine, loci se pa od prve po tern, da ne napade druge perutnine ue- go samo kokoši, blato cstanc eel čas obo- lelosti nespremenjeno in pri raztelesenju ne najdemo nobnih posebnih notranjih sprememb. Je še ena kužna bolezen pri pcrutnl- ni, katero se naši kokošjerejci boje, to je: Davica perutnine. Provzrcča io nevf- den mal Organizern in se pojavlja pod na- slednjimi znaki: Sluznice v grlu in kljunn so vnete in pokrite z maso podobno siru. Včasih se razširi to vnetje tudi na kožo okolo kljuna. Živali kihajo, mečejo z glavo miok'C'lo, ter težko dihajo. Zdravi se ta bo- lezen tako, da se namaže obolele sluznice. z 1—2% kreolinom. Kakor pri vsaki na- lezljivi bolezni. naj se tudi pri tej stajeje- meljito prečistijo in razkužijo. Olavno pa je obvarovati svojo perut- nino pred vsemi temi kužnimi bolezniml. Držati se je pri tern sledecih pravil: Ako se pojavi v kraju bolezen pri perutnini, naj se ne pušča svojih zdravili živali prosto letati okolo, nego naj se jih zapre v ogra- jen prostor. 'Paziti je tudi pri nakupovanju perutnine za rejo iz nepoznanih krajev, da se ne zancse med svoje zdrave živali knžnih boiczni. Dopisi. Dcbro-vc-oiijana. Račun veselice, ka-< tero so prircili dijaki na pocitnicah sku- paj z donmčimi ianti v nedeijo dne 12. sep- tembra. Od vstopnine jc bii^ vsega skupaj iukasiranega L 1210. Vseh stroškov je bi-« lo L 982.41, tcdai cistega dobička L 227.59. kateri se glasom sklepa prireditcljev raz- deli na siedcči način: ]Q% za tiskovni sklad »Ooriške Straže«, 20^ za tiskevni sklad »Edinosti« 35no v prdporo dijakom v Idriji, 35% za narodna šolstvo v zase- denem ozemlju. — Od saljivc poste in od razprodaje cvetlic so izkupila domača de- kleta v narodnili ncšah L 211.45. Stroski za nabavo razglednic L Č59.—, tcdaj čiste- ga dobička L 152.^5, kateri se glasom sklepa prirediteljev razdeli na sledeei na- čin: 10% za tirkovni sklad »Ooriške Strä- že«. 20% za tiskovni sklad »Edinosti« 35% v podporo dijakom v Idriji, 35% za narodno šolstvo v zasedenem ozemlui. --- V prid skladu »Goriške Straže« in »Edino-1 sii« se je uabralo ua predplačilih L 1.30.—, kateri znesek se razdeli: po 50'« vsakčrnu od viiieiijenili skladov. — Znesek name- njen dijakom v Idriji tj. evcntuelnemu pod- pornemu društvu dijakov v Idriji, in zne- sek namenjen narodnemu šolstvu. sc po- Sljej'O uredištvu »Edinost«, kjer naj se od v to pooblasccnih dvigneta. — Omenja se da se je moralo — ne po krivdi priredite- ljev — plačati zelo visokei takso finančni oblasti, vsled Cesar se jc eisli dobiček ta- ko zelo skrčil. — Prireditelji se zahvalju- jejo vsem onim. ki so pripomogli da je ve- selica tako lepo uspela in želijo da bi delo • za narod zavalovilo pc:i našiii Brdih kakor nckdaj pred vojno — v dobi »neodreše- nja«! Ob enem prosimo vse briške rüdo- ljube in rodoljubkinje: Zbirajte pri vsakej priüki za tiskovna sklada uOoriške Stra- ze<< in »Edinosti«, ker časopisje je naše edino uspešn« orožje v današnjih tež- kih časih; zbirajte v prid ubožnim dijakom in v prid narodnega solstva kajtt ljrez dijaštva . ne bo v bodočnostl vcthteljev. Potem narodnega šo!stv;.i sc cbdržiino kot narod pri življenjn. Kajti mi Ijocemo ziveti narodno življenje! Naj na- sa pozrtvdvalnost in naze domoljublje po- Kaz.e svetu, kolika sila lezi v nas..... K skltpu se šc ornenja, da so vsi racitni na vpoglcd. pri poiagatclju račiuia V. Sfiiigoj na Dobrovem. — (Op. ur. l>c;ibili smo še podroben iz- Kazo prcplačilih, ki in pa vsled potnanj- k'.'11'.ja prostC'i-a ne morcmo obiaviti.) Štjak. V nedeijo, dne 12. septembra smo blagosloivili prekrasni kip Presv. Sr^ ca Jezusovega in dVeli angeljev. Sloves- nost je bila res izvanrcdna. Osem duhov- nikov, delonia iz vipavske, delonia iz tr- žaške in naše kemenske dekanije, njim na čelu preč. g. dekan komenski, je prihitelo, da poveča to slavnost. Blagoslovljenje je izvršil preč. g. dekan. Po blagosk^ljenjn U bila procesija. Mogoeni slavoloki in mlaji, okrašeni s cvetlicami in zastavica- mi. so krasili pot, po kateri se je pomika- la. Slavoloke in mlaje so postavili našl mladeniei, kateri so nosili tudi kip.e, ozir. jih spremljali s tcrčami in lučmi. Nad vse lepo je bila okrašena cerkev. Vseh pet ol- (arjev je bilo kar prepletenih s cvetlicami in zelenjem od vrha do tal. Zato pa so po- sebno poskrbcla naša dekleta. Vsa cast mladeničem in dekletom! Tako delo jc go- tovo bolj hvalevredno kot kak pies! Tatcvi so se tudi v našem okolišu za- čeli kaj pridno oglaševati. Sedaj obisk tu, sedaj tarn; poskus sedaj tu, sedaj tarn. Da, ti prijatelji noči pa tudi dnevai in zlasti tu-» jega imetja so res pridni. Vredni so odll- kovanja. Nikoli nisi varen pred njimi. Oni oboroženi z revolvcrji, ti pa niti pihalnika ne smes imeti. Trgatev je končana. Grozje izvrstno. Letos ne bodo vrhovška vina samo za »po leti« ampak tudi za »po zimi«. Od leta 1874. ne pomnijo, da bi bilo grozdje tako zorilo kot letos. A marsikateri vinograd- nik je nekoliko presenečen. Mislil je, da nabere več, kot je nabral. Marsikateri sedeek bo ostal prazen. Pananjkovalo je pač dežja. Kapljica pa bo letos briske vr-1 ste. Kupčevalci le oglasite se! Pošta nam ni posebno po volji. Res dobivamo pošto trikratv tednu; a to iz Sežane! Saj je vendar Štanjel bližje! A tä nesrečni trikrat! Poštni vagon na zelezn!- ci menda vczi vsaki dan. Prosili bi torej najvljudneje poštno rtivnateljstvo v Trstu, da nam blagovoli poskrbeti za vsakdanjo pošto iz Štanjela. V sedanjih časih, ko se svet najbržo hitreje vrti kot v mirnih ča- sih, dobiš četrtkdvo »Ooriško Stražo« še-< le v pondeljek. Morda bodete vi srečnejši že preživeli usodni dan« o katerem se narrt še niti sanjalo ne bo! \i hribov. — Žc kaka dva nieseca be- n-mo v »Edinosti« raziie jezikoslovne raz- prave. oclkod izvira beseda »Kobaridu. Ko- fcarid, pnborivši si svetovnu zuamenitost z dogodki meseca rkto-bra 1. 191?.. je zah- teva), da se dožene pravi izvor njegovemu imenu. Sicer sta si staii že davno prcd vr'rto, ko je Kobarid še spal in se Še niti y vir-iah zadeval ni svoje vclike sttaregične \ainosti. dve mmenji nasproti: cni so tr- dili.da so imenovali I^';r»lri;ii nas"clli«rr-, kl je stala ra sedanjih kobariškJli tJeh: caput rcciuiM. l"i ia\ec pa sumi v svoji potni tor-' bi. du jv Kibcrid nastal iz kobare (gruča lešnikcv na leskovi veji). Ne prva, ne dru- ga trdifev ni zadovoljüa naših jczikoslov- cev, ker gredo v svojem raziskovanju pre- daleč. Sanii tistvarjajo težkoč, kjcr jili ni. Segajo previsrko in ne vidijo, da imajo rešitev j.red nosom. Ko so huliii po koba- riški aoüni Rimljani, Keltje, Longobardi, so pcpraševali v svojcm jeziku po imenu kraja. Domačini jih seveda niso razumeli in so jih vprašali v pristnem domačein na- rečju: »Ka bi rod?« (Kaj bi rad?). Prese- Ijevanju narodov (1. 375. pa Kit r.) je pa sledilo tucl.i preseljcvanjc sanvjglasnikov. »O« v tretjem zlogu je prišel v prvi zlog, oä kcder se je »A« pomaknil v drugi zlog, tako da je nastalo iz bcscdice »Kabirod« Kobarid. Mnogo listin iz tedanjih časov je gotcvo oinenjalo pravo imc Kabirod, todn žalibog pri prcscljcvaiiju narodov so se iz- gubile vse dotične listine, najbrž niso imeli speditcrji, ki se> prevažali mobilje raznini narodom, še tako stro&e odgovorncsti in so hcte ali neliote r/^ubili ined potoma mnogo najvažnejših dokumenlov. Stvar sc je sedaj. upajmo vsaj pojasnila. Čeje pa kje še kak jezikoslovec, mu jc svdbodno, izra- ziti drugačno mnenic. Prej ne smcnio mi- rovuti. dokler nc doženemo nettporečno, je-li Kobarid rimskega, keltskega, longo- bardskega ali celc sloven skega izvora. Iz Vrha pri Šentviški gori. Dne 8. sep- tembra t. 1. jc kruta snirt pretrgala nit živ- ljenja blagcmu dckletu Pavli Grahelj iz ¦Vrlia, v starosti 31 let. Bila je vzor pošte- nega in pobožnega dekleta, rnarsikateri hribovski dcklici vzgled. Naj pc;čiva v miru. Iz Kamenj se nam pcroča o nekeiTi »izvanrednem« dogodku. Med dvema po- sestnikoina je nastal prepir radi motenja posesti. Kmet, ki se je čutil oškodovane- ga, se jc zatckel po pravno pomoč li kara- binjerjem in ti so kratkomalo odredili nc glede na lastninsko pravico, da se iiriajo posest moteča drva cdstraniti. V obrav- navo se je uniešal neki drugi možki. Da bi nc bil tega storil! Ukazali so inu. naj se odstrani, kar je tudi storil. Toda prednct je izginil z vidika, ga pokličejo zopet nazaj in orožniki mu poveja, da je aretiran. Mož se je zače! izgovarjati, da niora prej še »nekam« iti, kamor hodi cclo cesar. In ker mu tega niso dcvolili, je šel »nekam« ka;r pred očini koniisije. Scveda s^a nato ka- rabinjerji pretepli in odpeljali v Vrtovin, od koder pa se je vrnil pod noč. Voz v Vrtovin je dala na razpolago seveda stranka, ki je zmsagala v »pravdi«. — To je približno vsebina dopisa. Mi pa praviino same: pamet, pamct, ljudje božji, da se vam živina ne bo smejala! Pa da ne bl kdo mislil, da velja to samo za nu cga trctjega . . . ! Lokve nad Gorico. — Umrl je m i9. t. m.' kr. gozdar Alfred Froon. Službcival je 29 let in bil pri predstoinikili in vs-em dcrnačem Ijudstvü zelo priljubljena ose- ba, kar je pričal tudi zares lep pogrebni sprevod. Bil je micz mirnega značaja, a odlocno kateliškcga. inisljeiija. Marsikate- ro oko se je zasolzilo, ko mlu ie njegov predstcjnik g. Kuno pi. Okrog govoril na grobu v slovo. — Izrekamo družini sožalje in žcHmo njegovi duši mini in pokoja! Iz Cerkna. (Finžgarjeva »Veriga«.) V nedeljo, dnc 19. t. in. je priredil naš »Dramatični krožck« v dvorani »Gospo- darskega doina« svojo 5. gledalisko pred- stavo F. S. Finžgarjevo »Verigo«, Ijudsko zgodbc v 3-dcjanjili, pod vodstvom č. ff. kaplana Stanka.Staniča. — Občinstvo, ki je ntipolnilo glcdališko dvorano, je z zanl- manjem sledilo igri. Rihenberli. Konc-.rt, ki se je vršil 19. t. in. je vspel v splosno zadovolinost. — 2al, da nimamo po deželi prostorov, ki bi odtfovarjali to-kini in enakim prireditvain. Se to rnalo, malo.. kar je, narn požigajo \\\ rusijo. — Ne cvetličnem dnevu istega dne so nabrale gdene, Olga Birsova in Olga Vidmarjeva L 52.50, Bernarda Filipiceva L 65.50, Marica Birsova L 41.40, Cebro- nova Justina in Krševanova L 5fi, Otiliia in Idii Čebronova, Ida Ličnova L 218.40, Karla Ličnova L 94. Angela Ličnova lir 150 in 4 Jugosl. krone,. Pavla Pečenkova in M. Kosovek'va 152.45, A. Cegojeva in O. Oerzejeva L 331.50, Slavka Hmeljako- va L 265.65. Marica Scverjeva L 47, Mi- lieljeva in Joganova L 4. — To petino skupnega zneska se darujc: «OoriSki Strr>- 7A", C—M. soli v Trstu, skladu Fdinc^H, Solskem.» donui in skladu za »Sokolski dom« v Rihenberku. Prcčastiti gg. pri Sv. Luciii nabrali med konferenro za*»Sklad Ooriske Stra- že« L 70. — Vscm srena livala! ^ * PoIMčni pregied. Iz Jugoslavij'e. Prcstolonaslednik-rc-1 gent Aleksanderu'e bil obiskal pretekli te- den Bosno. Njegovo poiovanje ie bilo rav- no tt'iko triumfalcn pohod po Hosni, kakor zadnjič po Hrvaški in SlovcnJii. Ljudstvo ga je povsod sprejemalo z ncpopisnim na- vdušcnjem. V Sarajevem. se mil je poklo- nila tut'i depntacija Mercegovcev, ki mu je izročila v dar krasno domače delo: dm goceno sabljo. Kot jngoslovenska delega- t.a za pogajania med Jugoslav.; i in Italijo glede iadranskega vprasanja. sta določe- na, kakor poročajo jugoslovenski listi, Trumbič in Pasie. Glede po.sledn.iega ra stvar še ni gotova: nekateri list! meniio, da bo drugi jugcslovenski delegat bivši cmogorski niinistrski predsednik Radovic. | Dasi se je prej govorilo, da se bodo vršila j'pogajanja v drugi polovici septeinbra, je j danes ta čas že potckel in se veuno se ne I ve nc dneva ne kraja, Kjer naj sc konfe- renea sestanc. (Jlede Reke se poroča, vda jugosiovenska deleg:\cija nikakor ne pri- stane na to, da bi bilo to niesto na kakor- scnkoli način odvisno od lialije, marveL" bo zahtevala, da pripadc Zvezi narodov ali pa Jugoslavs, (ilede meje med Italijo in Jugoslavijo piše »Jugoslavija«: Mejo proti Italiji je zarisala riarava precej za- padno od Wilsonove črte. Samo tisto me- jo poznaiiio in prizr.aruo in vsak diplomat- ski dokument, ki bi nam hotel risati drugo, bi pač nosil podpise par državnikov, ne bi pa bil izraz narodne volje.« Tako piše »Jugoslavija«. — Na Koroškem je ple- biscit prcd dunni. Glasovanje je določeno za 10. oktobra 1.1. Vsa poročila so si v tern edina, da je v pasu A zmaga zagotovljc- na Slovencern. vsled ecsar se bo potem moralo vršiti Ijudsko glasovanje tudi v pasu B. — Alliance so jugoslovenskc čete naučile modrosti. Njihova vlada je poslala v Jugoslav, ijo zastcpnikc, da se žnjo po- gcdijo Rufl-io-pcljska vojna divja iiaprej. Po-- ljaki so zavzeli Grodno. S roljskimi četa- mi operirajo skupno tudi Ukrajinci. Tudi Vrangel je prešel v ofenzivo, ki se razviia po raznili porečilih zanj ugodno. Njcgove čete so zasedle razna mesta v poltavski in jekaterinoslavski guberniji in zajele, ee smemo verjeti poročilom, nad 15.000 mož rudeče armade tcr mmogo vc-jnega mate- rijala. Iz Neničije se poroča, da je izza po- loma sovjetske armade bilo razoroženili in intcrniranih v Ncničiji ckoli 50.000 rus- kih vojakov. Med Čelicslovaško Jn Bolgarljo se je sklcnil trgovinski dogovor v svrlio izme- njavnnja bolgarskcga zir.'.i. za ccbuslovaski.' sladkor in v svrlio olajšanja uvoza čeških poljcdelskih strojev na Bolgarsko. Romiinski zimanji minister Ta.ke Jo- ncseu se mudi tc dni v Italiji. Bil je sprejet pri kralju. Navzoči so bili tudi minister Siorza, Bonomini. Secclii in romiinski za- stopnik. Seveda se italijanska vlada trudi, da bi pridobila Romunijo, ki je kakor zna- no clan »Male entente«, zase. Vsi listi /i- vahno kcimentirajo priliod Jonesca v Italijo in časnikarji objavljajo razne interviewe. Nekateri hoeejo vedeti, da namerava Ta- ke Jonescu napraviti iz »Male entente« petcrozvezo, ki bi ne imela več tako očito slovanskega lica, kakor ga irma danes. Za nas je zanimivo, kaj misli Take Jonesc-M o Jugoslovenih. »Jaz mislim —jc odgovoril Take Jonescu — in morda Vas bo to pre- senctilo — da je jiigoslovensko edinstvo nesporno. So razlike med človekom iz Skoplja in clovekom iz Ljubljane, toda jaz sem globoko prepričan, da je jugoslovcn- sko edinstvo že doscženo dejstvo. Bojimi se več za vse slovanske države temnega gibunja v socijalnih vprašanjih, toda k sre- či bo ostal v stari Srbjji kmet.! kot na Ro- munskcm, mož reda, in ko se bo uc!::jstvil agrarni zakon, se bodo občurili novi in dragoceni rezultati.« V smislu sporazuina, doseženega m;ed iialijan-sKo vlado in kovinarji, zapušcajo kovinarji tvornice ki so jih bili zasedli .in izročajo vOdstvo zopet inženirjein. Preda- ia sc vrši povVčini brcz posebnili inciden- tov, Ie v Turinu je l^oložaj bolj resen. kjer ie delavstvo razdeljeno v dve struji. in kjer je 21. t. m. prislo med d.clavskimi stražami in oro/niki do krvavegn spopa- da, v hiterem sta bila dva orožnika ubita. l?anjenili ie na obeh stranch precejsno število. One 26. t. m. ie prcdložil min. pred- sednik Giolitti kralju v podpis zakon, s katerim se uveljavlja aneksija Tridentin- ske Benečije. FrancSja. Za predscdnika francoske republike je bil izvoljen dosedanji niinistr- ski predsednik Millerand. Za min. predscd- nika pa in ministra za zunanie zadeve je bil imenovan Leygnes. Ministri bivše Mil- lerandove vlade so vsi obdržali svoje li- stnice. . Kakor se javlja iz Amerike. bo dose- danji predsednik Wilson zopet kandidiral na predsedniSko mesto. Madžarsa intrigira na vse strani. Hu- najska ^Arbeiter Zeitung« razkriva, da ie zasuovala Madžarska s pomrčjo Francije obširno propagando za povrnitev fiabs- buržanov. Agitaciia je naperjena proti c:.vemo mu, da mu Ij'jdstvo toga nc bo poznbilo! Skr air i čas jc, da sc merodaini krogi sp.'mctijs-t in da vrne.io Slovencem na Go- riškem in v Istri kar so iim vzeli... (Op. urediiištva. Glede Ajdovščinc smo povc- c[r-31 i svoje mrienjc nekcmn zvedavemu do- pisniku v rubriki «Vprasanja in odgovo- ri". Menda res ne br.« nič drugače). Ubogi »Pip?«. Glasilo tega ubogega Pip:«, ki jc »Corriere dltalia«, piše, da Je treba, postopanje pri jugoslovenskemu de- lu iulijskc Benccijc poostriti, ker drugače sc laliko pripravijci mnoga žalostna prese- nečenja za dan. ko bodo mogle, po dokon-1 čancm prepirnem režimu, organizacije me- sa ne sestavc in s-!.miljivcg-a proizlirda prav laliko izkorlščati libcralnost itnliianskili zakonov. Vidi sc iz tega, kako so ti gospodje slabc podučcni. Ko bi vedeli, kai *morajo trpcti v teh krajih Jugosloveni. bi druga.ee pisali. Jugosloveni nimajo sploli nobene prostosti in nobenih pfavic. Vzeli sci jim. mnocfo liudskih šol vse srednie sole, poži- gajo iim doni'rve. zapiraio inteligencp, in- ternirajo brez vzroka daše ljudje, kvarijo mladino z vcčnimi plesi. dopuščajo take reči. da ni slov. lindstvu ui<"i zivlic- nie vec varno, popačili so nam brezvest- no in nespametno vsa krajevna imena itd. ltd. — In zdaj ln.'cc i'.l^ipi« tc ubogc trpine se bolj mučiti! Kaj nam hočctc šc vzeti?! Javna trgovska sola v Gorici. Po ravnateljstvu navedene sole smo naproše- ni za sledečo objavo: Vpisovaiijc za šol- sko leto 1920-1921 se bode vršilo v vseh oddelkili (za moSke, za zenskc in v trgov- skc popolnjevalne tečaje) dne 1., 2. in 4. oktobra 1.1. od 9. do 11. Vsak nov učenec niora prcdložiti ob vpisovanju krstni list zadnie šolsko izpri- čevalo in v slučaju, da nc pride v sprem- stvu starišev ali njihovili namestnikov, nji- hovo pismeno dcivoljcnje. Pri vpisu v dvo- letno st-lsko pripravnico, bodisi v mo'zki ali ženski oddelek, je treba vplačati 0 L. vp:snine, 4 L. prispevkji za šolske p-ctreb- sčine in 50 L. kot prvi obrok letne šolnine znašajoče 100 L, skupaj torej 60 L. — Pri vpisu v trgovske popolnievalne tečaje, ka- tere so primorani obiskovati v smislu za- konskih določil vsi trgovski vajenci. ki še niso dovršili kakcea enakovrednegy teča- ia. morajo placati 2 L. prispevka za šolske potrebščine. Ravnatcljstvo vabi sočasno vse one, ki so trgovsko šolo že dovršili, na bi radi obiskcivali še kak morebitni na-' daljni popolnicvalni tecaj, da se zglasijo ob trori nävedenih dneh in urah v svrbo vpi- sa pri ravuateljstvu. — Nadaljna nojasnila daje ravnateljstvo (Piazza Rottta). (Op. uredništva: t'eni jezik v šcli> jc italijanski. Starosiovenska sv. maša — za mešan zbor — v cast svetogorski kraljici ie rav- nokar izsla. Skladatelj g. Vinko Vodo p i- v c c je to svoje delec poklonil presv. dr. Antonu M a li n i č ti, .biskupu krškemu,. ob njegovi sedemdcsetletnici kot prvobori- telju za slovansko bogcslužje. — Založili goriški duliovniki. Partituro in glasove prodaja K. T. D. v Gorici. Orcžn? listi. S civ. komisarijata za gcriski ckraj se naznanja, da so orožni li- sti, ki so jih izdali civi'ni komisarjati po 1. avg. t. I., veljavni tudi za stare pokrajine kraljestva. Na Stražo pri Cerknem v ncdcljo 3. oktobra, kjcr sc vprizori v kat. S. izobr. dr. velika narodna igra »Domen« ob 2^.'-i v prostorih g. Pirha. Uljudno se vabijo vse soscdnje vasi. V^hilo. Učiteljsko društvo za Gcriški • ok raj bode zborovalo v četrtek 7'. oktCbra t. 1. ob 10 uri predpoldne v restavraciji »Central«. Dnevni red: 1) Poiasnila glede slu/.benh prcjemkov, 2) Poročilo tajnika, 3) Porcčilo blagainika, 4) Voli'tev drustve- nega odbora, 5) Prcdlogi in nasveti. Sirote, k| iščejo stariše. — Štirner Anton roj. 1909 v Renčah išče očeta Ivana in mater Frančiško ^tirner. Pred vcjho so stanovali v Gorici Via Kristo St. 3. Martinuč Anton roj. 1909. v Ren call, iščc ,očcta Antona in mater Katarinc Mar- t'nuc. Pavlenčič Dora, r. 1909. in Anita roj. 1912. iščeta očeta Jožefa Pavlenčič, ki je pred vojno staneval v Medani. Gatnik Marjo r. 1911 in Jožefa r. 1914 iščejo očeta Janeza Gatnik, ki je bil pred vojno tvorniski delavec v Podgori. Stano- val jc istotam blizu otroškega vrteca. Trpin Stanko roj. 1910. Matilda roj. 1911. in Fmil r. 1912 (vsi trije v Trstu) iseeio oreta Jožefa Trpin, ki jc bil pred vojno kolar v Ravnici pri Urgarju. Kiior kaj vc, jc naprošen, üa razvesell ubogc sirote s tozadevnim cbvestilom, k:i- terega naj prijazno naslovi na »Vodstvo otrcškejra '/avctišča« v Strnišču pri Ptuju. Cerkven rop. V nedeljo. 26. t. in. so neznane barabe vlomile v cerkev Sv. Ga- brijela v Zapctoku v nadi, da si bodo za- gotovili poceni kontodno življenje. Prištf so skozi oknc' v sakristijo in so tarn dobili poieg keliha, ki služi za vsakdanjo rabo, ključ od tabernaklja. No, vidi se, da so J>iil začetniki, ker niso znaü tabernaklja od- preti; ključ sc jim je v roki zlomil. Po- tem pa so vratica zlomiili in odnesli ci- borij. Sv. hostile so pestavili lepo na kor- poral. Za oltarjem je v zidu omariea, kjer sc hranijo sv. olp in drugi predmeti, ki so v rabi pri delitvi sv*. krsta. Tudi v tcioma- rico so vlomili, ker so baje mislili.. da ven- dar najdejo cerkveno blagajno. Ko so pa videli, da ni bilo nie, so pustili se to, kar jc bilo, in odšli zopet skozi okno v sakristiji. To je torcj zopet enkrat cerkven rcip. — Zadnjcga smo tnkaj imeli leta 1862. Ali ta- krat so bili vkradli čisto vse, sedanjim se je najbrž cerkev smilila. Radi bi pa ven- dar vedeli, kam so take cerkvene stvarl prodajali, ozirerna kdo takim Ijudem k dc- uarju poinaga. Požiganje se nadaljuje. V Puli so faši- sti pozgali poslopjc Dclavskc zbornice in uničili tiskarno, kjer se tiska list »Prcleta- rio«. Kaj je bil temu povod? Dne 23. t. m. zvečer, je prišlo med ncko orožniško pa- tniljo in nckimi mladcniči pred sedežem mladinskcga socijalističnega drustva do sfreljanja. Pri tej priložnosti je bil ranjen neki orožnik. O tem dogodku so izvedeli fašisti. ki so bili ravno pri predstavi v gledišču. Vdrli so iz gledišča in kmialu se jc Tiabrala preccjsnja mnCžica, ki je odšla pred Delavsko zbornico, kjer je pričela o- peraciia z bombami in najbrže tudi benci- nom, tako da jc bilo poslopje mahema v ognju. Od \\\ je odšla mmožica pred ured- ništv^o socijalističnega lista »II Proletario«, vlomila vrata v uredništvo in razbila, kar ji je prišlo pod roko. Ne da bi ji bilo to dc- voli vdrla ie drulial v tiskarno in jo pppcl- noma opustošila. — Javne oblasti so, ka- kor je to že navada, posegle vmes sele po- tem, ko je bilo vse izvršeno, aretirala par oseb, pa mir na Bosna. Stara Gora. P. Elevterius, kapucin, j prvi vodja starogorskega svctišča jc pre- meščen v Trst. Oskrboval je MaxiMno sve- tiSče od septembra 1913. da danes, \z~ 1 vzemši eno dobro leto po kobariskem po- razu. kc jc bil zapustil svctišče in pobeg- ni! v Italijo. Slovenščine se je bil sila malo j naiieil, najbrž za to, ker se mu ie zdela ne- potrebna. Nadomcsti ga o. Avgustin ki ie precej vesc slovenščine, in na pcm'oc mu ic dnr o. Arknncrelns, zelo ncen mo/ in po- zniwafcli več iezikov. ki obeta v Vratkem času se nauciti tudi slcvenščine. Zgublieno. V nedeljo. dne 26. t. m. je nekdb izgubil srebrno nro z verižico, fz Kapucinske cerkve do §t. Petra. Posten najditell je naprošen, naj jo prinesc v na??e upravpištvo. kjcr dobi postavno nagrado. [zgubila se je 29. 9. zvečer na kcAo- dvoru v Prvačini, listnica z dukumenti glasečimi se na ime Mario Mayer^ z dve- ma bankoveema od tisoč Lir in nekaj dro- biža in z tisočkronskim avstrijskim! ban- koveem. — Posten najditelj je naprcSert da odda najdeno upra.vi »Gr Straže«, kjer dobi postavno nagrado. Razno. Trgovska akademija se otvori s tc- kočiin šolskim letom v Ljubljani. V .1. let- nik se sprejcmajo tisti učenci, ki so dovr- šli IV. razred tuzemske srednje sole (hu- mianistične gimnazije, realne gimnazije, realkc) ali pa IV. razred štirirazredne ine- ščanske sole, in sicer v miatematiki, reali- jah in učnem jeziku najmaiij z dobrm uspehom, v vseh druph predntetih vsaj z zadostnim uspehom, in ki so dopolnili 14 leto ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta. To velja tudi za ucenke go- ri inienovanili srednjih šol in dekliškega liceja ali dekliske realne ghnnazije,; ako sta zadnja dva javna zavoda ali imata vsaj Diavico javnosti, ter za ueenke stirirazred- ne lncščanske sole. Pri sprejemu imajo j)rednct,f tisti,ikiisie izkažejo z vsaj za- dostnim redom iz kakega modernega jezi- ka (franeoščine, nemščinc, italianščnc). — Doklcr pa štirirazredne deške in dekliške mešcanske sole še niso povsod ustanovlje- ne, se inorejo sprejemati v I. letnfk tudi absolventje in absolventke trirazrednih mešč.inskih šol pod istimi pogoji, ki so zgornj določcni. V slučaju prcvclikega šte- vila i'-riglascnih, se bodo npostevala le najboljša izpričevala. — V abiturijentski tečaj se sprcjemajo le absolventke huma^ nistiCne in realne gimnazije ter realke. Mahira ni potrebna. Cehoslovaki in tržšaka luka. Te dni se jc mudil zastopnik hamburške vlade v Pragi. kjer jc obiskal praški sem.enj. Pri tej priliki je izjavil praškemu županu dr. Baksi. da računa hamburško pristanšče na eehoslovaške odjemaice. V hamburški lu- ki da je baje rezervirano za Čelioslovaško najholjše mesta Povabil jc eehoslovaško vlado. naj prične čimprej pogajanja za lu- ko. Praktični Čehi bodo sevcda to vabilo tudi vpoštevali in premisljevali., katera pot bo cencjša in ugodncjša: Trst ali Ham- burk. In ec izpadc to premisljenjc za Trst neugodno? VII. Olhnpijada v Antwerpenu. Zniaga Češkega sok. Čehi so dosegli 91,9 ''<>. Ova- cije sokolstvu. Letcsnjili olimpijskih iger v Antwerpenu se je udeležilo češko sokol-» stvo s eeto 16 telovadcev. Potni stroški niso dopuščali, da bi biia COS. poslala v Antwerpenu prcdpisanc stev. telovadcev. Na ta način bi bili moraii Čclii doseči 12 točk. ki so jim bile odračunjcne zaradi nianjšega ste'vila. da bi bili prvi. To pa je bi!o Wmogocc. Zato so ostali na četrtem rnestu, kljub lenni, da so dosegli najvccji Procent toek. V proeentih so bili sledeči uspelii: Cehi 91.9%, Italijani, 89% Belgijci 85'8^;. Francozi 84'3%, Anglczi 74%. Vsi narodi so imcli po 24 telovadcev, le Čelii IG. — Vprašanja in odgovori. L. Šempolaj. Tukajne oblasti zastalc niezcle (Lohnung-e) vojnini uietnikom ne izplaeujejo. pač po članom njihovih družin družinsko podporo za 90 dni nazaj od dne- va vrnitve. Prošnjo uložite na okr. civ. koni. .!. Sch. Knežak. Urgirajte rešitev pri koniisariatu. Sicer pa, kar verno, dosedaj se ni bil rešen noben rekurz glede naknad- ne beg. podpere. V. P. Šmarje. Oni, ki so izgubili obra- zec B (bon) izmenjave in so to prijavili Pravočasno, t. j. pred 30.-6., sc že stem u- strcgli predpisom, in naj čakajo na uradnl Poziv. da dvignejo povišek 20%. 1 R. M. Voice. Za naročnino do konca leta imatc še doplačati 4 L. St. M. Bovec. Vpisovanje na Ijubljan- skem vseučilišču za zimski semester traja, od 1. do 9. oktobra. Naknadnc. vpisovanje je z dovoljcnjcm dekanatov inr//no le do U). oktobra. , A. M. Grahovo. Tudi uloge pri hranil- tticah v Jugcslaviji je treba naznaniti. I. T. Kmct je podprl lastnik, katercmu so vcjaki izdrli kole z železnimi šinami, vsled česar ni vračunila sodnijska komi- sija od vojaštva vzetili kolov med vojno f'dskodnino, češ, da so sine erarične. Do tu je vse v redu. Ker so pa sedaj orožniki Dobrali Sine, kar je vsekakor šikana, po- skrbite, da sodnijska cenitvena komisija naknadno vračtina §e škodo na lastniku. M. B. CC'I. Ceravno ni kraljevski de- 'kret k valutni izmenjavi, s katerim se do- loea izmenjava po ključu 60% krajevno ¦omejen, vendar še ni doplačalo zakladno nadzorništvo v krajih cnostran dezclne meje 20% dodatka k prejšnji izmenjavi. Nctočna izvršitev kr, dekreta od strani kr. 2aki. nadzornistva pa ne icmlje dekretu "Splosne veljavnosti.. in se ima dekret v t)rometu in pri sodniji upoštevati. Dokler Pa nc dosežejo denarni zavodi 60% izme- njave, ne morejo izplačevati 60%, in bi cclo tozadeven sodnijski sklep bil neizvrš- Ijiv. Sicer bi to pomenlo polom dotičnega t'enarnega zavoda, zlasti ako upoštevamo, ^ so posojilnice večinoma učlaniene pri ^aki centralni zvezi onkraj dern. črte, kjer je bil tudi njihov denar naložen, ki ga viada dosedaj sploh sc ni izmenjala (niti Ho 40%). Zato potrpitc, da se ta zadeva tticd našimi denarnimi zavodi in vladn u- godno reši, kar je pričakovati z ozirom na moralično in pestavno utemeljenim stali- ščem naših zavodov. A. L. v K. — Poprašujete nas, če se bo sploh odprla slovenska gimnazija, in zakaj raviTO v Ajdovščini. Na prvo vpra- šanje vain odgovarjamo z ne! Druga v- prašanje pa dopušča dva odgovora. Ali se nas misli imeti po abecednem redu za nor-' ca (danes Ajdovščina, jutri Bovec, potem Ccrkno. Crniče, Dreznica i. t. d.), ali pa je bila izbrana Ajdovščina radi bližine Hub- lja, da lahko ob vsakem času pade sl'cn/en- ska gmnazija v vodo, kamor je res tudi padla. Če bi pravočasno polcžili okoličani po'Vipavi mreže pri Biljah ali v Mirnu, bi nalovili in rešili lahko kaka dva razreda, tako je pa šlo vse skupaj v rmorje in se združilo z ostalim jadranskim vpraša- njem. B. M. — Vi zahtevate mnogo od nas. Zato, ker dajamo našim čitateljem: oziro- ma naročnikom točne odgovore na razna vprašanja, nam svetujete, naj rcšimo v tern edstavku tudi jadransko vprašanje. Dasi je rešitev tega vprašanja zelo deli- katna, se je hočemo vsekakor lotiti v tern odstavku, kakor hitro se obrne merodajna oscba (g. Sforza ali g. Trumbič) do nas s takim vprašanjem. Vsakemu posamezne- mu naročniku pa ne nrorcmo odgovarjati, ker se bojimo mednarodnega konflikta, najmanj pa konfiskacije. Darovi. Dar. — Na svatovščini g. Vinke Jer- kič in g. Eduarda Bonč ter g. Marije Bonö in g. Antona Terčelj na Cesti so nabrali svatje 85 Lir za »Goriško Stražo«. Novo- poročcna para naj Bog obilno blagoslovi! Srečno! Srcčno! Preč. g. Kalan J., kaplan na Trnovem, darujc za »Sklad Ooriške Straže« 12 L. Pri svatovskem oinizju g. Kmila Gor- jan, dnc 18.-9. 1920, nabrala družba L. 101 v korist »Šolskcm Doinu«. Krščansko - socialno izobraževalno društvo v Rihenberku darujc za »Šolski dom« 25 Lir od izkupička veselice prire- jene dne 4. 7. 1920. Darovi za Sv. Goro. — Bate 600 L, St. Andrež 350 L, Orehek 125 L. Novaki 860 L, Šinarje I. razk. 480 L. II. razk. 110 L, Fojana 900 L, Moraro 65 L, Crni Vrh 1500 lir, Gorenja Tribusa 256 lir, Otlica 500 lir, Kanal 1280 lir, Borst-Draga 221 lir, Budanje 298.25 lir, Villesse 452 lir, Me- dana 1960 lir, Opatija 35. Trnovo pri Uir- ski Bistrici 1150 tir. (Dalje prih.) Druzina Krapcz namesto nagrobnih evetlic Katerini Potočnik daruie 15 L za cerkev na Sv. Gcri. Izkay. darovalcev v obč. Tomaj za u- bogi poj:roreli družini Masten-Durcik v Novelu (Temnica). Do 28. 8. 1920. Po 10 lir so darovali: Gerbec, Vran, 2iberna, Emil Černe, M. Sila, Schlunder, Turk. Pc 5 lir: Kosovel, Sonc, Stare, Žiber- na, Skrl, Mahnič, Gulič, Grmek, Simonie, Kjuder, Ucmaii, Šonc. Po 4 lire: Stare, Kovačič, Grmek, Na- bergoj, Dr. Laharnar. Po 3 lire: Macarol, Fiupčič, Pupis, Škrl, Seražin. Po 2 liri: Živec, Babric, Kariš Turk, Kocjan, Gomizel, Kobal, Guštin, 'i'urp, Fi- lipčič, Macarol, Šonč, Macarol, Stoka, Berek, Filipčič, Požar, Kuret, Živec, Lah, Zidar, Kobal, Škrl, Gorup, N. N.. Večeri- na, Solske sestre, Sonc, Petelin, Petelin, Fabjan, Fabjan, Škerlj, Šonc. Ravbar, Škapin, Kos, Macarol, Macarol, Macarol. Po 1 liro: Gorup, Antončič, Ukmar, Viter, Žvab, Germek, Vitez, Bole, Vitez, Macarol, Zabric, Orel» Gee, Čefuta, Uk- mar, Bole, Macarol, Stare, Žiberna, Ma- carol, Kobal, Kobal, Peric, Ravbar* Maca- rol, Filipčič, Filipčič, Filipčič, Filip- čič, Filipčič, f3izjak, Trampuž., Grahor, Volk, Antončič, Zidar, Mesar, Škrl, Orel. Sue, Živec, Gorup, Černe, Rože, Živec, Černe, Renčelj. Tavčar, Marušič, Ravbar. F. G., Stoka, Gulič. Po 28. 8. 1920 skupaj 20 lir. — Skup- no darovali lir 319. Županstvo Tomaj, — župan Grbcc. * Za smeh in krafek čas. V času draginie. »Te obleke že ne mo- res več obleči; treba jo bo dati krojaču, da jo preobrne,« pravi žena možu. »Saj bi,« ji odgovori mož, »ali gumbi na notra- nji strani bi me preveč nadlegovali.« Pri fotografu. Mati pripelje svojih e- najst otročičev k fotografu. »Ali slikate tudi otroke?«, vpraša. »Seveda, 20 lir tu- cat,« odgovori fotograf. »Skoda,» pravf rnati, »potem scm prišla prczgodaj.« Logično. Profesorjev samogovor: »Kjc so moja očala? V žepu jih nimam, da bi jih nataknil na nos. Torej mi jih je vkradel tat'ali pa sem jih založil. Če mi jih je tat vkradel, je moral biti kratkoviden, ker drugače mojih ncdragocenih očal ne po- trebuje; če pa je bil kratkoviden, mi očal ni mogel vkrasti, ker jih ni mogel videti. Zato sem jih najbržc založil in jih jc treba poiskati. Ce jih pa hočem poiskati, moram tudi dobro videti. No, in ker vidim res do- bro, so očala gotovo na mojem nosu.« Listnica uredništva. Gg. dopisnikom: Mnogo materijala nam je došlo prepozno za današnji list; zato prosimo potrpljenja. ZflHVHLfl. Vsem, ki so nam izrazili socutjc o pri- liki smrti ALFREDA FßOON kr. gozdarja posebno pa prec. duh. gg. iz Lokvi in Ce- povana, g. gozd. oskrb. Kuno Czhuber pi. Okrog za lep nagrobni govor, kr. gozd. ču- vajem in vsemu domačemu ljudstvu za lepo vdeležbo pri pogrebu izrekamo pri- srčno zahvalo. LOKVE, dne 25. sept. 1920. Rafaol, Alfred, Qabrijela Troon, Karl, Avguat, roj. Fabiani, sinova. • soproga. TlIGn HoFol» poscstnik in trgovec v IVall JJCldr, Tinjann (Istra) razpo- šilja zopct vsako množino istrske^a na- ravnega belega in črnega vina. MlaHfonir vojni invalid i5že službc I liuUvllAVf poštnega raznasalca v mestu ali na dcžcli. Natančcn naslov pove uprava „Goriške Straže". SpPBjmB SB tafeoj ä'ä: nega v prepisovanju ccnttev vojnih škod. Strojepisci imajo prednost. — Naslov povc uprava „Goriške Straže". Naznanilo, Vzajemna zavarovalnlca proti po- žaru v Ljubljani naznanja si. obcinstvu, da je njen krajni zastopnik za Gorico in goriško okolico g. BENSA CIRIL, stanujoč v Gorici, Piazza Cristo st. 2, kateri spre- jema in zavaruje poslopja, razne premič- nine tudi v barakah, cerkve, zvonove itd. Priporoča, da se vsi zavarujejo pri široko- znanem zavodu. SVOJI k SVOJ1M. flndrel Mavrič, ZK^JSTZ naznanjam slav. obcinstvu, da otvorim s 1. oktobrom manufakturno tvgovino v Gosposki ulici St. 11. V zalogi bom imel raznovrstnega sukna za moške in ženske ter raznega perila, ka- kor tudi veliko množino izgotovljenih oblek po vsaki meri. Ker sem blago ze>v ugodnem času nakupil, nudim cenj. odjemalcem lepo priliko, da bodo pošteno postreženi. : vpisana zadruga z omejenim jamstvom : wr y eoRiea m posluje v lastnI kiši, Corso verdi it. 37, pritličje desno, vsaki dan dopoldne razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obre- stuje od 1. julija t. 1. po čistih Al/saJ0. Večje stalne hranilne vloge pa po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in po- roštvo, pod ugodnimi pogoji. „CROflTIfl" Zavapovslna zadrup v Zagpebu ustanovljena leta 1884. Podružnica v Trstu ul. Lavatoio 1, II. n. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in ži- vine protl škodi po požarju lu Strell in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju Sposobni krajevni zastopniki in akvi- zatorji se sprejemajo po najugodnejših pogojih * _________________________ Trgovsko izvežban :: mladenič z lepo pisavo, vešč sloven- skega in nemškega jezika želi službe kot ^kladiščnik ali pomožni uradnik ali kaj drugega sličnega. Naslov pove upravni^tvo ,,Goriške Straže''. Naznanjam slav. obcinstvu' da sem zopet uredil svojo obrt in trgovino z urami in optičnimi predmeti vseh vrst iz najboljših tovarn. Popra- vila izvršujem točno in na- tančno, ker sem pomnožil delavske moči. — — —• Srebern denar in krone ku- pujem po najviših cenah. — Jakob SuiiioJ urar in trgovec GOSPOSKA ULICA 19. flytorizirnna stasbna psdjetje 1. M\{ StrukelL Klancie tehnfčna pisarna v Gorici, Tržaska cesta 16. Sprejema vsa v stavbeno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Prodam in vela bsdnja 2500, 2800 litrov, kakor tudi več I sodov za vino od 300 do 2000 litrov po ugodni ceni. Uprašanja na AL. — KOBAL, Sludeno Postojna. — Nnyonnrocsiici! legici! Oglejte si obnovljeno zalogo rav- nokar došlega različnega pohištva pri ANTON BREŠCAKU GORICA - Via CARDUCG1 - GORIGA Drašček Panny, Gorica Via Rastello It. 1 trgovina s kolonijalnim in raešanim blagom nm drobno in na debclo. Dobra moka bela in koriutn«, fižol, ječmen itd. Blago aveže. Priporoča se za obilen obisk. — Postrežba dobra. — Cene zmerne. Za izseljence v Jugoslavijo. Prodam ali zamenjam v Ljubljani pia- nino, klavir, harmonij. — IVAN KACIN, Via S. Antonio 24, Gorica. Vinka Bone roj, Jerkič, Edi Bone, poročena, Dobravlje. — 25. septembra 1920. — Cesta. Mara Tercel] roj, Bone, flnton Terčelj, poročena, Cesta. — 25. septembra 1920. — Sturje. Podpisani naznanjam slav. občin- stvu, da se s 1. oktobrom preselim s svojo trgovino jeslvin iz Gosposke ulice (Carducci) v Semeniško ulico štev, 1 (lastna hiäa,) Ob enem se priporočam nadalje svojim odjemalcem. «Josip Kulin trgovec jestvin. fioÄ zveza gaspodapshih zfidrug in društev v Goricl registrovana zadrttga z omejeno zavezo v öorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., nraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Razglas. Gozdni opravičenci občin Slap, Lože, Goče in Erzelj oddajo na javni zmanjše- valni.dražbi dne 10. oktobra 1920. ob 10. uri predpoldnem zgradbo gozdne ceste na Nanosu po „Jančariji". Dražba se vrši na lieu mestö. Pogoji se zvedo pri dražbi. Ponudniki naj se zglasijo 8 dni pred dražbo pismeno pri naCelstvu „Gozdnega odseka na Slapu pri Vipavi. Raj mund Savrin Hrušovlje št. 62 p. Dolenje priporoča slav, občinstvu svojo bogato Z A L O G 0 vsakorstnega suhega lesa za MT STAVBE in M1ZARSKO OBRT "IE® BLAGO DOBRO. CENE NAJNIŽJE.- Naznanjam slav. občinstvu v mestz in na deželi, da sem otvoril svojo dobro aloženo trgovino špecerijskega kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov v lastni hiši, ulica Carducci št. 25 (prej Gosposka ulica). Priporočam se za obilni obisk ter bi- Iježim z odličnim spoštovanjem Josip Kuštrin lastnik. Katarina Pregelj Ajdovščina nasproti gostilne Bratina priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo mrtvaških predmetov in lastnih izdelkov umetnih cvetlic; okraskov za rakve, po- grinjal, čevljev, sveč in vsakovrstnc druge pnprave za pogrebe: nagrobnih vencev, umetnih cvetlic, vencev, Sopkov za poroke, birmo in sv. obhajilo itd. itd. Edini lastni izdelki na Primorskem in zato ostane blago brez konkurence. in vse druge šolske potrebačine == prodaja na debelo------- Knjigarna Kat. Tisk. Društva v Gorici . Montova hiša. — M.BREZIGARinSIN 6DRIG9, ul. Carducci (nettd. Gospcdska ul.) 19 ^b\ (v dvorišču). VjMjgUVL \ Edina založnlka kmetijsklh » strojev In plugov, iz znamc- nitih Geških tovarn, se pri- I poročata slav. obclnstvu, in zastopnjkd zavarovalne družbe protš požaru „LA f T^AN6EU ustariovlJene 1837. Podružnica Ijnblj. Kred. Bänke i Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestuje vloie na knjižice po 3^2 °|o, na daljšo odpoved vezaae vloge po do^ovoru. Xakup In prodaja vsakoTrstuega tujega denarja. Kakaziia v JugoHla\1Jo in inozemstvo po dnevnem kwrzu. 0. BRU66HflZ,iER ^SSSt >l. 1 ""•- Prodajalna mrtvašklh predmetov ' — VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in \ence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji zu rnrtve, vsakovrstni žalni preclmeti, sveče iz pra- ¦^rega voska; pajčaloni, vend in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajilo. VSAKOVRSTNE SÜHE CVETL1CE. — * Ce»a ixvesa v&ake konkurence :— Sprejemamo tudi pesebma naročil*** Usnjene cevlje * * * * za zimo lične in trpežne, za vsak stan in starost od najpriprostejče do najfinejše vrste, iz samo dobrega usnja brez vsake druge primesi izdeluje „Čevljarska Zadruga" v Mirnu pri Gorici. Sprejemajo se naročila na malo in veliko, ceniki se pošiljajo na pismeno zahtevo. V Cevlje prodaja na drobnb j V Gorici } lastna prodajalna '.v liišl eentralne posojilniee Corso [ Verdi 33. V TfsIu lastna prodajalua Via Rettori. V Vipavi trgovina A. Beltraiii. ZOBOZPRAVNIŠKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik uika 24 Ma^gio (prej uEeca Tre Rč) šiev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) orcHiiiirata od Slj2 do 6 me -:- ob nedeljah od 9 do 1 »re. Brezbolestno izdiranje in plombiranje zobov. ==^ Umetni zobje po najnovejši tehniki. ^^ ----------eee---------- TRGOVMA | TEOP. HRIBAR - ^^m I jgL- 6or5O V rdi št. 32. "W i Se prlporo&ajo slavnemu občinstvu v mestu in na dežgH 2a obilen oblsk. BLAGO SOÜDNO. CENE ZMERNE. E. K1ESSNER jp^j) r»** a. Nunska uljca_^O — GORIC — Nunska uiica 10 nasproti „BELEMU ZAJCU". VELIKA ZALOGA nrtvaških rakev, nr^robnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev /a nc vestej cvetlic za cerkve palrn, ^ vencev za novcinaJnike in Doroke, mrtvaških obltk. itd papirja in drugih potrebščin za okrasenje rakev, zlatih crk voscenih svec itd. CENE BREZ KONKURENCE.