GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 2. JULIJA 1957
LETO IV., ŠTEV. 51
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo Senata za prekrške o delu v letu 1956
(Gradivo za 19. skupno sejo Okrajnega ljudskega odbora)
ORGANIZACIJA UPRAVNEGA KAZNOVANJA
Od reorganizacije okrajnih in občinskih ljudskih odborov obstajajo pri OLO senat za prekrške in sodniki za prekrške, pri občinskih pO pa samo sodniki za prekrške kot posebni organi LO. V zakonu
0	Pristojnosti okrajnih in občinskih Odborov je določena tudi stvarna Pristojnost teh organov. Kljub orga-ojzacijsko tehničnim in personal-oim težavam, ki jih je bilo čutiti v prvih mesecih vzpostavljanja institucije občinskih sodnikov za prekrške, je le-ta sedaj organizacijsko '0 kadrovsko toliko utrjena, da je šposobnu opravljati svoje delo in Oormulno funkcionirati.
Pri OLO obstaja .senat za prekrške, ki ga sestavljajo predsednik <enata, namestnik predsednika in 16 sodnikov porotnikov. Posle okrajnega sodnika za prekrške opravlja " sodnikov. Mnenja smo, da to šte-yilo ustreza dejanskim potrebam nagega okraja.
Da bi nujne primere, ko je stožec prekrška pridržan, čim hitreje Icševali, so bili od OLO na predlog *NZ izvoljeni 4 namestniki sodnika ?a prekrške (od teh je 1 zaradi bo-j6znl odpadel), ki so pri stalni sliiž-jj' TN7, in delajo v turnusih, tako 9» je eden od njih stalno v službi. ^Plenjeni namestniki sodnikov so 'jtočasno uslužbenci kriminalistične •tiiŽhe v okviru stalne službe.
Med občinami v okraju so tudi JPanjŠe, tako da posle sodnikov za B-tiArške opravljajo uslužbenci
1	bl,0 honorarno, t. j. poleg svo-
rednega dela ali opravlja en °dnik posle za dve občini, v enem Primeru celo za tri občine. V vseh I? občinah tukajšnjega okraja oprav-I® posle sodnika za prekrške 16
6,	Medtem ko imajo okrajni sod-'ki za prekrške sedaj že večletno Prakso, saj večina od njih dela v apravnem kaznovanju, odkar ta in-'tincija obstoji, imamo samo enega Pcitiskega sodnika, ki je že prej Pravljn) te posle. Kar se strokov-kvalifikaeij tiče. smemo biti s ‘'Mki zadovoljni. Poleg predsed-aik sen,,tu ln njegovega namest-trli 80 diplomirani pravniki tudi okrajni sodniki za prekrške. ,']Pn od okrajnih sodnikov je di-l^orlral na Višji šoli Državnega frAJetariata za notranje zadeve •'J ln je v smislu določb Temelj-
nega zakona o prekrških kvalificiran za to funkcijo, drugi pa je ab-solvirani pravnik z dolgoletno pravno prakso.
Namestniki sodnikov za prekrške (pri stalni službi) nimajo potrebnih kvalifkiacij za opravljanje teh poslov in tudi ne prejemajo za le-te nobenega honorarja ali nagrade.
Od skupnega števila občinskih sodnikov je 13 diplomiranih pravnikov in le trije nimajo fakultetne izobrazbe. Med pravniki-sodniki so taki, ki opravljajo na občinah ali kje drugje posle pravnih referentov, trije pa so upokojeni sodniki. Vsi ti delajo kot honorarni uslužbenci.
UPRAVNE KAZENSKE ZADEVE
Okrajni sodniki so v letu 1936 obravnavali 9600 upravno kazenskih zadev. Od tega števila je bila v 6304 primerih izrečena kazen, v 1664 primerih je bil postopek ustavljen, drugim organom je bilo odstopljenih 986 primerov. Isto sodniki so v istem razdobju nudili pravno pomoč drugim organom v 168 primerih. Zadev, ki so v delu in ki čakajo rešitve, imajo okrajni sodniki 446.
V	letu 1936 so občinski sodniki za prekrške obravnavali 13.711 upravno kazenskih zadev in izrekli 9786 kazni. Postopek so v tem letu ustavili občinski sodniki v 1797 primerih, odstopili predmete drugim organom v 3696 primerih in nudili pravno pomoč v obliki zaslišanj obdolžencev ali prič v 317 primerih. Nerešenih je ostalo občinskim sodnikom za prekrške 432 predmetov.
Senat za prekrške OLO, ki je pričel s svojim delom po izvolitvi sodnikov porotnikov, t. j. v mesecu maju 1936. je doslej rešil 168 pritožb na odločbe občinskih sodnikov za prekrške. Od tega številu je senat 37 odločb potrdil, 69- spremenil, 8 vrnil v pristojno reševanje oziroma odločanje, 53 odločb pa razveljavil, in sicer 23 zaradi pomanjkljivo izvedenega postopka. 16 ker dejanje ni bilo prekršek ali je prekršek zastaral in 16 odločb zaradi kršitve stvarne pristojnosti.
V	naslednjem podajamo razpredelnico s prikazom števila pravnomočno izrečenih kazni po posameznih vrstah prekrškov, ki so bili obravnavani v letu 1956 po okrajnih sodnikih za prekršku.
VABILO
Na podlagi 83. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52), v zvezi z 48. čl. Statuta Okraja Ljubljana, sklicujem
19. skupno sejo
okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek, dne 5. julije 1957, ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani«
Predlagam naslednji ...
dnevni red:
1.	Poročilo In razprava o delu Senata za prekrške v letu 1956.
2.	Predlog odloka o odškodnini za popolno razlastitev kmetijskih ln nerodovitnih zemljišč za leto 1957.
3.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju okraja Ljubljana.
4.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju mesta Ljubljhne.
5.	Predlog odloka o določanju in reviziji cen zdravstvenih storitev in o plačevanju nadnormnega dela zobnih ambulant v finančno samostojnih zdravstvenih zavodih okraja Ljubljana.
6.	Potrditev Statuta Gostinske zbornice okraja Ljubljana.
7.	Potrditev spremembe Statuta Obrtne zbornice okraja Ljubljana.
8.	Pritrditev k odloku občinskega ljudskega odbora Loška dolina o pobiranju turistične takse.
9.	Potrditev odloka občinskega ljudskega odbora Medvode o spremembah in dopolnitvah odloka o-stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade in njih uporabi.
10.	Predlog odločbe o razglasitvi Ljudske univerze v Ljubljani za finančno samostojni zavod in potrditev pravil Zavoda.
11.	Potrditev odločbe državnega tajnika za Notranje zadeve LRS o uskladitvi območij postaj LM v Ljubljani z območji občin in o ukinitvi postaje LM št. 6 v Ljubljani.
12.	Potrditev pravilnikov o plačah zavodov in Komunalne banke v Ljubljani.
13.	Predlog o odobritvi proračuna Komunalne banke za leto 1957.
14.	Gospodarske zadeve:
a)	Pritrditev k sklepu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center o uvedbi prisilne uprave Trgovskega podjetja »Žito-Mokn«, Ljubljana.
b)	Pritrditev k sklepu Občinskega ljudskega odbora Domžale o prenehanju čevljarske delavnice v Prevojah.
c)	Pritrditev k sklepu Občinskega ljudskega odbora Mengeš o izločitvi obrata »Parket« Mengeš iz sestava podjetja »LID« Domžale.
č) Pritrditev k sklepu Občinskega ljudskega odbora Ljubljann-Šiška o izločitvi gostišča »Split« Iz sestava Gostinskega podjetja »Primorje«.
d)	Garancije.
e)	Sklepanje o predlogu Ribiškega društva Ljubljana, da se potoki Gameljščica, Bistra, Hribški potok pri Vrhniki, Račna, Stična ter Jezero pri vasi Jezero proglase kot gojitvene vode.
15.	Sklepanje o ugovorih zoper plačilne naloge Okrajnega zavoda zn socialno zavarovanje v Ljubljani.
16.	Pritrditev k sklenitvi kupne pogodile, sklenjene med Univerzo in privatniki zn izgradnjo stanovanj uslužbencev.
17.	Predlog za sklenitev kupne pogodbe med Okrajem Ljubljana in Kregar Stanetom iz Vižmarij.
18.	Predlogi odločb za vrnitev razlaščenih zemljišč bivšim lastnikom.
19.	Odločanje o pritožbi pevskega društva »Slavček« v Šmartnem ob Savi proti odločbi Občinskega ljudskega odbora Ljubijann-Moste glede prenosa nepremičnin v k. o. Šmartno ob Savi na SLP.
20.	Predlog zn soglasje k odlokom občinskih ljudskih odborov o povračilu stroškov za službena potovanja in terensko delo.
21.	Sklepanje o odločbah o sistemizaciji delovnih mest in sklepan je o odlokih o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev finančno samostojnih zavodov: Mestni arhiv. Mestni muzej, Slovanska knjižnica. Srednja baletna šola, Pionirska knjižnica in Jakopičev paviljon.
22.	Predlog zn potrditev odločb o spremembah in dopolnitvah odločb o sistemizaciji delovnih mest občinskih ljudskih odborov: Ljub-liana-Siška, Logatec ln Loška dolin«.
23.	Predlog za potrditev odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o dopolnilnih nlačah in položajnih dodatkih uslužbencev občinskih liudskih odborov: Liubijana-Moste, Ljubljnna-šiška, Domžale, Kamnik, Litija In Logatec.
14. Predlog o spremembi odloka o dopolnilnih plačah direktorjem « šol, ki nimajo nazivov prosvetnoznanstvene stroke.
25. Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik Ima pravico uslno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št, 16/1 (telefon 21-939).
Predsednik OLO: dr. Marijan Dcrmastia 1. r.
Javni red in mir........................................  2621
lažne novice............................................... 4*
omalovaževanje............................................. 76
izmikanje delu.............................................340
pijančevanje na javnem kraju............................... 11
prostitucija............................................... 17
igra na slepo srečo in beračenje...........................181
pravni položaj verskih skupnosti............................ 5
ostali predpisi s področja javnega reda notranje ureditve ...................................................  161
neprijave bivališča....................................... 178
osebne izkaznice...........................................226
nabiranje prispevkov....................................... 18
neprijava prireditev.................................
obmejni pas..........................................
javni promet............................................  1369
nedovoljena posest orožja................................. 111
gozdni prekrški............................................576
ribolov in lov.......................................
trgovinski predpisi opisi . .
obrtni pretlp gostinstvo
gradbeništvo.............................................. 38
finance.................................................... 4
ostali gospodarski	predpisi............................... 88
socialno zavarovanje.......................................821
delovna razmerja zdravstveni predpisi .	.	. .
prosveta......................
big. telin. zaščita pri delu . zakon o voj. obv. drž. FLRJ odloki MIX) in OLO . . .
53
42
1
9
124
24
Pregled pravnomočno izrečenih kazni, ki so jih izrekli občinski sodniki za prekrške v letu 1956 je naslednji:
predpisi s področja javnega reda in notranje ureditve 411
neprijave bivališča........................................777
osebne izkaznice........................................  1133
javni-promet..............................................4167
nedovoljena posest orožja................................... 1
predvojaška vzgoja.......................................... 8
gozdni predpisi ........................................... 16
ribolov in lov............................................. 13
trgovinski predpisi........................................ 35
obrtni predpisi............................................488
gostinstvo................................................. 44
gradbeništvo...............................................222
finance.................................................... 11
ostali gospodarski predpisi..............................  230
socialno zavarovanje....................................... 11
delovna razmerja...........................................115
zdravstveni predpisi.......................................252
prosveta.................................................. 113
učenci v gospodarstvu....................................... 3
hig. tehn. zaščita pri delu............................. .	11
zakon o voj. obv. drž.	FLRJ............................... 28
odloki MLti in OLO........................................1193
Gornjim podatkom dodajamo še številčni prikaz vseh pravnomočno izrečenih upravnih kazui. ki so jih v preteklem letu izrekli okrajni ln občinski sodniki za prekrške skupaj v primerjavi s podatki za leto 1956.
Javni red in mir.......................... . . . . 2846
lažne novice..............................
omalovaževanje......................................122
izmikanje delu .....................................254
pijančevanje na javnem kraju......................... 7
prostitucija..................................	22
igra na slepo srečo in beračenje ....
pravni položaj verskih skupnosti .......
ostali predpisi s področja javnega reda in notranje
ureditve.......................................227
neprijave bivališča.................................673
osebne izkaznice....................................669
nabiranje prispevkov................................ 88
neprijava prireditev......................
obmejni pas . ............................
javni promet...................................... 3284
nedovoljena posest orožja.......................... 125
predvojaška vzgoja.................................. 81
gozdni predpisi.....................................419
ribolov in lov............................
trgovinski predpisi.......................
obrtni predpisi........................................
gostinstvo ........................................ 104
gradbeništvo....................'................. 66
finance ............................................ 17
ostali gospodarski predpisi.........................209
socialno zavarovanje................................215
delovna razmerja....................................134
zdravstveni predpisi................................ 73
prosveta......................................... .	107
učenci v gospodarstvu.....................
hig. tehn. zaščito pri delu................
zakon o voj. obv. drž. FLRJ................
železniški predpisi........................
odloki MLO in OLO.................................  1109
Leto	1955	1956
	2846	2621
	36	45
	122	77
	254	340
	7	11
	22	17
	201	181
	14	5
je	227	580
	673	955
	669	1359
	88	19
	93	76
	35	20
	3284	5736
	125	112
	81	8
	419	592
	52	53
	9	81
	178	497
•	104	121
	66	260
	17	15
	209	317
	215	832
•	134	168
	73	294
	107	114
•	4	3
	7	20
,	107	152
	13	
	1109	1217
Če primerjamo število upravno kaznovanih državljanov v letu 1955 s številom upravno kaznovanih v
letu 1956, lahko ugotovimo močan porast kaznovanih v letu 1956. Medtem ko je bilo v letu 1955 pravnomočno kaznovanih 10.716 fizičnih in 16 pravnih oseb, je bilo v letu 1956 kaznovanih 15.436 fizičnih in 63 pravnih oseb. "levilo kaznovanih je zlasti močno poraslo v I. polletju, v 11. polletju pa že opazimo občutno
damo, da je bilo v I. polletju kaznovanih s pravnomočno odločb6 8656 fizičnih in 28 pravnih oseb. torej dosti več kot v II. polletju, ko je bilo kaznovanih 6780 fizični® in 35 pravnih oseb. Če primerjani« številčno stanje prebivalstva v okraju s številom upravno kaznovani®1 lahko ugotovimo, du je bil kaznovan skoraj vsak 19. državljan ali <‘r“' gače povedano, kaznovanih je bu® 5,6®/o državljanov našega okraja. Socialni sestav upravno kazn®'
Kakšne kazni so sodniki za prekrške izrekli v preteklem letu zopcr fizične osebe, vidimo iz naslednjega prikaza:
število izrečenih zapornih kazni
Denarne kazni nad 10.000 din . . . . nad 5000 do 10.000 din nad 3000 do 5000 din . nad 2000 do 3000 din . nad 1000 do 2000 din . nad 500 do 1000 din
do 500 din...........
ukori................
okrajni sodniki	občinski sodnih
1.037	20
,	12.835	153
. 22	4
. 110	86
352	137
.	448	240
,	1.781	960
1.614	2049
,	2.004	5612
182	180
okrajni Hodniki
.	4
.	9
11 23 9
občinski ec
deli1'
S kakšnimi kaznimi so bile kaznovane pravne osebe, pa vidi®10 naslednjega prikaza:
Denarne kazni
nad 50.000 din......................
nad 10.000 do 50.000 din............
nad 5000 do 10.000 din..............
nad 1000 do 5000 din................
do 1000 din.........................
KAZNOVALNA POLITIKA
Naša kaznovalna politika se v preteklem letu načelno ni bistveno spremenila. Izrek o višini kazni je bil predvsem odvisen od dveh glavnih momentov, to je, od vrste prekrška in od storilca samega. Če je prekršek predstavljal večjo družbeno nevarnost, če ie imel politično obeležje, ko ie bil napaden ali blaten organ LM, ali če se mu storilec ni pokoraval v postopku z njim, v primerih nekaterih gospodarskih prekrškov in podobno, smo zavzemali pri izreku kazni ostrejši kriterij.
Zapornih kazni je bilo v letu 1956 (1057) izrečenih nekaj manj kot v letu 1955 (1101), kljub temu, da je bilo lani pravnomočno kaznovanih nad 5000 oseb več kol v letu 1955. Zaporne kazni smo izrekali le v primeru težkih kršitev javnega redu, miru ter družbene discipline. Tako smo na primer izrekli 339 zapornih kazni zaradi vdajanja brezdelju, 287 zaradi klatešlva. neprijave stalnega bivališča in kršitev predpisov o osebnih izkaznicah, 238 zaradi pretepov, neredov in izredno drznega vednjo na javnem kraju. 111 zaradi prosjačenja ali vdajanja igri nn slepo srečo, 24 zaradi razširjanju lažnih novic. 17 zaradi vdajanju prostituciji itd.
Višina kazni je bila seveda odvisna tudi od tega. kdo je prekršek storil. Tu smo predvsem gledali, ali je storilec sicer neoporečen državljan, ali ie že bil kazensko ali upravno prej kaznovan, njegovo socialno stanje in podobno.
Upravne kazenske zadeve zoper mladoletnike je vodil vedno eden in isti sodnik zn prekrške, ker smo mnenja, da je obravnavanje storilcev-mladoletnikov stvar, ki ji je treba posvečati posebno pozornost. Naloga tega sodnika je tudi, da sodeluje z
organi, ki delajo na področju vzg0'
m '	' ofet‘
je. Zapornih kazni zoper mlado nike ni bilo.
V primerih, ko je šlo za lažje prekrške in ko je bilo iz prijave p°’ polnoma evidentno, kdo in kaks®" prekršek je storil, smo se poslu*®! vali zakonitih možnosti in izdaj®1 odločbe brez zaslišanja obdolženec'1' t. j. v skrajšanem postopku. Na
način prihranimo državljanom ... izgubi časa in stroških, ki bi 1,1
76	vilu kaznovanih v	letu 1956 naj do- vanili je naslednji:				
1569 111	Sodniki zn prekrške so v 1. 1956 kaznovali	delavcev	kmetov	uslužbencev	obrtnikov	ostalH
576	okrajni	2394	629	1662	661	1549
40	občinski	4980	1078	1009	628	1046^
45	Skupaj	7374	1707	2671	1289	2399
77		ali 47.8 •/«	ll,05*/t	17,2»/.	8.3«/,	15,5 •/•
utrpeli, če bi jih klicali na zašli*®' nje zaradi več ali manj malenko®*' nih stvari.
Pri uvajanju postopka smo sc pf stavili na stališče, da ni treba °v‘ vezno kaznovati vsakega, ki je <>v® dcn. Tako smo v neredkih primer*^ ko je storil prekršek še nepredk®* novnni državljan in je bila pošlem®, neznatnega značaja, storilca P°?vBL ga opozorili nn nepravilnost i® , „ je kazalo, da ho opomin vzgoJ® vplival nn storilca, smo ga koz®., vali z ukorom ali postopek ®s*aVl^j Bili so tudi česti primeri, ko zor® neznntnosti prekrška nismo post®” ka niti uvedli.
Prijavljanje prekrškov , kaznovalni n0'1.,.,
Kljub takšni kaznovalni P1'*6]]) ki je, kot smo že v tem P®r,j|i> ugotovili, močno poraslo ^1® ,, upravno kaznovanih v okraju. j. tovili pa smo tudi. da je števil® P jj jav v II. polletju lanskega močno padlo, sni so krške jav manj
prejeli v II. polletju 3446 P mnj kot v I. polletju.Tflk ,j|j ilen norost nriiav smo obe®
sodniki za P* p
normalen porast prijav smo e. ■	*	'	---- uh n ji
že koncem letu 1955 in v prvi secih lanskega leta in nanj ...jo, opozorili organe, ki prijnvlj®1 predvsem LM. TNZ je pogosto ®1 f znrjnlo PLM, da organi LM Pr® p dosledno prijavljajo kršilce Pr0*!%-nih predpisov, do pa premalo 0
Mrjajo državljane in premalo Iz-terjavajo denarne kazni na licu mcsta od kršilcev cestno prometnih Predpisov. Rezultate tega prizadevanja TNZ sodniki za prekrške že občutimo in to tudi kažejo statistični Podatki.
Tudi z Zavodom za socialno zavarovanje smo stopili v stik in odgovorne tovariše opozorili na veliko »levilo njihovih prijav in na potrebo, da gredo tuni oni predvsem na opozarjanje storilcev prekrškov in ‘e v težjih primerih na prijavljanje.
Največ prijav prejemamo od organov notranjih zadev (75%), sledijo organi socialnega zavarovanja, Inšpekcije, Biro za posredovanje de
la, gozdne uprave in logarji, uprav-
Pj organi ljudskih odborov in v red-primerih tudi državljani. Zlasti
v 11. polletju preteklega leta smo
!l:	:__1 jnti tudi
odborov,
**■	piCltl Ki~	___
Začutili, da so začeli prijavljati tudi ppravni organi ljudskih
Česar prej ni bilo, ali pa je bilo *elo redko.
Uslužbenci LM prijavljajo vse >rste kršitev predpisov s področja Notranje ureditve, prekrške zoper Javni red in mir ter javni promet
gospodarskih in gozdnih prekrškov, prijavljajo pa tudi kršitve Podpisov o socialnem zavarovanju, uelovnih razmerjih itd. Moramo pri-
?.®ati, da so prijave, ki nam jih pokljajo PLM vedno bolj kvalitetne,
"Jojo PLM vedno bolj kvalitetne, v večin| primerov kvalitetnejše od PUjav, ki nam jih pošiljajo drugi Organi.
Razni upravni organi ljudskih Odborov prijavljajo predvsem take kršitve predpisov, kot so na primer Predpisi, ki regulirajo stanovanjske Zadeve, predvojaško vzgojo, obvez-Oo šolstvo, razna področja gospodarstva itd.
Zanimiva je ugotovitev, da še petino prijavljajo PLM več gozdnih Prekrškov kot gozdne uprave oziro-•Oa logarji. Menimo, da to ni normalno in na tako stanje smo žc večkrat opozarjali tudi v preteklih ledu, vendar se stanje le polagoma Popravlja.
NAJPOGOSTEJ5E KRŠITVE PREDPISOV
a)	prometni prekriki i Medtem, ko so bili prometni pre-rški.v letu 1955 po številčnosti na Zdgem mestu (28,3'/o), so le-ti za-Zclj v jeju J955 nrvo mesto (34% prekrškov). Vzroke za tako ob-d‘on porast teh prekrškov vidimo fih Vsem v zaostritvi režima na na-cestah, vzpostavljenega z Od-g dho o cestnem prometu v LRS. in*predpisov te odredbe je LM tik i Prijavljati v zadnjih mese-Ig1 leta 1955 in to se je nadaljevalo ^ deknj mesecev v letu 1956. Smetil trditi, da smo imeli tedaj pojave ®sovnegn prijavljanja in kaznovali6 kršilcev prometnih predpisov, bj/ P® Je ie v drugi polovici leta 1 dan. Zflus*avljeno' To vidimo iz po-v 'kov, ki nam kažejo, da je bilo t Prvi polovici leta 1956 izrečenih krnitve prometnih predpisov P-**' v drugi polovici pa 2332 kazni. 16|jU<larjamo, da je bil ta padec zla-|)r euČuten v zadnjem tromesečju p. , 'eklcga leta in sicer zaradi pri-6uv(Vnni° TNZ, o čemer je žc bilo
bi]^nzui za te vrste prekrškov so bj 6 razmeroma nizke, saj so sodni-rjj.z.a Prekrške v skoraj 4000 primeri	(lenarno kazen do 500 din
lo L.,r: Neprimerno strožje kazni $j0 ‘le izrečene v primerih, ko je *itisiZn ncvarn° ogrožanje prometa Itj j1’ če smo obravnavali voznika, lem ,Vozil motorno vozilo v vinje-llt0_. stanju. ali ki je bil brez vozni-Kn dovoljenja. V desetih prime-
rih smo izrekli za kršitve prometnih predpisov tudi zaporno kazen, v 50 primerih pa varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
Vzroki storitve prometnih prekrškov so različni. Težji prekrški go često posledica vinjenosti, včasih neprevidnost in nepazljivost. Lažji prometni prekrški so pogosto storjeni zaradi naglice uporabnikov cest, njihove zamišljenosti, komod-nosti in lahkomiselnosti, da se jim na cesti ne more nič zgoditi, čeprav nepravilno vozijo, včasih tudi zaradi nepoznavanja cestno-promet-nih predpisov.
b)	prekriki zoper javni red in mir ter notranjo ureditev
Število kaznovanih prekrškov zoper javni red in mir ter notranjo ureditev je bilo lani v primeru z letom 1955 občutno manjše, absolutno pa za 43 prekrškov večje. Vsa leta do sedaj so bili to najštevilnejši prekrški, v preteklem letu pa so padli na drugo mesto. Medtem ko je bilo v letu 1955 teh prekrškov 34,9% od skupnega števila vseh prekrškov, so zavzeli v letu 1956 prekrški zoper javni red in mir ter notranjo ureditev 24.1 •/• vseh kaznovanih prekrškov. Predvsem je trebu ugotoviti, da se je relativno in absolutno znižalo število prekrškov zaradi nedostojnega vedenja, število pretepov, razgrajanj, izredno drznega vedenja, omalovaževanj državnih organov, prostitucije, igranja na slepo srečo in beračenja, manj pa je bilo tudi nabiranja prostovoljnih prispevkov brez dovoljenja in neprijavljenih prireditev. Prav tako je bilo manj kaznovanih tudi zaradi prekrškov predpisov o orožju.
V majhnem porastu so bili lani prekrški razširjanja lažnih novic, izmikanja delu, pijančevanja na javnem kraju in še nekaterih predpisov s področja javnega reda in notranje ureditve.
Naj tu omenimo še to, da je bilo zlasti v zadnjih mesecih preteklega leta čutiti zmanjšanje števila prijav in s tem zmanjšanje števila kaznovanih tudi zaradi prekrškov zoper javni red in mir.
Največ prekrškov te vrste je storjenih zaradi vinjenosti storilcev. Ker gre v pogostih primerih za težke kršitve javnega reda, so bile tudi kazni temu primerno izrekane. Večina zapornik kazni (755) je bilo izrečenih prav zaradi težkih kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir, o čemer je žc bilo govora.
Razmeroma veliko število državljanov (13,7% vseh kaznovanih) je bilo kaznovanih zarodi kršitev predpisov o prijavljanju bivališča in predpisov o osebnih izkaznicah. Gre za take osebe, ki spremembe bivališča sploh ne prijavijo, ali ne prijavijo začasnega bivanja, če pridejo k nam iz drugih okrajev ali republik. Glede osebnih izkaznic so zlasti pogoste kršitve v tem, da državljani ne dajejo podaljšati v roku veljavnosti osebnih izkaznic, ali pa jih ne nosijo s seboj. V veliki večini primerov gre za lažje kršitve teh predpisov in storilce kaznujejo občinski sodniki za prekrške z nižjimi denarnimi kaznimi. Vzroki teh prekrškov so največkrat pozabljivost, nemarnost, komodnost in podobno. Niso pa ravno redki primeri, ko okrajni sodniki obravnavajo storilca zaradi kršitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir (na primer izmikanja delu, klateštva, beračenja in podobno), poleg tega pa še zaradi neprijavc začasnega bivanja in neposodovnnja osebne izknzniee. Prav takim storilcem so bile največkrat izrečene zaporne kazni in sicer 175 dni zoper
tiste, ki so kršili predpise o prijavljanju bivališča in 112 zapornih kazni zoper kršilce predpisov o osebnih izkaznicah.
Po našem mišljenju je prav, da te zadnje kaznujemo strogo, saj se namenoma ne prijavljajo iz raznih nepoštenih namenov in sodnikom za prekrške so že znani, ker je večina od njih povratnikov. To so tako imenovani tepiharji, copatarji, cigani in tem podobni, ki hodijo od hiše do hiše ter beračijo, prekupčujejo in sc pečajo še z drugimi nedovoljenimi in nepoštenimi deli. Drugačna je stvar pri tistih državljanih, ki zaradi naglice in pozabljivosti ne vzamejo s seboj osebne izkaznice ,ali se ne prijavijo, če so prišli za dan ali dva k svojim znancem ali sorodnikom, ali pa so se pozabili odjaviti. ko so odšli v kraj stalnega bivališča. Tudi v takih primerih bi bilo bolj prav opozoriti jih na nepravilnost in ne dosledno prijavljati, saj bo po našem mnenju tudi opozorilo in ne samo kazen doseglo svoj namen.
c)	prekriki s področja gospodarstva
Ce primerjamo število gospodarskih prekrškov, ki so jih obravnavali sodniki za prekrške v letu 1955 s številom v letu 1956, lahko ugotovimo tako relativni kot absolutni porast teh prekrškov. Vseh pravomoč-no kaznovanih prekrškov s področja gospodarstva je bilo leta 1955 1199 ali 10,3% vseh prekrškov. Lansko leto je to število naraslo na 2127 ali na 12,6%vseh kaznovanih prekrškov. Ti podatki jasno kažejo, da so se v preteklem letu razne inšpekcije in tudi drugi upravni organi ljudskih odborov bolj posvetili raznim nepravilnostim in pomanjkljivostim, ki smo jih dolga leta opažali v raznih gospodarskih dejavnostih in jih začeli intenzivneje preganjati. Menimo, da je to pozitiven pojav. Razen s področja financ, kjer beležimo 2 prekrška manj kot v letu 1955; so v vseh drugih panogah gospodarstva prekrški, obravnavani po sodnikih za prekrške v porastu.
Se vedno so najštevilnejši gozdni prekrški, saj jih je bilo 592 (ali 3,5% vseh kaznovanih prekrškov), to je 173 več kot v letu 1955. Pričakovati bi bilo, da bodo predvsem logarji tisti, ki bodo gledali, da bo v tej panogi gospodarstva čim bolj vse v redu in preganjali kršilce predpisov o gozdovih in prometu z lesom. Najštevilnejši prekrški so protipravna sečnja (to je brez sečnega dovoljenja), posek neodkazn-nega in nežigosanega lesa in prevoz nežigosanega lesa ali brez sprem-nice in te prekrške prijavljajo v več rimerih PLM kot logarji. Prav ta-o ugotavljajo sodniki tekom postopka, da sami logarji večkrat prispevajo k temu, da državljan stori rekršek. Kmetje morajo dolgo ča-ati na odkaz, nekateri logarji na svojo roko dovoljujejo posek brez odkazila, nekateri dovoljujejo izvoz lesa iz gozda predno so istega žigosali in opravijo to delo na domu kmeta, nn cesti ali na kolodvoru itd. Nekaj takih primerov smo javili tudi upravi za gozdarstvo 01,0 s predlogom, da se zoper take logarje uvede disciplinski postopek.
Med gospodarskimi prekrški zavzemajo drugo mesto obrtni prekrški. V preteklem letu so zelo porasli in sicer od 178 v letu 1955 na 497 prekrškov v letu 1956. Tu gre predvsem zn gospodinje, starejše ljudi, pa tudi zn zaposlene delavce in uslužbence, ki si hočejo s šuš-mnrjenjem poiskati dopolnilne dohodke in si tako izboljšati življenjske pogoje. Čeprav so to več ali manj škodljivi pojavi, smo reševali
te vrste prekrškov življenjsko in se pri izreku o višini kazni močno ozirali na socialno stanje obdolženega.
Gradbeni prekrški so bili v preteklem letu prav tako v porastu, tako, da smo jih kaznovali skoraj 200 več kot v letu 1955. Te vrste prekrškov ne delajo samo fizične, ampak tudi pravne osebe. Največ prekrškov je storejnih s tem, da se pričenja z gradnjo, predno dobi prizadeti gradbeno dovoljenje. Mnogi storilci grešc zavestno, saj vedo, da jih vsa dokumentacija, potrebna za radnjo, stane več. kot jih je možno aznovati. Tudi dolgo čakanje gradbenih dovoljenj je pogosto vzrok, da podjetja in državljani prične z gradnjo, predno so dovoljenje dobili.
Tudi v panogi gostinstva so bile kršitve pogostejše kot v letu 1955. Predvsem so bili kršeni predpisi o ostinskih podjetjih in gostiščih, ršili pa so jih predvsem prodajalci vina, ki so točili na malo izven tržnega prostora.
Kršitve trgovinskih predpisov so bile v prejšnjih letih zelo redko obravnavane pred sodnikom za prekrške. V letu 1955 je bilo vsega 9 takih primerov, lansko leto pa že 81. V postopku smo imeli razne kršitve uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, predpisov o ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki in prednisov o nakupovalcih in nnbavljačih.
Med gospodarskimi prekrški naj omenimo tudi kršitve Zakona o sladkovodnem ribištvu in 7,akona o lovu. Število le-teli je ostalo na višini prejšnjih let. Opozoriti je le na dejstvo, da je protipraven ribolov neprimerno pogostejši pojav, kot lov in na to, da so kršilci predpisov o ribolovu večinoma mlajši državljani, neredko mladoletniki, ki lovijo brez dovoljenja, poleg tega pa še na načine, ki so prepovedani.
Ostali gospodarski prekrški se nanašajo predvsem na kršitve Zakona o varstvu živine pred kužnimi boleznimi, ki so jih storili tisti, ki niso dali cepiti kokoši pred kokošjo kugo in kršitve Zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki so jih storili tisti lastniki krom-pirišč, ki niso pregledovali krompi-rišč in uničevali koloradskega hrošča. Zaradi teh prekrškov je bilo kaznovanih 317.
d)	prekriki s področja delovnih razmerij
Sem spadajo predvsem kršitve predpisov o socialnem zavarovanju. Od sprejetja Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev so kršitve tega zakona v stalnem porastu. Iveta 1954 je bilo kaznovanih zaradi kršitve predpisov o socialnem zavarovanju 25 oseb, leta 1955 je bilo izrečenih 209 kazni, lansko leto že 832. Okrajni zavod za socialno zavarovanje in njegove podružnice prijavljajo odgovorne osebe v raznih ustanovah in podjetjih in seveda tudi privatnike, ki niso v predpisanem roku prijavili zavodu na novo zaposlenih delavcev, uslužbencev, gospodinjskih pomočnic itd. Sodniki za prekrške imamo s temi prijavami često težave, ker se tekom postopka pokaže, da ni prijavljena zn prekršek odgovorna oseba, temveč neka druga, ali da so obstojali objektivni vzroki, zaradi česar je prišlo do zakasnele prijave. Ten in podobnih okoliščin zavod ne ugotavlin. ampak mehanično prijavlja vsakega ne-upoštevajoč niti tega, da zakasnitev prijave nn primer za tri dni ni povzročila škode niti zavarovancu niti zavodu oziroma skupnosti, ker je zavezanec prijavil zavarovanca za
nazaj in vse dajatve tudi za nazaj plačal.
Zavod za socialno zavarovanje srno na to že opozarjali, vendar še vedno dobivamo take prijave, čeprav je le-teli zadnje čase nekaj manj kot jih je bilo.
V to grupo prekrškov spadajo tudi samovoljne zapustitve dela, ki so ostale na približno isti višini kot v letu 1955 in ki jih je bilo lani 93.
Po uveljavitvi dopolnitve Uredbe o oskrbnini ugotavljamo, da Biro za posredovanje delu prijavlja odgovorne osebe, češ da niso v roku javljale Biroju prostih delovnih mest v podjetjih. Biro prijavlja te osebe ne oziraje se na to, da je podjetje pismeno zaprosilo Biro za posredovanje dela, da nakaže napotnico določeni osebi. Neredki so primeri, ko Biro izda za tako osebo napotnico, nato pa prijavi podjetje, do ni javilo prostega delovnega mesta, kar je po našem mnenju preveč dosled-. no in tudi nevzgojno. Na te in podobne probleme smo Biro za posredovanje dela že opozorili, vendar vidnih rezultatov še nismo dosegli. Naj omenimo še to, da smo takih prekrškov v letu 1956 kaznovali 64.
e)	ostali prekriki
Prekrški s področja zdravstva in socialne politike so v preteklem letu vidno porasli. Od 73 v letu 1955 je število kaznovanih prekrškov s tega področja v letu 1956 poskočilo na 294. Vsekakor je to plod aktivnejšega dela sanitarnih organov, predvsem sanitarne inšpekcije. Po predpisih o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni so bili kaznovani tisti, ki niso dajali cepiti otrok proti davici in kozam (teh je bilo 188), po predpisih o zdravstvenem nadzorstvu nad živili smo obravnavali in kaznovali 61 oseb, ki so prodajali nepregledana ali pokvarjena živila, ostalin kršitev predpisov s področja zdravstva in socialne politiko pa je bilo 45.
Žalostna je ugotovitev, da je bilo kaznovanih 109 državljanov našega okraja zato, ker niso pošiljali svojih šoloobveznih otrok v šolo. Gre predvsem za območje okolice Kamnika in Grosuplje. Prav bi bilo, da šolski odbori več delajo po tem vprašanju in da razgovarjajo s starši šoloobveznih otrok, predno jih šole prijavijo.
Nekateri centri predvojaške vzgoje so prijavili precej obveznikov, ki so neredno obiskovali pouk predvojaške vzgoje in vaj. Zaradi kršenja predpisov, ki določajo obvezno obiskovanje predvojaške vzgoje je bilo kaznovanih 160 obveznikov.
Omeniti moramo še kršitve odlokov okrajnih in občinskih ljudskih odborov, ki so tudi nekoliko porasle glede na leto 1955. Ti prekrški so od 1109 v letu 1955 narasli na 1217 v preteklem letu. V večini gre za kršitve Odloka o javnem redu in miru in Odlokov v hišnem redu. Odlok o javnem redu je zlasti kršen s kaljenjem nočnega miru in krošnja relijem, Odloki o hišnem redu pa predvsem zaradi vznemirjanja sostanovalcev. Slednje prekrške je še posebno težavno obravnavati, ker
gre v večini primerov za običajne hišne prepire, ki pa so rezultat nemogočih stanovanjskih prilik, v katerih žive prizadete stranke. Razumljivo je tudi, da prav te prekrške prijavljajo sami državljani in le redko LM.
RAZNI PODATKI V ZVEZI Z UPRAVNIM KAZNOVANJEM
Med storilci prekrškov je bilo lansko leto tudi 27 inozemskih državljanov. Le-ti so kršili predvsem javni red (v 17 primerih) in prometne predpise (v 5 primerih). Njihovo število glede na leto 1955 ni poraslo.
Prav tako je v glavnem ostalo na isti višini število kaznovanih duhovnikov (33). V letu 1955 je bilo največ duhovnikov (14) kaznovanih zaradi kršitve predpisov o pravnem položaju verskih skupnosti, v preteklem letu le 2, ki sta zlorabila prižnico v politične namene. Pač pa smo obravnavali druge njihove prekrške, kot na primer iz socialnega zavarovanja 5 primerov, iz gradbeništva 3 primere, zaradi neprijave prebivališča 5, zaradi Sirjenja neresničnih vesti 3 itd.
V	letu 1956 je bilo vplačanih denarnih kazni skupaj s taksami in stroški postopka 16,738.652 din ali povprečno 1084 din na vsakega storilca prekrška. V zgornji znesek niso vračunane kazni, ki so jih Izterjali od storilcev prekrškov uslužbenci I,M na licu mesta.
Vplačani denar je bil redno od-vajan v smislu obstoječih predpisov v republiški socialni sklad, v preventivni sklad Zavoda za socialno zavarovanje oziroma okrajni cestni sklad.
Omenimo naj še to, da so sodniki za prekrške poleg kazni izrekli v primerih težjili kršitev javnega reda in miru tudi varstveni ukrep izgona in sicer v 55 primerih. Izgon je bil izrečen v primerih, ko je storilec storil prekršek izredno drzne-a in surovega vedenja na javnem raju, beračenja ali prostitucije. Varstveni ukrep odvzema predmeta, s katerim je bil prekršek storjen, smo izrekli v 88 primerih. Tu gre predvsem za odvzem orožja, ki so ga kaznovani držali neprijavljenega, to je, brez zn to potrebnega dovoljenja.
SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI
Največ prijav prejemamo od organov notranjih zadev in zato je razumljivo, da je naše sodelovanje kar najtesnejše predvsem s TN7„ njegovim službami In postajami LM. Predsednik senata se je pogosto udeleževal konferenc, sestankov in kolegijev na TNZ, zlasti v primerih, ko se je obravnavala problematika, ki ima kakršno koli zvezo z upravnim kaznovanjem. Razne pripombe in napake, k! so bile ugotovljene z naše strani ali obratno, smo takoj reševali, največ osebno.
V	čestih primerih smo stopili v osebni stik z inšpekcijami, Zavodom za socialno zavarovanje. Birojem za posredovanje dela in drugimi organi, zaradi ureditve vprašanj, ki so
ge pojavila kot pereča. Organom, ki so prijavljali prekrške, smo v večini primerov pošiljali odločbe in jih tako obveščali o zaključkih upravnokazenskih zadev, ki so nam jih oni odstopili v kaznovanje.
S posameznimi upravnimi organi LO sodelujemo in koordiniramo delo v primerih, ko se za to pokaže potreba. Tako sodelovanje pride v poštev posebno v primerih, ko ta ali oni organ izvaja široke ukrepe na primer fluorografiranje, zatiranje koloradskega hrošča, cepljenje kokoši pred kokošjo kugo itd.). Ob takih ukrepih je nujno potrebno medsebojno sodelovanje, kajti s pravilnimi in hitrimi upravno-kazenskinji postopki sodniki za prekrške lahko doprinesemo k boljšemu uspehu takih ukrepov.
POMOČ SENATA OBČINSKIM SODNIKOM ZA PREKRŠKE
Okrajni senat je nudil pomoč občinskim sodnikom za prekrške na več načinov. V letu 1956 smo imeli z vsemi občinskimi sodniki dve delovni konferenci, na katerih smo pretresli vse zapužene napake in pomanjkljivosti pri njihovem delu, istočasno pa tudi razčiščevali različna pravna vprašanja, ki so se pojavila v praksi. Obeh konferenc se je udeležil tudi predsednik republiškega senata za prekrške.
Nekako sredi leta smo pregledali na sedežih občinskih sodnikov celokupno njihovo poslovanje in jiin tudi ob tej priliki pomagali z opozorili in nasveti. Pregled je opravil en član republiškega senata skupno z enim okrajnim sodnikom za prekrške.
Občinski sodniki za prekrške so pogosto prihajali po raznih vprašanjih na okrajni senat, kjer so bila dajana navodila in odgovori na njihova vprašanja. V konkretnem primeru smo se posluževali telefonskih zvez in tako reševali nujne zadeve, poleg tega pa je okrajni senat izdal tudi več pismenih navodil in okrožnic, ki so se nanašale na delo občinskih sodnikov za prekrške. Pomoč smo jim nudili pri preskrbi z raznimi formularji, ki jih rabijo pri svojem delu.
ZAKLJUČEK
Mnenju smo, da je v našem bodočem delu treba kaznovalno politiko predvsem usmerjati na to, da ne bomo dosledno kaznovali vsak prekršek, za katerega zve uslužbenec notranjih zadev, neka druga uradna oseba, upravni organ ali sodnik za prekrške. Prepričani smo, da kaznovanje ni in ne more biti edino sredstvo za jačanje družbene discipline državljanov. To velja predvsem za malenkostne kršitve pravnega reda in družbene discipline. V teh primerih bo po našem mišljenju več zaleglo opozarjanje državljanov kot kaznovanje.
Statistični podatki iz letošnjega leta nam že kažejo rezultate spremenjene in milejše politike prijavljanja in kaznovanja prekrškov. Medlem ko smo v prvih 5 mesecih preteklega leta uvedli okrajni in občinski sodniki za prekrške uprav-
no-kazenski postopek v 11.982 pr*' merili, smo v istem razdobju leto*' njega letu uvedli postopek v 60» primerih, se pravi, da je Število og ravnavanih prekrškov padlo skoraj za 50°/e. Predvsem moramo poud»' riti, da je izredno močno pačilo Šte' vilo prometnih prekrškov in prekr-škov zoper javni red in mir in n"-tranjo ureditev. Od prometnih Pre' krškov so v porastu edinole kršit'-6 predpisov o voznikih motornih v*" zil in sicer zaradi vse pogostejs',11 voženj motornih vozil brez vozo1-škega dovoljenja, kur je pri nagi®1 porastu števila novih vozil do nc»e mere razumljivo. Pri tem pa labk° trdimo, da se zaradi milejše kazi)0-vulne politike stanje reda in n»ir° ter prometne discipline ni posla«-šalo, to pa zaradi tega, kor se Je družbena disciplina na teh podro*-jih utrjevala predvsem z različni®1 preventivnimi ukrepi. Na drugi str«-ni pa moramo ugotoviti, da je Šte-vilo obravnavanih kršitev predpis®* s področij gospodarstva in nekat6-rih drugih panog še vedno v por*" stu. Tako je na primer v poras*® število gradbenih prekrškov, števt10 kršitev predpisov s področja trgov*-ne, gostinstva, zdravstva itd. Res j6 da to dejstvo kaže na vse intenzil’ nejše delo upravnih organov, ki d® lajo na teh področjih, na drugi str»j ni pa smo mnenja, da bi tudi drUŽ' upravni organi, ki prijavljajo krš'-tve predpisov sodnikom za prekršk® morali z različnimi preventivni*1 ukrepi reševati probleme in ne |e kršitve prijavljati.
Osnovne organe upravnega k»z-novanja bo treba še nadalje utrj® vati. Po zakonskih predpisih in st®' tutih so le-ti posebni LO, medte® ko so tu in tein še vedno mnenj® da so sodniki za prekrške le navo® ni uslužbenci. Imamo še prime® ko hočejo vodilni uslužbenci obči" škili ljudskih odborov vplivati " sodnike za prekrške predvsem glej! višine kazni. Bili so celo primeri. se je od občinskega sodnika zah®* vnlo, da določeno osebo kaznuje, «5 prav v konkretnih primerih niso P' podani vsi znaki dejanskega sta" prekrška. Proti vsem takim in P" dobnim pojavom se bo treba še dalje boriti in vsestransko čuv* zakonitost in tudi položaj občin"® ga sodnika za prekrške.	f
Z vsemi organi, ki nam dost® Ijojo prijave, bo treba še tesneJ sodelovati, predvsem v tem sm's j da ne bodo prijavljali dosledno vs® prekršek, ki ga opazijo, ozirom« katerega zvedo, pač pa le tiste, ^ so težje narave ali kako drug®«, predstavljajo problem za neko sl"j bo, panogo upravnega delovanj® gospodarstvo, v vseli drugih Prl"'( rili pa je po našem mnenju Pr*’"„c nejše iti predvsem na linijo‘op°z i, jan ja državl janov in livajanl« različnejših ukrepov, ki bodo Pj, ventivno vplivali na jačanje “r ^ hene discipline, snj v nasprmP primeru bomo ljudi le masovno k ^ novnli, namen kaznovanja pa * vsekakor ne bo dosežen.
Vsebina
Vabilo na 19. »kupno Ruju OI.O. . |1*® Poročilo Sonata ta prekrike o delu 1 ’