GLASILO OBČINE HAJDINA
Leto XVII, št. 5, oktober 2015
Poštnina plačana pri pošti 2288 HAJDINA
Čestitamo ob 17. prazniku Občine Hajdina
B "V:,
M H

i
M.

'¿i.
K / \
- ' ■



i^RS
■ m
c ■■■■
.(•ffiii.J
■jm1
Z županom ob priložnosti občinskega praznika Ob svetovnem dnevu turizma odprtje razstave o I. Gandinovem taboru Ob tednu otroka na OŠ Hajdina Draženska ekipa v Evropskem parlamentu Turnirja v malem nogometu za člane in veterane Slovenjevaški gasilci prikazali intervencijo
i v^Mre
z.' ......



M BI i
Vljudno vas vabim
na 17. praznik Občine Hajdina
v soboto, 7. novembra 2015,
ob 15. uri
20. tradicionalna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« v farni cerkvi sv. Martina
ob 16.30 osrednja prireditev v šotoru na trgu pred občino
Vesel bom, če se boste tudi vi pridružili našemu praznovanju!
Mag. Stanislav Glažar župan Občine Hajdina
DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ZIVAU PTUJ PRIREJA:
A j RAZSTAVO v
malih živali in sobnih ptic
• V DVORANI MLADIKA PTUJ
OD 6. DO 8. NOVEMBRA 2015
V SKLOPU RAZSTAVE SE BO PREDSTAVIL KLUB GOJITELJEV GOLOBOV KING
RAZSTAVA BO ODPRTA:
v petek in soboto od 8. do 19. ure v nedeljo od 8. do 16. ure
W Mtb VABLJENI !
DGMZPTUJ.SI
NAJVEČJE SLOVENSKO MARTINOVANJE S SKUPINO MODRIJANI
Sreda, 11. november 2015, ob 16.00
šotor na trgu pred občino Hajdina
Oktober 2015
UVODNIK
Gasilci smo tisti, ki nastopimo prvi
Ivan Brodnjak Foto: TM
Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Tega reka se navadno spomnimo, ko pride do velikih nepredvidenih nesreč, naj bodo to naravne ali tiste, kijih povzroči človek. I/ bližnji preteklosti je bilo tudi v naših krajih kar nekaj naravnih ujm, toče, poplav, viharnega vetra in žleda. Zaradi klimatskih sprememb pričakujemo v prihodnje še več ekstremnih vremenskih pojavov, na katere ne moremo vplivati in lahko ogrožajo naše premoženje ali celo življenja. Ko k temu prištejemo še druge nesreče, kot so požari, prometne nesreče, mogoča kemijska ali okoljska onesnaženja, vidimo, da ni vprašanje, ali bomo v prihodnje potrebovali pomoč, ampak kdaj.
Gasilci smo tisti, ki nastopimo prvi. Odzovemo se vsakemu klicu na pomoč, ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kdo je v nesreči. Naša prednost je v tem, da smo povsod, kar 130 tisoč nas je v Sloveniji. Kdo lahko vaščanu ali sosedu v primeru požara ali nesreče bolje pomaga kot izurjen domači gasilec? To se je v preteklih neurjih, toči, žledu in poplavah v Sloveniji posebej izrazito pokazalo. Praviloma smo bili v takšnih razmerah uspešnejši in učinkovitejši celo od vojske ali policije. Gasilci poznamo teren in ljudi v domačem kraju, predvsem pa smo zelo raznovrstnih poklicev in smo zelo iznajdljivi v izrednih razmerah. Seveda pa je za to, da lahko strokovno pomagamo, potrebno veliko
opreme in strokovnega znanja. Zato se moramo veliko teoretično in praktično izobraževati za najrazličnejše dogodke, ki nas lahko presenetijo. Naj poudarim, da svoje delo opravljamo prostovoljno in za svoje delo ne dobimo nobenega plačila. Naša nagrada sta zavest, da pomagamo pomoči potrebnim, in druženje s pozitivno mislečimi tovariši. Gasilstvo na vasi pa pomeni še veliko več kot pomoč v nesrečah. Lepo urejeni gasilski domovi so v večini center družabnega in kulturnega dogajanja na vasi. 1/ občini Hajdina imamo pet gasilskih društev, ki veliko prispevajo k varnosti vaščanov, prav tako pa so povsod domovi tudi središče dogajanja. Gasilska društva so praviloma zelo zdravo okolje za mladino in otroke, zato se veliko ukvarjamo tudi z vzgojo mladih.
Ali ni lepo videti desetine otrok, kako pred gasilskimi domovi korakajo, tekajo z vedri in brentačami podirajo tarče? Otroci se poleg pomoči drugim naučijo tudi kolektivnega duha in soodvisnosti od drugih članov enote. Na gasilskih tekmovanjih prideta do izraza kolektivni duh in soodvisnost, saj je ekipa toliko močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Na tekmovanju ne tekmuješ sam, ampak tekmuješ še za osem sotekmovalcev, in če zmagaš, zmaga cela ekipa. Zato je vzdušje oziroma zadovoljstvo ob uspehih še toliko večje. Prav na tekmovalnem področju dose-
gamo v naši občini največje uspehe. Ne samo štiri šampionske ekipe iz Hajdoš, tudi veterani Gerečje vasi in člani B iz Slovenje vasi dosegajo odlične rezultate. Zato lahko prihodnje leto na državnem prvenstvu pričakujemo vrhunske rezultate. Prostovoljni gasilci smo po anketah javnega mnenja daleč najštevilnejša in najbolj priljubljena organizacija, zato se nam pridružuje veliko mladih. Seveda se moramo posebej truditi, da ta renome obdržimo. V oktobru, mesecu požarne varnosti, moramo biti gasilci ponosni na svoje delo in poslanstvo, ponosni na svoje gasilce pa so lahko tudi občani občine Hajdina, saj lahko v primeru kakršne koli nesreče računajo na nas.
Ivan Brodnjak
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Gojkovič, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hi Ida Bedrač, Sandi
Mertelj In Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: TIskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje In priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdlna.sl Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11,78/11,38/12,83/12 In 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava In plačuje 9,5-odstotnl davek.
_
Konec septembra redna seja občinskega sveta
Občinski svet Občine Hajdina se je na svoji 7. redni seji sestal 30. septembra 2015 s pričetkom ob 17.30 v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 6. redne seje.
2.	Sklep in zapisnik 1. dopisne seje.
3.	Pravilnik o dodelitvi enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina. Ta ureja dodeljevanje enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti na območju Občine Hajdina in določa upravičence, pogoje za pridobitev in postopek uveljavljanja, višino ter način dodelitve enkratne denarne nagrade.
4.	Sklep o potrditvi sistemizacije Osnovne šole Hajdina z enoto vrtec. Občinski svet Občine Hajdina daje soglasje k sistemizaciji za šolsko leto 2015/16:
Naziv delovnega mesta	Število delovnih mest
Vzgojiteljica VI1/1	1,00
Pomočnica vzgojiteljice	1,00
Kuharica IV	0,25
Kuharska pomočnica III	0,25
5.	Sklep o imenovanju članov častnega razsodišča. Za
člane častnega razsodišča se imenujejo: Janez Markovič, Hajdoše 1c, Aleksander Stojanovič, Skorba 36m in Janez Vidovič, Skorba 27b.
6.	Sklep o priznanjih Občine Hajdina za leto 2015. Občina Hajdina v letu 2015 podeljuje naslednja priznanja: srebrni grb ŠD Slovenja vas - za 40-letno uspešno delovanje društva, bronasti grb Jožici Lešnik, Gerečja vas 20f- za večletna dejanja in zasluge na vseh področjih dela vaške skupnosti, bronasti grb Branku Intiharju, Gerečja vas 27 -za večletna dejanja in zasluge na vseh področjih dela vaške skupnosti in bronasti grb Marici Kaučevič, Draženci 29a - za večletno delovanje in zasluge na področju dela v Društvu upokojencev Hajdina.
7.	Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2015. Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina prejmejo: Vaška skupnost Slovenja vas - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost, Apartmaji in Art Caffe, Silva in Franc Vogri-nec, Sp. Hajdina 19 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, Kmetija Tekmec, Hajdoše 42 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo, družina Brigite in Zvonka Glažarja, Hajdoše 66b - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Purg, Skorba 24 - srebrna vrtnica za vzorno
Oktober 2015
urejeno stanovanjsko hišo ter Julijana in Stanko Metličar, Zg. Hajdina 41 a - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
8. Sklep o imenovanju sodnikov porotnikov na Okrožnem sodišču na Ptuju. Za sodnike porotnike se imenujejo naslednji kandidati: Jožica Šijanec, Slovenja vas 61 c, Valerija Šamprl, Sp. Hajdina 53b, Zdenka Ornik, Hajdoše 51 in Jakob Kokol, Skorba 19a.
Člani občinskega sveta so se seznanili tudi s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za obdobje janu-ar-junij 2015.
Občinska uprava Občine Hajdina
Dars začel gradnjo
zadnjega dela avtocestnega križa
V petek, 9. oktobra, so v družbi Dars s položitvijo temeljnega kamna simbolično začeli dela na 13 km dolgi trasi avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Avtocesta predstavlja pomembno povezavo med dvema mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. Izboljšala bo kakovost življenja ljudi in zvišala prometno varnost, saj bo prevzela velik del mednarodnega prometa z obstoječe ceste G1-9 Draženci-Jurovci-Gruškovje.
Uvodno dobrodošlico so izrekli župani občin, skozi katere poteka trasa AC, med njimi tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
Slovesnosti ob začetku gradnje seje na gradbišču v Lan-covi vasi kot slavnostni govornik udeležil predsednik vlade RS dr. Miro Cerar, prisotni pa so bili tudi minister dr. Peter Gašperšič, predstavniki občin, skozi katere poteka trasa, občine Videm Friderik Bračič, občine Zetale Anton Butolen, občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in občine Podlehnik Marko Maučič, in uprava družbe Dars.
4
Oktober 2015
Investicijska vrednost, ki vključuje projektiranje, odkupe zemljišč, gradnjo in druge stroške projekta, znaša (skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami) 194,55 milijona evrov brez DDV oz. 245,39 milijona evrov z DDV in stroški financiranja.
Izgradnja odseka Draženci-Gruškovje, ki povezuje odsek Slivnica-Draženci in mejni prehod Gruškovje, predstavlja zadnji manjkajoči del z avtocestami povezane Slovenije. Ima pa tudi velik mednarodni pomen, saj predstavlja edinih nedokončanih 13 kilometrov na 2300 kilometrov dolgem odseku med Hamburgom in Solunom ter bo zaključil infrastrukturno povezavo na tej celotni razdalji. Izjemnega pomena je tudi za Slovenijo in okoliško prebivalstvo, saj prinaša hitrejši, okolju prijaznejši in varnejši pretok prometa. Projekt vse od začetnih faz poteka v skladu z načrti. V kratkem času od sprejetja Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje v letu 2010 je Dars odkupil vsa zemljišča, pridobil vsa potrebna soglasja in gradbena dovoljenja ter pripravil vlogo za pridobitev evropskih sredstev. Gradbena dela se že začenjajo. Prvi del odseka bo za promet predvidoma odprt novembra 2017, celoten odsek pa julija 2018.
Predsednik vlade RS je v slavnostnem nagovoru med drugim izpostavil: »Začetek te pomembne investicije dokazuje, da so veliki projekti v naši državi možni. Slovenija se počasi, a vztrajno postavlja na noge, tako na področju gospodarstva kot drugje. Verjamem, da smo na dobri poti, da dosežemo dolgoročno stabilno gospodarsko rast, večjo politično stabilnost in dolgoročno urejene javne finance. Na tej poti pa si lahko obetamo tudi več infrastrukturnih projektov. Sedaj ni več ovir, gradnja mednarodno pomembnega odseka se lahko začne. Izvajalcem želim, da bi njihovo delo potekalo tekoče in brez zapletov.«
Predsednik uprave družbe Dars, mag. Matjaž Knez, je ob tem povedal: »Ta odsek bo v prvi vrsti izboljšal kakovost okolja in življenja lokalnih prebivalcev, zvišal pretočnost in prometno varnost, zadovoljstvo uporabnikov ter prevzel velik del mednarodnega prometa. Z dokončanjem odseka bo tako vzpostavljena celostna avtocestna povezava in bo ena ključnih evropskih povezav v smeri sever-jug. Slovenija tako ne bo ostala črna lisa na avtocestni povezavi med Hamburgom in Solunom.« Poudaril je še, da je »današnji dogodek poklon znanju, odločnosti, preudarnosti in, če hočete, tudi vizionar-stvu, ki so potrebni ob odločitvah za velike projekte.«
TM
Vir: Dars, d. d. Foto: Rado Škrjanec
Slovesnosti ob začetku gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje seje na gradbišču v Lancovi vasi udeležil predsednik vlade RS dr. Miro Cerar.
S simboličnim metom mivke so gostje naznanili začetek gradnje zadnjega dela avtocestnega križa.
Priprava projekta seje na Darsu začela kmalu po sprejetih uredbah vlade v letih 2010-2012 (DPN). Pridobljena so vsa dovoljenja, zaključeni so odkupovanje zemljišč za potrebe gradnje in odkupi vseh 31 objektov, ki jih je treba porušiti. Zaključeni so tudi že razpisi za izbiro izvajalca. Za izgradnjo 1. etape do 7,26 km je ponudbe oddalo 13 ponudnikov iz sedmih držav. Dela v vrednosti več kot 56 milijonov evrov bodo opravljali JV SGP Pomgrad, GGD, d. d., CGP, d. d., Novo mesto in CP Ptuj, d. d. V teku je potrditev predloga izbire izvajalca gradbenih del za 2. etapo od 7,26 km do 13,03 km. Vrednost razpisanih del je 74,84 mio. evrov brez DDV.
Dolžina odseka znaša 13,03 km, gradil pa se bo na trasi sedanje glavne ceste G1-9, ki se bo v celoti ukinila. V sklopu investicije bo grajena vzporedna regionalna cesta v dolžini 13,9 km, ki bo opravljala funkcijo povezovalne ceste med kraji ob trasi avtoceste in kot dostop do okoliških zemljišč ter nadomešča staro glavno cesto G1-9. Izgradili se bodo tudi trije avtocestni priključki: Lancova vas, Podlehnik in Zakl.
Oktober 2015
Z županom ob priložnosti občinskega praznika
Minilo je leto od lokalnih volitev in hkrati tudi leto od zadnjega občinskega praznika. 0 številnih dogodkih, dosežkih in uspehih občine Hajdina bi lahko poročali na dolgo in široko, a bo najbolje, da o tem v teh svečanih trenutkih presodijo občanke in občani.
Priložnost za kronološki pregled od praznika do praznika se nam ponuja na osrednji občinski slovesnosti, na kateri bo župan mag. Stanislav Glažar z velikim veseljem predstavil tudi smernice razvoja v občini Hajdina. V dneh pred vrhuncem 17. občinskega praznika smo poklepetali s prvim možem hajdinske občine in za Hajdinčana je povedal marsikaj zanimivega.
Mag. Stanislav Glažar, župan Občine Hajdina
Hajdinčan: Gospod župan, zadnjih sedemnajst let so oktobrski in novembrski dnevi v občini Hajdina malo drugačni v primerjavi s sosednjimi občinami, kajti hajdinska občina v tem času praznuje. Kakšen je bil letošnji start v praznično obdobje? Morda po čem drugačen od prejšnjih let?
Mag. Stanislav Glažar: »Podobno kot prejšnja leta so se prireditve v čast občinskemu prazniku začele sorazmerno hitro. Veliko je kulturnih, športnih, gasilskih in vaških prireditev, ki dajejo težo našemu prazniku. Glede na aktivno društveno delovanje je bilo to tudi pričakovati. Spremenjen pa je zaključek letošnjega praznovanja, saj bo po petkovi Štajerski frajtonarici, sobotni prireditvi Iz mošta vino - pridi na Haj-dino ter nedeljski pogostitvi po maši in gledališko-glasbenem spektaklu dogajanje podaljšano vse do marti-novega, torej do srede, 11. novembra, ko bomo zaključili z Modrijani.«
Hajdinčan: Kako je to praznično evfo-rijo, to prav posebno vzdušje mogoče zaznati in kakšni so nasploh odzivi občank in občanov Hajdine na bogato ponudbo dogodkov?
Mag. Stanislav Glažar: »Vsakoletne prireditve so že tradicionalne, tako da je dober odziv naših občanov pričakovan. Organizatorji in obiskovalci se z
dogodki poistovetijo, kar daje dogodkom še poseben čar.«
Hajdinčan: Občinskemu prazniku, ki je nekakšen skupek najrazličnejših dogodkov občanov Hajdine, pripisujete velik pomen?
Mag. Stanislav Glažar: »Menim, da se skozi celotno obdobje med dvema praznikoma zvrsti veliko dejavnosti in opravi veliko dela za boljše pogoje življenja in dela naših občanov, zato je prav, da se tega spomnimo ter se zahvalimo tistim, ki so bili najbolj aktivni. Letos smo tudi spremenili pravilnik o priznanjih in bomo tako podelili zlate, srebrne in bronaste grbe za najpri-zadevnejše. Seveda ob tej priložnosti izpostavimo tiste, ki so poskrbeli za najlepšo urejenost svojih domov, kmetij, poslovnih objektov in s tem pripomogli k urejenosti naše občine.«
Hajdinčan: Župan občine Hajdina ste drugi mandat, zato verjamem, da svoje občane dobro poznate in prav gotovo vsaj na splošno veste, koliko jim praznik občine pomeni. Odzivi so vsako leto dobri, čeprav vedno znova poudarjamo, da bi lahko bilo še bolje. Kaj bi ljudem še lahko dali, kako jih bolj spodbuditi, da bi dejansko čutili večjo pripadnost okolju, v katerem živijo, in bili zares ponosni na dosežke?
Mag. Stanislav Glažar: »Ljudje vedno znamo ceniti in spoštovati tisto,
kar smo sami pomagali soustvarjati, zato tudi pri delu v lokalni skupnosti poskušamo vključevati širši krog občanov. Veliko jih je vključenih v odbore in komisije občinskega sveta, kot člani vaških odborov ali pripadniki številnih društev. Zaradi aktivnosti in ustvarjalnosti naših občanov tudi pri sestavljanju proračuna občine podpiramo takšne projekte, ki poskrbijo za prepoznavnost občine, društva in ne nazadnje tudi posameznikov. Gre za sinergijske učinke, na katere smo lahko izjemno ponosni.« »PRI NAS USPEŠNO NADALJUJEMO PRIORITETNO INVESTICIJO -KANALIZACIJO«
Hajdinčan: Ob prazniku občine se še posebej poudarjata pomen in veselje ob dosežkih ter uspehih zadnjega obdobja, še posebej je to zaznati na področju razvoja. Česa se lahko v obdobju od lanskega do letošnjega občinskega praznika še posebej veselimo in na kaj smo lahko tudi ponosni in kaj bi izpostavili?
Mag. Stanislav Glažar: »Praznik občine velikokrat pomeni tudi zaključek enoletnega obdobja, na katerem se spomnimo vseh pomembnejših pridobitev. Pri nas uspešno nadaljujemo prioritetno investicijo - kanalizacijo. Letos smo zaključili dvoletni projekt, kjer se lahko pohvalimo, da smo večino sredstev pridobili iz državnih in evropskih virov.
6
Cesta skozi naselje Draženci je dobila končno podobo.
Oktober 2015
Omenjena operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Evropska unija je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj operacijo sofinancirala v višini 854.419 evrov, preostanek sredstev do 1,1 mio. evrov pa je bil prispevek lastnih sredstev občine. Predmet projekta je bila izgradnja sekundarnih odcepov kanalizacije v vseh vaseh naše občine v skupni dolžini 4426 metrov, kar je omogočilo priključitev na javno kanalizacijo 120 gospodinjstvom. Ob tem smo poskrbeli tudi za zamenjavo vodovodnih cevi, preplastitve cestišč, hodnike za pešce z javno razsvetljavo ... Brez državnih in evropskih sredstev bi se omenjene zadeve lahko realizirale šele v naslednjih letih. Velika pridobitev je nadaljevanje in zaključek hodnika za pešce in kolesarje v Dražencih. Zaključena je bila prva komasacija, ob tem pa smo pripravili ustrezne podlage za druga komasacijska območja, kjer bomo v nadaljevanju glede na izražen interes kandidirali za evropska sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov.
Ob rednem vlaganju v osnovne in nadstandardne programe v osnovni šoli smo dodatno zagotovili igralnico v vrtcu ter tako omogočili vključitev vseh otrok v sistem predšolske vzgoje. Veliko se je postorilo tudi za varno šolsko pot. Vlaganja v občinske in druge domove ter igrišča so omogočila osnovne pogoje za delovanje naših društev. Dodatno smo zgradili žarne grobove na pokopališču. Pomembna pridobitev tega leta pa je tudi izgradnja zbirnega centra za ločene odpadke.«
Hajdinčan: Med zadnjimi v Sp. Podrav-ju je občina Hajdina z novim letom dobila tudi svoj zbornik, za prepoznavnost občine pa so poskrbela številna društva z izvirnimi idejami in dogodki, mnogi športniki, kulturniki, gasilci in drugi. Prav gotovo ste ponosni na vsakega posebej, ki občino Hajdina dela še bolj prepoznavno in predstavlja priložnosti,
V Dražencih je urejena tudi pot za pešce in kolesarje.
ki bi jih še veljalo izkoristiti. Mag. Stanislav Glažar: »Kljub temu da je bilo o življenju in delu ljudi na našem prostoru že veliko zapisanega v monografiji občine Hajdina in številnih publikacijah posameznih društev ob praznovanju jubilejev, smo zaradi izdaje prvega Zbornika občine Hajdina v tem letu še posebej ponosni. Zahvala za to gre Francu Mlakarju in članom uredniškega odbora ter avtorjem prispevkov, med katerimi so bili tudi ugledni strokovnjaki s svojih področij, kar daje zborniku še posebno težo. Zgodovina ne pomeni nič, če ni ustrezno zapisana. Zaradi informacijske revolucije številni dogodki in informacije v toku časa izgubljajo svoj pomen, zato je nujno, da zabeležimo tiste, ki so res pomembni. Veliko je bilo pomembnih in naprednih posameznikov in organizacij, ki so poskrbeli za naš razvoj. Izjemno ponosni smo lahko na delovanje naših društev, saj imamo bogato, več kot 100-letno tradicijo na področju kulture in prostovoljnega gasilstva. Za našo promocijo in prepoznavnost v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru pa so poskrbela tudi številna druga naša ustvarjalna društva. Na njihovo delo smo upravičeno ponosni in treba je bilo to zapisati in predstaviti našim prihodnjim rodovom. Zbornik prikazuje pomemben segment naše preteklosti in sedanjosti, zato ga bo treba v prihodnosti na osnovi proučevanja našega prostora in časa še dopolniti v pomemben mozaik našega delovanja in ustvarjanja. Namenjen je občanom
naše občine, seveda pa bo lahko s pridom služil tudi tistim, ki bi radi kaj koristnega izvedeli o občini Hajdina nekoč in danes. Marsikoga bo zaradi prebranega pot tudi prinesla k nam.«
TUDI V PRIHODNJE BODO PODPIRALI IDEJE MLADIH
Hajdinčan: Prvič so v občini Hajdina nase bolj opozorili mladi. Zagotovo podpirate to dejanje in mlade spodbujate, da so glasni, pogumni, ko imajo ideje, znanje, kar bi bilo vredno obdržati v domači občini.
Mag. Stanislav Glažar: »Da na mladih svet stoji, se je treba zavedati in jim seveda omogočiti ter spodbujati njihovo delovanje. Pri občinskem svetu smo formirali posebno komisijo za mlade, ki jo vodi Uroš Gojkovič. Z veseljem se lahko pohvalimo, da smo z njihovo pomočjo in pobudo med redkimi lokalnimi skupnostmi, ki imamo na nivoju občinskega sveta sprejeto Strategijo in vizijo razvoja za mlade. Na njihovo pobudo smo vsa ta leta sofinancirali prevoze dijakov in študentov na šolanje. Letos smo sprejeli tudi pravilnik, na osnovi katerega bomo nagradili vse tiste, ki bodo diplomirali, opravili magisterij ali doktorat znanosti. Vsekakor bomo tudi v prihodnje podpirali njihove ideje in se trudili, da po študiju svoje zaposlitve najdejo v bližini ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo pri razvoju svoje lokalne skupnosti.«
7
Hajdinčan: Je to pozitivno vzdušje mogoče čutiti tudi v občinskem svetu, v delovnih telesih sveta in po vaških skupnostih?
Mag. Stanislav Glažar: »Vsak, ki je na lokalnih volitvah izvoljen s strani občanov, se mora zavedati odgovornosti in obveznosti. Z delovanjem občinskega sveta, odborov in komisij sem zadovoljen, saj jih velika večina - z izjemo dveh - razume, daje naša naloga delovati v javnem interesu. Presegli so strankarske interese in ne glede na politično pripadnost zagovarjajo projekte, ki pomenijo blaginjo naših občank in občanov.«
Hajdinčan: Začetek dela po lanskih lokalnih volitvah ni minil ravno brez zapletov. Po letu dni lahko dejansko govorimo, da teh manjših začetnih zapletov in nesoglasij v občinskem svetu več ni. Kakšen je vaš pogled na to precej občutljivo temo, ki si jo je in si jo še vedno javnost velikokrat razlaga bolj po svoje, kar je v veliki meri razumljivo? Mag. Stanislav Glažar: »Živimo v demokraciji, kjer lahko vsak prosto predstavi svoje poglede in razmišljanja. Odločitve v občinskem svetu pa morajo biti na osnovi argumentov in prioritet, ki so opredeljene v strategiji in viziji razvoja lokalne skupnosti. Prav neverjetno pa je, kaj so posamezniki sposobni narediti za lastno promocijo oz. za blatenje "političnih" nasprotnikov. Tisti, ki so lani tik pred volitvami objavljali neresnice, so podobno početje nadaljevali tudi v začetku tega mandata. Posameznika, ki sta proti pomoči lokalne skupnosti gasilcem, športnikom in ne nazadnje proti izgradnji dodatnih prostorov v vrtcu za naše otroke, bosta morala resno razmisliti, ali je njuno nagajanje v skladu s pričakovanji občanov. Dobro je predvsem to, da so drugi občinski svetniki in svetnica razumni in so njihova dejanja v korist lokalne skupnosti in naših občanov.«
»OPLEMENITENJE OBČINSKEGA PRORAČUNA SE POKAŽE PRI ŠTEVILNIH PROJEKTIH«
Hajdinčan: Z občinsko upravo in še nekaterimi strokovnimi sodelavci ste, gospod župan, v zadnjem letu uspešno in predvsem strokovno delali, česar ni mogoče spregledati tudi pri nekaterih uspešno zaključenih naložbah ... Mag. Stanislav Glažar: »Veseli me, da opazijo to tudi nekateri znotraj naše občine. Žal je navadno tako, da te bolj cenijo drugod kot doma. Dejstvo je, da so uspešne tiste lokalne skupnosti, ki ob sredstvih lastnega proračuna zagotovijo dodatna sredstva še iz državnih in evropskih virov. Oplemenitenje občinskega proračuna se pokaže pri številnih projektih, ki smo jih uspešno zaključili. Na tem mestu seveda zahvala direktorici in zaposlenim v upravi, ki korektno, strokovno in uspešno opravljajo svoje poslanstvo. Pri izvajanju projektov se pojavljajo številni problemi, zato je potrebno pri občanih tudi nekaj strpnosti in razumevanja. Komisija za infrastrukturo, ki jo vodi Franc Krajnc in je sestavljena iz predstavnikov vseh vasi, nekako bdi nad zasta-
Oktober 2015
Asfaltno obleko je dobila tudi cesta preko kanala med Slovenjo vasjo in Hajdošami.
vljenimi projekti. Ob tem pa je treba pohvaliti podžupana, občinske svetnike, predsednike in člane vaških odborov, kajti le z usklajenim delovanjem smo lahko uspešni.«
Hajdinčan: Od letošnjega poletja je občina Hajdina vpeta tudi v začetek izgradnje AC-odseka Draženci-Gruškovje. Posebnega gradbenega posega na območju občine Hajdina verjetno ne bo, po letu 2018, ko naj bi bila AC že izgrajena, pa bo na tem območju marsikaj drugače, seveda v pozitivni smeri, in to bodo verjetno občani Hajdine še kako čutili. Mag. Stanislav Glažar: »Ravno v tem času smo postavili temeljni kamen in začeli nadaljevanje gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, kije za našo občino velika pridobitev. Del navezovalne ceste poteka tudi na območju vasi Draženci. Po vseh teh letih nezadovoljstva lahko samo pričakujemo uspešen zaključek gradnje in olajšanje za naše občane.«
Hajdinčan: Občinski praznik je tudi priložnost za predstavitev vizije in načrtov lokalne skupnosti. V katero smer boste "peljali" občino Hajdina v prihodnje? Mag. Stanislav Glažar: »Letos nam je uspelo pripraviti in na občinskem svetu potrditi Strategijo trajnostnega razvoja občine Hajdina do leta 2025 kot najvišji razvojni dokument. Opredelili smo strateške cilje, razvojne usmeritve in glavne prioritete po posameznih področjih. Naš namen je bil poiskati takšne usmeritve, ki bodo vsebinsko obogatile življenje v naši občini na različnih področjih in ki bodo na temelju finančnih zmožnosti terminsko in tudi dejansko uresničljive. Za razvoj občine smo do sedaj skrbeli sami in sami tudi sprejemamo odgovornost za njeno prihodnost.«
Hajdinčan: Kaj občina Hajdina po vašem mnenju še potrebuje? Kaj si občani posebej želijo, kaj pričakujejo? Mag. Stanislav Glažar: »Občina Hajdina ima svoje prioritete po področjih zapisane v našem strateškem dokumentu.
8
Oktober 2015
Seveda pa se je treba zavedati tudi finančne komponente in prilivov iz drugih virov. Trenutno s strani države ni najboljših obetov, saj je predvideno zmanjšanje sredstev za prihodnje obdobje. Izpostavljenih potreb in želja je vedno več kot realnih možnosti. Vsekakor pa moramo biti v naši lokalni skupnosti zadovoljni glede na stanje v občinah, ki so nam primerljive.«
OB OBČINSKEM PRAZNIKU ...
Hajdinčan: Gospod župan, kakšno je vaše sporočilo ob letošnjem občinskem prazniku?
Mag. Stanislav Glažar: »Vsekakor se bom zahvalil za do-
Ko se srečajo naši starejši in najstarejši občani
Polna dvorana doma krajanov Skorba je v sredinem popoldnevu, 14. oktobra, napovedala, da bo tudi letošnje srečanje starejših občank in občanov, starih nad 70 let, uspelo. Napoved je bila dobra, starejše pa so znova povezale drobne radosti, prijateljstvo in trenutki veselja, ki so na jesen življenja še kako pomembni.
Gostiteljica že tradicionalnega druženja je bila občina Haj-dina z županom mag. Stanislavom Glažarjem na čelu. V pozdravnem nagovoru je dejal, da so v občini še posebej veseli, da so srečanja ob prazniku občine tako dobro sprejeta. Poudaril je, da imamo v občini ljudi v tretjem življenjskem obdobju, s katerimi se moramo pogovarjati, jim pomagati in se družiti z njimi, tovrstna srečanja pa so tudi lepa priložnost, da se srečajo stari prijatelji, znanci, nekdanji sošolci iz vseh sedmih vasi.
Po zadnjih podatkih je v občini 515 občanov starih nad 70 let, v ospredju so ženske, teh je 297,218 pa je moških. Najstarejša občana sta 95-letni Maks Kampl in 94-letna Katarina Petrovič, ki se srečanja ni mogla udeležiti, najstarejša udeleženka srečanja pa je bila Terezija Svenšek iz Gerečje vasi.
sedanje tvorno sodelovanje in izrekel zadovoljstvo nad opravljenim na različnih področjih življenja in dela. Številne aktivnosti, naložbe in realizirani projekti so nam lahko v ponos in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Složnost, aktivnost in ustvarjalnost naših ljudi so poroštvo za svetlo prihodnost.
Z veseljem pa izkoriščam to priložnost, da povabim vse občanke in občane, da se udeležijo številnih prireditev in osrednje občinske slovesnosti. S svojo prisotnostjo bodo počastili naše občinsko praznovanje.«
TM
Županova čestitka in drobna pozornost najstarejši udeleženki srečanja Tereziji Svenšek in najstarejšemu Maksu Kamplu
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Ma-nja Gabrovec, so nastopili učenci OŠ Hajdina v spletu recitalov, plesa in iger, Ljudski pevci KPD Hajdina in Uroš Saga-din, ki je priredil odlično zabavo ter z glasbo in dobro voljo polepšal turoben deževen dan.
Besedilo in foto:TM
V spletu plesa in iger se je predstavila tudi FS OŠ Hajdina s harmonikarjem Juretom Glažarjem in mentorico skupine Jožico Novak.
j - IP i««
9
Oktober 2015
Hajdinčani raziskovali Beograd in okolico
Letošnja 10. in 11. oktober sta bila rezervirana za strokovno ekskurzijo občine Hajdina. V srbsko prestolnico se je hajdinska ekipa z županom mag. Stanislavom Glažarjem na čelu odpravila polna pričakovanj in željna novih doživetij. V Beogradu je bilo kaj videti in doživeti, posebej dobrodošli pa so bili vsi podatki in strokovno vodenje, za katerega je poskrbela Sonja Brlek Krajnc, direktorica Ptujskih vedut.
Prvi postanek je bil namenjen ogledu zasebnega muzeja srbskega slikarja Jeremije. Muzej je posvečen obdelovanju zemlje v Srbiji skozi zgodovino in proizvodnji ter predelavi žita, pečenju kruha in obredom, ki so povezani s kruhom. Muzej smo si z zanimanjem ogledali in poklepetali z Jeremijem pa tudi njegovi gostoljubnosti se ni dalo upreti.
Nato je sledila vožnja proti Beogradu in panoramski ogled dvamilijonskega mesta, kljub slabemu vremenu pa je bil obisk Avale, 511 metrov visokega hriba, prava izbira za sprehod in spoznavanje zgodovine. Tistega dne pa je vreme preprečilo vzpon na novi televizijski stolp, s katerega se ob jasnem vremenu zelo lepo vidi Beograd.
Že prvi dan ekskurzije smo se zapeljali po Dedinju in Topčiderju, obiskali smo tudi Titov grob v Hiši cvetja in zbirko v Muzeju zgodovine Jugoslavije. Posebno doživetje so bili tudi večer v središču Beograda, sprehod po Skadarliji in večerja v značilni srbski gostilni.
Drugi dan ekskurzije je bil namenjen spoznavanju znamenitosti v centru Beograda, prilegel se je sprehod po znameniti Knez Mihajlovi ulici do Ka-lemegdana, nekatere znamenitosti, ki so zapuščina nekdanje skupne države, pa smo si ogledali med vožnjo. Tudi ogled Novega Beograda je bil posebno doživetje, še bolj zanimivo in prijetno pa je bilo na ladji, ki je Haj-dinčane popeljala po Savi in Donavi,
proti večeru pa je bil čas za odhod proti Sloveniji. Za mnoge je bilo to nepozabno doživetje v srbski prestolnici, v mestu, ki ga je še kdaj vredno obiskati in podoživeti.
Besedilo in foto:TM
10
Oktober 2015
Vaška trgatev v Skorbi
Jesen je čas, ko se listje obarva v pisane barve, in čas, ko poberemo pridelke. Sonce je poskrbelo, daje grozdje hitro dozorelo, zato so se kletarji in VO Skorba odločili, da je zadnji čas, da se lotijo trgatve.
V soboto, 26. septembra, so se skorbski mautarji zbrali ob 10. uri in s traktorjem začeli pobirati grozdje po vasi, ki so ga vaščani darovali za vaški sod. Grozdje jih je nabrano pričakalo v vedrih. Po končanem pobiranju je sledila trgatev brajd pri Zelenkovih. V veselem, prijetnem in sproščenem vzdušju smo obrali kvinton. Med berači so bili tudi otroci, ki so uživali v trgatvi.
Po končanem delu smo se vsi skupaj zbrali v domu krajanov Skorba, kjer se je druženje nadaljevalo ob zakuski in dobri kapljici. Domače gospodinje so se resnično potrudile, da smo se berači po delu okrepčali. Tudi sladkih dobrot ni manjkalo.
Franc Šlamberger in Slavko Kozoderc sta ponovno prevzela funkcijo kletarja. Za mošt bosta skrbela, vse dokler se ne bo spremenil v vino. Vino se bo tako kot pretekla leta hranilo v kleti pri Megličevih, kjer seje grozdje tudi prešalo. Kletarja pravita, da sta z letošnjim pridelkom zadovoljna. Imata veliko dobre volje in znanja, tako da bosta prav gotovo dobro skrbela za vaško kapljico, s katero nam postrežejo na vsakem vaškem druženju oziroma na prireditvah. Ko se bo mošt spremenil v vino, pa bo v Skorbi že tradicionalni pušelšank, kjer bomo lahko okusili, kaj so pridelali naši kletarji.
Besedilo in foto:TF
Berači pridno trgajo grozdje na brajdah pri Zelenkovih.
Začetek pobiranja grozdja s traktorjem po vasi je bil pri Megličevih, kjer se je kasneje tudi prešalo in kjer bo vino shranjeno v kleti.
Med berači so bili tudi otroci.
Gospodinje so v domu krajanov Skorba pripravile okusno malico, da so se berači po delu okrepčali.
11
Oktober 2015
Na I. Gandinov tabor je vse zainteresirane vabil velik plakat, katerega soavtor je še ne trinajstletni Valentin Vogrinec, učenec OŠ Hajdina. Njegove barvne risbe je oblikovalec Rado Škrjanec uporabil za osnovo zgodbe. Ravnateljica Vesna Mesaric Lorber je na mladega člana Likovno-fotografske sekcije upravičeno ponosna, mama Silva pa prav tako.
Predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajncsejeza tvorno sodelovanje zahvalila učiteljem in učencem OŠ Hajdina, ki si pri pouku in ob različnih raziskovalnih projektih prizadevajo uvajati tudi turistične vsebine, pa tudi Likovno-fotografski sekciji občine Hajdina za njen delež pri postavitvi razstave.
Ob svetovnem dnevu turizma odprtje razstave o I. Gandinovem taboru
Življenje v času viteza Gandina so nazorno predstavili učenci OŠ Hajdina, ki aktivno sodelujejo tudi v turističnem krožku. Vitez Damjan jih je ubrano spremljal na kljunasti flavti. Z obojimi so bili zelo zadovoljni plemenita gospa Margareta in tudi obiskovalci odprtja razstave.
Tudi stojnica je našla svoje mesto na razstavi, kot na pravi turistični tržnici - mladi se morajo učiti »prodajati« informacije o kraju in občini, v kateri živijo, in o znamenitostih, ki jih je veliko še neodkritih. Na nekaj vprašanj so poskusili odgovoriti tudi prisotni, saj so jim mladi vedeži v košarici ponudili listke z ugankami. Pravilne rešitve so tudi nagradili. Razlogov za raziskovalne naloge ne bo zmanjkalo. Ob mentorjih, kakršni so Tatjana Lukovnjak, Marija Meklav, Majda Korošec, Damjan Kobale in sodelavci na hajdinski šoli, ni bojazni, da prihodnje leto ne bi zgodbe o Gandinu še nadaljevali.
27. september je svetovni dan turizma, ki mu je bilo tudi v občini Hajdina posvečeno nekaj dogodkov. Eden najpomembnejših je bila skupna predstavitev turističnega projekta I. Gandinov tabor - festival, ki je 5. septembra potekal v telovadnici OŠ Hajdina.
Pogled na del likovno-fotografskega prispevka k razstavi. Valentin Vogrinec, Cecilija Bernjak in Anton Gojkovič so ustvarjali z barvami in čopičem, fotografije pa so delo avtorice članka Silvestre Brodnjak.
Da bi širšo javnost seznanili z uspešnim delom hajdinskih osnovnošolcev pri tem projektu ter njihovim so-
delovanjem s Turističnim društvom Mitra Hajdina in z Likovno-fotograf-sko sekcijo občine Hajdina, so 24. septembra v razstavišču PSC na Hajdini pripravili skupno razstavo s kulturnim programom. Razstava bo odprta do konca oktobra.
Bojim se, da so se naši občani malo razvadili in si vse kulturne in tudi druge prireditve v občini udobno ogledajo doma obTV-sprejemnikih, ko SIP TV ob sredah in nedeljah predvaja posnetke številnih dogajanj. Edino to je lahko opravičilo za »množični« obisk odprtja te razstave pa tudi drugih kulturnih dogajanj, v katere je vloženega veliko truda in prostega časa.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak

12
Oktober 2015
Vurberk po Vurberku 2015 - likovna razstava
Lepo, sončno sobotno popoldne, 17. oktobra, je po obdobju dežja privabilo na Vurberk udeležence junijske likovne kolonije Vurberk 2015, na kateri je poleg domačih likovnikov sodelovalo tudi petnajst udeležencev iz Likovno--fotografske sekcije občine Hajdina: Cecilija Bernjak, Mira Bezjak, Silvestra Brodnjak, Anton Gojkovič, Majda Jakolič, Vesna Jančič, Danica Kampl, Romana Kiseljak, Jana Kra-ševec, Nežka Kurnik, Valerija Potočnik Vogrinec, Marta Simonič, Stanka Vogrinec, Majda Vrabl in Majda Vučkovič.
Marjan Špindler, avtor spodnjih dveh motivov, je bil gonilna sila priprav na junijsko kolonijo in oktobrsko razstavo. Avtorica grbov je Milena Pečar, začetnica likovnega ustvarjanja na Vurberku pred leti.
JanezToplakse bo zapisal v zgodovino Vurberka poleg tradicionalnega festivala tudi s tem, da je po več letih prekinitve ponovno spodbudil to, kar je na Vurberku nekoč začela Milena Pečar (na sredi). S Cecilijo Bernjak imata lepe skupne likovne spomine, ki sta jih obudili tudi na odprtju razstave.
Silvestra Brodnjak
Šele ko seje lepo prenovljena kulturna dvorana na Vurberku do polovice izpraznila, je bilo možno z odra narediti posnetek, ki prikazuje velik razstavni prostor, v katerem je razstavljeno 14 del članov Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina in osem slik domačih avtorjev: Jožeta Bezjaka, Ivana Skledarja, Sonje Mrhar, Franca Ekarta, Milene Pečar in Marjana Špindlerja. Slednji je bil tudi glavni organizator kolonije in razstave. Predstavil seje tudi rezbar Radovan Gros. Ob vhodu so na ogled fotografije, ki prikazujejo dogajanje na junijski Likovni koloniji Vurberk 2015, kot sem ga ujela v objektiv avtorica tega fotozapisa.
Polno dvorano obiskovalcev odprtja razstave je v uvodu pozdravil tajnik TD Vurberk Janez Toplak in besedo nato predal predsedniku društva Jožetu Plazarju. V imenu Li-kovno-fotografske sekcije občine Hajdina je spregovorila njena predsednica Cecilija Bernjak. Razstavo je odprl župan Občine Duplek Mitja Horvat. Vsi so se strinjali, da je treba v občini spodbujati tudi to vrsto kulturnega udej-stvovanja posameznikov, ki se izražajo s čopičem in barvami, ter nadaljevati to, kar so pred leti že začeli Milena Pečar in nekateri ljubiteljski likovniki. Seveda pa je pri tem zelo zaželeno tudi medobčinsko sodelovanje, ki je bilo v nedavnem primeru čezdravsko. V kulturnem programu je ubrano zapel Moški pevski zbor KUD Franca Preložnika iz Dvorjan pod vodstvom zborovodkinje Marije Mohorko. Odprtje razstave je dobilo epilog ob trgatvi in »prešanju« vurberške potomke najstarejše vinske trte, ki so seje udeležile tudi nekatere hajdinske likovnice. Ob zaključku sobotnega likovnega druženja je bilo dogovorjeno, da bo ob letošnjem prazniku Občine Hajdina razstava vseh del z Vurberka 2015 na ogled tudi vsem obiskovalcem prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino.
Besedilo in foto:
13
v
Oktober 2015
Spominski dogodek v Halozah
Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina je z živečimi borci in njihovimi prijatelji iz Dolene, Podlehnika, Vidma, Majšperka in Ptuja v petek, 25. septembra, v Doleni obeležila spomin na krut dogodek, ki se je zgodil 27. septembra leta 1944, ko so pod streli okupatorja padli partizanski kurirji.
Zapeli so tudi hajdinski ljudski pevci.
Pri obnovljenem spomeniku v Zg. Pristavi je delegacija, v kateri je bil tudi hajdinski podžupan Kari Svenšek, položila venec in prižgala sveče.
S pesmijo in lepo slovensko besedo so se učenci OŠ Hajdina poklonili padlim kurirjem.
Na dogodku so se spomnili partizanskih kurirjev postaje TV-8 S, ki so po izdaji padli v boju s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami na območju Rodnega Vrha. V spomin padlim so v Zg. Pristavi po vojni postavili spomenik, kjer se vsako leto jeseni zberejo še živeči borci in svojci padlih kurirjev, njim v spomin pa so tudi letos pripravili krajšo slovesnost. Zbrane je nagovoril župan občine Videm Friderik Bračič in posebej poudaril, da je vre-
dno ohranjati spoštovanje do tistih, ki so v vojni dali življenje za lepši jutri. Stanislav Lepej, predsednik Združenja NOB Ptuj, pa je dejal, da so bile Haloze med drugo svetovno vojno jedro upora proti okupatorju, o čemer pričajo številna spominska obeležja. Z lepo slovensko pesmijo so dogodek obogatili ljudski pevci in pevke s Haj-dine in iz Dolene, z recitali in prijetnimi melodijami pa so se padlim poklonili tudi učenci OŠ Hajdina. Nastopili so Filip Sitar, Matevž Vaupotič, Urška Kiselak, Lovro Pišek Svenšek. Med vrsticami je Urška povedala: »Otožnost pravljic, ki pod križem spe... A v deželah vzhodnih, kjer so naši dedje stanovali, v tistih zgodnjih časih niso ničesar potrebovali. Preveč ljudi poveša glave kot rože, a vsak človek je kje sam. Nihče ne misli in ne čuti enako kot drugi ljudje. Vsi pa hrepenimo ... hrepenimo po miru, svobodi, ljubečem odnosu, po ljudeh, ki se ozrejo, ki nas imajo radi in nas razumejo.
Za vsak nov dan naj se naš šolski glas
vtisne v spomine, da ne bomo iskali le senc, ampak hkrati upali na svetlobo. Letos, ob mednarodnem letu svetlobe, se zavedamo, da niso le voda, hrana, obleka in streha nad glavo ključnega pomena. Izobraževanje, znanje in opismenjevanje je tisto, kar vodi k sprejemanju drugačnosti, k razdajanju in hkrati povezovanju. Odprimo vrata svojega srca, spregovorimo prvo besedo.
Prijateljstvo je darilo. Ima globoke korenine v široko odprtem srcu. Prijateljstvo pomaga, da ljudje zacveti-mo.«
Po zaključku spominske svečanosti se je delegacija z županom občine Videm Friderikom Bračičem in podžupanom občine Hajdina Karlom Sven-škom odpravila do obnovljenega spomenika v Zg. Pristavi, kjer je položila venec in prižgala sveče.
Besedilo in foto: TM
Lepa slovenska pesem seje slišala, ko so zapele haj-dinske ljudske pevke.
14
Oktober 2015
Silvi Hajšek plaketa, Jožici Novak priznanje dr. Franja Žgeča
Na slovesnosti ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev, ki so ga 5. oktobra obeležili v dvorani ptujske Gimnazije, je v kulturnem programu zapel Učitelj-sko-vzgojiteljski zbor Osnovne šole Hajdina, ki pod vodstvom Uroša Sagadina prepeva že peto leto. Na istem odru sta se nekoliko kasneje ponovno znašli tudi dve pevki tega zbora, Silva Hajšek in Jožica Novak, ki sta za svoje dolgoletno pedagoško delo prejeli Žgečevo plaketo in priznanje.
Enajstim prejemnikom plaket dr. Franja Žgeča so se pridružile tudi Majda Anželc, predsednica SVIZ 00 Ptuj, Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic - slavnostna govornica - in Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja. Silva Hajšek stoji deveta od leve. Foto: Dušan Koštomaj - Difera
Iz predlogov za podelitev na kratko povzemamo nekaj najpomembnejših razlogov, zakaj sta si zaslužili priznanji sodelavki in sopevki Silva in Jožica. Silva Hajšek, predmetna učiteljica slovenščine in nemščine, z nazivom svetnica, ima za seboj že 35 let pedagoške prakse. Na OŠ Hajdina, kamor je prišla iz OŠ Ljudski vrt, je zaposlena že 22 let.
V šolskem letu 1984/85 je v nižje razrede uvajala zgodnje učenje tujega jezika in si prizadevala za poglobljeno znanje nemščine z uvedbo bralne značke pri tujem jeziku. Ob uvajanju devetletke je bila članica šolske projektne skupine in kasneje vodja mreže šol za nemščino v projektu Zavoda za šolstvo OE Maribor. Izvajala je nivoj-ski pouk in fleksibilno diferenciacijo
pri tujem jeziku in to obliko pouka predstavila tudi staršem in drugim strokovnim delavcem na študijskih posvetih.
Bila je organizatorica državnih tekmovanj osnovnošolcev za nemški jezik in članica ocenjevalnih komisij. V vseh teh letih seje udeleževala seminarjev, aktivov in delavnic doma in v tujini. Na tekmovanju iz znanja nemščine in slovenščine so njeni učenci dosegli tri zlata priznanja, 11 srebrnih in več bronastih.Tudi pri raziskovalnih nalogah so posegali po zlatih in srebrnih odličjih.
Interdisciplinarno	usposoblje-
nost je dokazovala z mentorstvom pri šolskih glasilih, na knjižnih kvizih in pri bralni znački. Bila je mentorica petim pripravnikom.
PREGLEDNIK
KPD Stane Petrovič Hajdina
Skupini ljudskih pevcev in pevk pridno vadita in tudi nastopata, kamor jih povabijo.
Lutkovna skupina v novi zasedbi pripravlja novo predsta-
Clani likovno-fotografske sekcije se srečujejo na ustvarjalnih delovnih srečanjih.
KDSkorba
Ob koncu septembra so na vasi opravili vaško trgatev, udeležili so seje tudi člani kulturnega društva. Ljudske pevke so aktivne vse mesece, rade se odzovejo vabilom, tako so septembra gostovale v Slovenji vasi, v začetku oktobra pa na OS Ljudski vrt na Ptuju. Starejša otroška gledališka skupina je že začela pripravljati novo igrico, s katero se bodo premierno predstavili na Miklavževem večeru za otroke.
KD Draženci
Dramska skupina je začela pripravljati novo dramsko delo.
KD Valentin Žumer Hajdoše
Plesalke plesne skupine so začele vaje pod vodstvom Doroteje Trčko.
Na vajah se srečujejo skupine Štajerskih frajtonarjev, vodi jih Primož Kelenc.
Potekale so tudi priprave na prireditev štajerska frajtona-rka.
Društvo žena in deklet občine Hajdina
Članice so bile kot vedno delavne tudi v septembru in oktobru, saj so se predstavljale tudi v tujini. 12.9.2015 so sodelovale na Dionizovih dnevih v Sčitarev-cu v bližini Zagreba.
12.9.2015 je Silvestra Brodnjak odpeljala članice na koncert Marije Ahačič Pollak vTržič. 23.9.2015 so Hajdinčanke trgale koruzo, dva dni kasneje so organizirale že tradicionalno kožuhanje. Ob svetovnem dnevu turizma so na Ptuju pripravile rimske jedi za degustacijo.
30.9.2015 so se udeležile srečanja v Varaždinu v okviru projekta Evropa za državljane, na povabilo LU Ptuj in LU Ormož.
7.10.2015 je članica DZD0H Marija Zunkovič predstavila pletenje iz šibe na 3. Slovenskem podeželskem parlamentu v Podčetrtku.
16.10.2015 so pripravile rimsko malico za udeležence Elektrlade, ki jo je gostila Srednja elektro šola s Ptuja v Novigradu na Hrvaškem.
Oktobra so se začele rekreirati v OS Hajdina, kjer se dobivajo vsak torek.
Ob ponedeljkih se družijo ob ročnih delih, pikadu in kartah.
15
Oktober 2015
Silva Hajšek in Jožica Novak s prejetima priznanjema v knjižnici, kjer kot dobri sodelavki pogosto ustvarjalno razmišljata ob skupnih projektih, velikokrat pa tudi zapojeta na vajah s kolegicami v Učiteljsko-vzgojiteljskem zboru. Foto: Silvestra Brodnjak
Več mandatnih obdobij je bila predsednica sveta zavoda in si je prizadevala za povezovanje strokovnega pedagoškega dela z upravljavskimi nalogami sveta, prav tako pa tudi za povezovanje šole s starši in občinskim vodstvom. Leta 2011/12 je bila na OŠ Hajdina vodja meddržavnega razvojnega projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Sodelovala je pri trojezični projektni nalogi s prevodom. V okviru internih e-projektov je v pouk pri šolskem forumu za nemščino uvedla spletno klepetalnico. V vseh teh letih seje udeleževala seminarjev, aktivov in delavnic doma in v tujini, ki so bile organizirane na področju nemščine in knjižničarstva.
Dodatna funkcionalna znanja in veščine je pridobivala na bibliopedagoških šolah, se prilagajala novim metodam dela in učnim sredstvom na seminarjih retorike, informa-cijsko-komunikacijske tehnologije, medpredmetnega načrtovanja in knjižnično informacijskih znanj, pri čemer je dokazovala svojo ustvarjalnost in samostojnost z organizacijo kulturnih prireditev in literarnih večerov na šoli in v občini. Ob tem je spodbujala učence k vodenju teh prireditev in tvornemu sodelovanju.
Interdisciplinarno usposobljenost je dokazovala z mentorstvom pri šolskih glasilih, mentorstvom učencem na medobčinskih knjižnih kvizih Mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča Ptuj in slovenskih knjižnih kvizih, pri bralni znački in nekajletnem vodenju učbeniškega sklada na šoli. Poleg dolgoletnega lektorstva v lokalnem časopisu vsa leta skrbi za objavo strokovnih člankov in prispevkov učencev šole. Bila je mentorica pri snemanju filma o šoli Hajdina in sodelovala z učenci na različnih natečajih iz nemščine in slovenščine (Kapljice življenja, Naredimo geselski članek v VVikipediji ...). S svojim strokovnim delom je tako prispevala tudi k razvoju in ugledu vzgoje in izobraževanja v širši
strokovni javnosti.
Jožica Novak, profesorica razrednega pouka, je že šestnajst let zaposlena na OŠ Hajdina in sedaj poučuje v drugi triadi v 4. in 5. razredu. Pri pedagoškem delu si prizadeva v pouk vključevati sodobne metode in oblike dela ter uporabo moderne tehnologije. S svojo inovativnostjo je vedno pripravljena sodelovati tam, kjer se dogaja kaj novega. Za učence s posebnimi potrebami išče vedno nove načine in izdeluje tudi različne pripomočke, ki bi jim olajšali učenje. Izjemno odzivna je pri delu z nadarjenimi učenci, s katerimi ustvarja na različnih področjih. V svojem razredu je dve leti imela deklico s polževim vsadkom, zato se je na tem področju ob nenehnem sodelovanju s starši veliko izobraževala in sodelavcem predstavljala primere dobre prakse. Zelo dejavna je kot mentorica otroške folklorne skupine in vztrajno si prizadeva, da bi otroci spoznali ljudsko izročilo in ga ohranjali, kot ga v zasebnem življenju ohranja tudi sama, saj pleše v odrasli folklorni skupini v Rogoznici in se udeležuje nastopov v domači pa tudi v sosednjih občinah. Skupaj z učenci sodeluje tudi z društvi v Občini Hajdina, kjer je dobro znana kot dolgoletna mentorica tvvirlinga 1. stopnje. Celih deset let je bila predsednica Tvvirling kluba v Občini Hajdina, v katerega so bili vključeni tudi učenci hajdinske šole.
Obema prejemnicama čestitamo, v naslednji številki Haj-dinčana pa bomo predstavili še dobitnici Žgečevih priznanj z OŠ Breg, Jasno Brec, prof. razrednega pouka, in Mijo Jeršič, prof. angleščine in nemščine.
Silvestra Brodnjak
PREGLEDNIK
Društvo žensk Hajdoše
Članice se srečujejo na rednih mesečnih srečanjih, vsak prvi četrtek v mesecu.
8.10.2015 so se odpravile na popoldanski izlet v Laško.
Začele so priprave za izvedbo projekta Koline, skupaj z V0 Hajdoše.
Društvo gospodinj Draženci
Članice so pripravljale različne marmelade v okviru projekta Marmelade. V septembru so v Dražencih gostile znano kuharico sTV-zaslonov, predavateljico, avtorico zanimivih kuharskih knjig za otroke, Primorko Emilijo Pavlic.
12.10.2015 so izpeljale že dolgo načrtovano ekskurzijo v Strasbourg in Bruselj, obiskale so Evropski parlament in se srečale z evropsko poslanko Tanjo Fajon.
Društvo žena in deklet Gerečja vas
Članice DZD Gerečja vas so v oktobru pripravile predstavitev celoletnega projekta Gibanice nekoč in danes.
Člani MePZ so poleg rednih tedenskih vaj nastopili tudi na občinskem prazniku v občini Majšperk.
16
Oktober 2015
Teden otroka v vrtcu Najdihojca
Prvi teden v oktobru obeležujemo teden otroka in tudi v našem vrtcu smo otrokom v tem tednu ponudili zanimive dejavnosti. Letošnja tema tedna otroka je potekala pod naslovom »Nekaj ti moram povedati«, s katerim smo želeli poudariti, kako pomembno in nujno je kakovostno sporazumevanje otroka z drugo osebo.
Dobro komuniciranje med ljudmi je pomembno v vseh življenjskih obdobjih, učimo pa se ga že zelo zgodaj. Spodbudno okolje že v predšolskem obdobju prispeva k otrokovemu razvoju sporočanja, sporazumevanja, razpravljanja, posvetovanja in izmenjave vsakovrstnih informacij. V takšni smeri smo razmišljali tudi v vrtcu, ko smo snovali zamisli o dejavnostih in delavnicah ob tednu otroka, preko katerih bodo lahko otroci kar najbolje sporočali svoja čustva, komunicirali med seboj in nam imeli možnost »nekaj povedati«. Čez ves teden smo pripravili zanimive dejavnosti, ob katerih smo vsi skupaj zelo uživali in doživeli veliko lepega. Najprej smo se podali na orientacijski pohod, ki smo ga izpeljali na različne načine. Nekateri so se podali na lov za skritim zakladom, ki je bil poln zanimivih dogodivščin, ob njih pa ni manjkalo nalog, ki so jih otroci mo-
rali najprej rešiti, če so želeli priti do zaklada, v katerem so se skrivala sladka presenečenja. Veselje na koncu je bilo veliko. Najmlajši v vrtcu so ta dan v vrtec povabili svoje babice in dedke. Ti so se vabilu z veseljem odzvali in skupaj smo se odpravili na pohod proti gozdičku. Ob vrnitvi čez igrišče je bil še čas za igro in sproščeno druženje ob klepetu in slastnih domačih flancatih. K dobremu razpoloženju je prispevalo tudi sonce, ki je ta dan še posebej toplo sijalo. Torek je bil namenjen ogledu gledališke predstave Gibanica prijateljstva gledališke skupine iz Term Banovci. Žal so predstavo ta dan morali odpovedati, a so obljubili, da pridejo k nam v naslednjem mesecu. Dan smo nadomestili s pravljično-igralnimi uricami po skupinah, ki so prav tako pričarale posebno vzdušje v vrtcu, polno otroške iskrivosti, radovednosti, smeha, igre in medsebojne povezanosti.
NAPOVEDNIK
V	zadnjih dveh mesecih leta bo veliko prireditev in drugih aktivnosti, nekatere tudi v okviru praznika občine Hajdina.
KPD Stane Petrovič Hajdina
Pevci in pevke bodo nastopili na prireditvah doma in v okoliških krajih.
Lutkarji pripravljajo novo lutkovno predstavo, premierno bo predstavljena v decembru. Člani likovno-fotografske sekcije bodo nadaljevali delo na rednih srečanjih v0$ Hajdina.
KDSkorba
V	novembru bodo ljudske pevke KD Skorba pripravile srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Večer vinskih pesmi. K sodelovanju so povabili skupine pevcev in godcev od blizu in daleč.
Vaški kletarji bodo v novembru za en teden v prostorih doma krajanov odprli pušelšank, na katerem bo mogoče pokusiti mlado vino.
Otroška gledališka skupina se bo na Miklavževem večeru predstavila s premiera, nato bodo nastopili v vrtcih in šolah.
Odrasli gledališčniki bodo začeli pripravljati novo gledališko predstavo.
V	decembru bodo organizirali tradicionalni božično-no-voletni koncert z gosti.
KD Valentin Žumer Hajdoše
V	petek, 6.11.2015, bodo v šotoru na občinskem trgu organizirali že tradicionalno revijo Štajerska frajtonarica.
KD Draženci
Nadaljevali bodo pripravo nove premiere.
Otroci rdeče igralnice med iskanjem skritega zaklada v bližnjem gozdu	Tudi v rdeči igralnici smo si izdelali oblačila in se z njimi predstavili na modni
reviji.
17
Oktober 2015
NAPOVEDNIK
Občina Hajdina in ZKD občine Hajdina
23.12.2015 bodo organizirali že tradicionalni praznični koncert v farni cerkvi. Nastopila bosta glasbenika Marjan in Majda Petan.
Društvo žena in deklet občine Hajdina
Oktober in november bosta namenjena druženju s sosednjimi društvi, na njihovih prireditvah.
Društvo žensk Hajdoše
Članice se bodo dobivale na rednih mesečnih srečanjih. Izvedle bodo projekt Koline in konec novembra pripravile zaključek projekta.
Društvo gospodinj Draženci
21.11.2015 bodo organizirale 14. Gospodinjski večer z izdelovanjem domačih rezancev ter zaključek in predstavitev projekta Marmelade.
V	decembru bodo izvedle delavnico izdelave prazničnih voščilnic.
Društvo žena in deklet Gerečja vas
V	novembru sledi tradicionalni 13. turnir v paveršnopsu za ženske, v decembru bodo organizirale enodnevni izlet na temo božiča in jaslic. Zagotovo pa se bodo udeležile tudi gospodinjskega večera v Dražencih.
Pripravila: Hilda Bedrač
Vsredoso bile v ospredju športne igre na igrišču. Poimenovali smo jih Igre brez meja, saj so imeli otroci pripravljene različne poligone s športnimi nalogami in igrami, ki so jih po svojih sposobnostih in spretnostih premagovali. Vladalo je pravo športno vzdušje, vse so želeli preizkusiti. Ob tem so otroci zelo uživali, hkrati pa se veselo družili.
V četrtek smo pripravili pravo modno revijo oblačil, modnih dodatkov in frizur. Nanjo smo se pripravljali že v predhodnih dneh, ko smo skupaj z otroki izdelovali različna modna oblačila iz recikliranega ali odpadnega materiala, izdelovali modni nakit, torbice, kravate, kape in še kaj. Naša telovadnica se je spremenila v modno pisto, na kateri so otroci ponosno, kot pravi manekeni, predstavili in prikazali modo za naslednjo sezono, ko bomo nosili poletna oblačila iz predelanih majic, krila in majice iz časopisnega papirja, obleke iz folije in prave večerne obleke iz kosov blaga. Niso manjkali niti vitezi in princese, odeti v obleke iz časopisnega papirja. Ob vseh oblačilih so se lesketali tudi
modni dodatki: torbice, kravate, kape, trakovi za lase, verižice, prstani in še kaj. Vsaka skupina je požela val navdušenja in velik aplavz. Zadnji dan je bil »dan odprtih vrat«, ko smo po igralnicah pripravili različne ustvarjalne delavnice s področja umetnosti. Otroci so imeli možnost prehajati po igralnicah in ob druženju z drugimi otroki ustvarjati na temo plesa, glasbe, lutk ali likovne umetnosti. V prijetnem in ustvarjalnem vzdušju je minil še zadnji dan v tednu otroka, ki ga je zaznamoval tudi vonj po pečenih kostanjih. Predvideni kostanjev piknik in popoldansko četrtkovo druženje s starši smo morali namreč zaradi slabega vremena odpovedati. Kostanje, ki so jih v vrtec prinesli starši, pa nam je hišnik v petek spekel in z veseljem smo se posladkali z njimi. Skupaj smo v tem tednu doživeli veliko novega, prijetnega in zanimivega. Zadovoljni pa smo tudi ob pogledu na »čutno pot« na dvorišču vrtca, ki smo jo zgradili v okviru tedna otroka. Pot bomo nadaljevali in zaključili z gredo zelišč in dišavnic. Čutna pot nam daje veliko možnosti za raziskovanje in nam pomaga pri razvijanju in spoznavanju naših čutil, hkrati pa spoznavamo različen naravni material. K skupni akciji smo povabili tudi starše, ti so se vabilu z veseljem odzvali, k delovni akciji pa so se pridružili tudi naši domači.
V tednu otroka smo se otroci rumene igralnice z vzgojiteljicama odpravili na daljši sprehod do Skorbe, kjer smo obiskali Dado. Otroke so najbolj pritegnili ribnik in ribice, ki smo jih tudi nahranili. Privoščili smo si obilno malico in si pri sosedovih ogledali konje. Ob vračanju nas je presenetilo še pismo z zemljevidom do skritega zaklada. Napeto iskanje seje zaključilo z najdbo zaklada s čarobnimi močmi.
Telovadba na prostem je vedno zanimiva, saj otrokom omogoča veliko prostora za gibanje. Otrokom smo tako postavili nižji koš. Žogo v roke in že gremo igrat košarko. Kdo bo zadel več košev?
18
Oktober 2015
V petek popoldan, 2. oktobra 2015, smo se zbrali, zavihali rokave in izkopali temelje, nato ogradili ter nasuli različen naravni material. Pri izvedbi projekta so nam izdatno pomagali naša občina, podjetje Pomlad in posamezniki, domače vrtnarije pa so prispevale sadike za ureditev naših cvetličnih gred. Moto »Skupaj zmoremo več« je ponovno prišel v ospredje. Hvaležni smo vsem, ki nas pri naših idejah podpirajo in nam jih pomagajo izpeljati. Še naprej se bomo trudili, da otrokom vsak dan posebej obogatimo bivanje v vrtcu, da bo prijazno, veselo, nasmejano in ustvarjalno.
Vzgojiteljica Renata Gabrovec
Sprehod po modni pisti v oblačilih, ki so jih otroci zelene igralnice s pomočjo vzgojiteljic sami izdelali.
Druženje zelene in modre igralnice na terasi ob sladkanju s kostanji
Zelena igralnica se je prijavila na natečaj Baby centra in Žogarije. Posneli so filmček v gozdu in z njim zmagali. Za nagrado so prejeli čudovito darilo.
Otroci oranžne igralnice smo na skupno druženje povabili dedke in babice ter se z njimi odpravili na sprehod.
Otroci oranžne igralnice smo imeli glasbeno-plesne delavnice, kjer smo plesali, peli in igrali na ropotuljice.
Otroci modre in bele igralnice smo se podali na orientacijski pohod do gozdička.
19
Oktober 2015
Ležem jaz, ležeš ti, lezemo mi vsi. Čez obroč en, dva, tri zlezemo vsi.
Otroci bele igralnice so se na modni reviji predstavili s kolekcijo pisanih šalov in igrivih frizur za novo šolsko leto 2015/16.
Tudi otroci vijolične igralnice smo uživali v igrah Otroci vijolične in oranžne igralnice smo skupaj jedli brez meja na igrišču.	kostanje.
Delovne akcije, na kateri smo uredili čutno pot, so se udeležili starši in naši domači. Foto: TF
ZAHVALA
Z medsebojno pomočjo nam je v skupni delovni akciji uspelo zgraditi »čutno pot« na dvorišču vrtca, ki jo bomo še nadaljevali in zaokrožili v celoto. Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste podprli našo idejo in nam jo pomagali izvesti. Pri tem so nam ob naši ustanovi finančno in z materialom pomagali tudi: Občina Hajdina, podjetje Pomlad, d. o. o., Gerečja vas, Ivan Malinger, s. p., iz Skorbe, vrtnarija Čelofiga iz Skorbe, vrtnarija Zupanič s Hajdine, Anton Pintar, s. p., s Ptuja, družinski člani zaposlenih, starši otrok in naš hišnik Franc, ki so pristopili k delovni akciji in pomagali pri pripravi in izvedbi. Otroci so naše največje bogastvo. Lepo je, da skrbimo za njihovo dobro počutje in bogatimo njihov razvoj.
HVALA VAM ZA DOBRO DELO IN SODELOVANJE.
Kolektiv vrtca Najdihojca Hajdina
20
Oktober 2015
Sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost
V petek, 9. oktobra, je na naši šoli potekal prav poseben dan. V šolsko skupnost učencev smo namreč sprejeli letošnje prvošolčke. Ob tej posebni priložnosti smo se deveto-šolci in prvošolci zbrali v mali telovadnici.
Majhno prireditev so nam najprej popestrili učenci 3. razreda, ki so nam zapeli šolsko himno, nato pa še dve pesmi. Pred sprejemom smo našim prvošolčkom opisali delo šolske skupnosti. Prvošolčki so z zanimanjem poslušali o nalogah šolske skupnosti in o pomenu predstavnikov razredov. Po uradni predstavitvi šolske skupnosti seje začel za prvošolčke najpomembnejši del dneva. Pred podelitvijo posebnih listin o članstvu v šolski skupnosti učencev je prvošolčke čakala še odgovorna naloga. Vsi skupaj so svečano zaprisegli, da bodo pridni in delavni učenci vseh
Vtisi učencev 1. a in 1. b
devet let. Nato je sledila podelitev priznanj. Med podelitvijo priznanj je prvošolčke čakalo še posebno presenečenje. Vsak prvošolček je namreč dobil velikega prijatelja iz devetega razreda. Ta naj bi ga občasno obiskoval, mu pomagal in mu včasih pripravil tudi kakšno presenečenje. Prvošolčki so bili nad idejo navdušeni in so z veseljem sprejeli vsak svojega velikega prijatelja. Tudi devetošolci smo bili zelo veseli in srečni, hkrati pa smo se zavedali odgovornosti in pomembnosti te naloge. Sledilo je fotografiranje z novimi prijatelji iz devetega razreda, nato pa smo se skupaj odpravili v jedilnico, kjer smo pojedli torto, ki jo je pripravil kuhar. Po torti smo se lahko posladkali še s kostanji, ki smo jih prinesli učenci, spekel pa jih je naš hišnik.
Prvošolčki so tako postali pravi učenci Osnovne šole Haj-dina, v kateri bodo preživeli veliko časa in se naučili ogromno stvari. Na tej poti jim želimo veliko uspeha!
Predsednica ŠSU: Urška Kiselak
razreda ob tednu otroka
Učence sem vprašala, kaj jim je bilo v tednu otroka najbolj všeč.
Všeč mi je bilo, da smo dobili velikega prijatelja Iz 9. razreda. Nik
Všeč ml je bilo, ko smo bili v kinu. Valentina
Všeč ml je bilo, ko smo dobili velikega prijatelja. Rosa
Menije bilo všeč vse. Blaž
Bilo ml je všeč vse, najbolj pa Igrala. Matevž
Najbolj všeč ml je bilo, ko smo bili v kinu. Anej
Najbolj všeč ml je bilo, ko sem dobila veliko prijateljico. Ime jI je Nika. Tjaša
Bilo ml je všeč vse. Najbolj pa ml je bilo všeč, ko sem dobila veliko prijateljico Larlso. Anja
Najbolj všeč ml je bilo, ko smo bili v parku. Klemen
Najbolj všeč ml je bilo, ko smo bili v kinu. Žana
Najbolj všeč ml je bilo, ko smo bili v kinu, ko smo jedli torto In ko smo jedli kostanje. Ajda
Učiteljica 1. a Mateja Pešakovič
Všeč ml je bilo, ko smo šli v kino In se Igrali na Igrallh In ko smo šli peš nazaj. Matej
Meni je bilo najbolj všeč, ko smo dobili velikega prijatelja. Moj prijatelj je Luka Iz 9. razreda. Živa
Meni je bil všeč film In da sem dobila velikega prijatelja. Dobri so ml bili tudi kostanji. Ema
Vse, kar smo počeli v tednu otroka, ml je bilo všeč. Matevž
Zelo všeč ml je bil film, ker je bilo toliko prijateljstva, In super je bilo, ko smo šli peš nazaj v šolo. Luka
V kinu je bilo super, nI pa ml bilo všeč, ker smo tako dolgo hodili. Zala
Všeč ml je bilo, da sem dobil svojega prijatelja Iz 9. razreda. Aljaž
Najbolj od vsega ml je bil všeč film, ker je bil tako lep. Nick
Šli smo v kino In gledali film o Gašperju In Petri, ko postaneta najboljša prijatelja. Všeč ml je bilo, ko smo se potem šli v park Igrat. Rea
Najbolj všeč ml je bilo, ko smo dobili novega prijatelja. Teja
Risani film mlje bil zelo všeč, ker je punčka dobila svojega kužka. Tiara
Všeč ml je bilo v kinu, ker smo gledali film In potem šli še na Igrala. Vanesa
Dobila sem novega prijatelja. Jedli smo torto In kostanje. Bilo ml je zelo všeč. Hana
Všeč mlje bilo, ko smo šli v kino In ko smo šli na Igrala In potem ko smo šli peš nazaj v šolo. Rene
Najbolj všeč mlje bil film, ker so se fantje In punce skupaj Igrali. Medina
Učiteljica 1. b Bojana Mlakar
21
Oktober 2015
Ob tednu otroka na OŠ Hajdina
V okviru tedna otroka smo na šoli Hajdina izvajali različne dejavnosti. Imeli smo športni dan, ogledali smo si film v ptujskem kinu in obiskali Pikin festival v Velenju. V petek pa smo uživali ob peki kostanjev. Učenci 5. razreda so na kratko zapisali svoje vtise.
KINOPREDSTAVA
V kinu smo si ogledali film Nevidni fant. V glavni vlogi je nastopal 12-letni fant Miche-le, ki je hotel pritegniti pozornost svoje sošolke Stelle. Film mi je bil zelo všeč. Tia Pleteršek
Peš smo se odpravili proti Ptuju. Ko smo prispeli pred kino, smo pojedli sladkarije, nato pa si v kinodvorani poiskali sedeže. Film je trajal eno uro in 40 minut. Po ogledu filma smo imeli še razgovor, nato smo se z avtobusom odpeljali v šolo in nadaljevali pouk. Patrik Sitar
Skupaj s 4. razredom smo si ogledali film Nevidni fant. Na začetku mi je bil všeč, potem pa sem spremenila mnenje, ker sem se ob raznih prizorih precej prestrašila. A bili so tudi smešni, a hkrati žalostni dogodki. Po ogledu filma smo rešili anketo in dali svoje mnenje o filmu, ker lahko film postane uspešnica, če dobi dovolj glasov. Šanaja Zupanič Robar
Ko smo prišli v kino, nas je pozdravila lutka - maskota OKO, saj je naslov letošnjega filmskega festivala Film na oko. Film je bil zanimiv in napet. Po ogledu filma smo se pogovarjali z delavko kina in odgovarjali na vprašanja, da je videla, kako smo razumeli film.
Maja Klaneček
Pred ogledom filma smo imeli še pouk, nato smo šli peš na Ptuj. Malo smo počakali, ker so še 1., 2. in 3. razred gledali film. Naš film je bil napet in zanimiv. Po končanem ogledu smo zanj tudi glasovali in izpolnili glasovnice. Nazaj proti šoli nas je odpeljal avtobus. Imeli smo kosilo, še eno uro pouka, nato smo šli domov. Manca Matjašič
PIKIN FESTIVAL V VELENJU
Na Pikinem festivalu sem se zelo zabaval. Tam sem izdelal veliko stvari. Fotografirali smo se s Petrom Prevcem in dobili njegov avtogram. Kupili smo si lahko kakšno igračo ali sladkarije. Videli smo žive kipe. Šli smo v Pikino hišo. Hodili smo po labirintu in po vojaškem poligonu. Karo Marcel
Po prihodu v Velenje smo si ogledali stojnice s Pikinimi ljubljenčki. Kupila sem si malega Ficka in kokice. Nato smo odšli na delavnice, kjer smo izrezovali, lepili, ustvarjali, se ličili in gledali skozi mikroskop. Ob koncu smo se fotografirali s Petrom Prevcem. Elizabet Šuler
Na avtobusu sem sedel s sošolcem Antoni-jem. Pogovarjala sva se o vojakih in njihovem orožju. V Velenju sem pojedel malico, si kupil plišastega dinozavra, poslušal vo-dičko Katjo in v delavnicah izdelal različne izdelke. Bilo je zabavno. Nal Raner
Sprejela nas je naša voditeljica Pika Katja. Poiskali smo prostor, kjer smo se najedli. Kupili smo si razne ljubke Ficke. Nato smo šli v dvorano, kjer so potekale delavnice, in si izdelali več čudovitih stvari. Ko smo bili na gusarskem otoku, smo srečali Petra Prev-ca. Oblečen je bil v policijsko uniformo. Dal nam je svoj podpis in z njim smo se fotografirali. Prišli smo do labirinta. Ko smo našli izhod iz njega, smo šli na vojaški poligon, kjer smo dobili priznanje. Z vojaškimi barvami smo si pobarvali obraze. Bilo mi je zelo všeč.
Ria Ana Hotko
Na avtobusu sem se preoblekla v kostum Pike Nogavičke. V Velenju nas je pozdravila in sprejela Pika Katja. Rekla je, da nas bo
vodila po Pikinem parku. Odpravili smo se na več delavnic, kjer smo izdelovali različne izdelke. Videli smo gospo, kije bila namazana in je stala tako pri miru, da smo mislili, da je kip. Srečali smo Petra Prevca in se z njim fotografirali. Pika Katja nas je odpeljala do stojnic, kjer smo nakupovali. Svoje sposobnosti smo preizkušali še v labirintu in na vojaškem poligonu. Utrujeni smo se odpravili na avtobus in proti domu. Monja Lončarič
Ko smo prispeli v Velenje na Pikin festival, nas je tam pričakala Pika Nogavička. Povabila nas je v delavnice, kjer smo izdelali lepe izdelke. V drugi dvorani smo videli Petra Prevca in se z njim fotografirali. Pojedli smo sendviče in si na stojnicah kupili spominke. Na sprehodu po Pikinem festivalu smo se ustavili na vojaškem poligonu, kjer smo dobili priznanja. Prispeli smo do avtobusa in se odpeljali nazaj proti Hajdini. Lora Šadl
23. septembra smo se z avtobusom odpeljali v Velenje na Pikin festival. Vozili smo se dobro uro. Tam nas je pričakala Pika Katja, naša voditeljica. Najprej smo se ustavili na delavnicah in si izdelali različne izdelke. Punce smo šle v lepotilni salon. Zbrali smo se v središču Pikinega festivala, kjer smo si kupili male opice. Na skrivnostnem otoku Taka Tuka smo spet ustvarjali in pod mikroskopom opazovali plesnivo hrano. Naenkrat smo zagledali Petra Prevca, ga prosili za podpise in skupno fotografijo. V Pikini hiši smo imeli lep razgled z balkona. Veliko učencev je kupilo srečke in dobili so lepe nagrade. Na Pikinem festivalu je bilo lepo. Ko smo se peljali nazaj proti šoli, smo bili veseli.
Laura Jambrovič
Do Velenja je bila dolga, a zabavna vožnja. Ko smo se pripeljali na parkirišče, sem najprej zagledal velik napis PIKA. Na Pikinem festivalu sem si izdelal veliko izdelkov. Ko smo šli na drugo delavnico, smo srečali Petra Prevca in Luka Špika. Opazovali smo tudi različne eksperimente. Nato smo šli naku-povat.
Aljaž Janžekovič
22
Oktober 2015
ŠPORTNI DAN
Ko je bil športni dan, smo imeli kros. Tekli smo po gozdičku in dosegel sem 3. mesto. Prvi trije smo dobili priznanja. Ko smo odtekli, smo imeli malico in nekaj minut počitka. Odšli smo na sprehod proti Gerečji vasi. Ustavili smo se na jasi ob gozdičku, kjer smo se igrali in ležali na blazinah, ki smojih imeli s sabo. Leon Wolf
Čebelar Slavko Čeh v družbi z zavzetimi bodočimi
posnemovalci
Foto: Andreja Novak
7. Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati s čebelami?
S čebelami sem se začel ukvarjati pred 40 leti. Všeč so mi bile že v mladosti. Ko sem bil star 25 let, pa sem se začel z njimi ukvarjati intenzivneje.
2.	Kdo vas je navdušil nad čebelami? Nad čebelami so me navdušili sorodniki, zanimanje zanje je vedno raslo, ker sem jih veliko videl v naravi.
3.	Zakaj ste se odločili voditi čebelarski krožek?
Hotel sem, da bi mladim prikazal svet čebel. Morda bo to tudi njihov poklic.
4.	Ali je čebelarstvo samo vaš hobi ali tudi vaša služba?
Čebelarstvo je samo moj hobi, saj sem upokojen.
Pred krosom smo si vjedilnici ogledali kratek film, potem pa se odpravili v gozdiček, kjer je bila označena proga za kros. Bil sem vesel, ker sem dosegel drugo mesto. Hišnik nam je pripeljal sendviče in vodo. Po teku smo se odpravili proti Gerečji vasi.Tam smo se v gozdičku ustavili in se odpočili. Peš smo se odpravili nazaj proti šoli. Tam smo imeli kosilo in potem šli domov. Borut Korez
Besedila uredila Nataša Štumberger
5.	Ali imate še kakšne druge hobije?
Da, šport, ampak moj glavni hobi so čebele.
6.	Koliko imate čebelnjakov?
Imam enega glavnega in enega majhnega, torej dva.
7.	Koliko čebel je v enem panju?
V AŽ panju je približno 45-50 tisoč čebel.
8.	Koliko medu pridelate vsako leto?
Zelo različno. Letos sem pridelal 350 kg, največ pa sem pridelal celo 1500 kg.
9.	Ali med tudi prodajate?
Da, medu veliko podarim sorodnikom in prijateljem, a ker ga je preveč, ga tudi prodajam.
10.	Ali izdelujete še kaj drugega razen medu?
Da, pripravljam vse, kar čebel pridelajo, npr. vosek, cvetni prah in podobno. 7 7. Ali imate kakšen zanimiv spomin iz čebelarstva?
Imam zelo veliko lepih spominov. Najlepši je, ko sem prvič z drevesa pobral roj čebel.
72. Kaj vam je najbolj všeč pri čebelarstvu?
Najbolj mi je všeč, da smo čebelarji kot nekakšni okoljevarstveniki in da opazujemo naravo ter vemo, kje kaj cveti in raste.
Jure Glodež in Matic Kolarič, 8. razred
Simbioza giba
V tednu med 21. in 26. septembrom je po vsej Sloveniji potekala akcija Simbioza giba. Namen projekta je starejšim občanom približati telesno aktivnost z raznovrstno športno ponudbo, pri čemer jim pomagajo njihovi vnuki in vnukinje ter s tem spodbujajo med-generacijsko povezovanje.
Na naši šoli smo za stare starše pripravili pohod, ki so se ga lahko udeležili skupaj z učenci od 1. do 5. razreda. Na pot smo se odpravili izpred hajdinske šole in pot nadaljevali skozi Skorbo in Hajdoše do nogometnega igrišča v Slovenji vasi. Tam smo imeli postanek za malico in športne igre. Pri nekaterih igrah so se učencem pridružili tudi njihovi dedki in babice. Po kakšni uri različnih aktivnosti smo odrinili po isti poti nazaj proti šoli. Tako otroci kot stari starši so na pohodu uživali in se že pogovarjali o načrtu poti za pohod v prihodnjem letu, ki bo že tretji po vrsti.
Besedilo in foto: RokMarinič
Intervju s čebelarjem Slavkom Čehom
23
Oktober 2015
Medgeneracijsko branje mladinskih knjig
V	Društvu Bralna značka Slovenije - ZPMS so v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS v šolskem letu 2014/15 osnovali projekt Medgeneracijsko branje mladinskih knjig, s katerim želijo povezati skupine mladih bralcev iz srednjih šol, morda tudi 3. triletja OŠ, in odrasle bralce v istem kraju (isti splošni knjižnici, na isti šoli ipd.).
Povabili so mentorje bralnih krožkov mladih bralcev, mentorje bralnih krožkov odraslih/starejših bralcev, knjižničarje in koordinatorje branja (za bralno značko). Nekaj naslovov je posredoval Andragoški center. OSREDNJI CILJI PROJEKTA
Osrednji cilji projekta so spodbujati medgeneracijsko branje literature (evropski trend), promovirati kakovostno slovensko mladinsko literaturo iz zbirk Zlata bralka, zlati bralec in Rastem s knjigo, predvsem t. i. besedila »cross over«, senzibilizirati obe starostni skupini bralcev za teme in probleme, ki jih obravnavajo ta literarna dela, primerjava podobnih besedil, izmenjava mnenj o literaturi, primerjava osebnih izkušenj (tudi obujanje spominov), stkati medgeneracijsko izmenjavo in povezovanje.
V	branje so ponudili mladinske knjige iz zbirke Zlata bralka, zlati bralec Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS (12 naslovov) in iz projekta Rastem s knjigo Javne agencije za knjigo RS (6 naslovov). Knjige so brezplačno delili bralcem, toda vsi o njih niso poročali na skupnih bralnih srečanjih. Vodje skupin so s temi knjigami (po dva kosa) lahko obogatile tudi svoje knjižnice.
Projekt je bil v poskusni fazi zelo uspešen, v letošnjem šolskem letu pa bo potekal tudi na naši šoli. Za sodelovanje v projektu se je odločilo pet učenk iz 9. razreda, povezale se bodo z enajstimi učiteljicami in enim učiteljem ter tajnico in računovodkinjo. Prebrali bomo sedem knjig iz zbirke Zlata bralka, zlati bralec (izbirali smo med dvanajstimi naslovi) in iz projekta Rastem s knjigo (na voljo je bilo šest naslovov). Srečevali se bomo vsaj enkrat na mesec, po dogovoru.
Društvo je knjige brezplačno razdelilo bralcem. Na prvo srečanje, ki je bilo 23. septembra 2015, je prišla Tilka Ja-mnik, magistrica bibliotekarstva, profesorica francoščine in primerjalne književnosti. Je specialistka za knjižno vzgojo otrok do 9. leta starosti, zunanja sodelavka MKL, Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, soavtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti v prvem triletju osnovne šole pri Mladinski knjigi, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, članica Bralnega društva in predsednica Slovenske sekcije IBBY. Predstavila je projekt in z bralci izvedla zanimivo delavnico.
Tatjana Lukovnjak
X. šola filatelizma vTrakoščanu
Člani filatelističnega krožka smo bili tudi letos povabljeni v filatelistično šolo v Trakoščanu, ki je bila v soboto, 10. oktobra. Zgodaj zjutraj smo se Petra, Jan, Lana in Niko z mentoricama zbrali pred šolo in se kljub slabemu vremenu odpravili na pot proti Trakoščanu.
Tam so nas pričakali prijazni organizatorji, ki so pripravili pester program. Naša skupina se je učila, kako s pomočjo znamk ustvarjati zanimive zgodbe. Predavala nam je ga. Staša Bračič. Postali smo del filatelistične zgodbe, ki se je že desetič dogajala vTrakoščanu. Letos je naša pošta potovala s kočijo, tako kot je bilo v preteklosti. Ogledali smo si filatelistično razstavo in ob prijetnem kulturnem programu, dobri hrani in pečenih kostanjih preživeli prijeten dan. Zbiranje znamk je zanimiv hobi. Ob znamkah se lahko veliko naučimo o naravi, kulturi, znamenitostih, človeku, običajih ... Najlepše pa je, da se družimo s prijatelji. Vse, ki jih zbiranje pritegne še bolj, pa jih lahko popelje tudi v kraje, ki jih drugače morda nikoli ne bi obiskali. Zato vas vabimo, da se nam pri našem krožku kdaj pridružite, z nami menjate znamke ali pa če imate veliko filatelističnega znanja, to delite z nami. Krožek imamo prvi ponedeljek v mesecu od 7.30 do 8.15.
Mentorica Karmen Jerenko
Jan Kopše, Niko Ogrizek, Petra Habjanič, Lana Sel
Nekoč so pošto prevažali s kočijo...
24
Oktober 2015
Urška Kiselak in sošolka Kaja Intihar med potjo v Prekinil rje Foto: SilvKtra Brodnjak
Likovna ekskurzija v Prekmurje
V ponedeljek, 28. septembra 2015, smo se učenci obeh devetih razredov OŠ Hajdina z nekaterimi članicami Likov-no-fotografske sekcije občine Hajdina odpravili na poučno ekskurzijo v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v Murski Soboti, nato pa nadaljevali pot še v Lendavo.
Na ekskurzijo smo se odpeljali z avtobusom. Med potjo smo opazovali okolico, saj se v Mursko Soboto nismo peljali po avtocesti. Gospa Silvestra Brodnjak nam je med potjo opisovala zanimivosti, ki smo jih lahko opazovali skozi okno. Pot je bila dolga, ampak zanimiva. Nekaj stvari smo že vedeli, nekaj pa smo izvedeli na novo. Ko smo se začeli približevati Murski Soboti, nam je pot začela opisovati gospa Cecilija Bernjak, ljubiteljska likovni-ca, po rodu izPrekmurja, ki je srednješolska leta preživela v Murski Soboti. Z zanimanjem smo podoživljali njeno otroštvo. Povedala nam je, kje so stale zanimive in pomembne stavbe v mestu, kako so se imenovale in kaj se je v njih dogajalo. Tako smo izvedeli zelo veliko o življenju nekoč. Najprej smo se odpravili v galerijo v Murski Soboti. Tam nas je že čakala kustodinja gospa Irma Brodnjak, ki nas je sprejela z velikim navdušenjem. Najprej smo izvedeli nekaj informacij o galeriji, nato pa je sledilo krajše predavanje o vsebini razstave. Ogledali smo si razstavo Marlenke Stu-pice, znane slovenske slikarke in ilustratorke. Veliko smo izvedeli o njenem življenju, družinskih članih in o prvih začetkih slikanja. Kasneje smo si lahko vsak zase ogledali ilustracije, ki so nas spomnile na naše otroštvo, saj smo jih lahko videli v mnogih ilustriranih knjigah. Manjša galerija je bila posvečena slikam invalidov. Z navdušenjem smo poslušali o ljudeh, ki rišejo umetnine z nogami ali usti. Bili smo zelo presenečeni, saj njihove slike sploh niso bile videti drugačne. Na koncu našega ogleda smo dobili še delovne liste, ki smo jih zaradi pozornega poslušanja rešili brez večjih težav.
Na koncu naše ekskurzije smo odšli še v lendavski grad, kjer smo si ogledali razstavo grafik svetovno znanega umetnika Pabla Picassa. Umetnine so bile zelo posebne in velikokrat nismo vedeli, kaj predstavljajo. Na srečo nam je na koncu individualnega ogleda naša učiteljica likovne vzgoje gospa Romana Kiseljak likovne izraze lepo razložila in smo tako vseeno vsak po svoje »razumeli« razstavljene slike.
Po ogledu te razstave smo se utrujeni odpravili na avtobus in se odpeljali proti naši šoli. Ekskurzija nam je dodatno razširila naše likovno znanje.
Letos imamo namreč za nacionalno preverjanje znanja dodeljen predmet likovna vzgoja in mislim, da nam bo to znanje prišlo prav. V lepem spominu pa nam bodo ostali tudi skupni trenutki z odraslimi likovnimi ustvarjalci iz naše občine.
Urška Kiselak, 9. r. OŠ Hajdina
Obisk Prekmurja
V ponedeljek, 28. septembra, smo se zgodaj zjutraj odpravili v Mursko Soboto. Najprej nas je čakal ogled galerije. V galeriji nas je prijetno sprejela kustosinja Irma Brodnjak. Povedala nam je, kaj vse počne kustos in kaj vse je pri tem poklicu pomembno. Kasneje nam je predstavila življenje Marlenke Stupice in pokazala nekaj njenih del. Primerjali smo jih z deli njene hčere Marije Lucije Stupice. Sledil je ogled razstave. Med ogledom smo ugotovili, daje Marlenka ilustrirala mnogo pravljic, kijih poznamo še zdaj. Njene ilustracije so zelo zanimive in barvne ter bralce, še posebej otroke, pritegnejo k branju knjig. V drugem razstavnem prostoru smo si ogledali slike, ki so jih invalidi naslikali z nogami in usti. Slike, ki so jih naslikali, so bile zelo lepe in realistične. Najpogostejši motiv je bila narava. Po ogledu razstave v galeriji smo se z avtobusom odpeljali v Lendavo, na razstavo del španskega slikarja, kiparja in grafika Pabla Picassa. Njegova dela so unikatna, njegov slog ustvarjanja pa zelo zanimiv. Bilo mi je všeč, da smo si lahko ogledali njegova dela, ta razstava pa se mi je močno vtisnila v spomin. Na izletu sem zelo uživala. Želim si, da bi takih izletov bilo še več.
Minea Vrabl, 9. a
25
Oktober 2015
Ogledali smo si Picassove grafike in obiskali Galerijo Murska Sobota
Člani Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina smo že dalj časa načrtovali obisk Galerije Murska Sobota. Da nam ne bi pobegnil datum razstave grafik španskega slikarja Pabla Picassa, smo se skupaj z učenci devetega razreda OŠ Hajdina odpravili na pot 28. septembra.
Kustodinja Irma Brodnjak (druga v prvi vrsti z leve) je z nazorno pripovedjo o razstavljenih delih pritegnila k sodelovanju večino mladih obiskovalcev galerije. Morda pa bo kdo od njih kdaj stopil po njenih stopinjah in se odločil za študij umetnostne zgodovine.
Najprej smo obiskali galerijo, kjer nas je v uvodu pozdravil predstavnik Občine Murska Sobota Božo Bohar, nato pa je sledila zanimiva predstavitev slikarke-ilustratorke Marlenke Stupice. Kustodinja Irma Brodnjak nam je primerjalno pokazala tudi nekaj del njene hčerke Marije Lucije Stupice, da smo lahko videli razliko v njunih tehnikah.
Učence je pretresla pripoved o likovnikih, povezanih v združenju UNSU, ki slikajo z usti ali nogami. Z zanimanjem so si ogledali njihova dela in kar nekaj jih je bilo, ki so se zavedeli,
kaj pomeni, če si v življenju lahko fizično neodvisen od drugih. Sledil je obisk galerije na gradu v Lendavi, kjer je bila od aprila do konca septembra na ogled razstava grafik španskega slikarja Pabla Picassa. Doživetje v obeh razstaviščih bodo učenci nadgradili pri pouku likovne vzgoje, ko bodo skupaj s svojo učiteljico Romano Kiseljak lahko na projiciranih fotografijah podrobneje primerjali nekatere motive in tehnike. Oba ogleda bosta prispevala k boljšemu poznavanju likovne umetnosti, kar bo nedvomno učencem
Na gradu v Lendavi smo si ogledali bogato zbirko grafik španskega slikarja Pabla Picassa.
obogatilo njihovo znanje na tem področju. Pri letošnjem preverjanju znanja jim bo to prišlo zelo prav.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Naš prvi športni dan
V četrtek, 17. septembra, smo se učenci OŠ Hajdina (od 6. do 9. razreda) odpravili na naš prvi športni dan. Z avtobusom smo se zjutraj odpeljali do Trnovske vasi in se podali na pot do Vitomarcev. Nekaj časa smo hodili po dolgem travniku in na desni opazovali naš cilj, cerkev na vrhu hriba. Hodili smo približno eno uro, potem smo imeli postanek. Nato smo se odpravili na pot med vinogradi. Gospa, ki je bila v vinogradu, nam je dala grozdje.
Hodili smo po poti, ki seje ves čas vzpenjala in spuščala. Vodili so nas planinci s Hajdine, ki so našo pot dobro poznali. Cerkevje bila vedno bližje, in ko smo prispeli na vrh hriba, so nam iz tamkajšnjega sadjarstva ponudili jabolka. Kmalu zatem so pripeljali avtobusi in nas odpeljali domov, do naše šole.
Karmen Veis, 8. razred
26
Oktober 2015
Po 45 letih ponovno sedli v šolske klopi
Nekdanji sošolci in sošolke generacije 1969/1970 smo se prvič po 45 letih vrnili na kraj, kjer smo davnega leta 1970 končali drgnjenje osnovnošolskih klopi.
Se \edko lep i» mtfWi \
Ob jubileju so imeli tudi torto, na njej pa spominsko fotografijo. Foto: arhiv Požgan
letih še vedno lepi in navihani. Ob slovesu smo si obljubili, da se čez dobri dve leti ponovno snidemo. Takrat bo še lepše, spomini pa zagotovo bogatejši.
Stanislav Požgan
Nekdanji hajdinski sošolci spet skupaj. Tudi po 45 letih je bilo srečanje prisrčno in nepozabno.
Samo nekaj dni po začetku novega šolskega leta, 10. septembra, se nas je 16 od takrat 27 učencev zbralo pred Osnovno šolo Hajdina, da bi obudili spomine na čas, ko smo v tem hramu učenosti bolj ali manj pridno nabirali znanje, se podili po šolskih igriščih in nato leta 1970 izbrali vsak svojo pot v širni svet. Pri šoli, ki ima danes povsem drugačno podobo, kot jo je imela v času našega šolanja, nas je prijazno sprejela ravnateljica Vesna M. Lorber in popeljala v prostore, kjer učenci danes pridobivajo svoja znanja.
Po kratkem kulturnem programu, na katerem smo prejeli tudi manjše spominke in so ga pripravili učenci OŠ, nas je ravnateljica povabila, da sedemo za šolske klopi, tokrat brez učbenikov in zvezkov, ter ob prigrizku obudimo spomine na brezskrbne otroške dni, ko nam čas še ni tako hitro drvel.
Po obveznem fotografiranju pred šolo nas je pot vodila v gostilno Koštomaj, kjer smo vsaj za en večer ustavili čas, si pogledali v spremenjene, s čudovitimi gubami olepšane resne obraze, zaznamovane s številnimi življenjskimi preizkušnjami, in ob prijetni večerji nadaljevali druženje do jutranjih ur. Pridružil se nam je tudi Jože Ekart, ki nas je takrat poučeval, in obdaril z življenjskimi modrostmi. Manjkala pa ni niti torta, za katero je poskrbel eden izmed sošolcev. Ob sladkanju smo spoznali, da smo tudi po 45
VABILO
Spoštovani, v torek, 17. novembra 2015,
s pričetkom ob 17. uri vas vabimo na predavanje z naslovom Kako prepoznavati stisko otrok in kako jim pomagati?,
ki bo v telovadnici OŠ Hajdina.
Velikokrat stisk svojih in drugih otrok sploh ne zaznavamo, kaj šele, da bi jim jih pomagali prerasti. Še posebej je to prisotno v najstništvu. Kako postati bolj dovzeten za drugega? Predavanje bo obogateno s praktičnimi prikazi.
Izvajalca sta Zdenka Molnar, psihoterapevtka integrativne smeri, habilitirana predavateljica na višjih šolah, nosilka predmeta Obvladovanje stresa in metode sproščanja na Višji šoli za gostinstvo in turizem, in Ljubo Poles, psihoterapevt zakonske in družinske smeri, doktorant programa Zakonska in družinska terapija. Oba sta
zunanja partnerja podjetja ISN, d. o. o., s Hajdine. Predavanje je namenjeno staršem otrok in vsem občanom Občine Hajdina. Vljudno vabljeni.
OŠ Hajdina s PE Vrtec
OSNOVNA SOLA HAJDINA
27
Oktober 2015
Šola zdravja tretjo obletnico praznovala v Hotelu Murat
»Bilo je pestro, družabno, prijazno postreženo in do »predpranja« pospravljeno kosilo po Gersonu. Pošiljam Ti nekaj fotoutrinkov. Čeprav bo skoraj večer, imam še vedno občutek sitosti. Lep pozdrav! S.« Tako sem 18. septembra na kratko poročala urednici Tatjani, ki mi je dala zeleno luč za to, kar boste prebrali v nadaljevanju.
Jutranjice in jutranjiki Šole zdravja povabili nedavno nastalo skupino Hajdina, ki že tri leta vsak dan (razen Zdrave šole, ki deluje na Turniščah pri ob nedeljah in državnih praznikih in Ptuju. Skupaj so proslavili mini jubilej, če je zelo slabo vreme) ob osmih zju- ob katerem je v imenu vodje skupine traj telovadijo na Športnem igrišču na Majde Mesaric spregovorila Cecilija Sp. Hajdini, so 18. septembra v goste Bernjak (ker ima močnejši glas in jo
Po utečenem zaporedju je najprej potekal program tisočih gibov, ki sta jih tokrat skupno opravili ekipi Haj-dinčanov in gostov iz novoformirane Šole zdravja Turnišče.
Po kavi in sladkem dodatku je pred odhodom v Hotel Murat na Zg. Hajdini sledil še zgodovinski skupinski posnetek obeh ekip. Triletna hajdinska skupina je ta dan prvič telovadila v majicah, na katerih je na rokavih tudi grb Občine Hajdina. Odslej bo ob udeležbi na srečanjih z drugimi društvi po Sloveniji dobro razvidno, od kod prihaja kdo izmed 22 jutranjikov. Skupina je bila vesela obiska direktorice občinske uprave Valerije Šamprl. Čestitala jim je za njihovo vztrajnost in jih povabila, da bi tako zavzeto sodelovali tudi v Simbiozi giba, ki bo odslej vsako leto v septembru.
Čakajoč na hipokratovo juho so nedavni telovadci prijetno poklepetali med seboj in si ogledovali prostorno jedilnico Hotela Murat na Zg. Hajdini, ki deluje le kratek čas, a se že uspešno dokazuje v domačem in tudi širšem okolju. Nekateri pa so si ogledali tudi druge prostore, med drugim tudi kuhinjo in sobe v nadstropju.
T53
Pri delitvi hrane je pomagal tudi gospodar Jakob Murat, ki je imel vse pod kontrolo, da ne bi kdo ostal lačen.
slišijo tudi tisti, ki jim sluh občasno nagaja!). Zahvalila se je vsem za dosedanje vztrajanje v lepem in tudi manj prijaznem vremenu, posebej Majdi Mesaric in Mariji Gabron, ki sta najbolj zaslužni za nastanek skupine, za izmenjavo informacij in koordinacijo dela telovadnih skupin, ki jih je v Sloveniji vedno več. Poleg vsakodnevnega temeljitega razgibanja teles poskrbijo tudi za druženje in izmenjavo izkušenj, informacij pa tudi menjavo »viškov« peciva, sadik, cvetja ... Ko so ženske v Štajerskem tedniku prebrale o hajdinskem Hotelu Murat, so sklenile, da ga bodo obiskale na tretjo obletnico telovadbe. In moški so modro prikimali. Kako je minilo dopoldne, si oglejte v nadaljevanju.
28
Oktober 2015
Ob odhodu iz Hotela Murat sem povprašala po vtisih vse, ki so pojedli kosilo, pripravljeno po Gersonovi metodi. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki bi se bili pripravljeni učiti priprave hrane na ta način. Ideja za Društvo žena in deklet občine Hajdina, da organizira kuharski tečaj pri Muratovih. Ko se bo to zgodilo, bom tam s fotoaparatom in beležko. Obljubim tudi kakšen recept in zgodbo o tem, kako je Gersonova metoda pozdravila raka gospodarja Jakoba, doktor Grishin pa hrbtenične težave sina Boštjana, mladega direktorja hotela. V imenu Šole zdravja Hajdina se Mura-tovim lepo zahvaljujemo za gostoljuben sprejem, korektno ceno, predstavitev hotela in dejavnosti ter za darilo vsem udeležencem - DVD z naslovom Čudovita resnica, ki predstavlja najenostavnejše zdravilo za raka na svetu.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
V vrsti do solatnega bifeja. Ali med čakajočimi prepoznate Hajdinčane? Poglejte na rokav leve roke.
Zlatki Strmšek posebno priznanje
Na 53. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2015 je dvajsetletnico svojega delovanja proslavila tudi Zveza kmetic Slovenije. V imenu Društva žena in deklet občine Hajdina se je slovesnosti 22. avgusta udeležila Zlatka Strmšek iz Skorbe, upokojena zadružnica Perutninarske zadruge Ptuj, sicer pa že drugi mandat članica UO Zveze.
Najzaslužnejšim kmeticam, ki delujejo v organih Zveze, so podelili jubilejna priznanja. Med prejemnicami srebrnega priznanja je tudi Strmško-va, ki v Zvezi skrbi tudi za promocijo programa Svit.
Zlatko smo pred leti podrobneje spoznali, ko je bila v Društvu žena in deklet občine Hajdina kandidatka za kmetico leta. Kot mlado mestno dekle se je pred 38 leti primožila v Skorbo, kjer sta z možem Srečkom začela sodelovati s takratnim Obratom za kooperacijo na Hajdini in zgradila farmski objekt za vzrejo brojlerjev. Z uspešnim delom sta svoji družini omogočila dostojno življenje, za njima pa na kmetiji rasteta mlada vnuka, ki že pridno pomagata pri perutninarski vzre-
ji. Zlatka, mama dveh otrok in babica treh vnukov, je aktivna tudi pri delu v društvu, bila je predsednica in članica Vaškega odbora Skorba, trenutno pa je članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina. »Če ne vemo, kaj hočemo v življenju doseči, bomo dosegli le malo,« so zapisali na priznanju. Za Zlatko Strmšek lahko rečemo, da ji je znanje iz ekonomske šole in službe, kjer je delala v računovodstvu, dalo uporabno osnovo, da je ob moževi podpori dobro zastavila družinsko kmetijsko »strategijo«.
Ob prejetem priznanju ji čestitamo tudi v imenu uredništva.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Zlatka Strmšek je že drugi mandat članica UO Zveze kmetic Slovenije.

29
_
Zdravje v kuhinji je neprecenljivo
V Dražencih, v družbi članic tamkajšnjega društva gospodinj, je bila v septembru znana kuharica s TV-zaslonov, predavateljica, sicer pa avtorica zanimivih kuharskih knjig za otroke, Koprčanka, upokojena kuharica Emilija Pavlic. Emilija pravi, da je zdravje v kuhinji neprecenljivo in na prvem mestu, zato seje vredno potruditi in začeti kuhati zdravo, tako za naše otroke kot za vse nas.
Potem ko so se Draženčan-ke letos odločile, da se posvetijo pripravi in kuhanju različnih vrst marmelad, so si en septembrski popoldan rezervirale za prav posebno gostjo. V družbi Emilije Pavlic so pripravile kalamare, kruh, buhteljne in še nekatere druge jedi, vse po njenem receptu. Emilija jim je podala veliko dobrih nasvetov za pripravo hrane, kuhanje in shranjevanje živil. Dražen-čanke so v njeni družbi zelo uživale in se hkrati tudi veliko naučile.
Besedilo in foto:TM
Oktober 2015
Draženčanke tudi potujejo
Po vsakotedenskem kuhanju marmelad so se Draženčanke, članice društva gospodinj, odpravile na še dve zelo poučni ekskurziji: 3. oktobra na strokovno ekskurzijo po Savinjski dolini, v oktobru pa so s prijatelji potovale v Bruselj.
V Spodnjih Grušovljah pri Šempetru, na kmetiji Flis, so jim za pokušnjo pripravili različne izdelke - sire, jogurte, namaze...
Na Gori Oljki, kjer so si ogledale mogočno baročno cerkev.
Zdenka Godec, predsednica društva, je dejala, da je bilo zelo zanimivo, poučno in sproščujoče na oktobrskem druženju. Najprej so Draženčanke z jutranjo kavo in slaniki sprejele članice Društva podeželskih žena občine Žalec, na kmetiji predsednice Marte Rojnik, kjer se ukvarjajo s pridelavo hmelja. V Spodnjih Grušovljah pri Šempetru so jim na kmetiji Flis za pokušnjo pripravili sire, jogurte, namaze ... Obisk kmetije so izkoristile tudi za ogled hleva krav molznic, kjer se krave same pomolzejo. Na koncu so v njihovi trgovini kupile nekaj izdelkov za domov.
Najprej nekaj koristnih nasvetov...
30
Oktober 2015
Draženčanke pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva
V nekdanji sušilnici hmelja v Žalcu so imele rezerviran termin za ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer so odkrivale zgodovino hmeljarstva in pivovarstva na Slovenskem. Na koncu so se okrepčale še s hmeljarsko malico in hišnim pivom, lepo, sončno popoldansko vreme pa
jih je že vabilo na kratek sprehod na Goro Oljko, kjer so si ogledale mogočno baročno cerkev z dvema zvonikoma.
»Za konec smo prihranile obisk kmetije Kač pri Preboldu, kjer nam je gospa Jasna povedala o njihovi dejavnosti, predelavi mesnih izdelkov domače
Na koncu so se okrepčale še s hmeljarsko malico in hišnim pivom. Foto: arhiv društva
reje. Na tej kmetiji tudi zelo domiselno pripravlja domače narezke na posebni leseni deski. Imele smo se zares lepo in se domov vrnile polne novih vtisov.«
TM
Draženska ekipa v Evropskem parlamentu
Dolgo načrtovana ekskurzija do Strasbourga in Bruslja je za nami. Že v januarju smo z Ajdo Žižek, asistentko evropske poslanke Tanje Fajon, usklajevale termin ogleda evropskega parlamenta v Bruslju. Hitro je bil potrjen 12. oktober in tudi odobren del sofinanciranja stroškov ekskurzije. Preko agencije Sonček smo uskladile program ekskurzije, v katerega smo vključile še ogled Strasbourga in mesta Bruselj.
V petek zvečer, 9. oktobra, smo se članice Društva gospodinj Draženci z nekaj damami sosednjih vasi odpravile na tridnevno potepanje po Franciji in Belgiji. Po nočni vožnji smo v jutranjih urah prispele najprej v Strasbourg. Uživale smo na sprehodu po idilični četrti La Petite France in si ogledale znamenitosti tega mesta. Vmes smo izkoristile čas za malico, ki smo jo pripeljale s seboj, kajti naše gospodinje so pripravile nekaj dobrot. Lepo sončno vreme nas je spremljalo na poti proti Bruslju.
Naša nastanitev v hotelu je bila v mestecu Waterloo. Po zajtrku je sledil ogled mestnih znamenitosti v Bruslju, kot so Atomium, kraljeva palača, stolnica, mestna hiša, sodna palača, vodnjak Maneken Pis ...
Skupinski posnetek na hodniku, v ozadju zastave zastopnic EU
31
Oktober 2015
Enkraten pogled na dvorano, kjer zasedajo evropski poslanci. Predsednica Zdenka Godec v družbi svojih zeliščaric.
Polne pričakovanj že na avtobusu na poti v evropski parlament, kjer so zapele še svojo »himno« Čebelice.
Z navdušenjem je Fajonova sprejemala majhne pozornosti draženskih žensk.
Draženske zeliščarice v družbi Fajonove
Zvečer smo obiskale še skrite kotičke mesta - pivnice, butike, restavracije z značilno hrano, od krompirčka, čokolade do sladkih vafljev.
V	EVROPSKEM PARLAMENTU TUDI DRAŽENSKE ZELIŠČARICE
V	ponedeljek zjutraj smo se ustavile še v VVaterlooju, kjer smo si ogledale spomenik znamenite zgodovinske bitke iz leta 1815, kjer je bil Napoleon končno premagan. Sledil je obisk evropskega parlamenta. Da bi bil obisk še bolj zaznamovan, so se naše tri članice pre-oblekle v zeliščarske obleke. Z velikim navdušenjem smo se podale nekaj metrov peš po parku do veličastne stavbe, kjer se srečujejo evropski poslanci 28 držav. Ob vhodu je bil opravljen pregled, nakar nas je sprejel prijazni asistent Jure Tanko, v predavalnici pa nam je predavala gospa Dolinšek. Ve-
V družbi evropske poslanke Tanje Fajon v dvorani evropskega parlamenta
Še skupinski posnetek na osrednjem trgu v Bruslju
liko smo izvedele o sestavi Sveta EU, evropski komisiji, o članih, ki zastopajo evropske državljane. Zelo ponosne smo bile, da nas je pozdravila tudi naša evropska poslanka Tanja Fajon. Izkazala nam je veliko pozornost in dala vedeti, da je trenutna situacija v svetu zelo skrb vzbujajoča. Skupaj smo vstopile v veliko dvorano, kjer zaseda EU, in občutki ob tem so bili neverjetni. Malo smo poklepetale, ji predale darila, ki smo jih prinesle s seboj (draženske rezance, čaje, mar-
melade in darilo občine Hajdine), opravile smo skupinski posnetek in že seje morala posloviti, kajti čakale so jo druge zadolžitve.
Po obisku parlamenta smo se podale na 14-urno vožnjo proti domu. Tudi tako dolgo pot zmoremo, če smo vesele in polne lepih spominov, če je veliko petja in smeha, izmenjav različnih kuharskih receptov in še in še. Domov smo prinesle nepozabne vtise o dogodkih, ki jih preprosto moraš doživeti. V lepem spominu nam ostaja tudi komentarTanje Fajon na spletnem omrežju:
»Ne le prijetne, ampak tudi zelo aktivne in pogumne dame iz Društva gospodinj Draženci so me danes obiskale v Bruslju.«
Zdenka Godec Fotografije: arhiv društva
32
Oktober 2015
Hajdošanke na potepanju po zanimivih krajih
Hajdošanke so si za strokovno ekskurzijo izbrale Laško in tamkajšnjo pivovarno.
Članice Društva žensk Hajdoše so si tudi v začetku oktobra zamislile novo strokovno ekskurzijo. Osmega oktobra so se odpravile v Laško, kjer so si z velikim zanimanjem ogledale tudi tamkajšnjo znamenito pivovarno.
V	sklopu ekskurzije so se Hajdošanke odpravile tudi na Teharje pri Celju, v kraj, ki je poznan predvsem kot kraj povojnih izvensodnih pobojev. Obiskale so tudi spominski park.
V	oktobru so tudi praznovale v družbe članice Ljudmile Vaupotič. Posebna čestitka je bila za Ljudmilin okrogli jubilej - 70. rojstni dan.
Velik kup koruznih strokov je kopnel kot spomladanski sneg. Moški del kožuhačev je komaj uspel odnašati polne košare skožuhane koruze, tako pridno so vsi prisotni ob klepetu in vmesni postrežbi gospodinje Kristine opravljali svoje delo. Kako tudi ne bi, ko pa sta jih pri delu spodbujala mlada muzikanta in roke so se premikale kar po taktu. Hitreje sta igrala, prej je bila košara polna. Polno pa je bilo na koncu tudi »plesišče«, na katerem se je ob zvrhanih mizah dobrot zavrtelo staro in mlado.
Veliko manj gneče pa je bilo v sredo, 23. septembra, ob trganju koruze. Zbrala se je običajna delovna zasedba, pridružil se ji je tudi tudi predsednik Vaškega odbora Zg. Hajdina Zlat-ko Kondrič in povečal sicer tričlansko moško ekipo. In ker je bila manjšina trgačev tista, ki je pripravila osnovo za delo večine, letos objavljamo njihovo fotografijo.
Mogoče pa bi naslednje leto združili trganje in ličkanje ter vse opravili v enem dnevu?
S. Brodnjak
Kožuhačev mnogo več kot trgačev
Lansko kožuhanje 10. oktobra se je letos premaknilo že v september, saj so se v petek zvečer, 25. septembra, pri Kristini Kirbiš na Zg. Hajdini ponovno zbrali vsi, ki želijo ohranjati stara opravila in običaje. Društvo žena in deklet občine Hajdina je ponovno organiziralo tradicionalno kožuhanje in lanskoletna gostiteljica Kristina je pod streho Kirbiševe kmetije spet gostoljubno sprejela veselo družbo kožuhaških rokohitrcev obeh spolov in vseh starosti.
Zlatko Kondrič išče s pogledom svoje partnerje - Štefana in dva Jožeta, ki so bili kot on pristojni za prenašanje polnih košar koruze. Pa so bili že pri traktorjih in prikolicah, zato so na trgaški fotografiji upravičeno manjkali. Foto: Silva Ivančič
33
Na Elektriadi v Novigradu postregli z rimskimi jedrni s Hajdine
Po seriji rimskih pogostitev, kuharskih tekmovanj, prikazih »kak smo delali negda«, sodelovanju na tradicionalnih VIII. Rimskih igrah, trganju koruze in kožuhanju, udeležbi na srečanju Evropa za državljane v Varaždinu, prikazu pletarstva na 3. Podeželskem parlamentu v Podčetrtku so članice Društva žena in deklet občine Hajdina po dolgem, vročem poletju pričakale prihod jeseni.
Ko bodo Rimljanke s Hajdine potrebovale okrepitev svoje ženske »kulinarične legije«, lahko na pomoč povabijo ekipo, ki jih je zastopala v Novigradu. Da pa se niso kitile s tujim perjem, so ob bogatem omizju jasno in dobro vidno predstavile, kdo je zaslužen za to, kar so one gostoljubno ponudile udeležencem. Foto: Zoltan Sep
Ponosne so na tekmovalke, ki so skuhale srebrno kislo župo in bronasti »pisker« ter najlepše uredile delovni prostor. Vse to pa ne pomeni, da bodo sedaj začele počivati, ampak bodo v svojem stilu nadaljevale aktivnosti. Jesenska telovadba ob torkih in ponedeljkova ročnodelsko--kvartaško-pikadovska druženja ostajajo stalnica tudi v prihodnje. Obiski dogodkov drugih društev bodo potekali vse do Miklavževe večerje. Potem pa bodo doma pekle ad-ventna peciva in se posvečale družinam. Rimljanke s Hajdine so s svojimi dosedanjimi rimsko-kuli-naričnimi predstavitvami postale znane tudi izven občinskih in pokrajinskih meja. Njihovo delo cenijo tudi šolniki, saj so lani v Šolskem centru Ptuj tako dobro postregle slovenske pedagoške sindikaliste, da jih ptujski učitelji niso pozabili.
Iris Mlakar, profesorica na Elektro in računalniški šoli Ptuj, je povedala: »Učitelji osemnajstih elektrotehniških in računalniških šol Slovenije se že 21 let vsako jesen zberemo na Elektriadi, tradicionalnem strokovno-športnem srečanju, ki je namenjeno strokovnemu izobraževanju, izmenjavi
Oktober 2015
dobrih praks, kulturnemu in športnemu druženju. Letošnja Elektriada je potekala v organizaciji Elektro in računalniške šole Ptuj v Hotelu Maestral v Novigradu. Organizatorji smo to nalogo sprejeli z resnostjo in zagnanostjo, da udeležencem ostane v nepozabnem spominu. Ker Ptuj-čani radi obujamo spomine in poudarjamo naše korenine, smo si za rdečo nit druženja izbrali Rimljane. Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj nam je pri organizaciji velikodušno priskočilo na pomoč. Treba pa je bilo pripraviti tudi pogostitev, za kar smo se s prošnjo obrnili na članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Te so se z veseljem odzvale in nam pomagale pripraviti bogato rimsko pojedino, ki je navdušila vse udeležence.« Katarina Zorko, ena izmed v Rimljanke prekvalificiranih profesoric, je ob vrnitvi z dvodnevnega elektromaratona povedala, daje bil moto letošnjega srečanja Kruha in iger. Šestnajst šol je poskrbelo za strokovno plat srečanja, novodobni Rimljani v kar šestnajstih »legijah« pa so bili po zaslugi Hajdinčank tudi okrepljeni za naporna športna merjenja moči.
Silvestra Brodnjak
DŽD občine Hajdina na dogodku čez mejo
Hajdinska ekipa rokodelcev iz Društva žena in deklet občine Hajdina je sodelovala na zanimivem dogodku Tako se to nekadradilo v sosednji Hrvaški, v kraju Margečan. Na dogodku so prikazovali stare obrti, predstavilo pa seje okrog 20 mojstrov.
Hajdinskim ženam se je na dogodku v Margečanu na Hrvaškem pridružil tudi pletar Franc Žunkovič. Foto: arhiv Žunkovič
Hajdinčani so prikazali naše običaje, ki jih ohranjajo tudi v DŽDOH, od pletenja, klekljanja do izdelave rož iz papirja. Predstavili so se pletarja Marija in Franc Žunkovič, klekljana Danica Serdinšek in Nada Galun ter Ida Janžel, ki je prikazala izdelovanje rož iz krep papirja.
TM
34
Oktober 2015
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je še posebej nazdravil projektu Gibanice, saj so gibanice ena od njegovih najljubših sladic.
Predstavnica gibanice z zelišči je bila tokrat gibanica s skuto in svežim pehtranom.
Gibanice tako in drugače
Gibanica velja za kraljico dobrot iz naše preteklosti, ki pa na žalost nikoli več ne bo takšna, kot je bila nekoč, saj so različni dodatki, začimbe, dišavnice in predvsem sladkorji dodobra spremenili njen osnovni okus.
Brez tradicionalnih bučnih gibanic v Gerečji vasi pač ne gre, zastopani sta bili obe, tako gibanica s svežimi bučami kot gibanica z mletimi bučnimi semeni.
Zelo težko se je bilo odreči okusni prleški in mamljivi prekmurski gibanici ...
Skutna gibanica in skutna gibanica z orehi sta še vedno najpogostejši dobroti na naših mizah.
Veliko zanimanja je požela tudi sadna gibanica -tokrat slivova, ki je zelo privlačna tudi na pogled.
Prav slednje je napeljalo članice DŽD Gerečja vas, da so čez vse leto na svojih kuharskih delavnicah spoznavale različne sestavine in okuse gibanic. V soboto, 17. oktobra 2015, so projekt predstavile tudi s kratkim kulturnim programom, za katerega je poskrbel domači MePZ. OBISKOVALCI NAVDUŠENI NAD OKUSI GIBANIC Kar dvanajst različnih vrst gibanic so postavile na ogled in v pokušanje, med njimi pa so bile zastopane številne različne vrste iz osnovnih surovin pšenične, ajdove in pirine moke. Nadevi so bili raznoliki, od tradicionalne skute, orehov in vse do sadja, jesenskih plodov in zelišč, manjkala pa ni niti ocvirkova gibanica. Obiskovalci so bili nad različnimi okusi in sestavinami več kot navdušeni. Seveda pa domov niso odšli praznik rok, saj so članice v sklopu projekta pripravile tudi knjižico z recepti gibanic, ki so bile predstavljene.
V okviru otvoritvene predstavitve projekta o gibanicah je poleg predsednice Magde Intihar svoje besede
Projekt Gibanice ni bil dober samo za želodec in telo, temveč tudi všečen za oko, za kar je tokrat poskrbel amaterski slikar, sicer tudi aktivni član MePZ DŽD Gerečja vas, Jože Šafranko, ki je okusnemu projektu dodal še umetniško noto. Foto:JL
zahvale in pohvale dodal tudi mag. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, saj je gibanica ena izmed njegovih najljubših sladic in se je prireditve z veseljem udeležil.
Da pa projekt Gibanice ni bil dober samo za želodec in telo, temveč tudi všečen za oko, je tokrat poskrbel aktivni član MePZ DŽD Gerečja vas Jože Šafranko, sicer ljubiteljski slikar, ki je svoja platna razstavil in dodatno poskrbel še za umetniško noto že tako všečnega in okusnega projekta gere-čjevaških žena in deklet.
Ml
35
O pletarstvu sta Marija in Franc Žunkovič imela priložnost veliko povedati na Višji strokovni živilski šoli v Mariboru.
Pletarsko znanje in izkušnje sta jim na šoli podajala v kar šestih skupinah in bila navdušena nad zanimanjem mladih za to domačo obrt, hkrati pa sta bila presenečena, saj so mladi na stojnicah prikazali številna kmečka opravila, ki so jih nekdaj opravljali ročno.
V Termalnem parku Term Olimia v Podčetrtku, kjer je 7. oktobra potekal 3. Slovenski podeželski parlament, je kot predstavnica Društva žena in deklet občine Hajdina sodelovala pletarka Marija, v pomoč na stojnici pa ji je bil tudi Franc. Na svoji stojnici sta predstavila številne izdelke iz ši-bja, in kot je povedala Marija, je bila vesela obiska številnih obiskovalcev, tudi nekaterih visokih gostov, ki so se udeležili podeželskega parlamenta.
Le nekaj dni kasneje pa je prišlo še povabilo Štajerske turistične zveze Maribor, ki je v centru Qlandia v Mariboru organizirala staroveško prireditev. Z lastnimi izdelki iz šibja seje na stojnici v srednjeveškem oblačilu predstavila tudi Žunkovičeva. Prepričana je, da lahko z dodatno promocijo veliko naredimo in poskrbimo, da ta domača obrt ne bo izumrla in bo spodbudila še koga, da se nauči pletarstva.
TM
Foto: arhiv Žunkovič
Oktober 2015
Žunkovičeva na sejmih in pletarskih delavnicah
Da je pletarsko znanje vse bolj iskano, več ni dvoma, in to sta v zadnjem obdobju znala dobro izkoristiti tudi hajdo-ška pletarja Marija in Franc Žunkovič. Posebej se za pletar-stvo zanimajo mladi v okviru izobraževanj in delavnic, na eni takih na Višji strokovni živilski šoli v Mariboru pa so k sodelovanju povabili tudi Žunkovičeva.
Žunkovičeva na 3. Slovenskem podeželskem parlamentu kot predstavnika Društva žena in deklet občine Hajdina
Pletarski izdelki na stojnici v mariborski Qlandii
36
Oktober 2015
Kostanjev piknik upokojencev pregnal slabo vreme
Bojazen, da bo tudi petek, 16. oktobra, deževen, je marsikoga odvrnila od misli, da bi se prijavil na tradicionalni kostanjev piknik, ki ga je v Dražencih organiziralo Društvo upokojencev Hajdina.
Potem ko je ekipa Gostilne Čelan v dvorani postregla kosilo, je Štajerski obmejni trio na odru zaigral eno daljših plesnih rund. Kostanjepeki pa so skrbeli za to, da je bilo na voljo dovolj vročih kostanjev za vse, ki so prišli na sonce, da se ob luščenju spet naužijejo njegovih toplih žarkov.
A tisti, ki so verjeli v dobre zveze vod- Hajdina z vremensko upravo, so bili stva najštevilnejšega društva v občini veseli, da niso ostali doma. Priložnost
Predsednik Društva upokojencev Hajdina Anton Cestnik in šef "kostanjepekov" Janko Pal prek Haj-dinčana nazdravljata vsem upokojencem in jim priporočata, da ne zamudijo nobene priložnosti za druženje, naj bo to na tovrstnih piknikih, ekskurzijah, kolesarjenju, petju, v hotelu Delfin v Izoli ali na različnih športnih udejstvovanjih, ki jih ne manjka tudi v tretjem življenjskem obdobju.
za srečanje s prijatelji in klepet ob mizi ali pa zunaj pri pečenih kostanjih je razlog, zaradi katerega se je tudi tokrat splačalo pripeljati v Dražence.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Podravski gasilci tekmovali na Ptuju
Mestni stadion Ptuj je bil v soboto, 26. septembra, prizorišče letošnjega gasilskega tekmovanja podravske regije. Sodelovalo je več kot 1200 gasilcev iz 54 prostovoljnih gasilskih društev trinajstih gasilskih zvez s ptujskega, ormoškega, lenarškega in slovenjebistriškega konca.
Utrinek z velikega gasilskega tekmovanja podravskih gasilcev, kjer seje bral tudi Hajdinčan.
Uspešno je svoj nastop opravila ekipa članic PGD Gerečja vas.
Hrstüi
■ . H> v' |V -
37
Oktober 2015
Tekmovali so gasilci vseh generacij, od pionirjev, mladincev do članov in članic ter starejših gasilcev. Na dopoldanski otvoritveni slovesnosti sta se gasilcem pridružila tudi ptujski župan Miran Senčar in predsednik Sveta po-dravske regije mag. Janez Mere, ki je bil tudi v vlogi predsednika tekmovalnega odbora. Poveljnik podravske regije Dušan Vižintin, ki je s številno ekipo gasilcev iz vseh podravskih zvez opravil veliko delo, pa je bil na koncu več kot zadovoljen, saj so tekmovalci pokazali tako znanje kot spretnost, hkrati pa so znova dokazali, da je številnost, ko se govori o gasilcih, še vedno na prvem mestu. Posebej seje za izvedbo tekmovanja zahvalil vsem članom poveljstva podravske regije in tekmovalnemu odboru. Gasilsko tekmovanje je do poznega popoldneva potekalo brez zapletov, na srečo tudi brez poškodb, na zaključni slovesnosti pa so posebej predstavili tiste tekmovalne enote, ki so si na regijskem tekmovanju pridobile vstopnice za nastop na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto.
V OSPREDJU EKIPE IZ GEREČJE VASI IN HAJDOŠ, NA DRŽAVNO TUDI ČLANI B PGD SLOVENJA VAS
Največ zmag so dosegli gasilci iz Območne gasilske zveze Ptuj, kar pet, saj so zmagale pionirke PGD Bukovci, mladinci PGD Ptuj, člani B in članice B PGD Hajdoše ter starejši gasilci PGD Gerečja vas. Pri pionirjih je slavila ekipa PGD Kebelj, pri mladinkah ekipa PGD Oplotnica, pri članicah A ekipa PGD Majšperk, pri članih A ekipa PGD Podgorci in pri starejših gasilkah ekipa PGD Gabrnik. Na državno tekmovanje se je z odličnim 5. mestom uvrstila tudi tekmovalna enota članov B PGD Slovenja vas, žal pa to ni uspelo starejšim gasilcem PGD Slovenja vas.
Besedilo in foto: TM
Na državno tekmovanje se je uspelo uvrstiti tudi enoti članov B PGD Slovenja vas.
Starejši gasilci PGD Gerečja vas v družbi poveljnika Uroša Pavea, potem ko so že imeli v rokah pokal za 1. mesto.
Dva nastopa in dve zmagi za člane in članice B PGD Hajdoše
38
Oktober 2015
Tekmovalcem so za uspeh čestitali tudi poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Hajdina Ivan Glažar, podžupan Kari Svenšek, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec ter podpoveljnika občinskega gasilskega poveljstva Franc Nahberger in Iztok Ogrizek.
Članice A, B, člani B ter starejši gasilci PGD Hajdoše in starejši gasilci PGD Gerečja vas so uspehe dosegali na meddruštvenih tekmovanjih, na liga-ških tekmah za pokal GZS, zadnji večji uspeh pa ni izostal niti na regijskem tekmovanju na Ptuju. Župan Glažar jim je v imenu občank in občanov čestital za izjemen uspeh in se jim zahvalil za dobro opravljeno delo, za ves trud, ki ga vlagajo na področju gasilstva. V čestitki sta se županu pridružila še občinski poveljnik Glažar in podpredsednik območne zveze Vogrinec, v imenu tekmovalcev pa sta vtise po uspešni sezoni strnila Marjan Bračun iz PGD Gerečja vas in Ivan Brodnjak iz PGD Hajdoše.
Besedilo in foto: TM
Gasilci na sprejemu pri županu
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je v petek, 16. oktobra, v prostorih občine Hajdina pripravil poseben sprejem za pet gasilskih enot, ki so v letošnji tekmovalni sezoni znova dosegli izjemne uvrstitve.
Župan Glažar se je uspešnim gasilkam in gasilcem zahvalil za ves trud in čestital za izjemne dosežke na tekmovanjih.
Člani petih gasilskih enot iz PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas v družbi župana Glažarja in drugih gostov, ki so bili prisotni na priložnostnem sprejemu.
39
Starejši gasilci Gerečje vasi znova drugi v pokalnem tekmovanju GZS
Starejši gasilci PGD Gerečja vas smo letos nadaljevali uspehe na tekmovanjih za pokal GZS. Tekmovanja za starejše gasilce in gasilke so potekala od 16. maja, ko je bilo tekmovanje v Oplotnici. Naša ekipa je dosegla 459,4 točke in 1. mesto. Na koncu tekmovanja so rezultati pokazali, daje rezultat 459,4 točke najboljši izmed vseh na tekmovanjih za pokal GZS.
Na Prevaljah smo dobili potrditev, da smo letos po seštevku točk na petih od sedmih tekmovanj dosegli 2. mesto. Vsi člani ekipe smo dobili srebrne medalje, ekipa pa še praktično darilo.
Starejši gasilci smo letos tekmovali tudi v kvalifikacijah za državno prvenstvo. Na občinskem preverjanju smo dosegli 1. mesto. 14. junija je bilo organizirano tekmovanje OGZ Ptuj v Bukovcih. Na tem tekmovanju smo si s 1. mestom pridobili pravico do sodelovanja na regijskem tekmovanju. Na Ptuju smo 26. septembra dosegli 1. mesto in s tem pravico do sodelovanja na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto. V vmesnem času smo ob rednih vajah še tekmovali na tekmovanjih, ki so jih organizirala posamezna društva. Tudi tukaj smo dosegli odlične rezultate in osvojili pet prvih mest. USPEH JE POTRDITEV DOLGOLETNEGA DELA IN TRUDA Starejši gasilci smo na tekmovalni sceni že vrsto let. Na začetku so tvorili osnovo ekipe starejših gasilcev člani, ki so bili republiški prvaki že leta 1962. Sedaj sta od zmagovalcev iz leta 1962 še dva člana.
Uspehi, ki smo jih dosegali na letošnjih tekmovanjih, so rezultat resnih vaj in udeležb na tekmovanjih v prejšnjih letih. Prvi večji uspeh smo dosegli s 3. mestom na državnem prvenstvu leta 2008 na Ravnah. Od leta 2010 pa so se začeli uspehi tudi v pokalnem tekmovanju. V zadnjih šestih letih smo bili petkrat uvrščeni med prve tri ekipe pokalnih tekmovanj GZS. Vmes smo še leta 2012 dosegli 3. mesto na državnem prvenstvu v Velenju. Statistika pokalnih tekmovanj od leta 2004 naprej pokaže, da smo druga najboljša ekipa v pokalnem tekmovanju GZS. Dosegli smo pet uvrstitev med prve tri ekipe. Pred nami so le starejši gasilci iz PGD Grosuplje, ki so dosegli sedem uvrstitev.
Vsi člani, ki tekmujemo v ekipi starejših gasilcev Gerečja vas, smo ponosni na dosežene rezultate, ki smo jih dosegli v letošnjem in preteklih letih. Ti rezultati so rezultat skrbnih vaj, ki smo jih začeli v dvorani že januarja in vsak četrtek nadaljevali na prostem v športnem parku Gerečja vas. Tam imamo pripravljeno progo za vajo s hidrantom in vajo raznoterosti. Vseh teh rezultatov pa ne bi bilo brez velike podpore vodstva društva in posameznih članov PGD Gerečja vas.
Marjan Bračun
Oktober 2015
Hajdoške gasilke uspešne tudi na Češkem
Ekipo članic A sestavlja deset mladih deklet, ki veliko svojega prostega časa preživijo na gasilskih vajah in tekmovanjih. Tudi letos se lahko pohvalijo z uspešno tekmovalno sezono, saj so zmagale na številnih tekmovanjih in spet osvojile pokal GZS v zimski in poletni ligi.
Hajdoške gasilke v družbi s prijatelji PGD Hmeljčič
Zmagovalke z medaljami	Foto: arhiv Bedrač
Gasilska zveza Slovenije jih je izbrala, da se kot predstavnice Slovenije udeležijo tekmovanja na Češkem, v mestu Hradec Kralove na Labi.To je mesto na Moravskem, blizu Poljske. Na pot so Hajdošanke odšle 25. septembra skupaj z ekipo članov A PGD Hmeljčič. Vožnja do cilja je bila dolga in naporna. Sobota, 26. septembra, je bila dan tekmovanja. Dekleta so nastopila v kategoriji gostov iz evropskih držav. Vajo so odlično opravile, prav tako dobro odtekle štafeto ter premagale vso konkurenco in zmagale. Za dekleta je bila to nova mednarodna tekmovalna izkušnja in nova zmaga. Državo Slovenijo sta obe ekipi dostojno zastopali, saj so oboji zmagali.
To tekmovanje je spet eden izmed kamenčkov v njihovem nadvse uspešnem mozaiku zmag. Želimo jim uspešnih treningov in zmag še naprej.
Hilda Bedrač
40
Kako poteka evakuacija?
Pomembno je vedeti!
Klic vsili: 112

Oktober 2015
Slovenjevaški gasilci prikazali intervencijo
Drugo leto zapored so člani PGD Slovenja vas v mesecu varstva pred požari posebej opozorili nase in na svoje delo. V soboto, 17. oktobra, so na stežaj odprli vrata gasilskega doma, na ogled so postavili skorajda vso gasilsko tehniko, s katero razpolagajo v primeru intervencij, posebej pa so se izkazali v gasilski intervenciji, ki sojo uprizorili za obiskovalce.
Gasilci v akciji, na kraju dogodka...
Če zagori,
naj se ti ven mudi!
Ob klicu na tevilko 112 povejte:
Na številko 112 lahko pokličete ali pošljete kratko sporočilo (SMS),
Četudi so vabilo na sobotni gasilski dogodek poslali na vsa gospodinjstva v Slovenji vasi, je bila udeležba žal zelo skromna, a tisti redki krajani, ki so prišli, so imeli kaj videti in doživeti. V uvodu sta zbrane, med katerimi sta bila tudi občinski poveljnik Ivan Glažar in predsednica vaške skupnosti Janja Bračko, pozdravila predsednik PGD Slovenja vas Uroš Matjašič in poveljnik Ignac Skaza, ki je tudi podrobneje predstavil operativno enoto, izpostavil izobraževanja, ki so ključnega pomena za vsako gasilsko društvo, veliko zanimivega pa je povedal tudi o namenu in poteku vaje, s katero so slovenjevaški gasilci želeli pokazati, kako odreagiramo in se obnašamo ob morebitni intervenciji, ko se sproži alarm. V živo, povsem od blizu, so mnogi to dejanje videli prvič in si bodo v prihodnje prav gotovo znali še bolje predstavljati delo prostovoljnih gasilcev v svojem okolju. V PGD
Pred gasilskim domom v Slovenji vasi so gasilci razstavili razpoložljivo tehniko in opremo.
Slovenja vas so se s tem gasilskim dogodkom pridružili številnim slovenskim gasilskim društvom, mnogim prostovoljcem, ki v oktobru preverjajo operativne sposobnosti, v ospredju pa so letos imeli osrednjo temo meseca oktobra Evakuacija iz stanovanja.
Besedilo in foto: TM
Posebej zanimivo je bilo pri »delu« opazovati najmlajše, bodoče gasilke in gasilce.
41
Oktober 2015
v občinski praznik
Prijeten oktobrski dan je pričakal ribiške ekipe iz občine Hajdina, ki so se v soboto, 3. oktobra, zbrale pri ribniku RD Žejne ribice v Dražencih. Tekmovanje lov rib s plovcem je tudi letos potekalo v parih in draženski ribnik je bil na dan tekmovanja za kar nekaj ur popolnoma rezerviran.
Dejan Šešerko je kar s težavo vrnil v vodo pravi komad. Ulovil ga je sicer nekdo drug, Dejan pa ga je z veseljem tudi stehtal.
Ribiška tekma uvod
Ribiče sta med lovom prišla pozdravit tudi predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj in naddekan Marijan Fesel, ki je tudi sam navdušen in izkušen ribič. Tekma je potekala brez zapletov, ulov je bil srednje dober, kar se je kaj hitro dalo razbrati med tehtanjem, ko nekateri izkušeni ribiči niso bili ravno zadovoljni. Tudi Dušan Černenšek, predsednik RD Žejne ribice, je bil med njimi, a kot je ob zaključku in predstavitvi rezultatov dejal, je bilo druženje na prvem mestu, priložnosti za bogat ulov pa bo v prihodnje še nešteto. Na zaključku je ribiški druščini čestital tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar in najboljšim podelil zaslužene pokale.
Tretje mesto je dosegla ekipa Zg. Hajdina preko proge v sestavi Marjan Vrabl in Dejan Šešerko, 2. mesto je osvojila
Ribiški zaključek v družbi župana mag. Stanislava Glažarja. Najboljšim trem ekipam je razdelil pokale.
ekipa Draženci 1 v sestavi Jože Gajser in Dušan Černenšek, 1. mesto pa je zasluženo osvojila ekipa Cvetlična ulica v sestavi Jože Kampl in Dalibor Kalik. Njun
ulov je na koncu na tehtnici pokazal dobrih 25,8 kg.
Besedilo in foto:TM
Ribiči iz občine Hajdina so 3. oktobra zasedli najboljša mesta ob draženskem ribniku.
42
Oktober 2015
Najbolj spretni so v roke prijeli tudi ribiške palice in se pomerili v občinski tekmi.
Več kot 40 ribičev, med katerimi so ribarile tudi ženske, se je za dobre tri ure posvetilo tekmovalnemu vzdušju in uživalo ob lepo urejenem ribniku. Tudi naključnih obiskovalcev je bilo na ribiškem srečanju kar nekaj, organizatorja pa sta poskrbela tudi za gostoljubnost in prijetno vzdušje v naravi. Po tehtanju je sledila še zaključna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, kjer sta se ribičem pridružila tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar in svetnik Uroš Ma-tjašič, najboljšim trem ekipam pa je čestitala tudi vaška predsednica Janja Bračko.
Najboljša ekipa, ulovila je dobrih 19 kg ribje bila ribiška ekipa Žejne ribice 2, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Obkanalski krivolovci, na tretje pa prav tako domačini - ekipa VO Slovenja vas. Vsem tekmovalcem seje za udeležbo in uspeh, ki so ga dosegli na tekmo-valno-družabnem dogodku, zahvalil tudi Milan Furek, predsednik sekcije Obkanalski krivolovci.
Besedilo in foto: TM
Ob slovenjevaškem ribniku ob dravskem kanalu je bilo 18. oktobra zelo prijetno vzdušje.
Obkanalski krivolovci navdušili z ribiško tekmo
Sončna nedelja, 18. oktobra, je bila prava izbira za ribiško tekmo, ki sta jo VO Slovenja vas in skupina Obkanalski krivolovci, sekcija ŠD Slovenja vas, pripravila ob ribniku Slovenja vas. Tudi ta dogodek je bil eden od letošnjih v nizu praznovanja občinskega praznika.
Svečani zaključek podelitve pokalov najboljšim trem ekipam, ko sta se tekmovalcem pridružila tudi župan Glažar in svetnik Matjašič.
43
Oktober 2015
6. mesto: Slovenja vas - člani
Turnirja v malem nogometu za člane in veterane
V počastitev letošnjega praznika Občine Hajdina sta bila v oktobru tradicionalno odigrana tudi turnirja v malem nogometu za člane in veterane. Zaradi slabega vremena sta bila spet izpeljana v telovadnici OŠ Hajdina. Kot vsako leto sta tudi letos oba postregla z zelo zanimivimi tekmami, na koncu pa vedno zmagajo najboljši.
5. mesto: Draženci - člani
ČLANSKI TURNIR - IZVEDBA ŠT. 17
Žreb je tokrat v skupino A postavil ekipe iz Dražencev, Skorbe in s Hajdine, v skupino B pa Slovenjo vas, Gerečjo vas in Hajdoše. Hajdinčani so v predtekmovanju popolnoma upravičili naziv favorita skupine A, saj so prepričljivo premagali oba nasprotnika. V tekmi za drugo pa so igralci Skorbe premagali ekipo iz Dražencev. Bolj napeto je bilo v skupini B, kjer so za glavne favorite veljali devetkratni prvaki tega turnirja, igralci ekipe Gere-čja vas. A so jih letos presenetili igralci iz Hajdoš, ki so v zanimivi tekmi zmagali z rezultatom 5 : 4. Tako so se Ge-rečani morali zadovoljiti le s tekmo za 3. mesto proti ekipi Skorbe. Tekma za »bronasti pokal« je bila zelo izenačena, na koncu pa smo zmagali igralci Skorbe z rezultatom 4 : 3. V finalu med Hajdino in Hajdošami tokrat ni bilo dvoma o zmagovalcu. Igralci Hajdine so bili premočni, prepričljivo so zmagali z rezultatom 9 :2 in tako popolnoma zasluženo osvojili letošnji turnir. Najboljši strelec turnirja je bil s kar 12 zadetki Blaž Jazbec (Hajdina). NEKAJ ZANIMIVOSTI S ČLANSKEGA TURNIRJA - Dvanajst zadetkov najboljšega strelca je nov rekord po številu zadetkov na članskem občinskem turnir-
4. mesto: Gerečja vas-člani
ju, do sedaj sta bila nosilca rekorda Boštjan Pacher (2014) in Tadej Rozman (2009), ko sta dosegla po 10 zadetkov.
-	Po številu zmag na članskih turnirjih še vedno prepričljivo vodijo Gerečani, imajo jih kar devet, Skorba in Hajdina sta zmagali trikrat, po eno zmago pa imata še ekipi Slovenja vas in Hajdoše. Ekipa Dražencev v vseh izvedbah članskih turnirjev še nima nobene zmage.
-	Glavni sodnik turnirja letos ni imel pretiranega dela, saj je moral na celotnem turnirju pokazati le en rumeni karton, pa še to predsedniku enega kluba. Igralci so bili namreč letos zelo korektni, spoštovali so pravila nogometa, tako da ni prihajalo do nobenih prekinitev.
-	Pohvaliti je treba tudi dobavitelja pokalov, ki se je letos spet potrudil, najprej s tem, da so pokali prispeli pravočasno, nato pa še z velikostjo pokalov.
-	Igralci Hajdine so letos na turnirju v treh tekmah dosegli kar 28 zadetkov, prejeli pa so jih le pet. Tudi to je rekord na dosedanjih turnirjih, kar več kot zgovorno priča o dejstvu, v kakšni izjemni formi so bili letos igralci Hajdine.
44
Oktober 2015
3. mesto: Skorba - člani
2. mesto: Hajdoše-člani
VETERANSKI TURNIR -IZVEDBA ŠT. 17
Tudi letošnji veteranski turnir (nad 35 let) je postregel z zelo zanimivimi dvoboji, sodeč po zvenečih imenih v določenih ekipah, pa seje še enkrat več pokazalo, da je za končno zmago na turnirju treba imeti tudi »veliko, predvsem pa pozitivno srce«.
V	skupino A je žreb določil ekipe Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdina, v skupino B pa ekipe Hajdoše, Skorba in Draženci. Že takoj po žrebu je bilo »nogometnim strokovnjakom« jasno, da se bosta v skupini A za prvo mesto borili ekipi Gerečje vasi in Hajdine, v skupini B pa Skorba in Hajdoše. Obema preostalima ekipama v skupinah (Slovenja vas, Draženci) »strokovnjaki« niso pripisovali večjih možnosti za uspeh. Seveda pa je bilo vse odvisno tudi od tega, s katerimi igralci bodo na turnir prispele posamezne ekipe. Igralci imajo namreč možnost, da se sami odločijo, v kateri ekipi bodo nastopili, pri tem pa je največ seveda odvisno od ponudbe klubov. Tako so bile letos ekipe zopet precej premešane, kar je seveda še dodatno popestrilo sam turnir.
V	skupini A je o potniku v finale odločala tekma med ekipama Gerečja vas in Hajdina, ki pa so jo na »taktičen« način dobili igralci Hajdine. Gerečani so imeli posest žoge, Hajdinčani pa so se disciplinirano branili in po hi-
Prepričljivo 1. mesto: Hajdina - člani
trih protinapadih z lahkoto zadevali.
V	ekipi Hajdine se je (ponovno) zelo izkazal najstarejši igralec turnirja (še malo in bo dopolnil 60 pomladi), ki se je dobesedno »ponorčeval« iz mlajših igralcev Gerečje vasi ter dosegel dva lepa zadetka za končno zmago Hajdine 5 :1 in uvrstitev v veliki finale.
V	skupini B se je vse »zakuhalo« že po prvi tekmi, potem ko so Hajdoša-ni nekoliko presenetljivo premagali igralce Skorbe. A le za tiste, ki tekme niso spremljali. Ne igrajo namreč le imena, ampak velikokrat zmaguje tudi večja želja po uspehu. Hajdošani so nato, z zanesljivo zmago proti ekipi Dražencev, le še potrdili nastop v finalu. V tekmi za drugo mesto v skupini B pa sta se ekipi Skorbe in Dražencev razšli z neodločenim rezultatom 4 : 4,
po izvajanju sedemmetrovk pa so bili spretnejši igralci iz Dražencev.
V	tekmi za tretje mesto so se nato Gerečani le pobrali po »šoku 60-letnika«, zanesljivo odpravili ekipo Dražencev z rezultatom 5 : 0 in se »kvalificirali« na zaključek dneva z narezkom v izvedbi »mične lokalne ponudnice gostinskih storitev«.
V	finalu je sledila tekma med Hajdino in Hajdošami, zanesljivo so jo dobili Hajdinčani z rezultatom 7 : 3. Tako so veterani Hajdine še drugo leto zapored osvojili naslov najboljše veteranske ekipe, očitno prihaja obdobje uspehov veteranov Hajdine. Najboljša strelca letošnjega veteranskega turnirja sta bila dva igralca: Viktor Hot-ko (Hajdina) in Peter Kaučevič (Hajdoše), oba sta dosegla štiri zadetke.
iWWSVj
'sssSi
*3ZSSi
45
Oktober 2015

6. mesto: Slovenja vas - veterani	5. mesto: Veterani iz Skorbe. Pred turnirjem še do- 4. mesto: Draženci - veterani
brevolje...
2. mesto: Hajdoše - veterani
NEKAJ ZANIMIVOSTI Z VETERANSKEGA TURNIRJA
-	Le štirje zadetki so bili dovolj za naslov najboljšega strelca turnirja pri veteranih. Sedanji župan Občine Hajdina je moral za ta laskavi naslov v preteklosti doseči precej več zadetkov (9 jih je dosegel leta 2009, 2004 in 2000).
-	Po številu zmag na veteranskih turnirjih še vedno vodijo Hajdošani, ki so zmagali šestkrat, sledijo Skorb-čani s petimi in Gerečani s štirimi zmagami. Ekipa Haj-dine ima šele dve zmagi.
-	V finalni tekmi je celo tri zadetke dosegel sam predsednik Športne zveze Hajdina, očitno tudi tukaj velja pravilo »tudi slepa kura zrno najde«.
-	Tradicionalni zaključek turnirja je tudi letos minil brez Skorbčanov, očitno bo treba malce »prirediti« sam žreb.
-	Pokal za najboljšega strelca je letos bil tako lep, da se oba najboljša strelca turnirja nista mogla sama dogovoriti, kdo ga bo odnesel domov. Organizatorje zato moral pri dobavitelju pokalov naročiti še enega.
3. mesto: Gerečja vas - veterani
1. mesto: Hajdina-veterani
46
Oktober 2015
Dobitniki pokalov - veterani 2015
Pripravil: Sandi Mertelj Foto: arhiv ONŠ Golgeter Hajdina
Najboljša strelca - Peter Kaučevič in Viktor Hotko
Štajerska poslovna nogometna liga premiero doživela na Hajdini
Ideja o poslovni nogometni ligi je na Štajerskem tlela že nekaj časa, letos pa je očitno preskočila tudi prava iskrica. Organizacije tega tekmovanja in druženja ekip iz poslovnega sveta sta se v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije lotila Šport Forum in Movio, d. o. o.
Odziv je bil izjemen, celo večji od pričakovanj, saj je izziv nastopanja v ligi sprejelo kar 12 ekip: DPZ Impol, Po-cinkovalnica, TAM Durabus, Meltal IS, Mestna občina Ptuj, F. A. MAI K, Henkel, Talum, Manager klub Ptuj, Elektro Maribor, Univerza v Mariboru in Goja Transport.
Ekipe so se na prvem turnirju zbrale na Hajdini, ki se je tako vpisala kot začetni kraj novoustanovljene lige. Štajerska poslovna liga je po Kopru in Ljubljani tretja podobna liga v Slove-
niji.
JM
Foto: Matija Brodnjak
Utrinki s turnirja na Hajdini
ÜH
Na Hajdini je bil v začetku oktobra odigran prvi krog novoustanovljen štajerske poslovne lige v nogometu.
47
Oktober 2015
Footgolf - nova panoga, ki preprosto navdušuje
Footgolf je v Sloveniji nova športna panoga, ki preprosto navdušuje, tudi občane Hajdine. Prvi turnir v Sloveniji je bil odigran na ptujskem igrišču za golf letos spomladi, doživel pa je odličen odziv. Prav zaradi tega ga je v koledar športnih prireditev ob prazniku občine Hajdina premierno uvrstila tudi Športna zveza Hajdina.
Pred začetkom turnirja. Na prvem turnirju v footgolfu ob prazniku občine Hajdina seje zbralo 16 igralcev.
Na igrišču za golf Ptuj se je 9. oktobra zbralo 16 športnih navdušencev; nekateri so se v footgolfu že merili, nekateri so se z njim srečali prvič. Pri tem je z razlago pravil pomagal Matija
Brodnjak, ki je med pionirji promocije tega športa pri nas. V odličnem vzdušju so se tekmovalci razdelili v štiri skupine, iz vsake vasi po eden. Na spolzkem igrišču ni manjkalo takšnih
in drugačnih spodrsljajev in nezgod, od blatnih padcev do reševanja žoge iz vodnih ovir in peščenih bunkerjev. Kmalu je bilo jasno, da bo tudi tokrat razred zase Uroš Krajnc, ki je s foot-golfom hitro našel skupni jezik. Tokrat je odigral »par« ptujskega igrišča, kar pomeni, da je za vseh 18 lukenj potreboval natančno 72 udarcev - toliko so jih ustvarjalci igrišča tudi predvideli. Med ekipami, štela sta dva najboljša rezultata igralcev iz iste vasi, je zmagala Skorba, sledili sta Hajdina in Slovenja vas.
Na razglasitvi najboljših ni manjkalo
debat o tem, kako in pri kateri luknji
bi lahko kdo izboljšal rezultat, kar že
daje slutiti, da nas večina že tuhta o
novih igrah.
REZULTATI
Posamezniki:
1.	Uroš Krajnc (Skorba) - 72
2.	Žiga Zupanič (Hajdina) - 78
3.	Matija Brodnjak (Hajdina) in Jože Mohorič (Slovenja vas) - oba 81
5. Nejc Ogrinc (Skorba)... Ekipno:
1.	Skorba - 154
2.	Hajdina - 159
3.	Slovenja vas - 170
4.	Gerečja vas - 176
5.	Draženci - 192
JM
Foto: Matija Brodnjak
Sandi Mertelj in prva tri mesta - 1. Uroš Krajnc, 2. Žiga Zupanič in 3. Joži in Uroš Krajnc - rekorder ptujsko-hajdinskega igrišča
48
Oktober 2015
Utrinki hajdinskih planincev
Planinsko društvo Hajdina je letos v lepem in prijetnem vremenu, primernem za hojo, izvedlo številne pohode in vzpone tudi v visokogorje. V septembru pa nam je zagodlo vreme, ki ni dovoljevalo obiska gora, zato sta nam odpadla pohod v Kamniške Alpe na vrh Ojstrice in Marijina romarska pot.
Hajdinski planinci tik pod vrhom Stola - v ozadju v dolini Blejsko jezero
Pred Roblekovim domom nad Begunjščico
Humanitarni nogometni dogodek za Rdeči križ
V Športnem parku Hajdina je bila v četrtek, 22. oktobra, humanitarna nogometna tekma, napovedana kot spektakel z legendarnimi nogometaši, športniki in estradniki. Na nogometni zelenici so se pomerili veterani NK Hajdina in Humane zvezdice, Art football team Slovenije - vsi pa z enim samim namenom, da s humanitarnim dogodkom zberejo nekaj sredstev in jih podarijo humanitarni organizaciji.
Planinci Pri Jožovcu v Begunjah s člani ansambla Ekart
Smo se pa nekateri podali na Stoper-ško planinsko pot, v še večjem številu pa smo se udeležili pohoda na Roble-kov dom nad Begunjščico (1657 m). Pot smo začeli izpred Doma v Dragi (689 m) in do cilja potrebovali nekaj manj kot tri ure zmerne hoje. Roble-kov dom stoji na pobočjih Begunjšči-ce, na njenem zahodnem grebenu. Razgled od doma je najlepši na sosednji Stol, na katerem se lepo vidi Prešernova koča.
Nekaj naših članov se je prav tako udeležilo pohoda na Stol, skupaj s Planinskim društvom Haloze iz Vidma pri Ptuju. Po sestopu z Robleko-vega doma smo se podali v Begunje, kjer smo se udeležili zabave v znani Avsenikovi hiši. Priredil jo je ansambel Ekart iz Prepolj, s katerim smo ta dan skupaj potovali na Gorenjsko. Ob prijetni glasbi Avsenikovih melodij smo preživeli čudovit dan, ki se je zavlekel v pozno noč.
Slavko Burjan
Utrinek s svečane predaje vrednostnega čeka 00 RK Hajdina
Športno-humanitarni dogodek je uspel, na Hajdino je privabil kar nekaj znanih Slovencev iz sveta športa in glasbe. Vsem se je za udeležbo in
prispevek zahvalil župan mag. Stanislav Glažar, ki je tudi sam zaigral v ekipi veteranov, posebno zahvalo pa je namenil kapetanu Humanih zvezdic Naniju Matjašiču in selektorju Bojanu Prašnikarju pa tudi ŠD Hajdina in Viki-ju Hotku.
V skupni zgodbi so naredili nekaj dobrega in dogodek sklenili s simbolično predajo vrednostnega čeka, ki sta ga v imenu Občinske organizacije Rdečega križa sprejela Simona Strm-šek Šlamberger, predsednica 00 RK Hajdina, in podpredsednik Vojko Šo-har.
Besedilo in foto:TM
49
Oktober 2015
Z dobro voljo in vztrajnostjo lahko dosežeš vse
Z Blažem Petkom in njegovim trenerjem Dejanom Zavcem smo se pogovarjali o borilnem športu, ki seje iz obračuna s pestmi razvil v plemenito športno disciplino.
Blaž Petek, mladi boksar in gostinec, pravi, da lahko z dobro voljo dosežeš vse.
Naš boksar Dejan Zavec, ki bo Blaža še naprej treniral in spodbujal, verjame, da ima Blaž vse možnosti, da doseže želene cilje, če bo le dovolj vztrajen.
i '
»Boks je kompleksen koordinacijski šport. Prav tako je zelo nespecifičen šport, pri katerem potrebuješ minimalno dve leti, da ga spoznaš, in ko misliš, da si ugotovil že vse »cake« vidiš, da se pravzaprav komaj takrat začneš učiti boksati oziroma začneš spoznavati njegovo bistvo,« je o boksu povedal naš boksar Dejan Zavec, pri katerem se veščin boksa uči tudi Blaž Petek iz Hajdoš. Blaž je 17 let star fant in obiskuje Srednjo gostinsko šolo v Mariboru. Svoj prosti čas posveča boksu. Kljub temu da še ne trenira zelo dolgo, je že dosegel nekaj dobrih rezultatov. Z Blažem sva malce poklepetala o boksu, njegovih dosežkih in željah za prihodnost. Blaž, kdaj si se začel ukvarjati z boksom in zakaj si se odločil za ta šport? »Z boksom sem se začel ukvarjati na začetku prvega letnika, torej dve leti nazaj. Navdušila me je moja sestra Hana. Pravzaprav je bila najprej ona tista, ki je želela trenirati boks in je še mene prepričala, da sem šel zraven. Potem pa je ona boks opustila, jaz pa sem se zanj navdušil.«
Kakšni so tvoji dosežki? Na katere si najbolj ponosen?
»Moji dosežki so tretje mesto na državnem tekmovanju, trikrat sem boksal tudi v Italiji, kjer sem dvakrat zmagal. Najbolj pa sem ponosen na pokal za najbolj borben par, ki
sem ga prejel, ko sem boksal v Campusu in zmagal.«
Torej si dosegel kar nekaj lepih uspehov v tako kratkem času. Kako ti uspeva biti uspešen v šoli in pri boksu? Ali je naporno po šoli iti še na trening? Kolikokrat na teden treniraš?
»Ni lahko usklajevati šole in treningov, ampak z dobro voljo se vse zmore. Treningi mi vzamejo kar precej časa, še posebej, ker se moram sam s kolesom peljati na trening. Če je slabo vreme, pa me včasih pelje mama. Treniram od 4- do 5-krat na teden po eno uro.«
Ali imaš kakšnega vzornika?
»Moj največji vzornik je seveda moj trener Dejan Zavec. Drugače pa tudi filipinski boksar Manny Pacquiao, predvsem zaradi njegovega življenjskega stila.« Kako se pripravljaš na dvoboj? Kakšni so občutki, preden stopiš v ring? Ali te je kdaj strah?
»Na boj se pripravljam tako, da poslušam glasbo, saj me glasba popolnoma sprosti. Seveda me je pred bojem tudi strah, ampak se ta z izkušnjami zmanjšuje.« Ali si se med bojem že kdaj poškodoval? »Na srečo še med bojem nisem dobil kakšne večje poškodbe. Imam pa težave s hitro krvavitvijo iz nosu, zaradi tega sem tudi izgubil enega izmed dvobojev.« Kakšen je občutek, ko premagaš nasprotnika?
»Super je, ves trud je poplačan. Drugače pa nam Dejan vedno reče, da ne smemo kazati posebnega navdušenja nad zmago oziroma razočaranja nad porazom.« Ali morate boksarji paziti tudi na prehrano? »Ja, moramo, še posebej kakšen teden pred dvobojem, ker se moramo pred bojem stehtati. Drugače pa moramo jesti zelo energijsko hrano, zaradi treningov.« Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? »Moji cilji za prihodnost so postati državni prvak, potem pa tudi kakšna večja evropska tekmovanja.«
Kaj bi svetoval mladim, ki se podajajo na pot boksa?
»Boks ima čisto napačen stereotip. Vsi mislijo, da bodo takoj, ko bodo prišli na trening, že dobili udarec v glavo. Pa ni tako, ker na treningu večinoma delamo udarce v roke. Komaj nekje po pol leta lahko prvič spariraš, torej greš v dvoboj. Če imajo željo do boksa, jim predlagam, da vztrajajo in gredo naprej ne glede na vse ovire.« O Blažu je njegov trener Dejan Zavec povedal: »Z Blažem je prijetno delati, ker ima privzgojene delovne navade, ki so nujno potrebne za neki športni dosežek. Blaž usvaja boks zelo dobro in zelo hitro. Seveda sta s takim resnim in požrtvovalnim pristopom do dela potencialni rezultat in napredek veliko bolj dostopna. Z Blažem je lepo delati, saj pravzaprav ni stvari, kije ne bi izpolnil, če se mu ta naloži.« Zanimalo me je tudi, kaj je potrebno, da postaneš uspešen boksar oziroma uspešen športnik. Sta dovolj želja in volja ali moraš imeti tudi talent? Dejan Zavec je povedal: »Eno je, ko govorimo o talentih, drugo pa, ko govorimo o delavnosti. Zelo širok športni pregovor pravi: Dobro je, da imaš talent, ampak še noben talent ni premagal dela. Kar pomeni, da delo premaga vsak talent. To je dejstvo, ki velja nasploh v življenju, še toliko bolj pa v športu. Menim, da sicer moraš imeti neki majhen del občutka za šport, ampak za uspešnost je najpomembnejša vztrajnost. Zelo pomembna je tudi osebnostna stabilnost.« Blaž, želimo ti, da vztrajaš in da dosežeš zastavljene cilje. Se naprej pridno treniraj in prepričani smo, da bomo še slišali za Blaža Petka. Tako kot je rekel Dejan Zavec: »Kjerje volja, je tudi pot. Ampak ta pot je neskončno dolga. Včasih je zelo težko predvideti, kaj vse te čaka na poti do cilja, saj je pot do cilja enaka kot življenje, na njej se ti lahko zgodi marsikaj.« Obema boksarjema želimo še naprej veliko športne sreče.
Besedilo in foto: TF
50
Oktober 2015
Očistite peči in dimnike
V Sloveniji se na leto v povprečju zgodi 450 dimniških požarov in povprečno deset zastrupitev ljudi z ogljikovim monoksidom, ki so posledica obratovanja kurilnih naprav. Na nevarnosti ob začetku kurilne sezone opozarjajo v sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Dimnikarji opozarjajo na nevarnosti pri obratovanju kurilnih, dimovo-dnih in prezračevalnih naprav. Ljudem svetujejo, naj pred začetkom kurilne sezone preventivno očistijo peči in dimnike. Obvezni so tudi letni pregledi in meritve emisije dimnih plinov.
»Nezgode, ki nastajajo zaradi obratovanja kurilnih naprav, so posledica nevednosti in tudi malomarnosti, saj bi jih s preventivnimi ukrepi lahko preprečili,« opozarja predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS Simon Do-vrtel. V zadnjih letih je vse bolj pogosto tudi ogrevanje na trdo gorivo, kar je povezano s kakovostjo zraka. Evropska unija je Slovenijo že večkrat opozorila na prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti, ki so najbolj pogoste ravno v času kurilne sezone. Zato je kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave treba na sezono pripraviti, zagotoviti redno vzdrževanje med samim obratovanjem in jih pravilno uporabljati. Čiščenje naprav je sicer odvisno od vrste goriva. Pri klasičnem kurjenju s trdimi gorivi je čiščenje potrebno štirikrat v kurilni sezoni, pri biomasi dvakrat letno, pri tekočem in plinastem gorivu pa enkrat v kurilni sezoni. Dimnikarska javna služba je izrazito preventivna dejavnost v javnem interesu, zato je pravočasnost ravnanja oziroma ukrepanja ključnega pomena za dosego zdravstvene in požarne varnosti, varstva okolja, učinkovite rabe energije in ustrezne kakovosti zraka. Dimnikarji sicer opozarjajo, da morajo biti z namenom zagotavljanja kakovosti zraka kurilne naprave na trdo gorivo preiz-
kušene, imeti znane lastnosti in znane emisije, prav tako pa morajo biti pravilno vgrajene. Za preprečevanje prekomernih emisij prašnih delcev je treba zagotoviti kakovosten in ustrezno sušen les, zagotoviti pogoje za pravilno zgorevanje ter redno izvajati dimnikarske in servisne storitve.
Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki je bil sprejet leta 2013, določa, da je za obstoječe kurilne naprave, ki so vgrajene v bivalni prostor in so odvisne od zraka v prostoru, treba zagotoviti dodatni varnostni ukrep. Poleg tehničnih zahtev je treba do 1. januarja 2017 vgraditi javljalnik ogljikovega monoksida, ki v skrajnem primeru lahko opozori na izhajanje nevarnih plinov iz kurilne ali dimovodne naprave v prostor. Ob tem v sekciji opozarjajo, da če je kdo poleti kupil novo peč, vgradil nov dimnik ali zamenjal ogrevalni sistem in se pred nakupom ni posvetoval z dimnikarsko službo, je zdaj skrajni čas, da dimnikarja o menjavi obvesti. Dimnikar mora opraviti obvezen prvi pregled, pri katerem preveri, ali je nova naprava vgrajena v skladu s tehnično dokumentacijo in predpisi, ter jo vpiše v evidenco kurilnih naprav. Za nadaljnje preglede bo potem skrbelo dimnikarsko podjetje.
Če naprava ni prijavljena, ne sme obratovati niti nihče ne more skrbeti za njeno pravilno delovanje in redne preglede. Če se menjave, sanacije ali vgradnje peči ali katerega koli dela lotevate šele zdaj, se prej posvetujte z dimnikarjem, pozivajo. Dimnikarji opozarjajo, da na varno
uporabo kurilnih naprav vplivajo tudi številne prenove, ki tega na prvi pogled ne kažejo - na primer menjava oken in vrat, vgradnja klimatske naprave in podobno. Zaradi neustreznih pogojev lahko pride do slabšega zgorevanja, tvorjenja katranskih oblog v dimniku, slabše kakovosti zraka v prostoru ali do uhajanja dimnih plinov v prostor, posledica katerega pa so lahko celo zastrupitve, ki se usodno končajo. V zadnjih letih se v Sloveniji izvaja tudi veliko tako imenovanih energetskih sanacij stavb, v sklopu katerih se na številnih stavbah prenavljajo fasade. Pri tem se pogosto zgodi, da izvajalci spregledajo in preprosto prekrijejo zračnike ter druge odprtine za dovod zraka. Tudi v takšnem primeru lahko pride do prej navedenih posledic, saj kurilna naprava ne bo imela zagotovljenega dovoda zraka.
Pri prenovah fasad je pozornost treba nameniti tudi veznim elementom med kurilnimi napravami in dimniki, ki morda prečkajo zunanjo steno stavbe. Na teh delih mora biti sanacija fasade ustrezno izvedena, saj sicer lahko privede do pregrevanja in vžiga fasade. Pri prenovah strešnih kritin velja opozoriti na potrebne odmike ustja dimovodne naprave od strešne kritine, slemena, okenskih odprtin in frčad, še opozarjajo.
Estera Korošec Vir: Obrtno-podjetniška zbornica
Slovenije
51
Oktober 2015
NASVETI ZA VEČ ZDRAVJA: Začelo seje cepljenje proti gripi
V začetku oktobra se je začelo cepljenje proti sezonski gripi. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo cepljenje vsem prebivalcem, še zlasti pa starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom ter majhnim otrokom in njihovim družinskim članom, nosečnicam, bolnikom, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, in zdravstvenim delavcem. Za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let je cena cepljenja 7 evrov, za druge prebivalce pa 12 evrov.
Kot še navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, za gripo vsako leto zboli približno 10 odstotkov prebivalcev. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših osebah, majhnih otrocih in nosečnicah pa lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo.
Virusi gripe se sicer stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Čeprav cepivo ne prepreči vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljšo obrambo pred boleznijo, poudarjajo na inštitutu. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva. Za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka.
Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletnih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50-90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30-70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih.
Cepiti se ne smejo osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo ali katero koli snov, kije lahko prisotna v cepivu. Prijave neželenih učinkov po cepljenju so sicer v Sloveniji redke.
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri preprosta pravila: ostati doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo, temeljito in pogosto si umivamo roke, pri kihanju ali kašljanju pa si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav. Slovenija je glede precepljenosti proti gripi med zadnjimi državami Evropske unije. Posamezniki s cepljenjem zaščitijo sebe in druge posameznike v svoji okolici, kar je še posebej pomembno, če gre za bolj ogrožene skupine prebivalcev. Skupen cilj vseh pa bi moral biti dvig precepljenosti prebivalcev Slovenije, da bi se bolj približali državam z visokim deležem precepljenosti, kot so Nizozemska, Švedska, Velika Britanija, Italija, Španija in druge, kjer je delež precepljenosti med starejšimi od 65 let precej nad 50 odstotkov. S tem
bi preprečili velik delež zbolevanja, zapletov in smrti zaradi gripe.
Estera Korošec Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
KAKO SI LAHKO POMAGAMO Z ZELIŠČI
Zeliščarica Marija Čuček iz Voličine v tem času svetuje, da si za domačo uporabo naberemo šipek, ki ščiti pred prehladom. Zvečer ga namočimo in nato drugi dan precedimo, lahko dodamo še poparek iz lipe in kamilice. Pripravimo si lahko tudi čaj iz cvetov ameriškega slamnika, poprove mete in dobre misli.
Za odpornost si lahko pripravimo tudi poseben pripravek: ingverjevo korenino narežemo na kolobarje, dodamo narezano limono, vse skupaj prelijemo z medom in pustimo v hladilniku pet dni. Namesto ingverja lahko naribamo tudi hren. To zmes nato uživamo vsak dan po eno žličko. Ko smo še prehlajeni in kašljamo, nam bo dobro del čebulni sirup. Pripravimo ga iz rumene čebule, ki jo narežemo na kolobarje, jih damo v steklen kozarec in dodamo med. Sirup je primeren tako za odrasle kot otroke, ni neprijetnega okusa, uživamo pa ga lahko večkrat na dan. Če imamo boleče grlo, nam bo pomagal žajbelj ali timijanova tinktura, grlo pa lahko zaščitimo tudi s prahom iz divjega kostanja. Zelo dobrodošle so tudi različne inhalacije.
52
Oktober 2015
Inhalacije blagodejno delujejo na dihalne poti in sinuse ter pripomorejo k odstranjevanju sluzi iz nosu. Začnite tako, da vzamete večji lonec oziroma posodo, približne velikosti vaše glave ali malo večjega. V njem zavrite vodo in vanj dodajte eno pest suhih žajbljevih listov in eno manjšo pest kakšnega zeliščnega čaja. Če suhih žajbljevih listov nimate, lahko namesto tega daste dve pesti zeliščnega čaja in 2 kapljici eteričnega olja žajblja. Pokrijte posodo s pokrovko in počakajte približno pet minut.
V vročo mešanico v posodi nato nakapajte: 4 kapljice eteričnega olja poprove mete, 8 kapljic eteričnega olja evkalipta, 4 kapljice eteričnega olja čajevca in 2 kapljici eteričnega olja pritlikavega bora.
Takoj po dodatku eteričnih olj glavo postavite približno 20 cm nad odprto posodo, direktno nad vročo mešanico, in se pokrijte z brisačo čez glavo, tako da prekrijete celoten lonec. Inhalirajte tako, da vdihavate skozi nos in izdihavate skozi usta. Če imate nos preveč zamašen, začnite z vdihavanjem skozi usta in počasnim izdihavanjem skozi nos; ko se nosni kanal nekoliko sčisti, pa poskušajte z vdihavanjem skozi nos. Če se vam zdi, da je v začetni fazi inhalacija prevroča in preveč intenzivna, glavo še nekoliko bolj dvignite nad vrelo vodo. Učinek eteričnih olj bo po 5-10 minutah postajal vse
manj intenziven, tako lahko olja po želji tudi dokapljate. Pri inhalaciji se vam bo začela intenzivno izločati sluz iz nosu in tako se vam bodo posledično tudi čistili sinusni kanali, zato na približno vsaki dve minuti izpihajte nos. Marija Čuček ves oktober uživa tinkturo ameriškega slamnika, ki krepi odpornost telesa. Priporoča pa tudi, da so na naših jedilnikih jabolka in kislo zelje.
Pripravila: Estera Korošec
HP ji
Toplotne črpalke LG Therma V split ali monoblok izvedbi
TEL: 02/ 78 06 430 GSM: 041/670 102 !: www.iblo.si E: kiima@iblo.si
53
Oktober 2015
SVETUJEMO: Energetska izkaznica
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Bistven del energetske izkaznice so podatek o rabi energije in predlagani ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavbe. Predlagani ukrepi niso za naročnika obveza, temveč le priporočilo.
Lastniki nepremičnin in kupci oz. najemojemalci lahko razberejo iz energetske izkaznice energetsko učinkovitost svoje stavbe in jo primerjajo z vrednostmi, ki bi jih morala dosegati njihova stavba, če bi bila grajena danes. Seznanijo se z ukrepi, kako izboljšati izkoristek dovedene energije in na ta način znižati stroške. Tako se kupci oz. najemojemalci laže odločijo za nakup ali najem stavbe, saj jim energetski kazalniki nakazujejo, kakšne stroške lahko pričakujejo pri uporabi stavbe.
Energetska izkaznica je obvezen dokument za vse novogradnje in za vse obstoječe stavbe, za slednje le v primeru prodaje ali oddaje stavbe v najem za več kot eno leto. Prav tako je energetska izkaznica obvezna za vse javne stavbe s celotno uporabno površino nad 250 m2: stavbe javne uprave, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstvo ter stavbe za kulturo in razvedrilo.
Stavbe, ki ne potrebujejo energetske izkaznice, so: stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in verske dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, nesta-novanjske kmetijske stavbe, če se te ne ogrevajo - enostavni in nezahtevni objekti ter samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.
Pri oglaševanju stavbe ob prodaji ali oddaji v najem se
navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela, kar pomeni, da moramo, preden začnemo oglaševati stavbo, dati izdelati energetsko izkaznico.
Kako do energetske izkaznice? Treba je stopiti v stik z neodvisnim strokovnjakom za izdelavo energetskih izkaznic.
Ta vam bo poslal ali dostavil obrazec, na katerega boste vpisali podatke o stavbi. Na podlagi teh podatkov se bo neodvisni strokovnjak za izdelavo energetskih izkaznic ustrezno pripravil in nato v dogovoru z vami opravil ogled in izmere vašega objekta. Na podlagi pridobljenih podatkov vam bo v nekaj dneh izdelal energetsko izkaznico, ki ima veljavnost 10 let.
Neodvisni strokovnjak za izdelavo energetskih izkaznic je tudi David Mere z Zgornje Hajdine. Z veseljem vam bo pomagal in vam odgovoril na vaša vprašanja.
(Vir: EZ-1, delno)
POTREBUJETE ENERGETSKO IZKAZNICO ZA SVOJ OBJEKT?
Pokličite SEN ING na 041 393 193
Naše dejavnosti so še:
- gradbeni nadzor - energetski pregledi objektov svetovanje pri učinkoviti rabi energije
-	svetovanje pri rabi obnovljivih virov
energije
-	izdelava elaboratov gradbene fizike
- vodenje projektov
SEN ING, tehnično svetovanje, David MERC, s. p. Zg. Hajdina 183, 2288 Hajdina T: 041 393 193 E: david.merc@triera.net
V hvaležen spomin
1.	Janez Silak, Hajdoše 94, roj. 22.5. 1946, umrl 14. 9.2015.
2.	Zdenka Knez, Slovenja vas 24a, roj. 9.5.1961, umrla 18. 9.2015.
3.	Ivan Hercog, Zg. Hajdina 44a, roj. 29.8. 1939, umrl 3. 10.2015.
4.	Zvonko Bedrač, Hajdoše43, roj.21.4. I96l,umrl6. 10.2015.
54
Oktober 2015
Dan šole posvetili naravi
Slovesnost ob dnevu šole Hajdina seje začela s šolsko himno in nadaljevala s prijetnimi deklamacijami, plesom in petjem. V ospredju so bili otroška razigranost in veselje pa tudi narava in vse, kar je povezano z njo. Na stojnici so se prvič predstavili mladi čebelarji s svojimi izdelki.
Naravi so posvetili tudi naravoslovni dan in delavnice na šoli, ob tako pomembnem dnevu pa so pri šolski zgradbi posadili drevo ambrovec in dve češnji. Osrednji nagovor ob dnevu šole je imela ravnateljica Vesna Mesaric Lorber. V uvodu je omenila zadnje pridobitve v vrtcu in šoli, ob tem pa se je zahvalila občini in vsem drugim, ki jim tudi pri napredku stojijo ob strani in imajo posluh
za njihove želje in potrebe. Tudi narave, letošnje osrednje teme ob dnevu šole, se je ravnateljica dotaknila v nagovoru in poudarila, da je z naravo povezano veliko dejavnosti, ki jih izvajajo na šoli, kjer s ponosom gradijo mavrico vrednot.
Besedilo in foto:TM

PROGRAM PRIREDITEV OB 17. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA
sobota, 3. oktober 2015, ob 10.00 (zbor ob 9.00) ribnik v Dražencih	OBČINSKO PRVENSTVO V RIBOLOVU - PARI Organizator: Ribiško društvo Žejne ribice Draženci
ponedeljek, 12. oktober 2015, ob 17.00 igrišče umetna trava pri OŠ Hajdina	OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU - ČLANI Organizator: Športna zveza občine Hajdina
torek, 13. oktober 2015, ob 17.00 igrišče umetna trava pri OŠ Hajdina	OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU -VETERANI Organizator: Športna zveza občine Hajdina
sobota, 17. oktober 2015, ob 9.00 telovadnica OŠ Hajdina	MEDNARODNI TURNIR V KARATEJU EUROEAST HAJDINA 2015 Organizator: Karate klub WKSA Hajdina
nedelja, 18. oktober 2015, ob 13.00 ribnik Slovenja vas	TEKMOVANJE V RIBOLOVU Organizator: VO Slovenja vas in Obkanalski krivolovci
četrtek, 22. oktober 2015, ob 13.00 Igrišče za golf Ptuj	16. OBČINSKO PRVENSTVO V GOLFU ZA MOŠKE IN ŽENSKE Organizator: Športna zveza občine Hajdina
četrtek, 22. oktober 2015, ob 16.30 Športni park Hajdina	HUMANITARNA NOGOMETNA TEKMA SPEKTAKEL Z LEGENDARNIMI NOGOMETAŠI, ŠPORTNIKI IN ESTRADNIKI
petek, 23. oktober 2015, ob 15.30 izpred Občine Hajdina Donačka gora	NOČNI POHOD NA DONAČKO GORO Organizator: Planinsko društvo Hajdina
sobota, 24. oktober 2015, ob 9.00 Strelski poligon Zg. Hajdina	OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE Organizator: Lovska družina Boris Kidrič Hajdina
sobota, 24. oktober 2015, ob 9.00 telovadnica OŠ Hajdina	OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU -POSAMEZNO Organizator: Športna zveza občine Hajdina
sobota, 24. oktober 2015, ob 10.00 start ŠD Slovenja vas - cilj ŠD Slovenja vas	REKREATIVNO KOLESARJENJE PO OBČINI HAJDINA Organizator: Vaški odbor Slovenja vas
nedelja, 25. oktober 2015, ob 15.00 igrišče ŠD Hajdina	DAN OTROŠKE NOGOMETNE ŠOLE GOLGETER HAJDINA Organizator: Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina
sobota, 31. oktober 2015, ob 9.00 Goya center Hajdoše	OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU ZA ČLANE (PARI) Organizator: Tenis klub Skorba
ponedeljek, 2. november 2015,	OBČINSKO PRVENSTVO V
ob 18.00	ŠAHU
	Organizator:
Gasilski dom Gerečja vas	Športno društvo Gerečja vas
sreda, 4. november 2015, ob 18.00	TROBOJ V VRTNEM
Paviljon Športni park Nova Hajdina	KEGLJANJU (EKIPNO)
	Organizator:
	Športno društvo Nova Hajdina
petek, 6. november 2015, ob 18.00	OBČINSKO PRVENSTVO V
	KEGLJANJU
kegljišče Deta center Ptuj	Organizator:
	Športno društvo Gerečja vas
petek, 6. november 2015, ob 18.00	16. NAGRADNA REVIJA
	ŠTAJERSKA FRAJTONARICA
šotor na trgu pred občino Hajdina	Organizator:
	KD Valentin Žumer Hajdoše
petek, 6. november 2015,	ODPRTJE III. SKUPINSKE
ob 17.00	RAZSTAVE LIKOVNO-
	FOTOGRAFSKE SEKCIJE
dvorana Društva upokojencev	OBČINE HAJDINA
Hajdina	Organizator:
	Likovno-fotografska sekcija
	občine Hajdina
Sobota, 7. november 2015	
OSREDNJA PRIREDITEV	
13.00 Začetek prinašanja belega in rdečega mošta ter vpis	
prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2015 v šotoru	
15.00 Prihod dveh aktualnih kletarjev letnika 2015 iz naselja	
Zg. Hajdina s konjsko vprego v spremstvu kletarjev	
prejšnjih letnikov in začetek 20. tradicionalne	
prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino	
v farni cerkvi sv. Martina	
s kulturnim programom in krstom mošta	
16.30 Osrednja prireditev ob 17. prazniku Občine Hajdina	
s slavnostnim nagovorom župana in podelitev:	
1. priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost	
in posamezne objekte,	
2. občinskih priznanj.	
Pogostitev občanov in gostov	
(v šotoru na trgu pred občino Hajdina)	
17.30 Družabno srečanje občanov Občine Hajdina	
z ansamblom Poskočni muzikantje	
Nedelja, 8. november 2015	
10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina	
Po maši bo krajše srečanje v šotoru	
na trgu pred občino Hajdina.	
nedelja, 8. november 2015, ob 18.00	GLEDALIŠKO-GLASBENI
telovadnica OŠ Hajdina	SPEKTAKEL PRIJATELJI,
	OSTANIMO PRIJATELJI
	Organizator:
	KGD Ptičica in gostje
sreda, 11. november 2015	NAJVEČJE SLOVENSKO
	MARTINOVANJE S SKUPINO
šotor na trgu pred občino Hajdina	MODRIJANI