Kako se bo vršil promet na mejil Mešana komisija, sestavljena iz zastopnikov Jugoslavije ter N. Avstrije je obhodila od 1. septenibra naprej mejo od Prekmurja do Kaplje in vrši sedaj svoj po sel proli Koroški. Namen komisije je, da določi prehode čiez mejo in kako blago in koliko se ga sme prijieljati ali nositi na eno ali drugo stran meje. Omenim. da veljajo te olajšave samo za prebivalce, ki bivajo 10 km vsakstran. meje. H komisiji sta bila povabljena tudi naša poslanca Roškar in Žebot. Prvi je zastopal interese obmejnega prebivalstva na črti od Radgone do Cmureka, a drugi se je udeleževal pohoda komisije vse dni od Cniureka do Špilja in od Plavča do Sv. Jurija ob Pesnici. Navzočnost naših poslancev je bila res nujno potrebna, da so posredovali pri komisiji za kolikor uiogoče olahkočen obmejni promet. V naslcdnjem prinašamo nekatere podrobnosti obluejnega prometa v 10 km pasu: 1. Vsak prebivalec na 10 km širokem ozemlju to stran meje sme prekoračiti mejo in se gibati onstran meje, ako dobi od okrajnega glavarstva takozvano «pro laznico« oziroma «izkaznico«. V to svrho mora imeti vsakdo fotografijo, s katero gre k občinskemu uradu, kateri mu mora vse potrebno oskrbeti pri okrajnem glavarstvu. 2. Za delavce velikih podjetij, kmetij in riničarje, posebno pa za dvolastnike se namerava rpdjati po~ sebne skupne knjižice (brez fotografij), s katerimi bo(io ti brez prolaznice smeli skupno prekoračiti tuejo iu se zopet skupno vrniti z dela. 3. Dvolastniki (to so taki, ki imajo na obek straneb meje posestva) imajo posebne ugodnosti. Prekoračiti smejo s svojo dvolastniško izkaznico mejo na mestu, \i je najbližje posestvu onstran meje. Nemoteno in ftrez < arine šmejo spravljali pridelke posestva z eae na drugo stran. 4. Carine prosto smejo prebivalci 10 lau pasa pre\ažati v 10 lan pas onstran meje: žito v mline in mlin¦ke izdelke nazaj, lesne hlode v žage in deske nazaj, sveže sadje vseh vrst, seno, slamo. travo, Hstje, drve, sočivje, mleko, kamen, gramoz, pesek, apno, gips, ilovico, lončarsko zemljo, lapor, navadni in umetni gnoj, livas, kruh, in moko (oseba do 5 kg). meso in sir (da 2 kg). zdravila, ki jih predpiše zdravnik in zdravila, ki se v lekarni svobodno prodajajo, vseh vist semena. 5. Za vožnjo žita v mline in hlodov na žage je tre-  ba poieg običajne prolaznicc s fotografijo še potrdilo  nbčinskega urada, koliko žita ,oz. hlodov pelje tu in tu  preko mcje. Kdor pelje žito ali hlode v mline ali žage, moia.še poleg tega pri obč. uradu podpisati posebno «Obveznico«, s kalero izjavlja, da jamči z vsem svojim iuietjem, da ne bo tihotapil, ampak, da bo ves mlevski izdelek, ozir. deske pripeljal, ko bodo izdclani nazaj. 6. Dvolastniki smejo vzeti preko meje širino, vozove in vse drugo orouje, ki ga potrebujejo za obdelo- •ranje onstranskega posestva. Nihče jim ne more bratoiti, prepeljevati pridelke na eno ali drugo stran. 7. Prebivalci ob meji, ki niso dvolastniki, smejo nemoteno upotrebljati ceste in pote preko avstrijskega ozemlja k svojim posestvom, ako je dovoz po našem ozemlju do dotične posesti nemogoč. 8. Sosedi na meji si smejo v slučaju potrebe pomagati pri delu z ljudiui, živino in orodjem. V slučaju požara je dovoljeno požarnim brambam iti na drugo stran meje na pomoč. 9. Zdravniki, živinozdravniki in babice smejo iz obeh obmejnih con vršiti svojo službo in smejo prekoračiti mcjo, ako jih ljudstvo kliče. 10. Vsakojaki obrtniki smejo iti v «štero« na drugo stran. Dovoljeno je prepeljati brez vsake carine čez ¦»jo stroje in orodje v popravilo kovačem, kolarjem, •aizarjem, ključavničarjem in drugim rokodelcem. 11. V slučaju krajevne potrebe ali suše je dovoljebo nositi in voziti vodo iz studencev in vrelcev preko neje. 12. Dvolastniki smejo svobodno goniti živino na pašo preko meje in nazaj. Nadalje je dovoljeno goniti alvino k oplemenjenju preko meje. Vinogradnikom je dovoljeno dobavljati onstran meje galico,, žveplo ter druge vinogradniške in kletarske potrebščine. 13. Koliko smejo dvolastniki ozir. drugi prebivalci «bmejne cone nesti našega denarja vsakokrat čez mejo, še ni natanko določeno. Komisija se je složila v toliko, da predlaga vladi v odobrenje 100 dinarjev za vsako osebo pri vsakokratnem prehodu. 14. Viničarji, mlatiči in drugi tedenski delavci, ki delajo pri svojem gošpodarju onstran meje, smejo enotedenski zaslužek v naturalijah carine prosto nesti čez mejo. 15. Za ljudi obmejnega pasu, ki vozijo ali nosijo žito v niline ali kako drugo blago ali pridelke, so določeni poti, po katerih smejo voziti in nositi določeno blago. Za črto od Apačke kotline do Sv. Jurja ob Pesaici veljajo ti-le prehodi: Most pri Cmureku, brod pri Siadkem vrhu, brod pri Murhofu, obč. Selnica (ta brod sc mora na novo zgraditi), brod pri Lihočki vasi (samo za spravljanje drv in slelje občanov vasi Lichendorf), brod v Ceršaku, dižavna cesta Št. Ilj Špilje, okrajna cesta črez Piavč in občinska cesta iz Svečine, cesta Slatinski dol—Račane, cesta na Špičniku, cesta Sv. Jurij— Lučane. (Prehode na ostalem delu meje bomo označili, ko dobimo tozadevno poročilo). To so v glavnem točke, ki so potrebne, da so o njih poučeni prebivalci na meji. Naši zastopniki: Roškar, Žebot, Supanič, Šparl, Peklar, Bauman, Očkerl, Reiter, Kren, Šerbinek, Šumandl in drugi so zahtevali v imenu prebivalstva, da se naj v obmejni promet še vpostavijo žočke: 1. Ker manjka v naših krajih soli, se naj izjemoma dovoli obmejnemu prebivalstvu kupovati sol v N. Avstriji, kjer je tega blaga v izobilju. Ker je sol pri nas pod monopolom, kakor tobak, vladni zastopniki niso ugodili tej zahtevi, pač pa bodo o zadevi poročali vladi. 2. Železo, cement, opeko in druge stavbene potrebščine se smejo dovažati k nam, a na meji je treba plažati obično carino. 3. Mrtvaške krste v obmejnem kraju naši ljudje tezko dobijo. Tudi te sc sinejo prenesti k nam, a plačati je treba carino. 4. V imenu Ijudstva sta' naša poslanca komisiji obrazložila, kako velikanske sekature izvršujejo pograjničarji, posebno pravoslavni Wranglovci nad našim ijudstvom. Zahtevala sta, da se Wranglovce takoj od-' utrani. Zastopnik naše vlade je izjavil, da bodo pograaičarji odpuščeni dne 1. oktobra. 5. Naše prebivalstvo ob Muri je zahtevalo, naj se vendar enkrat uredi ribolov v našem delu Mure. Pravico ribolova od Špilja do Murhofa še ima vedno nemška graščina Ehrenhausen, od Murhofa navzdol ob Muii pa graščina Gornji Cmurek. v Ceršaku je izjavil vladai zastopnik g. županu Reiterju, da bo komisija prediagala vladi, da naj da občinam ob Muri začasno pravico ribolova in izdajo ribiških kart. 6. Obmejnim živinorejcem naj bo dovoljeno prodajati živino mesarjem v Nemški Avstriji. Tej zahtevi ,se bo najbrž ugodilo. 7. Ker so mnoge župnije po novi meji prerezane, so naši zastopniki zahtevali, da smejo ljudje onstran meje hoditi v našo cerkev k službi božji (Sv. Ilj, Svečina, Sv. Jurij, Sv. Duh itd.). Z prolaznico bo vsakemu pot v cerkev dovoljena. 8. Uspeli smo tudi z zahtevo, da smejo naši ljudje iz Slovenskih goric v bodoče izstopati na železniški postaji Cmurek iz tranzitnega vlaka ter prekoračiti mejo črez most pri Gornjem Cmureku in črez brod pri Slad&em vrhu. Tudi biago, ki ga pripeljejo iz Jugoslavije, smejo razkladati v Cmureku in ga prepeljati brez vsako carine črez cmureški most ali brod pri Sladkem vrhu. Ta ugodnost bo po^ebno važna za prebivake Apačke feotline, župnij Sv. Ane in Marije Snežne. O drugih podrobnostih obmejnega promela bom še poročal. Pozivam ob tej priliki naše prebivalstvo ob meji, da pošlje vsakojake pritožbe in želje glede obmejnega proraeta nieni ali poslancu Roškarju, da jih prednašama na pristojnem mestu. Maribor. dne 8. septembra 1922. Franjo Žebot.