L
glasilo	
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE	LETO XXX - ŠT. 6 - AVGUST 1988	
Rezultati poslovanja po periodičnem obračunu januar-junij 1988
V gospodarjenju lahko še nadalje pričakujemo zmanjševanje domačega povpraševanja, kar seveda pomeni, da v industriji in gradbeništvu ne moremo pričakovati oživljanja proizvodnje. Vsekakor ocene napovedujejo, da pomembnega zasuka v prihodnjih šestih mesecih ne bo, do septembra naj bi obdržali sedanji slabotni ritem proizvodnje, saj slabijo tudi naročila. Le proizvajalci opreme pričakujejo delno oživljanje proizvodnje, pri proizvodnji reprodukcijskega materiala in blaga za t. i. široko porabo pa so precej bolj pesimistični. Tudi v gradbeništvu računajo na nadaljnje padanje v svoji de- 61.541.000.000 oz. 116% javnosti, saj napovedujejo več kot v istem obdobju lani.
Bistvena novost v drugem kvartalu letošnjega leta je
GO Celje, GO Šentjur, GO Najbolj izstopa TOZD GO Osebni dohodki Žalec, IGM Medlog, Lesni Ljubljana, ki ima obrati Gomilsko, Mehaniza- 19 000.000,- din prihodkov cija, ki niso formirale plani- od obresti, stroškov obresti ranega stanovanjskega pa kar 462.000.000,- din. sklada. DSSS ni oblikovala Sledi pa mu TOZD IGM Med- jevanju mase za BOD. Po sklada, vendar o motnjah ne log (revalorizacijski prihodki zakonu bodo DO, ki nimajo moremo govoriti, ker je nje- so 26.101.500,-din, odhod- motenj v gospodarjenju in no poslovanje odvisno od ki pa 81.824.808,-din). nimajo izgub, lahko poveča-ostalih TOZD.
Pri tem moramo upoštevati, da je pri TOZD GO Žalec, TOZD GO Celje, TOZD GO Ljubljana in TOZD GO Slov. Konjice del materialnih stroškov in osebnih prejemkov razmejenih zaradi nedovršene proizvodnje.
V prvem polletju letošnjega polletja smo dosegli celotni prihodek v višini
le osebni dohodek v prvem polletju tega leta, če ga primerjamo z lanskim enakim obdobjem, za 139%, v letošnjih devetih mesecih za 132 %, na koncu leta pa bo lahko osebni dohodki le za 119 % večji kot leto dni poprej. Po zakonskem besedilu morajo delovne organiza-
nadaljnje zmanjšanje pogodb za nova dela; predvsem je to značilno za stanovanjsko gradnjo doma in za dela v tujini.
Glede na to, je potrebno že sedaj posvetiti pozornost obsegu kapacitet, da ne bi prišlo do viškov ob morebitnem zmanjšanem obsegu dela ali celo do zgrešenih investicij, za katere vemo, da
To pomeni, da smo realizirali 39 % planiranega CP za leto 1988.
V strukturi celotnega pri-

so v današnjem času vedno 3.095.000.000 din, to je kar pogostejše.
Gradnja nadvoza v Žalcu. Gradbena dela opravlja TOZD hodka so porabljena sred- qq Žalec. Foto: Janja Romih stva udeležena s 73,4 % in znašajo 45.168.000.000 din.
Pri tem moramo upoštevati, da so v porabljenih sredstvih vključeni revalorizacijski odhodki v višini
intervencijski zakon o orne- c'ie Preveč izplačane osebne dohodke poračunati; vsako nespoštovanje se bo razmeroma strogo kaznovalo. Omenjeni zakon bo sila težko izvajati, saj prihaja po večletnem občutnem upadanju življenjske ravni prebivalstva, predvsem prebivalstva, zaposlenega v gospodarstvu. Povprečni osebni dohodek je v prvih treh mesecih leta 1988 znašal 451 tisoč din, se pravi nad 168 % več kot v istem času lani. Računi kažejo, da bi dosledno in strogo izvajanje predpisa o omejevanju rasti osebnih dohodkov, ob vračanju, kar je bilo »preveč« izplačano, prineslo padec realnih prejemkov zaposlenih za približno 20 %.
Strokovna služba FES
Pregled izplačanih osebnih dohodkov za mesec junij
Finančni rezultat
Po uspehu poslovanja
6,8 % porabljenih sredstev.
Dohodek pa je udeležen samo s 26,6 % in znaša 16.374.000.000 din. Del dohodka in sicer 31,8 % odpa-
lahko razdelimo TOZD v dve de na obveZnosti iz dohod-
skupini in sicer:
TOZD, ki so imele dovolj
sredstev, da so lahko formi- zg sk|ade
ka, preostanek to je 68,2 % pa je razpoložljiv za BOD in
Strokovna služba kadrov-sko-pravnega sektorja je opravila analizo izplačanega osebnega dohodka za mesec junij 1988.
Iz analize je razvidno, da je znašalo povprečje osebnega dohodka za mesec junij 1988 v DO 434.010 din,
rali sklade,
- TOZD, ki so poslovale z motnjami, torej niso imele razpoložljivih sredstev za sklade.
V prvo skupino so se u-vrstili naslednji TOZD:
GO Laško, GO Slov. Konjice, GO Ljubljana, Gradbeništvo Rogaška Slatina, Proizvodni obrati, Prevozi, Projektivni biro.
Motnje so imeli TOZD:
Tako smo za BOD namenili 10.413.000.000 din oz. 93 % čistega dohodka. Z ostalimi sredstvi smo začasno oblikovali rezervni sklad (2,8 % ČD), poslovni sklad (2,7 % ČD) in stanovanjski sklad (1,5 % ČD).
Prihodki od obresti znašajo 730.667.000 din, stroški od obresti pa 1.460.000.000 din, kar kaže na slabšo likvidnostno situacijo.
420.720 din; minimalni OD Analiza izplačanih mate-KV delavca 315.070 din, rialnih prejemkov pove, da je maksimalni pa 491.090 din; bilo izplačano za 4 % več te-minimalni OD VK delavca renskega dodatka in zniža-454.580 din, maksimalni pa nih dnevnic kot v preteklem 511.040 din (vpliv zajema- mesecu in sicer za nja podatkov delovodij pod 205.392.480 din; prevoza VK kvalifikacijo!); minimalni na delo za 38.213.920 din, OD delavcev s srednješol- (indeks 107) ter regresa za oziroma za kumulativno ob- sko izobrazbo je 459.750 topli obrok za 67 % več kot v dobje 404.810 din. Najvišje din, maksimalni pa 542.820 preteklem mesecu ali za povprečje izkazuje TOZD din; pri delavcih z višješol- 38.110.450 din. Skupaj je Projektivni biro s 720.210 sko izobrazbo je minimalni bilo izplačano preko plačil-din, najnižje pa TOZD IGM s povprečni OD 636.770 din, nih kuvert za 286.421.920 382.760 din in TOZD GO maksimalni pa 794.970 din; din materialnih prejemkov ali Laško s 383.860 din. Tabela minimalni OD delavcev z vi- za 11 % več kot v mesecu povprečno izplačanih oseb- sokošolsko izobrazbo je maju 1988 (delni vpliv večnih dohodkov po kvalifikaci- 746.180 din, maksimalni pa jega števila delovnih ur), jah nam pove, da je minimal- 1.123.360 din.	Opravljen je bil pregled
ni osebni dohodek PK de- Najnižji osebni dohodek v oziroma primerjava med iz-lavca 220.000 din, maksi- mesecu juniju 1988 je zna- plačanim terenskim dodat-malni pa 327.670 din; mini- šal 220.000 din, najvišji pa kom v odvisnosti od odteg-malni OD PU delavca 1.472.140 din, kar pomeni
263.840 din, maksimalni pa razmerje 1 : 6,95.	(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ijajev delavcev za stanovanje in hrano. Razvidno je, da je bilo izplačano terenskega dodatka za 205.392.480 din, delavci pa so plačali za hrano in stanovanje 69.198.770 din, razlika gre v dobro delavcev.
Podrobno pa smo analizirali izplačilo terenskega dodatka v TOZD Lesni obrati Gomilsko in to le pri delavcih z začasnim bivališčem pri nas. Terenski dodatek je bil izplačan v vrednosti 1.419.300 din, za stanovanje in prehrano pa so delavci plačali 587.500 din, kar pomeni, da je delavcem ostalo še 831.800 din ali na delavca od 176.900 do 49.800 din. Nizek osebni dohodek je vzrok, da se delavci poslužujejo samo enega obroka hrane, predvsem je to malica, ostalo pa jim predstavlja dodatek k rednemu osebne-
Pridobili smo
Kljub velikim restrikcijam v investicijski potrošnji in veliki konkurenci na trgu, je naši komercialni službi uspelo pridobiti nekaj večjih in manjših objektov. Tako imajo zaenkrat TOZD gradbene operative, razen TOZD GO Žalec in TOZD GO Šentjur dela dovolj. Če ne bo prišlo do večanja investicijske potrošnje, bomo imeli s pridobivanjem del v bodoče še večje težave. Trenutni trendi pa še zdaleč ne kažejo na povečanje, saj je industrijska proizvodnja v SR Sloveniji kar v tem letu upadla za dobrih 5 %. Še vedno čakamo na že velikokokrat obljubljene poživitve stanovanjske izgradnje. Ta upada iz leta v leto. Poleg že tako hudih problemov, ki jih pogojuje pomanjkanje dela, pa se v gradbeništvu srečujemo še z nelojalno konkurenco na trgu. Tržni pogoji v gradbeništvu postajajo vse težji. Stroški materialov se povečujejo dnevno, tako da je točne kalkulacije zelo težko izdelati. Zahteve investitorjev pa so vedno večje. Ključ in fiksne cene so že stara praksa, sedaj so temu dodali še mnoge druge zahteve, ki stalno poslabšujejo položaj gradbeništva. To se odraža tudi v osebnih dohodkih zaposlenih v gradbeništvu in stopnji akumulacije in se zato z drugimi panogami le težko primerjamo. V zadnjem trimesečju smo pridobili naslednja večja dela in sicer:
mu dohodku (za vzdrževanje družine).
Opravljena je bila tudi analiza ur za mesec junij 1988 iz katere je razvidno, da je delež ur rednega dela v skupnem fondu ur v DO 79,51 %, sledi delež nadur z 8,54 %, delež ur rednega in izrednega dopusta 6,10%, BO do 30 dni udeležena z 2,78%, BO nad 30 dni z 2,16% in 100% BO z 0,67 %. Delež neplačanih in neopravičenih izostankov predstavlja 0,17% napram rednem delovnem času.
Primerjali smo tudi podatke o številu zaposlenih po TOZD v mesecu juniju I. 1988 in v letu 1987. Iz primerjave je razvidno, da se je število zaposlenih v DO zmanjšalo za 200 delavcev oziroma za 7 % in je znašalo na dan 30. 6. 1988 2.787 zaposlenih (v letu 1987 pa 2.987 z Mobilio).
Anuška Drgajner
nova dela
Z objektoma lastnih investicij za boljši jutri
V	letošnjem letu smo pričeli v TOZD IGM Medlog z izgradnjo dveh objektov lastnih investicij. To sta pred-drobilec Liboje in Nadomestna gradnja hale za proizvodnjo betonskih cevi. Zaradi velikosti objektov, ki so hkrati tudi skupnega pomena za celotno DO, smo lahko zaključili finančno konstrukcijo le s pomočjo združevanja sredstev vseh TOZD v DO.
V	Libojah gradimo objekt za preddrobilec velikosti 8,00x18,00x24,00. Objekt je kombinacija armiranobetonske klasične konstrukcije in montažne konstrukcije.
Gradbena dela izvaja TOZD GO Šentjur. V novem objektu bo montirana stroj-
TOZD GO Celje
Vročevod Dolgo polje, sanacija strehe Elektro Celje, objekt intenzifikacije Cinkarna Celje, vročevod Lava, industrijski tir EMO, zorilnica Mesnine Celje, tunelska sušilnica Ljubečna, Grafika 3, Cinkarna, stanovanjski blok 2 Dolgo polje, stanovanjski blok 3 Dolgo polje, stolpnica Varšava, tržni center Dubra-va, obnova fasade SSS Celje, nadaljevanje izgradnje bolnice v Čelju, hala Grafike Aero Celje, nadzidava objekta STC Celje.
TOZD GO Laško
Nadaljevanje del na VCMR Rimske Toplice, vodarna Radeče, objekt priprava snovi Papirnica Radeče, nadaljevanje del na OŠ Rimske Toplice, nadaljevanje del na Zdravstvenem domu Radeče, prizidek Dimnikarstvo Radeče, proizvodna hala Muflon Radeče.
TOZD GO Šentjur
Montaža ABK na naslednjih objektih: Farma Rogoza, Kograd Dravograd, hala Etol - Gradis Celje, skladišče Nivo - IGM, hala JNA - OKI Zagreb - Radnik Zagreb, hala Otiški vrh - Kograd Dravograd, hala Cazin - Rad Cazin, skladišče Agrina Žalec - Gradis Celje.
Objekti: bencinski servis Hudinja, bencinski servis Rogaška Slatina, skladišče Jugotanin Sevnica, hlevi Ponikva, nadaljevanje del Les-
nina Ljubljana, cevovod Ko-zarica, bencinski servis Podčetrtek.
TOZD GO Slovenske Konjice
Ureditev terenov na Rogli, nadstrešnica I. faza Kostroj, Zdravstveni dom Zreče, I. faza trgovine Merx Zreče, hala strojegradnje Unior Zreče, bungalovi na Rogli.
TOZD GO Žalec
Fasada upravne zgradbe Elektro Šempeter, izgradnja II. faze Podlog DEM, kuhinja pri OŠ Griže in več manjših del.
TOZD GO Ljubljana
Fasada Aškerčeva Ljubljana, vrstne hiše Ljubljana, Žavod za slušno prizadete Ljubljana, stanovanjski bloki Peščenica Zagreb, pralnica Integral Ljubljana, objekt Družboslovja Ljubljana, Vodohran, adaptacija ČGP »Delo« Ljubljana, veleblagovnica Name Ljubljana, apartmani Kranjska gora.
TOZD Gradb. Rogaška Slatina
Rekonstrukcija objekta Straža, energetski razvod Straža, Atomska vas Podčetrtek, adaptacija kuhinje Krapinske Toplice, Daleko-vod Zagreb, Plato Straža.
Kot vidite je pridobljenih del kar dosti, vendar je pri tem treba imeti na umu, da je naša DO zelo velika za sedanje razmere na tržišču.
Karl Vidali
Gradbena dela na kamnolomskem postrojenju v Libojah izvaja TOZD GO Šentjur. Foto: Darko Krušič
na oprema za sprejem surovega kamna velikosti 1,00x1,00x1,00 m. S to novo pridobitvijo bomo v kamnolomu praktično odpravili sekundarno miniranje skal in težko fizično delo, pri vsipnem bunkerju na obstoječem preddrobilcu, kjer je sedaj možna predelava surove kamenine začetne velikosti 0,40 x 0,50 x 0,50 m. Zemeljska dela smo pričeli izvajati že lansko leto. Napraviti je bilo potrebno dostopno cesto v skupni dolžini 100 m v V. ktg zemljine in v pobočju z naklonom 48*. Za sam objekt pa je bilo potrebno odstraniti 3800 m3 zemlje V. kategorije. V sam objekt je vgrajeno približno 701 armature in 800 m3 betona.
Gradbena dela bodo zaključena v začetku meseca avgusta, nato pa se prične montaža strojne opreme v skupni teži 250 ton. Montažo strojne opreme bo izvajal TOZD Mehanizacija ob pomoči TOZD IGM in bo predvidoma končana v treh mesecih. Preddrobilec naj bi se tako vključil v redno proizvodnjo ob koncu leta 1988.
Nadomestna gradnja obrata za proizvodnjo betonskih cevi se je pričela v mesecu juniju. Objekt je lociran na mestu že obstoječega starega obrata cevi, ki smo ga morali deloma odstraniti. Novi objekt ima dimenzije 30,00 x 60,00 x 10,00 in je armirano betonsko montaž-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Delavci TOZD GO Celje opravljajo temeljenja nove stolpne betonarne v Medlogu. Foto: Darko Krušič
(Nadaljevanje z 2. strani)
ne konstrukcije, vključno z montažno fasado. Novogra-jeni objekt je prepotreben za celotno DO, saj je stari objekt, ki je bil zgrajen leta 1962 dotrajan, njegova uporaba pa že tri leta prepovedana, saj ne izpolnjuje minimalnih standardov za varno delo. Proizvodnja se je vršila samo v toplih letnih objektih. Pozimi je bil obrat zaprt, saj so vsi deponijski prostori surovih izdelkov na prostem in tudi obstoječa betonarna ni bila opremljena za pripravo betona v zimskih mesecih.
V novozgrajenem objektu bosta nameščena dva stroja za izdelavo betonskih cevi in
sicer že obstoječi »Rimos« za večje profile in novopo-stavljeni »Vihy« za manjše profile. Proizvodnja pa se bo povečala za 40 %.
Ob novozgrajenem objektu bo postavljena tudi nova stolpna betonarna, katera bo zadoščala za potrebe obrata cevi, v zimskih mesecih in še za vse ostale potrebe v celotni DO. Tako bo sedaj možno betoniranje tudi v zimskem času.
Delo na objektu izvaja TOZD GO Celje. Trenutno izvajajo temeljenje, z izdelavo montažne konstrukcije pa bodo pričeli v prvi polovici avgusta. Proizvodnja cevi v novem obratu bo stekla meseca novembra.
Darko KRUŠIČ
Inovatorjev je vedno več
27. junija, na dan samoup-ravljalcev so v občini Celje podeljevali priznanja in denarne nagrade najuspešnejšim lanskoletnim celjskim inovatorjem. Priznanje »Inovator 87« so dobili kar trije naši delavci in sicer: Miran VERDEL, TOZD IGM Medlog, Franc ŠMARČAN, TOZD Mehanizacija in Alojz VERBIČ, TOZD Proizvodni obrati.
Tokrat vam predstavljamo inovatorja Mirana Verdela in Franca Šmarčana.
Miran VERDEL je zaposlen v TOZD IGM Medlog na delih in nalogah vodja vzdrževanja. Sam pravi, da mu njegovo delo omogoča celovit pregled nad proizvodnjo in hkrati s tem zaznavanje vseh pomanjkljivosti in okvar. Slednji problem je še toliko bolj pereč, saj so stroji večinoma uvoženi in je zato potrebno rezervne dele iskati v tujini. Za nekatere stroje pa jih zaradi njihove starosti, sploh ni več možno kupiti. To ga je spodbudilo k inovativnemu delu in iskanju rešitev z nadomeščanjem uvoženih strojnih delov z domačimi. S svojim inovacijskim delom je uspel popraviti in dopolniti številne stroje, tudi tiste, ki bi brez njegovega dela bili obsojeni na odpis.
TOZD pa je prihranil velike izgube, ki bi nastale zaradi zastojev naprav in strojev ter velika finančna sredstva, ki bi jih zahtevali uvoženi strojni deli.
Njegovo delo je priznano tudi v občinskem prostoru. Miran Verdel je nagrado
»Inovator 87« dobil za tri inovacije in sicer:
-	nadomestil je hidročr-palko z našim hidroagrega-tom in ga prilagodil stroju za izdelavo opeke v obratu Frankolovo,
-	vgradil je domače strojne sklope v skreper glavne betonarne v Medlogu. Gre za francoski stroj, za katerega rezervnih delov ni več mogoče dobiti in bi morali napravo nadomestiti z novo,
-	izdelal oz. prilagodil je stroj za rezanje dvokompo-nentne plastike. Z uvedbo novega načina tesnenja oken in uporabo dvokompo-nentne plastike v obratu Ines (TOZD IGM Medlog ) je bilo potrebno spremembam prilagoditi tudi stroj za rezanje plastike.
Vse tri inovacije so preizkušene, saj z omenjenimi dodatki stroji brez zastoja obratujejo že dalj časa.
Inovator pravi, da je to iziv in da bo z inovacijami nadaljeval. Predvsem bo potrebno obdelati stroje v žele-zokrivski delavnici in stroje za izdelavo cevi, kar pomeni da bo inovacijam tudi v prihodnje posvetil velik del svojega prostega časa.
K njegovemu inovativnemu delu pa ga je spodubil tudi boljši odnoso v DO do inovatorjev. Čeprav so nagrade zgolj simbolične, je že priznanje tvojega inovativnega dela dovolj za spodbudo in željo, da tudi sam prispevaš rešitve, ki bodo koristile proizvodnemu procesu in nasploh poslovanju TOZD oziroma DO.
Diplomiran ing. Franc ŠMARČAN zaposlen v TOZD Mehanizacija je dolgoletni inovator. Pravi, da se ideje za inovacije neprestano ponujajo že pri vsakodnevnem delu, ki ga opravlja kot vodja vzdrževanja. Za svoje inovacije je dobil številna priznanja in nagrade in ne bo odveč, če ponovno spomnimo na priznanje s sejma »Ideja 88« v Celju in na predkratkim dobljeno srebrno plaketo na predstavitvi izumov v Reki. Obe priznanji je inovator dobil za izdelan agregat za filtriranje in prečrpavanje hidravličnih olj, ki smo vam ga v našem glasilu že predstavili. Pred nedavnim so pripravili na TOZD tudi demonstracijo delovanja agregata, kar je povzročilo veliko povpraševanje in že tudi prodajo petih agregatov, medtem ko naročila še vedno prihajajo.
Izdelek pa še ni dokončan, saj ga ing. Šmarčan še vedno dopolnjuje, tako da bo na sejmu v Celju prikazal že dopolnjen tip agregata.
Priznanje »Inovator 87« pa je ing. Šmarčan dobil za številne predelave na uvoženih strojih in zamenjave strojnih delov z domačimi. Svoj uspeh ne prepisuje zgolj svojemu znanju in bogatim izkušnjam, ampak tudi posluhu in pomoči svojih sodelavcev in kolektivu TOZD Mehanizacija v celoti. Zato se za moralno podporo in pomoč vsem najlepše zahvaljuje in trdi, da dobljene nagrade niso zgolj priznanja njegovemu delu, ampak tudi priznanja TOZD Mehanizacija.
Janja Romih
Miran Verdel ob skreperju glavne betonarne v Medlogu.
Ing. Franc Šmarčan ob svojih izdelkih (AGREGAT 40-25)
Razgovor pred odhodom
Dosedanjega pomočnika bila številna nova dela. Ver-glavnega direktorja ing. Mi- jamem, da je Ingrad dober in lana Krkleca, smo pred od- sposoben kolektiv, kar je že hodom prosili za kratek raz- večkrat dokazal. Zato ne govor.	dvomim, da mu bo uspelo re-
Ing. Krklec, najprej iskre- šiti tudi Sedanje pr°bleme' ne čestitke ob vašem ime- Nas nameravate povsem novanju za predsednika Iz- zapustiti ali boste še obdr-vršnega sveta občine žali vezi z našo delovno or-
Šmarje.
Kaj občutite ob odhodu iz delovne organizacije, kjer ste več kot deset let združevali delo najprej v TOZD GO Rogaška Slatina, zadnji dve leti pa v DSSS?
Delovne organizacije ne zapuščam s slabimi občutki, saj odhajam v času, ko je delovna organizacija prido-
ganizacijo?
Ker so aktivnosti z izgradnjo in razvojem Krapinskih in Atomskih toplic dolgoročne narave in inventivno-krea-tivnega značaja se bojim, da
Naše delavce bo verjetno zanimalo ali se nameravate po končanem mandatu vrniti v našo DO, glede na to, da je bil na centralnem delavskem svetu v skladu z našimi akti sprejet sklep, da delovno razmerje v času opravljanja funkcije miruje in da se po opravljeni funkciji lahko vrnete na dela in naloge, ki ustrezajo vaši strokovni izobrazbi in z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami?
Težko je že sedaj odgovoriti na to vprašanje, vendar pa za sedaj ne obstajajo nobeni zadržki, da se v DO ne bi vrnili. Bi pa se kljub temu
bi z mojo odsotnostjo reali- želel zahvaliti vsem svojim zacija sedanjih in začrtanih dolgoletnim sodelavcem za projektov trpela. Zato bi pri tovariški odnos in prijetno teh projektih še želel sode- sodelovanje in jim želim še lovati in pomagati, kolikor bo vnaprej veliko delovnih us-pač v moji moči.	pehov.	Janja Romih
Otvoritev M ELESA
V soboto, 18. junija smo z veseljem sodelovali na otvoritvi MELESA - mehaniziranega lesnega skladišča, ki je pričelo s proizvodnjo na prostoru TOZD Lesni obrati Gomilsko.
Želja po gradnji MELESA je bila prisotna že dalj časa, zanj pa so bile zainteresirane tudi številne druge delovne organizacije. Akcijo za njegovo izgradnjo so pričele poleg DO GIF Ingrad še GG Celje, LIK Savinja in Pohištvena industrija Garant, pri tem pa sta jih vzpodbujala tudi IS in SOb Žalec. Pot od zamisli do realizacije je bila daljša, kot so sprva pričakovali, kajti med tem časom se je položaj sovlagateljev neprestano slabšal. Finančno breme sta prevzela DO GIP Ingrad ter GG Celje, v nadaljevanju pa bosta soudeleženi tudi DO Pl Garant ter Strojna Žalec.
Mehanizirano lesno skladišče, prvo na območju celjske regije je vključil v pogon predsednik IS občine Žalec tov. Bratuša. Njegova izgradnja je bila več kot potrebna, je v uvodnem govoru poudaril direktor GG Celje tov. Milan Kolar.
Prikaz razkladanja hlodovine na vhodno rampo.
Na otvoritvi so sodelovali predstavniki številnih gozdarskih delovnih organizacij in predstavniki občine Žalec.
možnosti natančnejše kontrole količine lesa.
M ELES, ki ga opravljata le dva delavca, bo omogočil tudi povečano koriščenje in višjo vrednost stranskih proizvodov, zanimivih predvsem za papirno industrijo.
Predstavitev MELESA predstavlja modernizacijo TOZD Lesni obrati Gomilsko. Je pa hkrati še en dosežek delavcev GIP Ingrad, ki so opravili pri gradnji MELESA vsa gradbena in montažna dela.
Janja Romih
Deblo prihaja do vhoda lupilnega stroja.
Pogled na sortirne bokse, kjer se hlodovina sortira v štirinajst različnih sorti-mentov.
Z razvojem pridobivanja lesa, je namreč dolga leta ostal nerešen problem beljenja lesa. Čas od poseke do obdelave je bil izredno dolg, ob tem pa so se gozdarji srečevali še s problemom vedno bolj razširjenih lesnih škodljivcev in z velikimi stroški skladiščenja, pogostimi okvarami na strojih, ki obdelujejo neolupljena in neočiščena debla in s številnimi drugimi problemi, ki so že tako velike stroške predelave še večali.
Analiza, s katero so primerjali stroške z izkupičkom, je bila opravljena pred gradnjo MELESA. Njeni rezultati naj bi dali odgovor na vprašanje ali je gradnja upravičena. Vsi rezultati analize so bili pozitivni, kar je tudi v veliki meri vplivalo na odločitev organov DO GIP Ingrad pri sprejemanju sklepa, da gremo pri gradnji MELES v skupno investicijo.
Direktor TOZD Lesni obrati Gomilsko ocenjuje, da bodo rezultati MELES kmalu vidni in bodo izhajali iz prihranka časa samega proizvodnega procesa, možnosti sortiranja oblovine po namembnosti, zmanjševanja okvar na strojih, zmanjšanja stroškov skladiščenja ter
Pogled na transporter, ki naklada posamezna debla na vzdolžni transporter.
Žaga, ki kroji in čeli hlodovino.
Slavnosni otvoritvi MELESA je sledilo tekmovanje gozdarjev celjske regije. Sekalci in vozniki so tekmovali v Metih disciplinah, ki so zahtevale veliko znanja in spretnosti. Foto: Franc Ramšak
Svečani trak prerezal najstarejši delavec TOZD Lesni obrati Gomilsko
V imenu delavcev Lesni obrati Gomilsko je svečani trak na otvoritvi MELESA prerezal naj starejši član kolektiva tov. Martin Vitanc. Po končani otvoritvi smo ga prosili za kratek razgovor. Tov. Vitanc je prišel na objekt marca 1947, podjetje se je takrat še imenovalo Beton. To je bila njegova prva zaposlitev in sprva je delal kot žagar, kasneje pa kot skladiščnik. Spominja se dela pred tolikimi leti. Les so obdelovali izključno ročno, saj strojev ni bilo. Delo je bilo veliko težje pa vendarle pravi, da je bil odnos do dela v tistih časih boljši. Marsikaj so naredili udarniško, časi pa so se odlikovali tudi po velikem tovarištvu. Spomi-
nja se svojih številnih nadur in poudarja, da je danes v tem malem kolektivu, kjer se vsi dobro poznajo prijetno in dosti lažje delati, saj so roke v veliki meri nadomestili stroji.
Tov. Vitanc je bil ves čas priden in vzoren delavec. Prav zato so ga določili za otvoritev.
Povedal nam je, da je to zanj velika čast in se zahvaljuje svojim sodelavcem za izkazano priznanje. V tem času odhaja v pokoj. Pravi, da mu ne bo dolgčas, saj bo imel tudi doma dosti dela, da pa bo še vseeno rad prišel med svoje sodelavce in sredino, v kateri je preživel kar 41 svojih delovnih let.
Janja Romih
Iz samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij
Predstavljamo vam delo odbora za gospodarjenje
Odbor za gospodarjenje se je v novem sestavu sestal 18. 5. 1988. Na svoji 1. redni seji smo izvolili za predsednika Franca Skoka, dipl. ing. iz TOZD IGM Medlog, za namestnika predsednika pa Igorja Gorjupa, ing. iz TOZD GO Šentjur.
Na seji je bil obravnavan in sprejet okvirni program dela za leto 1988.
Poleg nalog opredeljenih s samoupravnim sporazumom, je odbor za seje v letu 1988 konkretno opredelil naslednja področja oziroma teme, ki jih bo obravnaval in sicer:
-	problematiko gospodarjenja v GIP Ingrad z vidika izvajanja majskih ukrepov ZIS,
-	problematiko cen materialov in storitev med TOZD v GIP Ingrad,
-	problematiko v zvezi z obračunom proizvodnje in prehod na novi sistem integriranega načrtovanja, vrednotenja, spremljanja in analize proizvodnje na osnovi interne cene z računalniško podporo,
-	obravnavo dela koordinacijskega sveta Obrata priprave tehnološke opreme,
-	analizo vpliva internih cen na poslovanje TOZD, ki v pretežni meri proizvajajo izdelke oziroma opravljajo storitve za TOZD gradbene operative,
-	investicijsko dejavnost v letu 1988 v DO GIP Ingrad,
-	poročilo komercialnega sektorja - službe INO o pridobivanju in izvajanju del v inozemstvu.
Glede na pomembnost dela Odbora za gospodarje-
Prenova sindikata
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je na polovici svojega mandata imel razširjeno sejo z delovno temo: »Prenova sindikata«.
Naslov pove, da so udeleženci razpravljali o lastnem delu, o organiziranosti, o kadrovski usposobljenosti ter o politični prodornosti delavske organizacije. Vse manj se zavzemamo za sindikat, ki podpira vse ukrepe državnih, upravnih in drugih nosilcev političnega siste-
nje in glede na sprejet obsežen akcijski program, se bo odbor redno sestajal predvidoma pred sejami centralnega delavskega sveta, da bi na sejah lahko posredoval svoja stališča o obravnavani problematiki. Upamo, da bomo s svojimi strokovno pripravljenimi mnenji uspeli prispevati h kvaliteti razprav in sprejetih sklepov.
Marjan KOTNIK
ma in vse bolj čutimo potrebo po takšni organizaciji, ki bo poznala in reševala probleme delovnih ljudi. Smiselnost in potrebnost takšne preobrazbe sindikata pogojujejo tudi vse pogostejši socialni nemiri, s katerimi se srečujemo že kar v vseh panogah.
Naloge in opredelitve, ki izhajajo iz te seje bodo podlaga za konkretne ukrepe in delo, ki nas čaka v prihodnje.	Franc Berginc
Delovanje delegacij SIS postalo neučinkovito in drago
Vse pogostejši problemi v delu delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, vse večji odpor delovnih ljudi do razpravljanja o problemih, na reševanje katerih s svojo aktivnostjo ne morejo bistveno vplivati, velika finančna sredstva namenjena delovanju SIS in majhna učinkovitost njihovega dela -vse to so dejstva, ki naravnost zahtevajo obravnavo in reševanje. Zato smo se v tajništvo samoupravnih organov odločili za posvet, ki naj bi izpostavil vse bistvene probleme v delovanju delegacij ter nakazal nekatere rešitve.
Številčna udeležba na posvetu, je bila še en dokaz, da je problematika zares aktualna.
Posveta so se poleg pred-
stavnikov strokovnih služb DO udeležili tudi vodje delegacij in nekaj delegatov SIS naše DO ter predstavnik Strokovne službe SIS za družbene dejavnosti občine Celje tov. Sintič.
V zanimivi razpravi nam je uspelo probleme v delovanju SIŠ vsestransko osvetliti, tako s pogledi naše delovne organizacije, kot tudi s pogledi in stališči strokovne službe. Po koncu posveta smo tov. Sintiča prosili, da izoblikovane zaključke posreduje strokovni službi SIS.
Med najpomembnejše nedvomno spadajo naše zahteve po čimhitrejšem racionaliziranju dejavnosti delovanja delegacij SIS, ukinitvi formalističnih zadev z dnevnih redov sej, doslednejšemu izvajanju delegat-
skega načela, boljšem koordiniranju dela med vodji delegacij in strokovno službo, iskanju enostavnejših in cenejših oblik delovanja delegacij SIS v DO ter hkrati tudi zahteve po uspešnejši kadrovski politiki ter načrtnejšemu vzgajanju in usposabljanju delegatov za prevzem zadolžitev v delegacijah SIS. Realizacija sprejetih sklepov je šele pred nami. Čez nekaj časa bo potrebno posvet ponovno pripraviti, do takrat pa upamo, da se bo kaj premaknilo tudi v občinski strokovni službi ter v zakonodaji, ki uporno prepoveduje vsakršne spremembe v smeri racionalizacije in pocenitve delovanja tega ogromnega aparata.

Janja Romih Noner Franc
V dneh od 20.-22. maja je bil v Mariboru FESTIVAL Dela, kjer so se mladi iz cele Jugoslavije (128 mest udeleženk) pomerili v 42 poklicih - mizar, frizer, prodajalec, slikopleskar, aranžer, zidar, stenograf...
Ekipa iz Celja je sodelovala s svojimi tekmovalci v 36 poklicih. Med tekmovalci so bili tudi naši mladi delavci, ki so se odlično odrezali in dosegli lepe uspehe. Svoje znanje in sposobnosti so preizkusili v poklicu zidar Milan OČKO, ki je dosegel 3. mesto; pri slikopleskarjih -Franc NONER odlično 2. mesto; izkazal pa se je tudi Vlado BALIČ pri poklicu tesar. V skupnem seštevku je ekipa Celja dosegla odlično četrto mesto.
ISKRENE ČESTITKE NAŠIM TEKMOVALCEM ZA DOSEŽENE REZULTATE
K ZSMS Ingrad
OK ZSMS Celje se zahvaljuje naši DO, ki je kot soorganizator omogočila sodelovanje na Festivalu dela.
Kršitev delovne obveznosti
V novem mandatu je skupna disciplinska komisija v aprilu in maju obravnavala 24 kršitev delovne obveznosti. Ustavljenih je bilo 5 zadev, izrečen 1 opomin, ostali ukrepi pa so:
Javni opomin
JOVIČ Boro, vinjenost na delu - TOZD GO Ljubljana, MAJER Alojz, neprimeren odnos do nadrejenega in neopravičen izostanek z dela - TOZD GO Šentjur.
Denarna kazen 10 % OD
POLAK Sandi in AUDA-GIČ Mirsad, neopravičena uporaba prevoznega sredstva in povzročitev materialne škode TO. Oba morata plačati tudi stroške vlečne službe.
Prenehanje delovnega razmerja
Pogojno
HAIRLAHOVIČ Sead, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni (pogojnp na 6 mesecev), VELAGIČ Hasan, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni (pogojno na 1 leto), RAKA-NOVIČ Miroslav, večkratna vinjenost na delu in 1 neopravičen izostanek z dela (pogojno na 1 leto) vsi TOZD IGM Medlog, JURIČ Stipo, pretep na gradbišču in fizična poškodba sodelavca, TOZD GO Laško, JOVIČ Miladin, prekoračitev danih pooblastil, TOZD GO Žalec (pogojno na 1 leto).
Dokončno
HAJRUDINOVIČ Hašim in STAJIČ Milenko, pretep s fizičnimi poškodbami na delu, oba TOZD Prevozi, GRUBIČ Darko, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni, DRAČA Simo, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, oba TOZD GO Ljubljana, PLAVŠIČ Tomo, PLAVŠIČ Ivan, oba neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, oba TOZD IGM Medlog, GROBELNIK Martin, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in 5 ur, TOZD Proizvodni obrati, SA-BOLIČ Darko, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Šentjur, RE-LATIČ Anto, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Laško.
Štefka KRUŠIČ
V pokoj je odšel naš Martin
Pred kratkim smo se od srca zahvalili za dolgoletno, uspehov in delovnih zmag polno delo, Martinu ARTIČ-KU.
Martin je z delom pričel kot mlad gradbinec, poln elana in zagnanosti že v takratnem Betonu. Ves čas se je potrjeval z dobrim delom in hkrati še nadaljeval s šolanjem ob delu ter tako postal eden najuspešnejših delovodij in inštruktor.
Kot delovodja je lahko upravičeno ponosen na sadove svojega dela, saj so objekti, ki jih je pomagal graditi v ponos ne samo Ingradu, temveč tudi širši družbeni skupnosti. V mnogih letih in-štruktorskega dela pa je pomagal izobraževati in vzgajati tudi precej generacij Ing-radovih gradbincev.
Martin je s svojimi nasveti in tovariškim odnosom znal pomagati vsakemu, ne le učencem, ampak tudi sodelavcem. Zato se mu za vse, kar je v teh letih službovanja prispeval našemu kolektivu, iskreno zahvaljujemo in želimo, da nas bi še večkrat obiskal.
Sodelavci
Artiček Martin
kadrovske vesti
V mesecih maj, junij in julij smo na novo kadrovali 105 delavcev, v istem času jih je odšlo 98.
UPOKOJENI SO:
Starostno
DEBELAK Stanislav, roj. 9. 6. 1928, gradbeni delovodja iz TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, delo je združeval pri Ingradu 31 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Vit Ivanuš 7, Rogaška Slatina.
DORDEVIČ Vasilije, roj. 23. 6. 1928, vratar-čuvaj v TOZD IGM Medlog, delo je združeval pri Ingradu 25 let in 3 mesece, stalno bivališče: Okrogarjeva 5, Celje.
FICKO Stanko, roj. 27. 5. 1928, tesar iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval pri Ingraddu 23 let in 3 mesece, stalno bivališče: Brinje 4, Grosuplje.
HANC Martin, roj. 7. 5. 1928, zidar iz TOŽD GO Ljubljana, delo je združeval pri Ingradu 27 let in 2 meseca, stalno bivališče: Mu-charjeva 6, Ljubljana.
KITAK Ivan, roj. 18. 6. 1928, razporednik transporta iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval pri Ingradu 10 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Cesta na Boč 3, Rogaška Slatina.
KNEZ Jože, roj. 14. 9. 1925, delovodja iz TOZD Lesni obrati, delo je združeval pri Ingradu 28 let in 5 mesecev, stalno bivališče: Ulica I. štajerskega bataljona
I,	Celje.
LJUBIJANKIČ Arif, roj. 28. 8. 1928, PU čuvaj iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval pri Ingradu 30 let in 3 mesece, stalno bivališče: Cazin, Slatina b. b.
ORUČEVIČ Mustafa, roj. 22. 5. 1928, delavec iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval pri Ingradu 18 let in 9 mesecev, stalno bivališče: Malešiči 17, Gračanica.
STERMECKI Martin, roj. 6.
II.	1931, razporednik transporta iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval pri Ingradu 18 let in 9 mesecev, stalno bivališče: Lokrovec 44, Celje.
ŠOLTIC Slavko, roj. 11. 10. 1924, strojnik iz TOZD Prevozi, delo je združeval v Ingradu 34 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Trg Prekomorske brigade, Ljubljana.
VITANC Martin, roj. 10. 11.1924, skladiščni eviden-tičar v TOZD Lesni obrati, delo je združeval v Ingradu 29 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Šmatevž 31, Go-milsko.
Predčasno starostno
BESEDIC Stjepan, roj. 24. 4. 1929, tesar v TOZD GO Ljubljana, delo je združeval v Ingradu 35 let in 5 mesecev, stalno bivališče: Polje c. XXII/25 g, Ljubljana.
LUTAR Ivan, roj. 20. 6. 1933, zidar v TOZD GO Ljubljana, delo je združeval v Ingradu 32 let in 10 mesecev, stalno bivališče Trg prekomorskih brigad 11, Ljubljana.
PENIČ Jože, roj. 20. 2.
1927, koordinator v procesu nabave v DSSS, delo je združeval v Ingradu 28 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Ob Železnici 2, Celje.
PUSOVNIK Ivan, roj. 21.5. 1933, zidar v TOZD GO Žalec, delo je združeval v Ingradu 32 let in 2 meseca, stalno bivališče: Vrbje 49, Žalec.
Invalidsko upokojeni:
BEK Janko, roj. 29. 8. 1930, zidar iz TOZD Gr. Rogaška Slatina, delo je združeval v Ingradu 20 let in 5 mesecev, stalno bivališče: Velike Rodne 15, Rogaška Slatina.
MUJKIČ Omer, roj. 31.12. 1932, delavec iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval v Ingradu 22 let in 8 mesecev, stalno bivališče: Arapuša 79, Arapuša.
NOVAK Ivan, roj. 5. 4. 1921, voznik v TOZD GO Ljubljana, delo je združeval v Ingradu 24 let in 9 mesecev, stalno bivališče: Trebanjska c. 6, Ljubljana.
OŽEGOVIC Rasim, roj. 13. 9.1937, delavec v TOZD GO Ljubljana, delo je združeval v Ingradu 16 let in 2 meseca, stalno bivališče: Pečigrad, Ponjeviči 23.
REBIČ Stjepan, roj. 25.11. 1940, zidar v TOZD Gr. Rogaška Slatina, delo je združeval v Ingradu 22 let in 8 mesecev, stalno bivališče: Hromeč 93, Djurmanec.
TEPEŠ Slavko, roj. 31.12. 1940, zidar iz TOZD Gr. Rogaška Slatina, delo je združeval pri Ingradu 21 let in 4 mesece, stalno bivališče: Hromeč 101, Djurmanec.
V šolskem letu 1987/88 sta uspešno zaključila študij ob delu:
Strašek Marta, rojena 7. 1. 1956, zaposlena v izpostavi DSSS v Rogaški Slatini na delih in nalogah koordinatorja dela na izpostavi, je pridobila naziv ekonomista na Visoki ekonomsko-ko-mercialni šoli v Mariboru;
Vengust Marjan, rojen 9. 1. 1956, zaposlen v DSSS v Celju na delih in nalogah vodje zahtevnih projektov, je pridobil naziv inženirja gradbeništva na Tehniški fakulteti v Mariboru, VTO gradbeništvo.
Obema želimo še veliko delovnih in študijskih uspehov.
Oddelek za izobraževanje
UMRLA STA NAŠA UPOKOJENCA:
PODVEZ Matija, roj. 13.9. 1929. Delo je združeval v TOZD GO Celje od 1. 4. 1977 do 16.1. 1984, umrl je 11.7. 1988.
BERČNIK Franc, roj. 7. 5. 1921. Delo je združeval v TOZD GO Celje od 1. 1. 1959 do 31. 12. 1984 (prej Beton), umrl je 1.7. 1988.
Metka Lesjak
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame ANTONIJE JECL, se
iskreno zahvaljujem sodelavcem FES-a za izrečena sožalja, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hči Tonika Pavčnik
Sodelavcem TOZD GO Žalec in OOS se najlepše zahvaljujem za izkazano pomoč ob smrti moje drage mame.
Ivan Rojnik
Ob boleči izgubi dragega očeta IVANA GNILŠKA, se
iskreno zahvaljujeva TOZD Mehanizacija, posebno pa sodelavcem SIP in Elektro servisa za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča sinova Stanko in Mirko Gnilšek z družinama
Domiada ’88
V Celju je bilo 20. in 21. maja tradicionalno, že 26. športno, kulturno, družbenopolitično in družabno srečanje učencev iz dijaških domov SR Slovenije, pod imenom DOMIADA.
Srečanje je organiziralo Društvo vzgojiteljev celjske regije in je potekalo v Domu učencev Karla Destovnika-Kajuha v Celju. Udeležilo se ga je preko 350 mladih in njihovih mentorjev.
Organizirana je bila okrogla miza, na kateri so predstavniki OOZSMS obravnavali dve temi: Nova družbena gibanja in Zasedenost domov za učence ter mrežo šol. Za udeležence je bilo organizirano tudi družabno srečanje, na katerem je bil izveden tudi kulturni program in bogat srečolov. Tudi razstava izdelkov učencev v prostočasnih dejavnostih je pritegnila zanimanje udeležencev. Istočasno je razstavljal tudi slikar Franc Cigut.
Med osmimi nastopajočimi regijami je celjska dosegla naslednje rezultate: - namizni tenis ženske 1. mesto; namizni tenis moški 3. mesto; košarka moški 2. mesto; odbojka ženske 3. mesto; nogomet moški 3. mesto; šah ženske 4. mesto; šah moški 5. mesto; streljanje ženske 4. mesto; streljanje moški 6. mesto.
Dom Dušana Finžgarja je bil ob Domiadi močno angažiran že v pripravah in enako ob sami izvedbi. Naši učenci so dali nogometno in šahovsko ekipo. Organizacijsko pa smo bili angažirani v odboru za izvedbo Domiade in pri večini športnih panog. Ocenjujemo, da je bil naš delež na Domiadi 88 v Celju dokaj pomemben.
Na kraju naj izrečemo posebno zahvalo vsem tistim delavcem Ingrada, ki so nam pomagali pri izvedbi Domiade. Enako tudi TOZD, ki so nam tako ali drugače pomagale.
Organizacijski odbor Domiade 88
stekleničko in toplim mle- bodo izgubile na pomenu in kom pošteno nahranili. Mali da se bo tradicija le-teh na-nebogljenček je pritegnil po- daljevala tudi v prihodnje. Še zornost vseh učencev in naprej si bomo prizadevali celo vedno polno nogomet- zagotavljati čim večjo mno-no igrišče je bilo tega lepega žičnost na teh srečanjih in pomladanskega večera jih v bodoče poizkušali po-prazno. Po dveh dneh skr- pestriti z družabnimi igra-ben nege si je naš »Bambi« mi... že zelo opomogel in odnesli Zmagovalec letošnjih smo ga na dvorišče, kjer je s IGER MLADOSTI je TOZD svojim oglašanjem priklical Mehanizacija, drugo mesto iz gozda svoje starše. Mate- je osvojil TOZD GO Celje in rinski nagon je premagal tretje DS skupnih služb.
Dobimo se na Rogli
strah pred ljudmi, betonom in ograjami in popeljal svojega mladička v naravno okolje. S solzami v očeh smo gledali zbegano srno in poslušali oglašanje srnjaka, ki sta z našo pomočjo zopet našla svojega otročička. Ponosni smo bili na besede revirskega lovca, ki si je ta dogodek ogledal; »Rešili ste mu življenje. Hvala.« Ob tem dogodku zasluži posebno
Zdenka Šmarčan
Vtis z izleta
Tradicionalni pohod Gl-POSS-ovih planincev je letos v organizaciji naše delovne organizacije.
Pohod pripravlja organizacijski odbor v sestavi: predsednik - Hubert Golner,
Na dan praznika, Dneva vstaje 22. julija smo se ob 3. uri zjutraj zbrali planinci IN-GRAD-a, da bi se udeležili izleta, ki ga je vodil Mastnak Marjan. Prijetno sveže jutro in ugodna vremenska napo-pohvalo učenec Željko Or- v®d sta obetala lep sončen Lojze Kranjc, Vili Šuster, Ivi šulič, ki je posebno skrbno dan. Pot nas je vodila z avto- ca Bezlaj, Darko Krušič, negoval NAŠEGA BAMBIJA. busom izpred Poslovnega
centra Ingrad mimo Brnika Učenci doma jn Kranja proti Kranjski gori,
Dušana Finžgarja kjer se je naša vesela druž-
ravnih organov. Člani odbora smo že sprejeli svoje zadolžitve, določili pa smo tudi že letošnjo traso pohoda. Pohod, ki bo potekal v soboto, 10. septembra 1988 naj bi se pričel s- krajšo slovesnostjo na Osankarici, nadaljeval pa s pohodom preko prijetnih pohorskih gozdov do Peska pri Rogli.
Pot, ki naj bi jo udeleženci prehodili v približno treh urah ne bo zahtevna in bo zato primerna tudi za manj vzdržljive pohodnike. Pohod bomo popestrili s številnimi tekmovanji, ki se bodo tokrat odvijala že kar med po-
namestnik predsednika - hodom. Zaključek pohoda
Franc Ramšak, člani - Janko Golob, Anton Aškerc, Jože Mešl, Marjan Mastnak,
Franc Berginc, Jožica Gnil-šek, Franc Murko in predstavnik tajništva samoup-
bomo pripravili na Rogli, kjer boste ob glasbi, družabnih igrah in veselem vzdušju lahko preživeli nekaj prijetnih ur.
Zato si rezervirajte čas in pojdite z nami!
Franc Ramšak
Prehodni pokal
športnikom
Mehanizacije
ba že docela prebudila iz jutranjega dremeža, pa tudi zunaj se je že povsem zdanilo. Vožnjo smo nadaljevali po znani ovinkasti cesti na Vršič, Marjan pa je prelep razgled na okoliške i dopolnjeval z razlago. Seveda smo se na Vršiču ustavili z namenom, da si na svežem zraku pretegnemo zaspane ude, nekateri pa so postanek izkoristili za prvo jutranjo kavico. Po prazni cesti smo se nato spustili v dolino Soče, mimo Bovca vse do Doma Klementa Juga v Lepeni na višini 810 m. Tu smo zapustili avtobus in se primerno opremili za vzpon na našo planinsko točko KRN. Seveda tudi malica in obvezni čaj nista izostala. Naša pisana družba osemindvajsetih planincev vseh
PESEK
TRIJE ŽEBLJI (tab.Poh.bataljona) Osankarica
prihod iz Slov.Bistrice
prihod iz Slov.*
Obrazložitev trase poho- KARIČE. Iz Osankarice na-da:	prej gredo udeleženci po črt-
kani poti do ROGLE na os-Pot bo vodila skozi OP- rednji prostor srečanja. Av-LOTNICO (do katere je mož- tobusi gredo od Osankarice starosti se je podala po pri- no tako iz Slovenkih Konjic nazaj proti Lukanji do Peska
kot iz smeri Slovenska Bist- oziroma do ROGLE (ca. rica) od tu naprej skozi CEZ- 14 km), kjer bodo čakali na LAK - LUKANJO do OSAN- svoje planince.
Naš bambi
Pri košnji na sosedovem travniku je kosec poškodoval mladega srnjačka. Nemočno oglašanje mladička je pritegnilo pozornost naših učencev. Ranjenega in lačnega srnjačka so našli na robu gozda in ga prinesli v Dom. Oskrbeli in obvezali smo mu vse rane in ga s
jetni gozdni poti do Doma pri Krnskih jezerih (1385 m).
Letošnje interne igre med Vremenska napoved se je TOZD - IGRE MLADOSTI, ki tokrat za spremembo ures-sta jih organizirala kot vedno ničila in toplo sonce je pre-Konferenca ZSMS in Šport- gnalo jutranjo meglico v
no društvo Ingrad v mesecu nebo brez oblačka. Nedaleč -----------------------------------------------------
maju, so se uspešno zaklju- vstran smo občudovali lepo-čile.	te Krnskega jezera, pa tudi
Tekmovanja smo letos ribe v njem so prišle na svoj
razvlekli kar na tri dni. Tako račun, saj je marsikateri kos vrnitvi do koče se je hrana iz Izlet smo zaključili z ogle-je bilo predtekmovanje v kruha kar izginil v kristalno nahrbtnika in enolončnica dom rojstne hiše Simona malem nogometu izvedeno čisti vodi. Do koče pod Kr- kar prilegla. Seveda tudi do- Gregorčiča v Vršnem. Mimo 19. 5. v Celju, naslednji dan nom na višini 2210 m je bilo bre volje ni manjkalo. Popo- Škofje Loke preko Brnika so se med sabo pomerili še dobri dve uri hoda, zato Idne smo se pričeli spuščati smo se vrnili v Celje. Bili smo kegljači, vse ostale panoge smo se razpotegnili v dolgo proti vasici Krn, kamor je si edini v mnenju, da je izlet pa so bile izvedene na šport- kolono in po kratkem po- voznik pripeljal avtobus, ča- uspel in da se bomo podobnih terenih Gomilskega vso- stanku pred kočo odšli še na kalo nas je hladno pivo in nih izletov tudi v bodoče boto, 21.5. 1988, kjer se je vrh gore Krn (2245 m), od- senca, ki je po popoldanski zbralo zadovoljivo število koder se nam je nudil pre- sončni pripeki prišla kot na-delavcev in športnikov In- krasen razgled, kakršen je ročena. Marjan je počitek grada v primerjavi z leti nazaj, tudi v planinah redek. Na eni popestril z igranjem harmo-To pa nas ponovno navdaja strani gorski očaki, na drugi nike, mi pa smo pomagali s NAMI JE VEDNO VESELO! z občutkom, da naše igre ne pa razgled vse do morja. Po petjem.	Bojan Tomc
udeleževali. Zato priporočilo in vabilo vsem, ki tokrat niso bili z nami.
HEJ, POJDITE Z NAMI, Z
Dan gradbincev ’88
Proslava ob dnevu gradbincev
Gradbince bo rešilo delo
moto razširjene seje ROS, 3. 6. 1988 v Zagorju
Kljub težavam, ki spremljajo gradbenike že nekaj časa, so le-ti ostali zvesti tradiciji. 3. junij so tudi letos proslavili tako delovno, kot tudi svečano. Po že končanih kulturnih srečanjih v Kopru, proizvodnem tekmovanju v Celju in športnih srečanjih s finalom v Trbovljah, so se zbrali na proslavi v Zagorju, kjer jim je spregovoril član Predsedstva RS ZSS Janko Goleš.
V iskrenem nagovoru je poudaril vlogo gradbincev skozi daljše časovno obdobje, njihova prizadevanja,
opozoril pa tudi na slabosti, na katere moramo biti v sedanjem težkem položaju celotnega gospodarstva še posebej pozorni.
Na proslavi so podelili tudi priznanja in plakete posameznikom in delovnim oziroma osnovnim organizacijam za večletno aktivno delo na različnih področjih sindikalnega delovanja. Istočasno so bile tudi podeljene nagrade na področju izobraževanja, ki jih že nekaj let poznamo pod imenom »Kavčičeve nagrade«.
Majda Jovan-Toplak
Glede na aktualnost problematike je razumljivo, da je bila razširjena seja Republiškega odbora sindikalnih delavcev gradbeništva namenjena gospodarjenju, ekonomskemu položaju ter perspektivi IGM v Sloveniji.
Število delavcev je zdaleč preveliko glede na razpoložljiva gradbena dela, ki se iz dneva v dan manjšajo, so opozorili v razpravi. Višek delavcev bo potrebno reševati organizirano, saj bi lahko v nasprotnem primeru bistveno osiromašili panogo. Rešitev tehnoloških viškov ne sme biti povečanje
Prva zmaga Ingrada
brezposelnosti, temveč iskanje rešitev v odpiranju novih, produktivnih delovnih mest. Problemov, ki se nanašajo na zastarelo tehnologijo, tudi tokrat niso mogli zaobiti, saj predstavljajo vedno bolj moteč faktor, zaradi katerega ni možno v korak z razvitim svetom.
V razpravi so poskušali nakazati tudi nekaj rešitev, ki naj bi jih DO upoštevale pri svoji borbi s krizo. Osnovno pozornost so razpravljale! namenili prilagajanju novim pogojem dela, kar hkrati zahteva tudi sprejem nove razvojne strategije. Sedaj je namreč že jasno, da je prenova gospodarstva nujna. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da prehod ne bo lahek in da marsikatero podjetje v svojih prizade-
vanjih ne bo uspelo. Zato naj ima vsaka delovna organizacija svoj program socialne varnosti, v katerem naj oceni svoje razpoložljive zmogljivosti in pripravi možne rešitve. Glede na to, da je dela za vse doma premalo, se je potrebno bolj kot do sedaj obračati na tuj trg, vendar naj bo ta zanesljiv in plačilno sposoben. Doma pa se bo potrebno usmeriti predvsem v gradnjo cest in energetskih objektov. Razlagalci so si bili edini, da bo gradbeništvo rešilo le delo. Možnost preživetja v tej krizi imajo podjetja, ki se bodo sposobna hitro in na vseh področjih prilagajati novim tržnim razmeram. Na trgu, ki postaja iz dneva v dan zahtevnejši, pa naj bi ostajali zdrava in lojalna konkurenca ter spoštovanje poslovne morale, je bila zaključna želja udeležencev seje. Janja Romih
XIV. proizvodno tekmovanje gradbenikov Slovenije
Slovenski gradbeniki smo se na osnovi vedno prisotne človekove želje, da bi primerjali svoje sposobnosti in znanje z drugimi, letos že štirinajstič pomerili na proizvodnem tekmovanju gradbenikov Slovenije. Letošnje tekmovanje, katerega organizator je bila naša OZD je potekalo 28. maja na proizvodni ploščadi naše TOZD IGM v Medlogu. Proizvodni delavci iz štirinajstih slovenskih OZD so se pomerili v petih proizvodnih poklicih. Tekmovali so zidarji, tesarji, odrarji, železokrivci ter žer-javovodje. Vsi tekmovalci so svoje naloge opravili odlično, tako da so o zmagovalcu v posamezni panogi odločali le milimetri.
Letošnje tekmovanje bo delavcem Ingrada ostalo v lepem spominu, saj nam je poleg uspešne izvedbe tekmovanja uspelo tudi prvič zmagati v skupnem seštev-
ku. Naša zmaga pa je še toliko trdnejša, saj častno razsodišče ni dobilo niti ene pritožbe ostalih ekip, kar se je zgodilo prvič v zgodovini proizvodnega tekmovanja.
Celotno tekmovanje z družabnim srečanjem po končanem programu na Gričku, je potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju vseh udeležencev.
Gradbinci Slovenije se bomo ponovno srečali naslednje leto v Mariboru, saj je organizator 15. proizvodnega tekmovanja GP »Konstruktor« Maribor.
Zmagovalci posameznih panog na letošnjem proizvodnem tekmovanju se bodo pomerili na 20. proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev Jugoslavije v Subotici. Želimo jim, da svoje znanje in spretnosti kar najbolje izrabijo in da se vrnejo domov kot zmagovalci.
Bogomir Maček
Na 14. proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev so za našo delovno organizacijo tekmovali naslednji delavci in osvojili:
1.	mesto - ekipa železo-krivcev v sestavi: Franc Sečki, Vojislav Rakanovič, Nazin Šabrič.
1.	mesto - ekipa žerjavo-vodij v sestavi: Uroš Košir, Anton Špiljak.
2.	mesto - ekipa tesarjev v sestavi: Ivan Crnogaj, Ignac Bajec, Frido Artič.
3.	mesto - ekipa zidarjev v
sestavi:	Ludvik Halužan,
Stjepan Zbiljski, Julijus Stančič.
5. mesto - ekipa odrarjev v sestavi: Teodor Miklavčič, Janko Šumiga, Branko Ož-vald, Radoslav Rakanovič.
Vsem tekmovalcem za osvojene rezultate iskreno čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov.
Športne igre gradbincev -ponovna zmaga naših
Tudi 37. športne igre gradbenih delavcev Slovenije, ki so letos potekale v Trbovljah, v organizaciji SGP Beton so za nami. Prijetno vzdušje na igrah, tovarištvo in vedno nova poznanstva so jamstvo, da bodo športne igre gradbincev živele tudi vnaprej. Zato tudi v teh težkih trenutkih gradbeništva niti za trenutek nismo pomislili, da iger ne bi bilo.
Ob lepem sončnem vremenu in vzorno pripravljenih terenih je bilo gledalcem na voljo veliko lepih športnih trenutkov ob veliki borbenosti igralcev in bučnem vspodbujanju njihovih navijačev.
Tekmovali so predstavniki kar 53 delovnih organizacij v Sloveniji. V skupni uvrstitvi
je 1. mesto osvojila DO GIP Ingrad pred DO Salonit Anhovo ter DO Pionir Novo mesto. Po panogah pa so se naši uvrstili na naslednja mesta:
1.	mesto - strelci (moški), šahisti in namizni tenis (moški)
2.	mesto - namizni tenis (ženske), kegljanje (ženske)
3.	mesto - odbojka (ženske in moški)
4.	mesto-kegljanje (moški)
8.	mesto - nogometaši
9.	mesto - balinarji in streljanje (ženske)
Vsem športnicam in športnikom za dosežene rezultate in prispevek k osvojenemu 1. mestu iskreno čestitamo!
Franc Ramšak
Naši železokrivci in žerjavovodji so bili najboljši med slovenskimi gradbinci. Foto Vili Šuster.
Turizem nas bogati
»Glasilo« izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Janja Romih, tehnični urednik Janja Romih. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk AERO Celje.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).