196. štev. V Ljubljani, torek 17. avgusta 1920. Poštnina plačana v gotovini. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto ... K 240'— H> leta ... 120*- tetrt leta . , . (0*— la tcesec ..... 20 — Za inozemstvo: celo leto ... K 400*- ?oi leta. . „ 200'— Četrt leta . . , n 100*— X« mesec „ 35*— Bk 1IL leto. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... O dolarja četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se laračonajo po p* 'biierfm prostorn In sicer •nm visok ter 55 mm n piuMiti za enkrat 2 K n večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ZZZZZZZZZZZ: štev. 8. Telefon štev. 44. 1 Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede irserstov i. dr. se naj pi.-ori za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frenkirajo. — — Rokopisi se ne vračajo. " 1 ^elo razmejitvene komisije v Mariboru. Maribor, 16. avgusta. (Izvirno poročilo.) Na svojih sejah v soboto popoldne in danes dopoldne je razmejitvena komisija razpravljala le o vprašanjih formalnega značaja1. Prihodnja seja komisije bo v sredo popoldne. — Komisija bo začela s stvarnim delom proti koncu tega tedna. Ker je vezana strogo na določbe mirovne pogodbe, je izključeno, da bi mogla mejo bistveno spremeniti, tako da bo ostala današnja začasna mejna črta v glavnem tudi zanaprei. Komisija bo delala v Mariboru. Le v izrednih slučajih, v katerih bo potreben krajev- ni izvid ali zaslišanje krajevnih Interesentov, se bo podala komisija na mejo samo. da reši sporno vprašanje. To delo komisiie ie preračunano približno na mesec dni. Potem začne poslovati tehnični odsek, ki bo na podlagi navodil In sklepov komisiie določil meio v naravi in postavil državne melnike. Delo tehničnega odseka bo trajalo 3—4 mesece, nakar se bo razmeiitvena komišiia vnovič sestala In se z ogledom na licu mesta prepričala, če odgovarjalo resnične meie Menim sklenom. Ruske namere s Poljsko. Berlin. 16. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zunanii minister ruske sovjetske vlade Čičerin ie poslal interna cHonalnemu korespondenč. bi-rotu dve brzojavk!, v katerih izjav-Ha. da sovietska vlada nikakor ne bode kršila pravice poliskega naroda do samoodločbe. Poliaki 'lahko mirno gledaio v bodočnost, ker sovietska vlada ne bo izrabljala trenutnega položaja v svrho. da bi Polisko prikrajšala pri njenih narodnostnih pravicah. Nadalie dementira. da bi rdeča armada plenila in poži- gala, ker ie vzorno organizirana In disciplinirana. V drugi svoil brzojavki govori o ciliih rdeče armade, in pravi da bode ista zasedla celo Polisko. oborožila poliske delavce in stvorila na ta način rdečo polisko armado ki bo zadosten protiutež poljskemu imperiializmu. Kakor hitro bode vpostagliena ta rdeča armada se bode ruska armada umaknila za poliske mele. Pollakom se bode vzelo le ono orožie. ki preostane do nocolni oborožitvi poli-ske delavske armade. Nemški in italijanski požigalci. Borovlje, 16. avgusta. (Izvirno poročilo.) K nekemu posestniku v Tinjah, ki ima menda tudi tobakar-no. so nrišli trije nemško govoreči ljudje, ki so ga oropali vsega. Danes so mu zažgali hišo. Taki primeri se od časa. od kar je dovoljen promet preko demarkacijske črte, zelo množijo. LDU Reka, 16. avgusta. V petek ponoči so italijanski vojaki zažgali gozd pri Kostreni-Sv. Luciji. Požar se je v kratkem času razširil na kompleks nekoliko kilometrov. Šele ko je začel požar uničevati gozd s svojo elementarno silo. so začeli italijanski vojaki gasiti ogenj. Še to malo drevja, kar ga ni poškodoval italilanski vandalizem, le na ta način uničenega. Od demarkacijske črte dalje je vse, kar so Italijani zasedli, golo in pusto. Ta italijanska okupacija bo v teh krajih pustila globoke sledove. RUSIJA NE SPREMENI MIROVNIH POGOJEV. LDU. Pariz. 16. avgusta. »Petlt Parisen« poroča iz Londona, da povdaria Kamenjev v pismu, ki ga je naslovil na Llovda Georgea, da se »pričo sovražnosti francoske vlade, ki ie sklenila s oolisko vlado zvezo, onemogoča sovietski vladi udeležbo na mednarodni mirovni konferenci, vsled česar se 'smatra ruska vlada za potrebno, da bi izpremenila pogoje o premirju, ki ijh ie sporočila Angliii. PRED POLOMOM ANTANTE 1N ZVEZE NARODOV. ePH, ,.Pariz* avgusta. „Echo de Parts podoča iz Washingtona: Spričo protiboljševiške politike Francije in ameriške note je v Wa-ghlngtonskih diplomatičnih krogih M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Petnajst, vaša svetlost, beraških petnajst zlatnikov. Slepa cena za kakšno skrivnost.« Capestang se ie vešče ogledal koma in zamrmral: »To ni predrago. Prav imaš. Co-golin. brez konja ne moreš biti. In dedec te ni opeharil! A koliko ti še ostane v mošnii?« »Devet ptičkov, gospod, devet zlatih pištol. Se vedno ste bogati.« »Krstiva tih do devetih modricah.« ie rekel vitez in se zavihtil nad Bliska, ves vesel, da premore devet Dlštol. \ V drncu ie oreialial Tournonsko ulico brez vsake bogsigavedi kakšne opreznosti: samo klobuk si le ootlsnil na oči. To ie bilo vsekako Predrzno izzivanie. Toda Capestang Si le rekel, da se naibolie skrile tisti, kdor sc sploh ne skriva In vrlmtcga razširjeno mnenje, da se bliža konec zveze narodov in preosnova antante. Antanta ne bi mogla preživeti nasprotstev v političnih mnenjih Anglije in Francije. Angleška namera pripoznati sovjetsko vlado, preden se vzpostavi trajen mir v Vzhodni Evropi, bi utegnila postaviti Ameriko in Francijo na eno, Anglijo pa na drugo stran. Ameriška vlada generala Wrangla nikakor ne bo priznala, misli se pa. da se bosta Amerika in Francija zedinili proti razkosanju Poljske. Zato se govori o novi- skupini velesil, ki bi obsegala Španijo, Francijo In ameriške države. Kljub temu pa je v Ameriki splošno mnenje, da bosta Francija in Anglija še nadalje vzdrževali gospodarske stike in da Je skupno delo v posebno važnih vprašanjih mogoče. so bilj Concinijevi ljudje prepričani, da le mrtev. Pa tudi če ne bi bili. se te zdela že misel, da naj bi se ognil nevarnosti, niegovi hrabri naturi neznosna. Brez najmanjše nezgode le dospel k »Trem vladarjem«. • »Bravo!« ie vzklknil mladi markiz. »Vaša točnost le res kraljevska!« »Ali ste mogoče mislili, da ne bo?« se ie vzrepenčil Capestang občutljivo. »Bog ne dai! Ako vam le drago, se domeniva takol o pogoiih naiinega dvoboia. Vidim namreč, da vaša vljudnost ne bi trpela dolgega čakanja.« »Corbacque!« ie zagodel Capestang. Edina pametna vljudnost ki jo dvoboi pozna, ie ta. da izdereš meč brez mnogih besedi.« • »Prav. prav. Kakšno orožie?« »Kakršno hočete!« ie rekel vitez. »Rnnir in bodalo?« »Izvolite! Vsako orožie ie dobro. bi gre do živega.« »I11 čas? Danes popoldne ob treh?« BITKA ZA VARŠAVO. LDU Pariz. 15. avgusta. Posebni poročevalec »iyiatlna« lavlla iz Varšave: Velika bitka za Varšavo le pričela. Prva faza ni bila ugodna za Poliake. ker le nrl Poliakih odpovedal en regiment. Prepustiti so morali važno postojanko pri Rad-zvninu. vendar pa se le tekom dneva vzpostavilo ravnotežje in postojanko so oteli rdeči voiski. Izid bitke se odloči v štirih dneh. BEG IZ VARŠAVE. LDU London, 16. avgusta. »Dally Ex-pros« poroča iz Varšave, da Je nad 300.000 prebivalcev zapustilo Varšavo. Francoska to angleška vojaška misija se nahajata še vedno v mestu. DO- POLJSKO ODPOSLANSTVO SPEL O V MINSK. LDU Moskva. 16. avgusta. Polisko odposlanstvo ie dospelo V Mrnsk. RUSKO-FINSKA POGAJANJA. LDU Moskva, 16. avgusta. Pogodba o premirju S Finsko, ki je bila prvotno sklenjena za tri dni, se je podaljšala do nadaljnjega. UKRAJINSKI ZUNANJI MINISTER NA DUNAJU. Dunaj, 16. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes ie dospel semkal ukrajinski zunanji minister Vikovsky. Njegov prihod je v zvezi z skorajšnjo odločitvijo zapadnlh velesil v poljsko-ruskem vprašanju. REKA PROGLASILA NEODVISNOST. LDU Rim, 16. avgusta. Po vesteh z Reke. se je na skupščini, ki se le udeležilo nad 10.000 ljudi, proglasila neodvisnost mesta Reke. BOLGARIJA IŠČE ZAVEZNIKOV. LDU Beograd, 15. avgusta. Današnja »Pravda« poroča, da bo predsednik bolgarske vlade v kratkem potoval v Bukarešto. Beograd. Pariz in London. V Parizu se bo sestal s predsednikom grške vlade Venizelosom. VOJAŠKO - POLITIČNO - GOSPODARSKA ZVEZA MED RUSIJO IN NEMČIJO. LDU Berlin, 13. avgusta. Pariška Izdaja Usta »New York Herald« priobčuje vest o vojaški, politični In gospodarski all-Jancl, ki se je baje sklenila zadnjih 10 dni med Rusijo in Nemčijo in ki Ima namen Izpodkopati versaiilesko mirovno pogodbo. Slepci ali zločinci? Beograd je kakor Delfi. Taka poročila pošilja v svet, da mora biti res modrijan, kdor hoče Iz njih kaj zvedeti. O poteku vladne krize razun ministrskih kandidatov samih menda nima nihče drugi pojma in pregleda. Kako tudi. Zjutraj sporazum, opoldne nova pogajanja, zvečer sestavljanje ministrske liste, ponoči nov razdor, In — zopet nova pogajanja. In živa duša ne ve, za kaj pravzaprav gre. Agrarno vprašanje — dosežen sporazum; izvoz In izvoznice — dosežen sporazum; razdelitev poverjenlških mest — dosežen sporazum. Zunanja politika, prometna mizerlja, finančna kriza, vse to ne igra velike vloge In ni predmet razgovorov in pogajanja. Kaj za vraga torej hočejo gospodje v Beogradu? Nihče ne ve, nihče ne pore. Uradna in poluradna poročila molče. Glasila strank In strančlč sicer ne molče ne Izveš pa Iz njih ničesar razun resničnih In namišljenih grehov nasprotnih strank. Se danes ne ve nihče, zakaj se ni sestavila vlada ie v soboto, čeprav se Je dosegel sporazum baje v vseh točkah ln obstoja sporazum še danes. Stvar bo bržčas ta, da je dosežen sporazum le v vprašanjih, ki so lahko povedo javnosti, ne pa tudi v onih, ki Interesirajo le stranke, njih voditelje, ministrske kandidate in druge »osebnosti«, o katerih pa se bojijo, da bi jih Izvedeli iiršl sloji. Naše stranke in naši državniki postopajo v Beogradu v velikem tako, kakor v malem nekateri zakrknjeni carinarji; živijo In delajo v prepričanju, da je država ip vse kar je v njej zaradi njih; nikomur ne pride na misel, da bi moral sam služiti narodu in domovini. Nesrečni beograjski politiki se je posrečilo radikalno zamoriti med narodom zanimanje za dogodke v Narodnem predstavništvu In v Beogradu sploh. To je dobro za beograjske politike, ker bi sicer ne utekli upravičeni jezi vedno znuva goljufanih množic. NI pa dobro za državo In državno misel, ker so polašča naroda apatija, spreminjajoča se vedno bolj v antipatijo in celo sovraštvo. O centralizmu danes sploh ne more biti več govora; če bo šlo tako naprej, postanejo nemogoči še drugi državni programi. Ne vemo, ali naši »državnik!« ne vidijo katastrofalnih posledic, ki jih rodi njihova prokleta politika. Ali ne vidijo ali nočejo vi. deti, ali so slepci ali zločinci? Pa bodi <0 ali ono, eno smo dokazali brez dvoma: na svoja mesta ne spadajo. Vsak dan njihovega gospostva je dan narodne In državne nesreče. Ako Imajo le še malo časti In poštenja v sebi, bi se morali umakniti. Umakniti čim prej prostovoljno, drugače se bodo neprostovoljno. Ker pa bo vihra, ki bo podrla nje, podrla brezdvoma sploh vso stavbo redu In mira, naj store državi ln narodu edino uslugo, ki jo sploh lahko store: zginejo na s površja In omogočijo narodu, da sl v miru izvoli nove voditelje. Tudi zanimanje za volitve in konstituanto v narodu že peša, Gorje nam vsem, če ugasne popolnoma. RUSI SESTAVLJAJO V ZASEDENI POLJSKI SOVJETE. LDU. London, 14. avgusta. Po poročilih Iz Varšave se potrjuje, da Rusi povsod v zasedenem ozemlja sestavljajo sovjete. V to svrho je pooblastila moskovska vlada ljudskega komisarja Noskijeva. Angleški krogi menijo, da Je to brezdvomno vmešavanje v notranje poljske zadeve. BORZA. LDU. Zagreb, 16. avgusta. Devize: Beriin 198--200, Italija 474—475. London 345. New York 90—93. Pariz 600. Praga 154—155.25, Švica 1500—0. Dunaj 40.20—40.30. .Valu- te: Dolarii S9.50—90, avstrijske krone 41—42, carski rublji 131-^-136, nopoleondorjl 339—341, nemške marke 196—197. italijanske lire 460 do 465. čehoslovaške krone 155. Dunaj. 16. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 241—261. Budimpešta 101—115. Praga 396, Varšava 89—99. čehoslovaške krone 375— 396, dinarii 975—1025. dolarji 228. Curih. 16. avgusta. Izvirno poročilo.) Berlin 13. Ne\v York 600, Milan 29.80, Praga 10.70 Zagreb 6.60. Budimpešta 3.02. Dunai 3.02, avstrijske krone 3.10. Sestava nove vlade. — Obrambna zveza med Jugoslavijo in Češko. BELA KUN DOSPEL V MOSKVO. LDU Moskva, 16. avgusta. Bela Kun Je dospel v Moskvo, kjer so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki komunistične stranke, sovjetskega predsedstva, strokovnih organizacij in rdeče armade. !L:C.~^,llllljg:!Ug!-'.(l,r '»'l .-'..i.«1 irn-j- BBBM Capestang. Ob sklepu lista smo prejeli poročilo. da ie bil v noči podpisan na novo redigirani sporazum za sestavo vlade. Ministri ostaneta dosedanil razun Protiča. k] ga nadomesti dr. Mušickl in Davfdovlča. mesto katerega postane notranll minister M. Draškovlč. Ministri bodo danes popoldne zapriseženi. Predsednik par. lamenta bo radikalec Vukčevič, podpredsednika pa demokrata Ribar in Ribnikar. Parlament se sestane po 22 t. m., ko se vrše ob- člnske volitve v Šibili. V slovenski pokrajinski vladi postane notranji poverjenik kot nevtralec prof. dr. Pltamic. socilalnl dr. Ravnihar, pravosodni dr. Žerjav. Občinski volilni red za Slovenijo se revidira, že razpisane volitve odeode. Včerai ie bila sklenjena formalna obrambna zveza med Jugoslavijo in češko zn vzajemno podporo proti zunaniipi napadom, zlasti s strani Madžarske. »Imenitno!« le delal »Za vrtovi voivode Luksemburškega ?« »Prekrasno!« • Mlada moža sta se poklonila drug drugemu do pasu ter se spogledala z odkritim občudovanjem. Ko ie krenil Capestang proti vratom. ic vzkliknil markiz: »Ker sc pobijeva šele ob treh, gospod vitez, mi Dač izkažete čast in zavžiiete z mano skromni obed. ki sem ga vele! pripraviti v priča-kovaniu vašega obiska?« Nasprotnika sta stopila v sosed-nlo sobo.- kler ie čakala bogato obložena miza. Gbed je bil izvrsten, vina žlahtna, razgovor prijeten, da nikoli tega. Cincj-Mars le pripovedoval o svoiih liubicah. vitez o svojih bojih. Toda čuval se ie omeniti, 'da ie prisostvoval zarotniškemu zborovaniu pri .Tatinski sraki* in ga ie spustil nan.ie baš markiz. Povedal ie da ie prišel v Pariz iskat sreče, in markiz mu le zatrdil, da mu hoče ako oba preživita današnii dvoboi pomagati pri tem z vsem vplivom, ki ga utegne imeti kmalu, zlasti pa še. kadar se poroči. »Zakai«. ie dodal nekam žalostno. »volja očetova in pa razne politične kombinacije me sililo, da se oženim... Moia zaročenka ie baje zelo lepa. toda laz le doslel ne poznam in tudi želim. . Napadi revoluciionarnih tolp se bodo vršili v Pravcu na Debar. Piškopeie. Strugo. Podgradac in Prizren. Svrha teh napadov bo držati v okolici teh mest koncentriranih 5im-več srbskih čet. Kakor dokazujejo vsi znaki, so ta načrt izdelali-itafi-lanski agenti, ki se hočefo z nJim okoristiti na dve strani: oo eni strani bodo Jugoslovani primorani prepeljati več svojih čet. ki se nahajalo sedai v firvatski na albansko meio. po druel strani na bodo arbanskio-ma-kedotnski napadi omogočali Italijanom. da oodvzamek) ori antanti korake za izvedbo plebiscita na korist Albancev v prizrenski, debarski in ohridski okolici. Sedajnim agitatorjem le naročeno, da vodilo kolikor mogoče živo propagando med ljudstvom v teh kraiih. Neki Ohridčan. član revoiucijo-narnega makedonskega komitela v Sofiji, ie nedavno izjavil, da bo sedaj podvzemal na Jugoslovansko ozemlje naoade samo v manjšem obsegu in da bo udaril z močnimi oddelki šele do 15. septembra, ko bo revolud-ionaml komite popolnoma dobro organiziran in pripravljen na napade. Do tistega časa se bo tudi vrnil iz Rima odposlanec za zunanje zadeve Karadžulev. ki bo prinesel s steboi poročilo o uspehih svoJe propagande v Evropi. Ta odposlanec ie že sporočil. da le nabral za itaHiansko-make-donski odbor, ki se ie osnoval v Rimu. nad ix)l miliiona lir. To vsoto hrani neki publicist, ki notuie v družbi Karadžttlejevi po Evropi in ima nalog, da propagira s predavanji in članki v evropskem časopisju revlzi-io mirovne pogodbe z Bolgarijo. Tudi ta italijanska politika diela čast Danteiu. Cavourju. Mazziniju in Je čisto v skladu s sedanjo rimsko vlado I Podpirajte Jugoslovansko Matico! Italijansko-francoskt načrti. Pod tem naslovom so »Narodni List v« prinesi! članek, v katerem razpravljalo o italilansko-francoskih načrtih. Člankar izvaia: Tako francoski načrti, ki so nam že dovoli znani Iz debate pri ratifikaciji san-žermenske pogodbe v pariškem parlamentu. kakor tudi dosedai mani znani italijanski načrti Izhafaio iz ene in iste korenine. Narodna sebičnost, ki hoče razpolagati % narodnimi državami. brez ozira na to. kal hočelo in žele novoosvobojeni narodi. Ti načrti čudno osvetljujejo Idealizem, katerega so proglašale zapadne vel-moči v ročetku voine. Obe kombinaciii. francoska in italijanska, se družita v tem, da hočeta obnoviti avstro-ogrsko monarhijo. Način pa. pq katerem naj bi se to zgodilo, si predstavljata precei različno. Francoska hoče zabranlti. da bi se Avstrija pripojila k Nemčili in hoče vpostaviti okoli Avstrije novo podonavsko konfederacilo. ki naj bi združila v celoto avstrijske Nemce. Madžare, Cehoslovake in Jugoslovane. Ta konfederacija, v kateri bi prevladoval slovanski živelj, naj bi branil Francijo pred Nemčijo in Če treba tudi Italijo. Še boli brezobziren kakor francoski, ie načrt Italijanov. Zamisli! ga ie bivši italijanski zunanji minister Sonino. ki ni nikoli hotel uničenia Avstro-Ogrske. Ko pa ie le razpadla oo volh svoiih narodov, lo ie hotel obnoviti, seveda brez Trsta in Tridenta. čehoslovaška naj izgubi Slovaško. Jugoslavija Hrvatsko in Slovenijo, ki naj skupno z Avstrijo in Madžarsko tvorilo novo avstro-ogrsko monarhijo, v kateri bi nai po Sonninovem mneniu vladali zopet Nemci in Madžari nad slovanskimi življi. Ako pomislimo na Jadransko vprašanie, nam ie iasno. kakšni motivi so vodili Sonnina pri njegovem načrtu. Je dobro, spomniti se na ta dva načrta ravno danes, ko se razprav-, Ha v Angiili. če in na kakšen način bi se prisililo male narode proti njihovi lastni volji v boj za antanto proti Rušili. Je pač že čas. da odkrito povemo antantnim državnikom, da narodi niso šahovske figure v njihovih rokah, in da si ml samoodločbo narodov nekoliko drugače razlagamo. Za vselei ie minul čas. ko le bilo možno narode vpregati v vojni voz za tule koristi. Mi hočemo živeti svoje lastno življenje tudi v zunanji politiki, nočemo biti žoga tulih interesov. Naravno pa ie. ako hočemo to [ .samostojnost na zunai. da moramo biti silni tudi na znotraj, da se bomo znaU obraniti v slučaiu napadov.. Zu-nania in notrania politika sta medsebojno odvisni. Ce bodemo konsolidirani na vznotrai. ni moči na svetu, katera bi aam mogla vzeti našo samostojnost in nas prisiliti v sužnost. v kateri bi orali za tuio setev. zimski čas se lahko nakupita drva. vendar pa mora prodajalec drv najmanj 1 leto čakati na plačilo, ker prei se ne rešilo pri votašikih oblashit tozadevni računi. 6. Ako le orožnik čez 12 ur na potovanju ali t>a v službi izven postajnega okoliša, se mu prizna, (to pa ie odvisno od dobre volie blagalnika). dnevnica do 2 din. 7. Orožniškim družinskim članom se prizna dodatek za en liter mleka nc dan. to ie 1 dinar. 8. Orožniki lahko dobivalo živila po znižani ceni iz vojaških skladišč, in sicer moko po 16 kron 9 vin., mast do 52 K itd. Tudi se prizna orožnikom pravica za prevoz teh živil do vseh SHS železnicah na lastne stroške. 9. Ako predloži orožnik kakoršnokoli prošnjo, roma ista navadno v koš. Če ie ne doleti usoda, da leži nerešena oo nekoliko mesecev v predalu predpostavljenega komandirja, ki ima v nulnih slučalih pravico, isto že a pri-ori zavrniti in prosilcu zagroziti z zaporom. 10. Al:o orožnik zboli ali ako im& smolo da or ide y preiskovalni zapor, kar se zgodi za vsakio malenkost, se mu odtegne Plača, njegova družina se Pa da na pristojno občino v oskrbo. 11. Afco hočelo ko-( mandirii zunanlih postal s predpo-j stavbenimi oblastmi snToh uradova-ti. si morata vse potrebščine na last-' ne stroške nabaviti. Prav lepo se Vam zahvaljujem za prijaznost in zdravi ostanite l _ Oukfeun. Beležke. Llberum veto. Vrhovni pollski komandant maršal Pilsudskl le po svoiein načrtu hotel na vsak način obraniti vzhodno Galicijo pred sovjetskim vpadom. Ta načrt se oa. kakor so pokazali dogodki, ni obnesel. Zato ie predložil francoski general Wey-gand obrambni načrt, do katerem nai bi se obramba Galicije sploh opustila, armada Da koncentrirala v sektorjih okrog Varšave. Ta načrt ie izdelan oo primeru iz francosko-nemške vojne situacije. Kakor ie ta- lenti maršal Joffre umaknil armad« h Alzacije, ter io razvrstil uspeSnt* okrog Pariza proti generalu Kluckaj, tako nai bi do Weygandiovem m n o« nlu tudi sedai nastopila poliska ar« mada. V poljskem generalnem štabu se ne moreio zediniti ne gleda Pilsudskega. ne gledie. Weygauda, Nekateri bi hoteli, da prevzame general Weygand bivši šef Fochoveg* generalštaba sploh vrhovno poveljstvo nad poljsko armado. Drugi se temu upiralo, češ da bi trpel poljski prestiž, ako bi se maršal Pilsudski moral umakniti francoskemu gene« ralu. Medtem se pa premikata ruske čete in v ooliskem armadnem vodstvu vlada zmeda. Ustanavljata se prostovoljne legiie po strankah. Tako se ie osnoval n. or. socilali-stični polk. krščansko-delavski polk itd., itd. Edinosti ni. Jugoslavija. Bene! v Beogradu. LDU. Beograd, 14. avgusta. Semkaj je dospel dr. Edvard Benei, češkoslovaški minister za zunanje zadeve. Doznavajo, da bo regent Aleksander priredil Jutri gala-dlne v Čast visokemu gostu. LDU. Beograd, 16. avgusta. Danes v nedeljo ob 13. Je priredil ministrski predsednik v svoji vlil na TopCIderskem brdu obed na čast češkoslovaškemu ministru m zunanje stvari dr. Benešu. 1 Masaryk — častni doktor beograjske filozofske fakultete. LDU. Beograd, 15. avgusta. Profesorski zbor filozofske fakultete Je izvolil na svojf zadnji seji predsednika češkoslovaške republike dr. Toma Masaryka sa častnega doktorja filozofske fakultete. Polaganje praktičnih učiteljskih izpitov. LDU. Beograd, 15. avgusta. Ministrstvo prosvete Je izdalo pravila za polaganje praktičnih učiteljskih Izpitov. Potemtakem bodo mogli učitelji, ki vsled vojne niso mogli potožiti izpitov, položiti Iste v decembra 11. Ustanovitev natega poslanstva na Dunaj«* LDU. Beograd, 14. avgusta. Z ozirom na to, da le mirovna pogodba ratificirana, je kraljeva vlada ustanovila na Dunaju poslaništvo ln Imenovala za opravnlka dr, Miroslava Jankoviča, ki Je svoje poverilno pismo Izročil nemško - avstrijskemu tajnika za zunanje zadeve dr. Rennerju. Požar v skladišču Rdečega križa v Podgorici LDU. Valona, 14. avgusta. Dne 10. a V, gosta Je pričelo goreti skladišče ameriškega »Rdečega križa« v Podgorici. Gorelo Je 24 ur. Skoda Je znatna. Kolera v Bački. LDU. Osijek, 14. avgusta. V Petrovem Selu v Bački se Je pojavilo več slučajev, kolere. Ubolelo Je šest oseb. Ena oseba Je umrla. Razna poročila. Potovanje v Rusiji. G. urednik! Prepričan sem bil. ha so nasveti, ki ste jih dajali v svojem listu ičlede misij, ki nai bi se poslale v Rušita, da tudi mi zvemo resnico in neresnico o moskovskem režimu, zelo pametni. Veste, sai sem tudi danes še prepričan o tem. Ce pošiliaio take misije vse države, zakaj bi lih Da naša ne. Ampak vendar me le postalo malo strah. V »Slovenskem Narodu« z dne 17. avgusta t L Cltam poročilo nekeea Jacques Marcillaca Iz sov-letske Rušile. Ne bom omenjal dru-srih točk, kakor edino tisto o kupovanju železniških voznih listkov. Za Bova. neka! eroznesra. Pri nas v Ju-voslaviji je dovolj, če plača človek 200 ali 300% več. pa dobi vozni listek kamor hoče brez vsake leviti-maciie. Tam v Rusiji vam pa zahteva službujoč! bollševik kar celo kopo dokumentov: krstni list. nekake i-dentitentne listine, potrdila o zanesljivem terorističnem prepričanju, telegrame za informacijo o potniku (vrag si ga vedi iz Pekinga v Rim in iz Rima v Peking) itd. itd. Gospode Bože. težka bo oot za našo študijsko misijo, če io misHfo | res enkrat odpraviti iz Beovradia. j Oosnsd urednik, prav lepo vas { prosim, da v interesu stvari priobčite te moje vrstice, ter želim, da Uh ne prezro tisti gospodje, ki bodo morali opremiti našo rusko misUo s potnimi dokumenti Boeme. to ni malenkost. Za eno samo železu, karto toliko ropotije. Kakšnih šrift bio šele potreba, da sploh prekoračita teroristično linifo Pa za denar, s katerim bo treba plačati kolke, bo treba dok Poročilo s poljskega bojišča. LDU. Varšava, 15. avgusta. Frontno poročilo: Na severnem ozemlju postajajo boji s prodirajočim sovražnikom vedno bolj resni. Na ozemlju Plonzk smo pričeti s protiofenzivo In smo prt tem razbil! tri botjše-viške polke ter ujeli 230 Rusov in zaplenili nekoliko strojnih pušk. V odločilnem napadu je dosegel 2. ulanskl polk popolno zmago nad prodirajočimi sovražnimi oddelkL Dosedanji potek naše akcije je zadovoljiv. V odseku vzhodno od Varšave Je pričela 3. In 16. rdeča armada prodirati. Obe armadi imata strogo povelje, zasesti glavno mesto. Nadaljujemo preureditev naših čet, določenih za obrambo glavnega mesta. Povratek poljskih parlamentarjev. LDU. Varšava, 14. avgusta. Poljsld par-lamenterjl so se 12. t. m. vrnili z fronte. Sporazumeli so se z zastopniki sovjetske vlade glede sestanka delegatov v svrho pogajanj za premirje ln mir v Minsku. Poljsko delegacijo tvorijo državni podtajnik DombrovsM ln Vroblevskl ter zastopniki parlamenta ln generalnega štaba. Delegati bodo prekoračili fronto dne 14. t. m. zjutraj. Časnikarjem je vstop dovoljen. Franclja ln ruski mirovni pogoji. LDU. Pariz, 15. avgusta. »Temps« piše v očivldno insplriranem uvodnem članku: Francoska vlada poljske vlade «1 pozvala, naj zavrne boljševlške pogoje. Omejila se je le na to, da Izrazi željo, da bi pogoji, ki bi se sprejeli, ne ogrožali neodvisnosti la neokrnjenosti Poljske. Ruska armada beži — pred VVranglom. LDU. Pariz, 15. avgusta. Brezžična brzojavka, ki Je došla v Pariz, javlja, da je general Wrangel po osmih dneh ljute borbe končno porazil 13. rusko armado, M beži v velikem neredu. Ujel Je 4000 boljše-vllcov In zaplenil veliko množino vojnega materiala. ( Nemški delavci za mir ln nevtralnost LDU. Bremen, 15. avgusta. Delavski organizacije In tri socialistične stranke mesta Bremena so prlredfle danes veliko zborovanje, na katerem so zahtevali ml? In ne-vtralitcto Nemčije v poljsko-ruski vojni. Nemška soc. dem. posvetovanja o zunanjem položaju. LDU. Berlin, 15. avgusta. Poslanci Miiller, Scheidemann hi Wels so ko* predsedniki socialnodemokratlčne državnozborske frakcije zahtevali kar nalhltrejše sklicanje odseka za zunanje zadeve z ozirom na sedanji politični položaj. Rusko - nemška zveza. LDU Berlin, 13. avgusta. Pariška Izdaja lista »Nev York Herald« priobčuje vest o vojaški, politični In gospodarski all-Jancl, ki se Je baje« sklenila zadnjih 10 dnf med Rusijo In Nemčijo In ki ima namen izpodkopati versaillesko mirovno pogodbo. ( Romunski odgovor Moskvi. LDU. Bukarešta, 13. avgusta. Romunska vlada Je na noto sovjetske vlade, M se tiče mirovnih predlogov, nastopno odgovorila: Romunska se ne nahaja v vojnem stanju z Rusijo In zato ne more začeti mirovnih pogajanj, da konča vojno, katere sploh nt vodila. Kar obstoii med Romunijo In Rusijo mirovno stanje, se more tedaj to le priznati, kar morejo storiti pooblaščenci obeh vlad. Romunska vlada končno izjavlja, da se je Romunija v veri, da se z Rusijo ne nahaja v volneni stanju, požurlla odposlati zastopnika k nameravani londonski konferenci. štajerska deželna vlada ln deUmitaciJskd komisija. LDU. Gradec, 14. avgusta. Štajerski dsželnl tiskovni odsek javlja: V interesu svobodnega izražanja lastnega mnenja pred delimltacijsko komisijo, ki bo te dni pričela s svojim posiovajem na licu mesta. Je deželna viada Izdala nastopni proglasa Avstrijska državna vlada želi, da se prebivalstvo obmejnih krajev pred mednarod« no razmejitveno komisijo, k! začne v kratkem s svojim poslovanjem, izraža popolnoma svobodne in neovirano. Avstrijska vlada tedaj zagotavlja za vsa izražanja lastnega mnenja ppolno svobodo ln obllub-lja popolno nekaznivost za taka delanj* ali njih posledice. Ker so tudi odposlana! kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo ven/ev V mednarodni razmejitveni komisiji podalt slično Izjavo, da bo tudi ta država brezpogojno spoštovala svobodo Izražanj* lastnega mnenja pred obmejno komisijo, Ju podan« vsakomur možnost, da lzrasl pred mednarodno razmejitveno komisijo svoji nazlranje In svoje želje, brez skrbi, da u( se mn kaj zgodilo. To se daje splošno o* znanje. Napredovanje Orkov. Carigrad, 14. avgusta. (Izvirno porot#-lo.) Prizadevanja Mustafe Kemal paše, d* bi vprtzorfl ▼ Anatolfll vstajo niso uspela. Grki energično zasledujejo turške roparsk« tolpe. Pred pekarsko stavko na Češkem. Praga, 14. avgusta. (Isvlrno poročilo.). Kakor poroča »Pravo Lldu«, so stavili praški pekovski pomočniki nove zahteve gleda plače in delovne dobe. Mojstri so zahtev« odklonili. Pomočniki so zagrozili, da bodd proglasili s 1. septembra splošno stavko, 6« mojstri ne ugodijo njihovim zahtevam. Kot odgovor na to grožnjo Je minister za prehrano Johanls takoj organiziral državne pekarne, k! bi v slučaju stavke zalagale m*, sto s kruhom. Venlzelosovi napadalci prijeti. LDU. Pariz, 15. avgusta. Atentatorji na Venlzelosa so bili prijeti. Preiskava lo dognala, da so v zvezi z onimi, ki delajo propagando za to, da se vrne Konstantin, ki str V tem trenotku mudi v Berlinu, nazaj n« Orško in 'da postane kralj. * Iz avlatlke. Med Kodanjem in Berlh i nom se je otvorll osebni zračni promet* Dnevne vesti. — Kdai bodo veleposestva razdelili? Pod tem naslovom nam ni-šeio Iz ribniške doline: Ko se te ustanavljala naša Jugoslavija. so nani obetali narodni zastopniki, da se bodo veleposestva razdelila na kmetiško liudsivo. Od tedai so minili tedni, mesci in bosta pri kralu knialu dve leti. a so še vsi grajšča-ki tako oblastni eosoodarii dto-stranib niiv in gozdov kakor so bili.' Kai ic vendar vzrok, da se ne znane državni voz z mesta? Med nami raste od dne do dne nezaupanje v vlado. Naši vladni možje so leno na svoiih stolčkih za nas. slovensko litidstvo in sploh za Jugoslavijo pa se prebito malo brigajo, sicer bi tudi agrarna reforma ne bila ostala nri samih obllubah. Graj-ščaki delalo na vse krinke, da iim ostaneio prostrana oolia m gosti lesovi v vsci celoti. Sai ščebetajo pri nas že vrabc! na strehi, dla le rekel znan doleniski veleposestnik 1^ graiščak svojemu oskrbniku: »Sa- mo eleite in storite vse. da ostane nedotaknjeno posestvo, pa naj stane to cele miliione!« Kal pa če ie med gotovimi krogi in temi milijoni kakšna tajna zveza? Kdo ve?! Nam vsai se zdi vse vkup precej — sunili ivo. . _ -- Tabor obmejnih Slovencev v Gor- nji Radgoni se ie vršil 8. t. m. Udeležilo se ga ie nad šest tisoč obmejnih Slovencev, katerim so govorili nadučitelj Mavrič, dr. Medved, dr. I.Ipovšček, dr. Škerlak, komisar Zavadlal in g. Jerebič. Na koncu zborovanja Je odvetnik dr. Boezlo prečital resolucije, katerih prva ie namenjena deželni vladi, druga pa denimitacijskl komisiji. Resoluciji protestirata proti izročitvi Rad-Eone Nemški Avstriji in proti ropu nekaterih slovenskih vasi, katere so se prisodile Nemški Avstriji čisto po krivici. Dalje so zborovalci protestirali proti nenaravni ločitvi ostalega štajerskega ozemlja od Prek muria. Naglasili so tudi potrebe zveze na progi Maribor - Ljutomer, železniške zveze s Prekmurjem !n gradbo mostu čez Muro v Prekmurju. — Kongres jugoslovanskih dobrovolj-cev za Slovenijo združen z občnim zborom Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo, se bo vršil letos dne 8. septembra v Ljubljani. Vzpored Je določen takole: Dopoldne: zadušnice za padle dobrovoljce, po zadušnici veliko manifestacijsko zborovanje. popoldne občni zbor »Društva Jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo«, a zvečer velik komerz združen t ljudsko veselico. Kongresa se udeležijo vsi slovenski dobrovoljcl, kakor tudi vse dobrovolj-ske organizacije Jugoslavije in zastopniki češkoslovaških dobrovoljcev. — Vsem, ki so se prijavili za sprejem slovenske deee z Dunaja, sporočamo, da smo naznanili Jugoslovanskemu pripomoč-nemu društvu na Dunaju, naj ne pošilja dece v Slovenijo, ker se Je priglasilo za sprejem le 30 rodbin, a otrok bi morali po-razmestiti 172. — Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine. — (Kako veliki smo v besedah in kako mali v dejanjih! Uredn.) — Predavanja za vinogradnike. Višji .vinarski nadzornik g. B. Ska!icky predava D trgatvi ter ravnanju z moštom in vinom v naslednjih krajih: v nedeljo, dne 22. avgusta ob pol 8 zjutraj v Sv. Križu pri Kostanjevici, ob 3 popoldne v Kostanjevici! dne 29. avgusta ob pol 8 zjutraj v Semiču; dne 5. septembra ob pol 8 zjutraj v Leskovcu pri Krškem, ob 3 popoldne na Čatežu ob Savi; dne 12. septembra ob pol 8 zjutraj v Mirni peči, ob 3 popoldne v ffrebnjem: dne 19. septembra ob pol 8 zjutraj v St. Rupertu, ob 3 popoldne v Mokronogu; dne 26. septembra ob 8 zjutraj v Skocljanu, ob 3. popoldne v Bellcerkvl. — Poziv. Dne 4. avgusta t. L je požar upepelil v Jesen ju obč. Hotič pri Litiji hiše, gospodarska poslopja In vso opravo B posestnikom in enemu gostaču. Pogorelci se nahajajo v največji bedi Gremlj trgovcev v Ljubljani prosi svoje člane, da priskočijo tem bednikom na pomoč s primernim darovanjem najpotrebnejšega blaga, kakor manufakture, perila železa za stavbe ter morebitna darila na načelnika pomožnega odbora, župana Franceta Drnoška v Hotiču pri Litiji. — UL letošnje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se začne v ponedeljek, dne 30. t. m. Za to PO-lotno zasedanje je izžrebanih 36 porotnikov In 9 nadomestnih porotnikov. — Pasteurjev zavod v Zagrebu, ki se Je ustanovil I. 1919., je sprejel letos do 14. t. m. že 1116 bolnikov. To izredno veliko število (na Dunaju so imeli tekom 15 let le okoli 4000 bolnikov) se mora razlagati z dejstva, da je to razen Pasteurjevega zavoda v Budimpešti edini zavod na celem jugovzhodu Evrope. Zdravljenje po stekli živali ogrizenega bolnika traja 2—3 tedne hi io uspeh zdravljenja popolnoma gotov, ako se je ž njim pravočasno pričelo. V Pasteurjevemu zavodu v Zagrebu so se vsi slučaj! zdravljenja posrečili z izjemo maloštevilnih, kjer se je zdravljenje pre-fiozno pričelo. Bolniki lahko dobiio x ime- novanem zavodu popolno skrbo, sprejemajo se p« tudi v ambulatorično zdravljenje. Za bolnika, ki m peljejo r. Pasteurjev zavod t Zagrebu, ja dovolila državna železnica brezplačno vožnjo, In upat! Je, da stori leto v kratkem tudi Južna železnica. — Odlikovanja *o dobili; dr. Janko Brejc In dr. Anton Bonaventura JegttB (red sv. Sava L razreda); dr. Viktor Murnik, Stana Vidmar in dr. Ivan Oražen (red Ka-ragjorgjeva zvezde IV. razreda); dr. Josip Plemelj (red sv. Save III. razreda); dr. Alojzij Guštin In arhitekt Ivan Vurnik (red gv. Save IV. razreda). —Državna posredovalnica n delo, podružnica v Murski Soboti nam naznanja, da so pri tamkajšnji podružnici na razpolago sledeče delavne moči: trgovski, mesarski, kleparski ter mizarski pomočniki, poljski in navadni delavci, hlapci, služkinje, hotelske sobarice tovarniški delavci in poli-ske delavke, sluge in vsakovrstni vajenci. — Razstava planinskih slik. Slovensko planinsko društvo Javlja, da priredi jeseni ali pa tndi šele v prvih mesecih novega leta razstavo planinskih slik na kar žo sedaj opozarja vse interesente, slikarje in fotografe ter Jih vabi, da prijavijo svojo udeležbo v svrho eventuelnlh dogovorov. — Sprememba Imena. Dovolitev, nositi Ime ženina, ki Je kot častnik umrl V ruskem vjetništvu, Je dobila od deželne vlade gdč, Lujiza Kocijančič, ki se odslej piše Zickero. Isto pravico Imata njena otroka. Tudi Ji pristoja naslov »gospa«. — Smrtna nesreča v Vintgarju. Dne 18. avgusta popoldne se le vdrlo pod "letnim Friderikom de Majo sinom nekega dunajskega trgovca, k! živi sedaj na Bledu, trhla deska na mostičku nad vodovodom. Deček -Je padel v vodo, ki ga Je odnesla s seboj. Potegnili so ga iz vode pri električni centrali. Poklicani zdravnik dr. Kogoj z Jesenic Je konstatiral smrt vslcd zadobljenlh ran na glavi. Ljubljana. = Povratek Etblna Kristana. Po skoro Šestletni odsotnosti se Je vrnil sinoči nefcdainf ta morda tud! zo-oet bodoči voditell slovenskih socl-ialnih demokratov Etbta Kristan. UubHanski sodruRi so Ra sprejeli kal svečano z srodbo In povorko. Pred Klavnim kolodvorom se le zbralo že nred osmo uro Dar sto delavcev obeh frakcli. sociialnih de mokratov in komunistov. Za Kri stana se ge nič ne ve. kateri frak clij se bo nriklonH. na sta mu na , klonlenl sedal ge obe. — Ko se ie okrov devetih ortoellal Kristan s tržaškim vlakom va te pozdravilo sviranle vodbe in vzklikanje zbranih delavcev. V svečanem sprevodu so snremiH nato doSleca v hotel Union. kter se te nastanil. Z balkona ie Ime! Kristan kratek nagovor, nakar so se delavci razšli. — O Kristanovem delovanju v Ameriki so se čule pri nas prav čudne govorice, ki bi iih moral k. Kristan vsekakor do-iasniti če hoče zonet ierati kako vIoko v naši politiki = Z!« lastovke prihajal zopet v Llubliano. Žadnie čase se v našem mestu boljinboli množilo italijanski Dtiči settvel vseh vrst. Največ lih pripada verlžni&ki kategoriji. NJihove-va početfa ne zasleduje menda nihče, sicer ne bi tako siialno živeli In govorili čez JuKoslaviio. ki lih preživita, Malo mani obzirnosti torei. in več pazilivosti orott tem tulcem, ki hodifo k nam naznanjat laško pomladi =* Cene sladkorju zopet skačejo. Naravnost neverjetno Je. kakšnih manipulacij se poslužujejo trgovci, ki Hm Je samo na tem. da čimveč zaslužilo. Danes ti izvine sladkor iz trgovine. na nJeeovem mest« oa se pojavi naznanilo: »Sladkorja ni. pride zonet prihodnji teden«. Kristjan čaka dočaka Drihodnli teden, in v Dondeliek Vidi. da se ie sladkor v enem tednu podražil za celih 6—8 K. Vprašamo verižniški urad. če te manipulacije nesolidne trvovlne zasle-duie In kal ie ukrenil proti nlim? = Ljubljanski trv. Občinstvo se opozarja, da naznani mestnemu tržnemu nadzorstvu na magistratu vsak slučaj prodale pokvarjenih ali manjvrednih živil na trgu ali v prodajalnah. Pošlie nai obenem vzorec pokvarjenih živil in točne podatke. — Tržno nadzorstvo. — Ljubljana s* lika. Hiše dobivajo polagoma zunanje lica, ulice In trotoarjl se popravljajo. Tudi dela ob Ljubljanici napredujejo, dasi počasi. Sicer pa tam ni baš posebna sile; v sto latih se bo 2e dalo narediti, kar so sklenili In začeli naši praočetje. Trebalo bi tudi, da bi se kdo pobrigal za trotoarje, ki so ponekod v tako slabem stanju, da se ne more po njih več hoditi. Udrtine je treba izenačiti, da sl pešci ne bodo lomili nog. V posebno slabem stanju se nahaja trotoar v Selenbur-govl ulici, če greš proti ZveaU* dr levo. Tudi asfaltirana uBce bi M moralo preglodati Ib popraviti marsikje, na samo v »tt-dovskem« prehodu pod »Narodno kavarno« uk Jurčičev trg. — Za sodnega poročevalca prt Mi. Mandl dravska divizije oblasti v, Ljubljani ja Imenovap sodni polkovni Milan MOŠ-Čavič — Za pohodnika generalu Dhnltrljevlčg Ja določen polkovnik Milenkovič. — Deželna zveza Kranjskih obrtnih' zadrug v Ljubljani priredi na praznik dna 8. septembra 1920 vrtno veselico v »Narodnem domu« v Ljubljani v korist organizacijskega sklada, na kar se naj oblagovolljo druga društva ozirati. k — Upokojenci, Invalidi In vdove južna železnice se poživljajo, da »a v največjeffl številu udeleže sestanka, na katerem se bo razpravljalo o stanovskih koristih. Sestanek se vrši v nedeljo 22. t. m. ob’ 10. url dopoldne v Mestnem domu. Nenadna In tragična smrt Včeraj okoli pol 6. zvečer Je polagoma korakal po Prešernovi ulici proti Frančiškanskemu mostu veletrgovce Adolf Fogler lz Poljčan, prihajajoč ravno lz seje Nakupovalne zadruge Ko Je prišel na ovinek pločnilca Frančiškanskega mostu, se mu Je bolanemu na revmatizmu v nogah spodrsnilo, da Je padel In z glavo tako nesrečno zadel ob železno ograjo, da sl Je prebil črepinjo na levem čelu. Nastopila je takojšnja smrt. Naravno, da se Je v hipu zbrala množica radovednega občinstva okrog ponesrečenca. Prišla Je takoj tudi poileljska komisija pod vodstvom g. oflclala Krtscha. O dogodku Je bila obveščena tudi rešilna postaja, a ko Je dospel rešilni voz na mesto ln so videli, da je nesrečnik že mrtev, se Je voz obm!!. Sedaj pa so se odigrali za Ljubljano naravnost škandalozni in mučni prizori. »Merodajni faktorji« so Iskali kompetentnega zdravnika, ki naj bi ugotovil smrt in odredil nadaljne ukrepe. Dobili so ga še le proti večeru, med tem pa Je ležal ponesrečenec na tleh ob stranišču na Marijinem trgu Se le okrog osmih zvečer, toraj po dveh urah so mrtveca odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ljubljana je res dolga madžarska vasi! — Seja načelstva NSS se vrši danes v torek točno ob 8. uri zvečer. — Umrl je policijski uradnik g. Rudolf Bizjak, ki je že dalje časa bolehal na težki živčni bolezni. Rajnki je bil splošno priljubljen ln dober tovariš. Njegov pogreb se vrši danes zvečer ob polu 6. uri zvečer z Vidovdanske ceste na pokopališče pri Sv. Križu. N. v m. p.! — Nogavica kot sale dcposlt. Navadno! zabavljamo čez one pogavlčarie, ki hranijo svoje prihranke v — nogavicah. Gotovo Je, a ta hranilnica ne nosi nlkaklh obresti: ek! Josip Fonda, ki Je bil prišel Iz lepe labudske doline v Ljubljano, pa bo znal potrditi, da le nogavica tudi — dobra zakladnica. To pa se Je zgodilo tako-le: Fonda le najel v Iliriji prenočišče. V restavraciji se Je nekoliko razveselil In v povečanje svoje dobre volje menjal več atnerlkanskih dolarjev. Dobil Je 5573 Jugoslovanskih kronic. Imel Je pri sebi Se večjo množino dolarjev, katere pa je spravil, kp se Je spravljal spat! čez noč v — nogavico, dočim j« krone pustil v denarnici. Ko s« Je zjutraj prebudil, je s tužnlm okom ugotovil, da mu Je izginila Iz listnice 5000 Jugoslovanskih kron. Hitro Je prijel za nogavico in glel čudo golemo: dolarji so bili nedotaknjeni. — Klasičen tolmač »komunizma«. Prt Francetu Sitarju Je bil uslužben hlapec Jože St. Gospodar mu Je službo proti f4 dnevni odpovedi odpovedal. Sedaj pa je hlapec prišel k gospodarju ter zahteval 540 K, Izjavljajoč: »Ako ml ne ugodite, Vam že pokažejo »komunisti« Jaz sem komunist.« Zagovarjal se bo pred sodiščem. — Planinka In verlžnlca. Lepa Hilda K. ki je zapustila pred kratkim preiskovalno zapore, je hotela uživati prelestni planinski svet. Nastanila se Je v Cojzovl koči na Kokrskem sedlu ter dobro, živela. Oskrbniku Je zapustila kof spomin 216 K dolga. S planin Je Hilda odšla v Trst ter začela verižiti s sladkorjem hi napeljevati kupčljske zveze z Ljubljano. To dni se Je Hilda odpeljala iz Trsta v Ljubljano po verižnišklh poslih. Na ljubljanskem kolodvoru pa so Jo njeni znanci v straf-niškth uniformah svečano sprejeli ter ji pripravili stanovanje v beli hiši. — Mala kronika. »Kako se pišete?« — Je vprašal stražnik tam za Creslom nekega zelo nedostojnega ponočnjaka. »Kakor vsak dan.« Je bil odgovor. Konec kakor Običajno na polic, ravnateljstvu. — V Ljubljani Je bil aretiran neki Invalid, ker Je Že meseca februarja pokradel v Rogaški Slatini vojaškemu domu več vojaških odej la 15 parov čevljev. — v Zvezdi se Je v nedeljo večer pojavil originalni samomorilen kandidat. Skrajno obupan, vsled sladke kapljice Je začel sledeči samogovor: »A obesim se takoj. Neznosno je to žlvl)enje!1 Tako) za tole drevo. Eh fant pa še počakaj volitev v konstituanto.« Ta misel ga Je rešila težkega naklepa... Zaradi pijanosti pa se mora zagovarjati na policiji. — p0 noči, tudi ob mesečini, po klavirju razbijati, pomenja kaljenje nočnega miru. Tega n! Vedel neki doktor Jurls, za to ga bo o tem podučila policija. Iskrena prošnja. Aktivna uradnica Južne železnice, Ljubljančanka, katero Je stanovanjski urad, čeravno bolehno, sredi zimo 8 služkinjo vred neusmiljeno na cesta vrgel ln tl ja v železniškem vagonu nakopala težko bolezen In se nahaja še v bolnišnici, proti milosrčne hišno posestnike, da ji preskrbe stanovanje s kuhinjo. Blagohotne ponudbe aa uredništvo Hata pod »Bog povrni«. Maribor. Prepovedan komunistični shod. V nedelk) te bil sklican komunističen shod. ki nal bi se vršil v prostorih »križevega dvora« (Kreuzhoi). Iz Llubliane se le prtaelialo neka! govornikov, liudi se ie nabralo okoli tristo, a v zadniem trenotku ie prišel policijski komisar in shod prepovedal. Prišlo le do precej ostrih debat, a konečno so se zborovalci mirno razšli. Dr. Vilfan o našem razmerju do Italije. Na potu v Zagrebli se ie dr. Vilfan ustavli v Mariboru in imei 15. t. m. v Narodnem domu predavanje o našem razmerju do Italije. Občinstvo je napeto sledilo iz-vaianiem. • da obstoia med Italito ln Jugoslavijo bistveno na-SDrotstm W ima svoi vzrok v Italijanskem imperijalističnem stremljenju. To nam kažete vse Italijanske osvoievalne vojne, tako n. pr. v Abesiniji. Albaniji itd. Nasprotno pa nočemo mi Jugoslovani nič družeča kot kar te našega in hočemo ustvariti le v okvirju svolih meja brez vsake eksnenzlvnostl dobro urejeno narodno državo ta tar dvigniti gospodarsko ta kulturno. Med tendencami obeh držav ziia prepad ki bo vodil do usodepolnih posledic tudi do rešitvi današnlih meinih vprašani. Konflikt bi se dal le odstraniti ako v Italili prodre spoznanje. da smo tudi mi polnovreden narod. Ml na moramo voditi vzajei% nost: v celi državi se mora vzbuditi duh naivečie solidarnosti ta edinstva. Govornik te razpravljal tudi o begunskem In Izseljeniškem vprašanju. Hvaležno občinstvo ie dr. Vilfanu burno aplavdiralo. Včeral se je dr. Vilfan odnehal v Zagreb. Nova lekarna. Gospod mag. phana. Ivan Vidmar Ja otvoril včeraj svojo novo lekarno »pri sv. Arehu« v Mariboru, (Ravni trg 20. OBJAVA. Razpis natečaia. Glasom odloka kr. ministrstva za pošto in brzojav z dne 15. junij* 1920, štev. 20.355 le v območju pot«« neira ta brzojavnega ravnateljstva VI Liubliani razpisanih 48 mest poštnitf praktikantov. Predpogoji za sprejem v to služ-bo so: Dovršena srednja ali tel enako« vredna šola z zrelostnim izpitom; Jugoslovansko državljanstvo; državljanska in moralna neoma-f deževanost: doseženo 18. starostno leto: dokaz telesne in duševne sposobnosti (izpričevalo okrajnega zdravnika in dokaz, da le prosilec zadostil vch jaški službeni dolžnosti 18 mesecev aktivne službe. S prilogami opremljene In kolkok vane prošnje nal se vlože pri poštnem ta brzoiavnem ravnateljstvu z* Slovenijo v Liubliani. Rok poteče s koncem tega me« seca. Celje. Celjsko mestno gledališča. V podlistek o celjskem mestnem gledališču, ki smo ga priobčili prošll teden, se nam je vrinila neljuba pomota, ki kvari amlsel celega odstavka v podlistku. Zato priobčujemo do-Hčni odstavek še enkrat, kakor se mora glasiti: Novitet Je bilo torej šest, ItevUo predstav pa štirinajst »Kralj na Betajnovi«, »Zemlja«, »Vrag« in »Misel« so se dali po dvakrat, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« In »Hlapci« pa po trikrat, ali obisk teh predstav je bil takšen, da bi bilo mogoče (namesto: da ni bilo mogoče), če bi bil to dopuščal Sas, doseči še več reprlsl Mestna občina celjska proda najvišje-mu ponudniku približno 500 m* dobrega do prvovrstnega bukovega stavbenega lesa la mestnih gozdov na Vipott pri Celju bodisi na deblu bodi sl na celjski kolodvor postavljenega. Les se dobavi do novega leta 1921. Ponudbe je do konca meseca avgusta 1920 nasloviti na mestno občino celjsko. Podrobnosti pojasnuje mestni 'magistrat celjski. Gospodarski urad v Celja oddaja beti-oln bale po 32 K, neke tvrdke celo že PO 28 K, dočtm prodaja Zveza slovenskih trgovcev v Celju od odseka ca prehrano dobavljeni bencin po estri, ki ga H je odsek sam določil, namreč po 37.88 K. Odkod ta razlika? Koroško. Velikovec. (Gostovanja na Koroškem.) Poročalo se Je že nekaj o prireditvah v Velikovcu ln o gostovanju Igralcev In pevcev lz Slovenije. K našim (slovenskim) prireditvam ne prihajajo samo Slovenci, temveč tudi nekaj Nemcev hi nemčurjev In tl nas tudi sodijo. Zato bodi povedano, da so tu potrebne samo d o’b r e prireditve, ne pa vsako diletantsko Igranje. Velikovec Ima sam Igralce - diletante. Edino dve prireditvi sta bfH na mestu in sicer koncert okteta »Ljubljanskega Zvona«, o katerem se Je Poročalo v časopisih Ir, glasbeno dramatičen večer gojencev Jugoslov. konservatorija v Ljubljani. O zadniem doslej še ni nihče poročal. Nastopili so na različnih odrih na Koroškem ln nudili povsod res umetniški užitek. ScKoenherrjeva drama »žena —> vrag« zahteva igralce, ki se popolnoma užive v svoje uloge, da gledalca očarajo, da pozabi na svojo materljalnost In gleda samo z dušo, ki pije življenje z odra. Tako so nam podali v res dovršeni obliki »Ženo — vraga« gdč. Vrhunčeva, g. Kovič la g. šubelj. Takih prireditev sl še želimo. — F. S. Šport in turlstika. Svetovna šahovska mojstra dr. Casker In senor Capablanca sta 9.-1. m. sklenila v Haagu pogodbo glede 24 Iger, ki Jih bosta Igrala januarja meseca 1. 1921. v Havani (Cuba) za svetovno prvenstvo šahovskih rt-" > ■ s r / r ~ '* r . mflisRov../ SESTANEK NAR. SVETA ZA NEOSVO« BOJENE KRAJE. Politični sestanek v Zagrebu, ki so i njem pisali ta dni nekateri časopisi, se ba vršil 21.. ln 22. i m. Sklicuje ga ljubljanski Narodni svet za neosvobojeno domovino, Vabljeni so na sestanek poslanci Iz okupiranih krajev, člani ljubljanske In zagrebške organizacije za okupirane kraje In delegati Interesiraaih političnih strank.- Z ozirom na nujnost In izredno važnosl predmeta, ki Je na dnevnem redu, se pozhr, na sestanek do vseh vabljencev tem potom še enkrat ponavlja. Za Informacije se Je obrniti do Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani (Pražako« va ulica, 3-1.) In do Odbora za okupiran« krajeve v Zagreba (Markov trg, 6, Vladin« palača). Zunanji udeleženci naj se prav gotov« takoj priglasijo radi prenočišča »Odboru z« okupirane krajeve«, Zagreb, Markov trg, \ Vlak, s katerim se udeleženci Iz Slovenil« odpeljejo v soboto Iz Zidanega mostu, odhaja od tam proti Zagrebu ob 2. popoldne* In ne ob 5. popoldne, kakor Je po pomoti za« pisano v pismenem povabilu. Narodni svet za neosvobojeno domovino t Ljubljani STUDIJSKE PODPORE POVERJENI- »TVA ZA UK IN BOGOČASTJE. »Slov. dijaška zadruga v Pragi« U »Slov. dijaška zadruga v Brnu« javljata p« naročilu poverjeništva za uk tu bogočastja onim svojim članom, ki reflektirsio na pod« poro poverjeništva za uk In bogočastje (Jtf« risti, fHozofl, konservatdrlstl, slikarski l* kiparski akademiki), da nemudoma ln slcefl do najkasneje 1. septembra L L vpošljej« prošnje za studijske podpore v bodočem letu na naslov Srečko Petrovčič, Ljubljana* Rimska cesta 23. (tovariši lz Prage) InTva* Hrovatin, Resljeva e. 28. (tovariši iz Brna), Prošnjam Je priložiti 1. ubožno spričevalo^ 2. navesti Javne ali zasebne druge podpor«| 3. krstni Ust, 4. domovinski list, 9. zrelostno spričevalo (začetniki), 6. vsa spričevala « dosedanjih Izpitih. V vsaki prošnji Je navest! poklic ln naslov starlšev oz. oskrbnikov I« naslov, na katerega je poslati rešitev. Priložena mora biti poštna prlporočnlna 4 K SHS. Slušatelji nižjih let. naj utemelje zakajf študirajo v Inozemstvu. Na prošnje vložen« po navedenem roku se ne bode oziralo. Zadrugi imata nalog vldlratl vloženi prošnje, take predložiti vladi in bodo skrbelo za pravočasno rešitev. Kdor še ni čla« Imenovanih zadrug, si mora zatorej prida« biti članstvo, sicer se na njegovo prošnja ne bode oziralo. Prijave za članstvo se pou šill&Jo na zgoraj navedene naslove. Stari zadrugarjl se smatrajo I nadalje članom. Opozarjamo, da nečlani omenjenih zadrug n« bodo imeli pristopa v menzo. On!, ki nameravajo v Prago, PHbram ali Brnc^ in le niso člani zadrug, naj se torej nemudoma prlglase, da Jhn zamoremo pravočasno doposlatl evidenčne formularje v izpolnitev do navedenega roka. Opozarjamo nadalje one tovariše, ki s« sicer potrebni podpore, se pa zanje ne po« brigajo s prošnjami na vlado oz. pod pom« fonde, da jih med letom ne bodemo mogli podpirati. Pooblaščeni smo pozvati tudi tovariš« Iz drugih visokošolskih mest, da vlože enako opremljene prošnje potom svojih drtf« štev do najkasneje 10. septembra. Književnost in umetnost. Fran Levstik: Poezije II. In Poezije IIL Uredil C. Golar, v Ljubljani 1920. Založila' Jugoslovanska knjigarna. Cena 24 K. Priporočamo I Zemljevid kraljevine SHS. (Politični pregled In železnice) ie založila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Dalje je izšel v isti založbi tudi zemljevid slovenskih dežela In Istre. Vsaka karta velja z draginj« sko doklado vred 8 K 40 vin. Priporočamo X t^ktifi in upor»bo( Vinograd Dob*#**« vsak teden več vagonov SIDRO" d. d. za trgovino z železnino v Zagrebu išče vec prvovrstnih Zidne opeke, Strangfalz — Blberschuanz — Strešno opeko dobavlja „AVA“, liju Pečno. Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in n&rcčilih sklicujete na oglase v »JUGOSLAVIJI"! živega apna v Halozah v bližini Ptuja, 14 johov na-aejen s trtami, 24 poraščen z gozdom, ter 29 johov travnikov in sadnega vrta, t gosposko hišico in gospodarskimi poslopji z vsem orodjem ceno proda Anton Petsche, Stara cerkev št. 84 pri Kočevju po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. bi* 84 pri Kočevju. Cement Trstje }\aj bi kupil mojemu malemu ja god? DPI A V i igro ksliiska »ds, a/ i\ l rt l | gp WI|iB Pariš-Ljubljana.j je naiboiiii, železne stroke. Ponudbe na: „ Sidro", d. d, Zagreb, Vlaska ulica št. 40. za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno ma po K 4'80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: JURJEVG 20 m od kolodvora Pragersko v kateri sc nahaja gostilna in trgovina s 5 orali njiv in travnikov, 44 čebelnih panjev s čebelami se radi preselitve produ. — Pripravno za trgovca z dež pridelki. — Natančnejša pojasnila daje proti retour znamki ANTON ŠTERN, trg. agentura, Celje, Gosposka ulica 19/11. 1342 terpentinoyo čistilo za čevlje In druge stavbene potrebščine ponuja JLjublJana, IlIeiweisova c. 18. razpošilja glavno zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 0. Telefon 589. Tozadevne ponudbe naj se vpošljejo neposredoma na zgorajšnji naslov. 1353 J^alci pesmarica j HI kupim@ 1 vagon Nova partija za Bioškl zbor; topna izdaja 11X15 cm Stev. I. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl Zajc: Zrinjskc-Frankopanka. , 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela. * 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. * 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stane i E; u izvodov zo IS. Številka 6 stane 2 kroni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Jednoč rabljene cijele vreče iz jute gostega za mazanje streh, in Maribor, u veličinama 58/100, 58/126 i 58/144 za brašno, žito, šljivc i ine svrhe ima na prodaju , V e s t r a* trgovinsko dloničar-sko društvo, Zagreb, Iliča 21. 1335 Ponudbe z označbo cene na Tvoruico železa, Kamnik, a apno Gosposka alica fttev. 10. Veletrgovina z manufakturnim blagom Priporoča svojo bogclo zalogo po Jako znižanih cenah. v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone „AVA“ tovarna. Laško. Zvezna tiskarna in® K v ljubljeni, Stari tr 19. en S LfljM!l§ fssogsls©. Knjig©, broSure, cenike, le ake, lepake, vabila, vzporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne hi*«1®* “*«© I« «©no Naročila sprejema tudi upravnlltvo „ftigesfevll©“ v Ljubljeni, Marijin trg 8 tar njene podruSnlee v Mariboru, Olevni trg s v Celju, Kralja Petra cesta (n u Ptuju, Prežerncva cesta. Neposredno pod državnim nadzorstvom Tiska ..Učiteljska tiskarna*' v LiublJanL Od£Q/vorci urednik Anion Pesek. Mali oglasi. Preda s@: DOBRO OHRANJENO KOMPLETNO PO-STELJO. OMARO IN UMIVALNIK (akoj prodam. Naslov v upravi lista. 1505 3 DOBRE, SKORO NOVE OBLEKE so na prodaj, (Modre, rujave, sive barve) za gospode srednje rasti. Florjanska ulica 22-1. 1501 PRODA SE VODNA TURBINA 35 do 80 konjskih sil, sistem »Cirard« s stoječo osjo za 2.5-3 m padca. S turbino se odda tudi pritisni regulator. Pojasnila daje Ivan Furlan Verd 12 pri Vrhniki. Istotam se tudi turbina ogleda. 1499 LEPA ENONADSTROPNA VILA Z lepim cvetličnim vrtom blizu Maribora Je zaradi družinskih razmer takoj na prodaj. Cvetlični vrt je prvomesten. Kupec se lahko takoj preseli v stanovanje. Cena 200 tisoč K Jugoslov. veljave. Pojasnila v šolski ulici št. 5. Stamzer. 1468 PLANINSKI SIR ... a , razpošilja vsako množino po pošti in železnici Mijo Grobotek, Bohinjska Bistrica. 1447 POZORI ' , Posestva, hiše, vile, gostilne, hotel z kavarno, tovarne ima vedno za prodati na razpolago pisarna nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopis le proti znamki. ECupi VEČJE MNOŽINE TESANEGA LESA za Industrijalne stavbe se kupijo. Ponudbe pod »Industrija 3« na upravo lista. 1502 200.090 ZABOJEV znotraj merjeno 201/2X25X49 cm debelina lesa 12+12—15 mm, samo rezane ln povezane kupuje, D. Rebič, Brod na Savi. KUPIJO SE že rabljeni pač pa dobro ohranjeni Instrumenti za novoustanovljeni tamburaškl zbor. Ponudbe na upravo Kmetijskega lista v Ljubljani. 1497 Službe: KUHARICO IN NATAKARICO! Vlešta marljiva poštena, koja imade volju raditi u restavraciji lječlllšta kraj Zagreba, te koja dobro kuhati znade, može dobiti stalno riamježtenle odmah 111 1 rujna 1920. Na dobar postupak 1 plaču. Pensija »Lavl-ca« Sambor pri Zagrebu. 1804. Učenec, močan, zdrav poštenih starlšev s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim In kolonljalnlm blagom Ignac Andrašič, Kranj (Gorenjsko). IŠČE SE SLUŽKINJA k otrokom ter za pospravljanje ter dve služkinji za različna kuhinjska dela v gostilni. Naslov v upravi. 1500 UČENEC ALI UČENKA se fakoj sprejme pri »Fotog. umet. zavod Franjo Orabietz, Ljubljana*. 1490 IŠČEM GOSTILNO V LJUBLJANI v najem. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1495 na upravo lista. GOSTILNIŠKO KONCESIJO oddam v najem. Interesenti naj javijo svoj naslov na upravo lista pod št. 1494 TOVARNA ČISTILA dobro -vpeljana sc da za dobo 10 let v najem z vsemi potrebnimi surovinami in z vso vodno močjo. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod tovarna št. 1478. UREDNIK »JUGOSLAVIJE« išče moblirano sobo v Ljubljani. Ponudbe na uredništvo »Jugoslavije« pod štev. 1426. Anatole France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOS.II NOŽIČI. 19.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K. Ravnokar Izšlo!! Koroška. — Spisa Caranfanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške. Ceri a 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bogi Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil AIre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je. da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da srno poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige in širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani Marijin trg 8 -in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter; v vseh knjigarnah.