Strokovni Ust za povzdsgo in napredel« obrtništva Dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Ishaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane: «eloletno . . Djn 40 — Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se n« vračajo. Ponatiski dovoljeni le a navedbo vira. tpolletno . . . Din 20 — 'Posamezna številka . . Din 1'— Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860. Xm. letnik. V IJIBLJANI, dne 22. februarja 1930. Štev. 8. Zahvala Njega Veličanstvu Kraiiu za iskrene želje obrtništva Dravske banovine. Zvezin načelnik g. Josip Rebek je prejel od ministra dvora pismo naslednje vsebine: »Beograd, 9. februara 1930. god. Gospodinel Njegovo Veličanstvo Kralj primio je sa zadovoljstvom iskrene želje podnesene od strane obrtništva Dravske banovine prilikom zbora Saveza obrtnih zadruga u Ljubljani i blago-voleo je narediti mi, da izjavim Nje-govu toplu zahvalnost. Ministar Dvora: B. Jevtič, s. r. Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI mora poslovati objektivno in pod kontrolo! Naš list je objavil v soboto 15. t. m. okrožnico, ki jo je razposlal podpredsednik zbornice za TOI g. Iv. Ogrin gotovim ljudem po deželi s prošnjo, naj mu imenujejo »res prave zaupnike« za Zavod za pospeševanje obrta, ki ga je osnovala in ga bo vzdrževala Zbornica za TOI. Ugotovili smo, da nosi ta okrožnica sicer podpis podpredsednika zbornice, ne pa žiga Zbornice za TOI, niti sopodpisa odgovornega zborničnega uradnika. V dnevniku »Slovencu« objavlja gosp. Ogrin nekako opravičilo svojega postopanja. Ugotavljamo samo nasledki«: Zbornica za TOI je votirala za zavod za pospeševanje obrti za 1. 1930 650.000 Din, dočim je od prej na razpolago v to svrho 250.000 Din. Odbor, ki ima upravljati Zavod za pospeševanje obrti, tvorijo vsi člani obrtnega odseka zbornice, 1 član trgovskega odseka in 2 člana industrijskega odseka. Ta odbor se še ni konstituiral in nihče zato tudi ni mogel biti pooblaščen, da bi smel v njegovem imenu izdajati kake okrožnice. G. Ogrin tudi ni razposlal, kakor že omenjeno, svoje okrožnice kot podpredsednik zbornice, ampak kot povsem privatna osebnost. Razen tega se ima obračati Po obstoječih predpisih zbornica za razna mnenja in nasvete na obstoječe obrtniške strokovne organizacije, ne Pa na posamezne osebe, ki predstavljajo v javnosti samo svoje osebne interese in ne mnenja celokupnega obrtništva. Zavod za pospeševanje obrti bodo s svojimi zborničnim dokladami vzdrževali vsi obrtniki, kakor prispevajo za zbornico samo, zaradi česar se ne more smatrati kot P^kaka privatna ustanova g. Ogrina iri njegovih ožjih somišljenikov. Da pojasnimo postopanje g. Ogrina Še nekoliko bolj, omenjamo še naslednje: Znano nam je, da je g. Ogrin nastavil kot podpredsednik zbornice za Zavod za pospeševanje obrti uradnico, prejšnjo tajnico bivše Jugoslovanske obrtne zveze, ki je bila razpuščena kot politična organizacija, čeprav ni bil od določenega odbora za to pooblaščen. Znano je tudi, da je začel izdajati z zborničnim denarjem »Jugoslovanski obrtnik«, kakor se je imenovalo glasilo omenjene razpuščene strankarske zveze, čeprav že obstoja glasilo obrtniških strokovnih organizacij ^Obrtni Vestnik«, ki je pravi predstavnik strokovnih interesov našega obrtništva. Sicer pa na očitke »Obrtnega Vestnika g. Ogrin ni odgovoril. Prav nič ne reagira na ugotovitev, da njegova okrožnica ne nosi žiga zbornice, da g. Ogrin ni razposlal okrožnice kot predstavnik zbornice in službena osebnost, ampak kot privatna oseba, da je ni poslal obrtniškim zadrugam, ampak zasebnikom. G. Ogrin ne pove, katerim osebam je razposlal okrožnico, v kateri prosi za navedbo ljudi, ki bi bili lahko »res pravi zaupniki«'. Kar se tiče pripombe, da institucija urada za pospeševanje obrti ne odgovarja željam in potrebam našega obrtništva, ob katero se g. Ogrin spodtika na koncu svoje izjave, vztrajamo na njej, ker nam je znano, da so obrtniki za to ustanovo le pod pogojem, da se pospeševanje obrti vrši pod kontrolo. Zavod za pospeševanje obrti mora biti javna ustanova, ki naj služi interesom vsega obrtništva, ki naj vrši svoje delo pod nadzorstvom oblasti in drugih poklicanih činiteljev, ne sme pa biti zasebna ustanova g. Ogrina in njegovih osebnih prijateljev ali somišljenikov, ki so morda mnenja, da se smejo ob-čekoristne ustanove izkoriščati v zasebne sebične namene in da jim naj kot tako sredstvo služi tudi Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI. Prldobnina in prometni davek. (Z občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.) (Nadaljevanje.) 2. Izvajanje davčnih predpisov v praksi. V kratkem je 'bila primerjena nova Pridobnina z bivšo dohodnino, ki sta s,5 kakor že omenjeno, nekoliko sorodni. Dasi je novi davčni zakon veljaven za celo državo ia za vse banovine, vendar se je že v naši banovini skoro pri vseh davčnih upravah različno tolmačil, kar je bil povod *udi različnim postopanjem in ne- enakomerno obdačbo posameznih ob-zancev. To nas je privedlo do sklepa, da smo izdali na vse obrtne zadruge okrožnico z dne 12. novembra 1929 št. 853/29 ter jih pozvali, da nam naznanijo razne nedostatke, ki so se pojavili pri prvi priredbi pridobnine, da zamoremo pri merodajnih oblastih v tej zadevi pravočasno intervenirati. Žal se nam je na to važno okrož- nico odzvalo od 54 včlanjenih zadrug le 13 zadrug in še od teh nekaj le z negativnim poročilom. Iz ostalih poročil smo posneli, oziroma ugotovili nastopne nedostatke: 1. da se je pridobnina odmerila ne glede na podatke navedene v davčnih prijavah; 2. da je ocena čistega dohodka in poslovnega prometa zelo redko enakomerna. Razlike v ocenah so med posamezniki navzlic enakim razmeram zelo velike (primeri slede koncu poročila); -3. večina zadrug izjavlja, da se davčni odbori niso ravnali pri ocenah po ključu, ki smo jim ga stavili na razpolago; 4. več davčnih uprav ni zaslišalo predlagane davčne izvedence, katerim so razmere obrtnikov dobro znane, marveč so določile čisti dohodek in promet po svojem prevdarku, oziroma po predlogu davčnega odbora; 5. davek na poslovni promet so predpisale vse davčne uprave v mnogih slučajih, ko bi morali biti obda-čenci kot mali obrtniki prosti tega davka; 6. pri podeželskih malih obrtnikih se ni upoštevalo, da ne izvršujejo obrti celo leto, ker ima večina teh obrtnikov malo posestvo (zemljišče), ki ga sami obdelujejo in je njih glavni dohodek za preživljanje; 7. istotako se v več primerih ni upoštevala pri oceni dohodka sezonska obrt, n. pr. soboslikarji, pleskarji itd. in so se le-ti obdačili, kakor obrtniki, ki celo leto izvršujejo obrt; 8. nekatere podeželske uprave so ocenile čisti dohodek obrtnikov veliko višje kakor pa v mestu Ljubljani. Pri tem je posebno pretirano in neenakomerno postopala n©ka dvačna uprava, ki je ocenila krojače in čevljarje z 1 vajencem letno na 10.000 Din in to v enem najsiroma-šnejših srezov naše banovine, dočim so bili ocenjeni taki obrtniki v Ljubljani letno 3—4000 Din. Ista davčna uprava je dalje ocenila kovača z 1 pomočnikom in 1 vajencem s 5000 Din, drugega kovača z 1 pomočnikom in 2 vajencema pa z 11.200 Din; mesarja s3 vajenci 34.558 Din, drugega mesarja z 2 vajencema pa z 20.000 Din; čevljarja z 1 vajencem 10.320 Din, drugega čevljarja z 2 vajencema pa z 7000 Din; krojača z 2 vajencema s 7000 Din, drugega krojača, tudi z 2 vajencema pa 'z 10.000 Din, a tretjega krojača z 1 pomočnikom in 1 vajencem celo z 12.000 Din. Povsem umesten je predlog neke zadruge, naj bi se obrtniki za oceno čistega dohodka uvrstili v 3 kategorije, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju v I., v podeželskih mestih v II. in oni v trgih in vaseh v III. kategorijo. Pri tem naj bi se seveda tudi upoštevalo število pomožnih moči (pomočniki in vajenci). Pri obdačbi s pridobnino so posebno občutno prizadeti obrtniki oblačilnih strok, n. pr. krojači in čevljarji, katerim povzroča uvožena konfekcija veliko konkurenco in brezposelnost. Posebno pa naj se uvažujejo pri tem tisti mali obrtniki, ki so bili po prešnjih davčnih zakonih oproščeni dohodnine. K točki glede davka na poslovni promet naj omenimo, da smo po raznih vesteh in pritožbah ugotovili, da postopajo davčne uprave pri odmeri davka na poslovni promet zelo neenako in neprimerno. — Nekatere davčne uprave so predpisale za leto 1929 vsem, tudi manjšim obrtnikom brez izjeme davek na poslovni promet, dasi je tega davka po členu S.r točka 12., o davku na poslovni promet oproščena večina malih obrtnikov. Davčne uprave pa jemljejo pri odmeri davka na poslovni promet jako strogo določila razpisa ministrstva financ z dne 27. decembra 1923, štev. 32.178 in predpišejo davek skoro vsem, torej tudi malim obrtnikom, ki izvršujejo zelo omejeno svoj obrt in brez .vsake delavne pomožne moči. Iz neke nedavno izdane razsodbe je razvidno, da po judikaturi upravnega sodišča pristoja prostost od davka na poslovni promet vsem obrtnikom brez razlike pod edinim pogojem, da ne zaposlujejo preko 2 pomočnikov ali vajencev. Na podlagi tega gradiva smo odposlali na Finančno direkcijo in pa na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obširno spomenico, v kateri smo navedli in obrazložili vse tehtne razloge, zakaj obremenjuje novi davčni zakon našega obrtnika. Če in v koliko bodo te spomenice upoštevane, bo pokazala najbližja pri-hodnjost. (Konec.) Štefan Lamut, ključavničar, Čeplje pri Vranskem: Sistemizirajmo našo obrt. Edino rešilno pot za naše obrtništvo je začrtal naš obrtniški starosta g. J. Rebek iz Celja pod gornjim naslovom v »Obrtnem Vestniku« dne 15. t. m. Naši res sposobni obrtniki, ki bi lahko izdelovali raznovrstne stroje, kakor mlatilnice, vetemice, slamoreznice, sadne mline, pluge, brane ter še mnogo potrebnih predmetov, ki jih sedaj večinoma carine prosto uvažamo, samo zaradi tega ne pride v poštev za njihovo izdelovanje, ker nimamo enotnega tipa, t. j. šablone. Nadalje se še uvažajo naravnost ogromne množine različnih štedilnikov in peči iz Avstrije in Češkoslovaške, čeprav smo slovenski obrtniki zmožni izdelovati v naših malih delavnicah blago, ki ga s ponosom lahko primerjamo z uvoženim tujim izdel- kom. Tudi bi se dale delavnice specializirati za eno ali drugo blago. 8 tem bi najbolj ustregli malim obrtnikom, ki imajo višje cilje, vsled pomanjkanja kapitala pa ne morejo nabaviti razno opremo in priprave za izdelovanje najrazličnejših strojev itd. Tudi bi se trgovci gotovo bolj ozirali na ponudbe takih specialnih izdelovalcev. Še nekaj nezdravega opazujemo. Vzemimo primer: Obrtnik se obrne na livarno za ponudbo 100 komadov stedilniskih plošč. Čez par dni dobi ponudbo od prodajnega urada (kartela) v Zagrebu z navedbo cene in pripombo, da manj kot 5000 kg takih plošč ne oddajajo. To je vse v redu, naročim te plošče pri trgovcu. Ta pa pusti poslati isto količino iz iste li- varne na moj naslov. In glej, kar se ni hotelo poslati meni neposredno, se mi je poslalo, čim je naročil trgovec za mene. Zakaj to? Nemalo sem bil presenečen ko sem primerjal cene prejšnje ponudbe in račun trgovca. Torej dobiti naše surovine iz prvih rok je prvo in najvažnejše vprašanje za obrtnika, ki hoče napredovati. Kakor je že gospod Rebek omenil, je tudi potrebno za boljši razvoj obrti, da Urad za pospeševanje obrti povabi strokovne zadruge naj pošljejo svoje zastopnike na tozadevni dogovor. — Sestanek gotovo ne bo brez uspeha. Josip Steinman, strokovni učitelj: Zgodovina lepljenja po načinu »Ago«. Stremljenje pritrditi podplat z lepilom, sega nazaj v leto 1870. Kot lepilo so takrat uporabljali gumijev eement, s katerim se pa vsled slabega sprijemanja ni mogla doseči prava trdnost. Nadaljnji poskusi tudi niso imeli uspehov, tako da se je tak način lepljenja kmalu opustil. Boljše uspehe so rodili šele poskusi delovodje Hallerja in kemika dr. Rampi-chinija v Trstu. Haller je pravzaprav začetnik lepljenja z uporabo celuloid-nega lepila. Na razstavi v Berlinu I. 1908 je sklenil pričeti, oziroma poizkusiti z drugačnim načinom, pri katerem ne pridejo več v poštev preja (dreta), leseni cveki itd. Kakor vsi začetniki, je bil tudi on spočetka zasmehovan iti ko mu je bila zaprošena podpora od merodajnih strani odbita, je bil prisiljen pričeti na svojo pest. Njegovi poizkusi so se opirali na lepilno moč »trdila«, katero je sam izdelal iz celuloidnih odpadkov. S to snovjo je lepil suk-njene čevlje, sandale itd., katerih trdnost je bila že neoporečna. Glavna zapreka je bila, ker se lepilo ni moglo izdelovati na tovarniški način. Ker Haller ni dobil nobene podpore, se je izdelava zelo zakasnela. Da je pa kljub temu še na svojem načrtu nadaljeval, nam pričajo razni patenti, od katerih datira prvi iz 1. 1909, nadaljnji pa sledijo v letih 1910 do 1912. Več sreče je imel eno leto pozneje dr. Rampichini v Trstu. Ta je kot usnjarski kemik spoznal pravilno sestavo usnja in z dodatki z znanim lepilom dosegel gibčnost in upogljivost na ta način, da se je lepilo zalezlo globokeje v raskavo usnje. S tem in z lepilom, ki je bilo patentirano 1. 1909, je bil problem pritrjevanja podplatov z lepljenjem končno rešen. Dr. Rampichini je stopil v stike s tvrdko Lustig v Trstu. Ta se je takoj zanimala za njegovo iznajdbo in načrte. Že 1. 1900—1911 so bili objavljeni patenti v vseh kulturnih državah tako za lepilo kot tudi za izdelovanje lepljenja pod mednarodnim imenom »Ago . Tvrdka je ustanovila v Trstu malo delavnico, v kateri je izdelovala z malimi, primitivnimi, lesenimi stiskalnicami in različnimi blazinami čevlje ter je tudi nameravala postaviti večjo specialno tovarno lepljenih čevljev. Ker pa so bili za to svrho napravljeni stroji pomanjkljivi, se je obrnila na večje ivomice. 'Prva pogodba je bila sklenjena z »Atlas - Werke« za nove stiskalnice, stroje za raskanje itd. Ker pa se je zahteval za izdelavo prekratek rok, da bi se mogli stroji preje preizkusiti in izboljšati, se je v medsebojnem sporazumu pogodba razveljavila. Na to se je tvrdka obrnila na strojne tovarne »Moenus«. Toda tudi sedaj še ni prišlo do izvršitve načrta. Medtem pa je tvrdka »Atlas-Wer-ke« kljub neuspehom nadaljevala s poizkusi. Ukoristila se je z metodami patentov iz 1. 1878, ki so obravnavali nek način gumiranja s celuloidnimi lepilnimi snovmi za kitanje in lepljenje gonilnih jermenov. Novi poizkusi in stroji, ki sta jih sestavila in-ženjerja Sturm in Maks Pavel, so jo dovedli kmalu do uporabljivih uspe- hov in tako je bila kompletna serija strojev za lepljenje razstavljena na razstavi 1. 1912 v Bautzenu. Serija je obstojala takrat iz stroja za raskanje gornjih delov, iz stroja za raskanje podplatov, iz enostavne stiskalnice in iz četvornate »Karussel« - stiskalnice pod imenom »Ava«. Na isti razstavi je razstavila tudi družba »Ago« svoje stroje za male obrate. Vsled konkurenčnega boja sta se kmalu obe tvrdki združili na ta način, da je tvrdka »Atlas-Werke« odkupila vse patente od družbe Ago«, dr. Rampichinija pa vzela v službo. Slednji je nadaljeval s svojimi poizkusi, dokler ni izbruhnila svetovna vojna in je bil s svojimi sodelavci poklican v Italijo. »Atlas-Werke so po kratkem presledku izboljševale stroje in v 1. 1915 so že marsikatere tovarne imele upeljan »Ago«-sistem za lepljenje čevljev. Ta sistem si je napravil tako prostor poleg starejših že obstoječih sistemov in pripomogel mnogo k izboljšanju izdelave elegantnih lahkih čevljev. Še nekaj o razvoju strojev za lepljenje. Medtem, ko se obdržal princip iz leta 1912 za stroje za raskanje, pri katerem je napravljalo koničasto orodje kroge na usnju, se je pri stiskalnicah mnogo spremenilo. »Atlas-Werke« so uporabljale spočetka stiskalne blazine napolnjene z različnimi vsebinami, n. pr. z vodo, zrakom, rižem, kašo, Šrotom itd. Pozneje so prišle na vrsto blazine iz žičnih vrvic (Dihlmann) in za večje obrate izme-njajoče in preoblikujoče plutovinaste blazine, ki so omogočale stiskalno blazino natanko prilagoditi obliki čevlja in s katerimi so se lahko enakomerno stiskali ploščati podplati z okroglimi sklepi. Za izvršitev pritiska so se uporabljali vijaki. Pri pozneje izdelani Michalekovi stiskalnici se je pritisk izvrševal z napihovanjem zračne blazine, ki se je avtomatično napolnjevala in izpraz-njevala. Napaka, da se je podplat na robu pritiskal navzgor, se je popravila s podložkom. Da se izognejo predčasnemu izpraznjevanju zračne blazine, so napravili pri »Moenuso-vi« zračni stiskalnici po en polnilni in en izpraznjevalni ventil na vsaki zračni blazinici, kar je omogočilo, da pri odprtih polnilnih ventilih vse blazine stalno stojijo pod pritiskom kompresorja, tako da se lahko morebit ni izgubljeni zrak takoj nadomesti in da pritisk ostane ves čas pri stiskanju ohranjen. Nasprotno tem blazinam uporablja firma H. Walther z vodo napolnjene blazine, pri katerih se pritisk izvrši po načinu štirikratnega, dvakratnega in tudi trideset-kratnega stroja za polaganje podplatov (Sohlenauflegenmaschine) avtomatično s pomočjo pritiskanja stiskalne vzmeti (dvigala). Še druge obstoječe stiskalnice so po večini podobne ravnokar opisanim. Potem ko sem na kratko opisal postanek lepljenja čevljev, ki je podlaga da se pravilno postopa pri lepljenju, hočem v prihodnjem članku opisati način, kako lepimo čevlje. (Konec prihodnjič.) Cenj. naročnike naprošamo, da poravnajo naročnine m leto 1930, kakor tudi one, ki še niso porav-iiali za leto 1929. UPRAVA »OBRTNEGA VESTNIKA«. Kako očuvamo vodovode pred zamrzraenjem. V strokovni reviji »Borze fur Ei-senhandler • čitamo zanimiv nasvet, kako lahko očuvamo naše vodovodne naprave, da nam ne zamrznejo. Obstoja poseben električni aparat, s katerim brez truda in z malenkostnimi stroški preprečimo zamrznerije. Nemško se imenuje Froslschutz-Transformator«. Malemu transformatorju se odvzame nizka napetost 1 do 2 voltev na ta način, da se del vodovodne cevi, ki naj se ogreje, priključi neposredno v sekundarni krog transformatorja. Sekundarne priklopke transformatorja dobe žično zvezo z dvema zvoncema, ki sta pritrjena na cev v gotovi razdalji. Pri tem se razvija v cevi toplota, ki prehaja neposredno na vodo. Če se pritrdi aparat v pritličju, stopa topla voda v cevi kvišku in tako se očuva vsa vodna napeljava pred zamrznenjem. Paralelno k sekundarnemu omotu leži mala signalna svetilka, ki označuje kako deluje transformator. V primeri z dosedanjo razgrevalno metodo, pri kateri se je morala naj-preje dvigniti temperatura celega prostora, da se je zavarovala z vodo napolnjena vodovodna naprava pred zamrznenajem, je ogrevanje z omenjenim transformatorjem zato posebno racijonalno, ker se vodovodna cev ogreva neposredno in z malenkostnimi stroški. GLAS IZ KLEPARSKE STROKE. Prijatelj me na cesti ustavi. Nervozno me vpraša: Kaj praviš k temu? Imel sem oferto za napravo več metrov žlebov. Pred kratkim sem bil pri gospodarju. Obljubil mi je, da delo dobim, ker sem bil najcenejši ponudnik. Čakal sem, da dobil naročilo, a zaman. Danes sem se napotil k njemu in na moje začudenje opazim, da je delo že izvršeno. Stopim k gospodarju in ga vprašam: »Kako to, saj ste vendar meni obljubili delo.« On mi odgovori, da je naknadno dobil še cenejšo ponudbo. Slučajno sem zvedel, da je delo izvršil neki pomočnik na svojo roko in da je celo v drugi kleparski delavnici proti majhni odškodnini na stroju pripravil materi-jal za doiično delo. Toraj podpirajo mojstri sami šušmarja, da tako še bolj uničijo našo obrt. Lahko je na ta način biti za nekaj dinarjev cenejši, ko nima nikakih stroškov. Pripeti se pa tudi mnogokrat, da tak šušmar pokvari ceno in poleg tega pa še posebej pritiska gospodar na mojstra, ki refleklira tudi na delo, da popusti še, na od šušmarja stavljeno ceno, češ imam ponudbo za toliko in toliko, ne pove pa kdo je tisti. To ni edini slučaj. Mnogokrat se to pripeti, da dajo mojstri svoje stroje na razpolago takim šušrnarjem in tako tudi postanejo njihovi pomagači. Drugod pa vpijejo, da oblast ničesar ne ukrene proti šušrnarjem. Posledice danes občutimo dovolj, ker vlada taka anarhija v cenah, da bo še tako daleč prišlo, da bodemo mogli delati pod lastno ceno. Apeliramo radi tega na naše člane, naj bodejo naše delavnice izključno le za to, da izvršimo v njih lastna prevzeta dela, ne pa da damo potuho in podporo šušrnarjem, ki kvarijo cene in rušijo našo moralo v obrtu. Naj bo to zadnji opomin, sicer smo primorani take člane v bodoče javno imenovati. ZAKON O PRODAJI ŽIVIL. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, ki ureja nadzorstvo nad živili. Zakon se razteza: 1. na živila in pijače vseh vrst, 2. na začimbe in sredstva za izboljšanje ukusa, barve in izgle'da in 3. na priprave za izdelavo, uporabo in shrambo živil in pijač. Za prestopke so predvidene globe do Din 10 tisoč, odnosno zaporne kazni do enega meseca, v težjih primerih tudi kazni po kazenskem zakonu. Zakon stopi v veljavo 30 dni po razglasitvi v Službenih Novinah. iCoj Je novega Borza, V prošlem tednu so stale tuje valute v dinarjih povprečno: Berlin (marka) Din 13 56, Budimpešta (pengo) Din 9 92, Dunaj (šiling) Din 7-99, Curih (švicarski frank) Din 10-96, London (fuut šterling) Din 276-14, Newyork (dolar) Din 56 72, Trst (lira) Din 2-97, Praga (čK) Din j/68. Proga Rogatec—-Krapina, ki bo tvorila novo zrvezo Slovenije s Hrvat-sko in ki meri 19-5 km, je bila svečano otvorjena v nedeljo 15. februarja ob navzočnosti prosvetnega ministra g. inž. Radivojeviča. j Navedbo o izdelavi banovinskih ! proračunov in računovodstvu izdelu-| jejo v finačnem ministrstvu, j Minister trgovine in industrije Jura j Demetrovic je odpotoval v Ženevo, kjer se vrši mednarodna konferenca o carinskem premirju, t. j. uvedbi ^začasne neizpremenljivosti obstoječih uvoznih carinskih tarif raznih držav. Francoska vlada je dala ostavko, ker je pri proračunskem gasovanju v parlamentu ostala v manjšini; novo vlado sestavi najbrž Tardieu, Z vprašanjem obrtniškega zavarovanja so se začeli baviti v ministrstvu zdravja in socijalne 'politike in se baje namerava izvesti v okviru Osrednjega, odnosno okrožnih uradov za delavsko zavarovanje, s čemer seveda obrtniki niso zadovoljni. Štetje vseh poljedelskih, gozdarskih, obrtnih in industrijskih obratov se bode vršilo v Avstriji in sicer se bodo podatki nanašali na stanje 5. junija t. 1. Zunanja trgovinska bilanca Madžarske kaže za leto 1929 vrednost uvoza 1.042 2 milijona pengo (peng5 = Din 9 92) in izvoza 1065 milijonov pengo, tako da znaša pasivnost 228 milijona pengo ali okroglo 200 mili-lijonov Din. Zagrebški in osiješki peki so zvišali ceno črnemu in belemu kruhu za 50 par pri kilogramu z ozirom na povišanje cen moki. Znižanje obrestne mere Narodne banke od 6 na 5*5% se baie 'pripravlja in z njim v zvezi tudi znižanje obrestne mere za posojila od 14—18 na 1—12% pri bankah, osobito v Beogradu, kjer je obrestna mera še jako visoka. Prometni minister g. inž. Radivo-jevič je bil zadnje dni na Sušaku, kier je imel 'konference z ohdotniml gospodarskimi krogi o raznih vprašanjih, lci-se tičejo ureditve in razširjenja pristanišča. Udruženje električnih podjetij za celo državo s sedežem v Beogradu se je ustanovilo pred kratkim ter razpravljalo o načrtu novega zakona o elektrifikaciji države. Murska Sobota je dobila telefonsko zvezo z vsemi večjimi mesti Avstrije. Italijanska jadranska vojna mornarica je pred dnevi prišla v Reko, pri tem pa je ena vojnih ladij tako nerodno manevrirala, da je zadela ob neko trgovsko ladjo ter jo občutno poškodovala. Peti teden pomorske konference v Londonu kaže, da bo morda le prišlo do kompromisne rešitve pomorske razorožitve v tem smislu, da se bode omejilo število velikih vojnih ladij, s čemur se bodo prihranile ogromne vsote, podmornice pa se bodo dopuščale samo za obrambo. Obtok bankovcev v naši državi znaša 5570 milijonov dinarjev. Tekstilno tovarno na Vrhniki z okroglo 400 delavoi namerava usta- ' novi ti na Vrhniki češkojugoslovenska tvrdka »Jugobruna«, ki je v ta namen kupila bivšo tovarno konserv »Globus« na Vrhniki. Savez obrtniških udruženj Vrba-ske banovine s sedežem v Banjaluki se je osnoval na posebni skupščini v Banjaluki, pri čemer se je sprejela rezolucija, ki zahteva ustanovitev zbornice s sedežem v Banjaluki. Zna*ne redukcije v Trboveljski premogokopni družbi so se začele, ker je nastala velika prenapoljenost premogovnih zalog in izgleda, da bo reduciranih s 1. marcem okrog 3000 rudarjev v vseh revirjih TPD. Štev. 8. OBRTNI VESTNIK Stran 3. '«: casMs^aecssB^r.sc M»S38nxJES»BKa*aE3C&b0K7? ivsnnmnuaumBm MEDIČ'ZANKL tvomice olj o, Erneža, lakov in barv (bo|a) (3. 36 O. X. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medit Tovarne: Ljubljana>Medvode - Domžale Podružnice in skladišča: Maribor, Novisad Lasfn? dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vso vrsto lakov in cmajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, ® pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb Pomembno zborovanje obrtnikov v Središču. Naše Obrtno društvo je imelo dne 16. februarja t. 1. svoj občni zbor. Ta dan ne predstavlja pri našemu stanovsko zavednem obrtništvu edinole formalne rešitve programa, ampak nekak dan društvenega slavlja, ki kulminira v splošnem zadovoljstvu nad lepim društvenim razvojem in stalnem plodonosnem delu njenega vodstva. 'Predsednik društva g. Robič je v markantnih besedah orisal nad vse važne dogodke lanskega leta, nagla-Sujoč, da se z manifestom Nj. Veličanstva in z odstranitvijo neplodnega strankarskega dela bližajo tudi našemu obrtništvu časi zdravega in svobodnega razvoja. Vedrim okom nam je treba bdeti nad onimi, ki še kot pijavke svojega satanskega dela ne dajo miru in ce tudi s prikritim toda dovolj jasnim načinom izpodkopavajo čisto in plodonosno delo v korist občemu obrtniškemu dobru. Tajniško poročilo g. Hanželiča je bilo z odobravanjem sprejeto. Razbrati mu je, da je društvo tudi v preteklem letu branilo obstoj obrtne nadaljevalne šole, da je na lep način pomagalo proslaviti 40 letnico tukajšnje obrtne zadruge ter na humanitarnem polju izkazovalo v mnogih slučajih ljubezen in pomoč do bližnjega. Kakor vedno, nas je tudi letos naš skrben blagajnik g. Mitzky razveselil s svojim poročilom, zlasti pa z dejstvom, da izkazuje društveno premoženje porast premoženja do iznosa 23.000 Din. Obresti te glavnice se poleg dohodkov društvenih prireditev vsako leto podare tukajšnji obrtno-oadaljevalni šoli. Šolo obiskuje po osebnem poročilu Šolskega upravitelja g. Ivana Najžer- ja 52 vajencev. Uspehi so povprečno dobri in disciplina je vzorna. Učiteljstvo gre obrtništvu v vsakem oziru fla roke ter se smelo trdi, da je ta šola za vajence, ki prihajajo večinoma iz Medjimurja in sosedne Hrvat-ske, prava sreča. Volitev novega odbora ni prinesla bistvenih sprememb, saj tudi ni nobenega vzroka, da ne bi bili s sedanjim vodstvom docela zadovoljni. — Predsedniško mesto obdrži g. Robič, podpredsednikom je izvoljen g. Mar-čec, tajnik in blagajnik ostaneta ista. Le na mesto dveh trenutno odsotnih članov poklicana sta v odbor gg. Fric Kanič, čevljarski mojster in Andrej Stibrc, nadmlinar v Središču. Med slučajnostmi je vladalo eno-dušno razburjenje in nezadovoljstvo radi okrožnice, ki jo je izdal g. Ivan Ogrin ter radi časniških poročil, glasom katerih se v strankarske namene hoče zlorabljati Zbornica TOI. Ustanovitev novega strokovnega glasila z slučajnim imenom prejšnjega strankarskega lista smatra naše obrtništvo kot docela nepotrebno, mnogo Važnejše smatramo okrepitev obstoječega stanovskega lista »Obrtnega Mestnika in spopolnitev istega z strokovnimi članki. V odgovor na nedopustno delo nekaterih ljubljanskih vlastodržcev se le priglasilo 17 novih naročnikov na ^Obrtni Vestnik«. Po zanimivi debati o nekaterih važnih dnevnih vprašanjih je zaključil predsednik občni zbor, zavedajoč se trdno, da ostane središko obrtniško društvo tudi za naprej na braniku napredka, sloge in svobodne volje. las orfjaml2Ean A « S 3 JE, (S >N •S* M o J3 o u S O Specialna tovarna strojev n obdelavo 1< KLEIN & STIEFEL V FULDI Zastopnik: PETER ANGELO Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4/1 Specljaliteta: mizarski in ko-larski stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji > vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi ▼«! strofi za Jermenski pogon Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika L. Mikuš, &1331SS Lfubljana Mestni trg 25 Ustanovi no ISM Skrbno Isdelovani«! Nat večji Mm 1 Nainiijo cen«! Pnoblakal Popravita* lili II ZANATSKA BANKA Kraljevine Jugoslavije A. D. Beograd, Skopljanska ulica 7 Glavna podružnica v Zagrebu, Baruna Jelačiča 2. Osnovni kapital Din 75,000.000'— Udejstvovanje države v kapitalu Din 30,000 000 — Kreditira obrtnikom, sprejema vioge z in brez odpovedi po najugodnejših pogojih. — VrSi vse ostale bančne posle. w Železnina orodje, okovje Itd« Porcelan Steklenina ŽILIC BOGDAN LJUBLJANA, Dunajska c. II (poleg Figovca) KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam v 1 v—.-. MIMI«. I~ - ti,ton.. »Merkur«, tr,.-«. a. a. 6»—™» o. mm*), v.,, Din za liter in za pivo od 1 Din na 60 para pri litru. Konferenca gospodarskih zbornic se bo vršila v marcn v Ljubljani ter med drugim razpravljala o posebnih dajatvah v višini 6% od vrednosti izročenega blaga, o organizaciji naše informacijske službe v inozemstvu, o načrtu zakona o pomorskih zbornicah in o predlogu zakona o zborničnih dokladah. Pomorska brodarska zbornica s sedežem v Beogradu se namerava ustanoviti s posebnim zakonom, katerega osnutek je poslalo ministrstvo trgovine in industrije- poedinim gospodarskim zbornicam. Državna hipotekarna banka, podružnica v Ljubljani, je dobila novega upravnika v oseDi g. dr. Miloša Martecehinija, ki je bil doslej upravnikov namestnik zagrebške podružnice. Tt g«>*Ilisk«, pugajdUja z Avstrijo, ki »o se pričela prejšnji teden, so se morala prekiniti, ker so naši delegati odšli v Ženevo na konferenco o carinskem premirju. Dobave. Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3 pisalnih miz in 3 stružnih glav. — Prometno-komereijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1, ponudbe glede dobave 40 komadov suhih žigov. — Dne 10. marca t. 1. se bo vršila pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 40 stražarskih plaščev (kožuhov). — (Pogoji so na vpogled pri navedeni direkciji.) Dobava usnjenih futralov za nošenje sekir, lopat in krampov. Pri In- ženjersko-tehničnem oddelku Ministrstva vojske in mornarice se bo vr-.šila dne 24. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 8172 komadov usnjatih futralov za nošenje sekir, lopat in krampov. (Oglas je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za T0I v Ljubljani.) Oddaja gradbenih del. Stavbni odbor šolske stavbe v Lescah razpisuje celotna stavbena in druga dela na zgradbi nove osnovne, gospodinjske ter kmetijsko-obrtne nadaljevalne šole. Ponudbe je poslati do 3. marca 1930. (Pogoji so interesentom na razpolago pri tajniku stavbnega odbora.) Licitacija instalacij centralne kurjave v zgradbi Direkcije pošte v Novem Sadu se vrši 15. marca v Rač. oddelku Ministrstva za zgradbe, Ma-sarykova ulica. (Oglas pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg.) Definitivno oficijelna lista izžrebanih serij za amortizacijo loterijske 2V2 % državne rente za vojno škodo na 6. žrebanju dne 16. januarja t. 1. je interesentom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v običajnih uradnih urah na vpogled v zbornični pisarni.