z AVTOM NAD MILIČNIKA Da so miličniki večkrat zelo izpo- stavljeni, ko morajo posredovati v pre- tepu v gostiščih ali na ulici, smo že velikokrat ugotovili. To je še nekoliko razumljivo, čeprav seveda ni niti naj- manj zaželeno. Toda v zadnjih mese- cih smo naleteli na primere, ko so mi- hčniki izpostavljeni tudi drugačnim ne- varnostim, ko mirno ustavljajo avto- mobil na cesti. Spomnimo se samo Ro- bačerja, miličnika iz Vojnika, ki so ga hoteli povoziti zasledovani vlomilci. V redu, ti so se hoteli rešiti zapora, toda to ni osamljen primer. Nekdo drug je hotel to narediti pravzaprav brez vzro- ka. V nedeljo ponoči je patrola milice Radeče zaustavljala neznanega voznika kombija, ki je pridrvel z veliko hitro- stjo iz Zidanega mostu. Pri srečanju s službenim avtomobilom milice, gre za- hvala samo vozniku le tega, da kombi ni treščil v njih. Patrolni voz se je umaknil na skrajni rob ceste. Neznani kombi je izginil v nOč. Patrola je vozila za njim in ga zo- pet hotela ustaviti $ svetlobnimi signali. Nič. Obvestili so postajo milice v Sevnici. Miličnik je hotel ustaviti kombi pri mostu čez Mirno, toda kombi je divje zapeljal proti njemu, hoteč ga podreti, tako da je miličnik odskočil zadnji tre- nutek. Zasledovanje se je nadaljevalo. Ko je voznik kombija opazil, da ne bo mogoče pobegniti, je zaustavil in hotel s sopotnikom pobegniti v noč. Toda, sopotniku se je to posrečilo. v>oz- niku, 21-letnemu BORISU VARSICU iz Trbovelj pa ne. • Povoziti miličnika! Bo takšno geslo tistih, ki jih fantje v plavih uniformah zaustavljajo zato, da ne bi zaradi divje vožnje — marsikdaj pod vplivom alko- hola — povzročili hude nesreče? Delo miličnikov že tako ni lahko in če jHi- hoče na cesti povoziti še nekdo, ki mu je malo mar za življenje miličnika, je tu nekaj narobe. Kazen. Kakšna je kazen? Premajhna. M. SENIČAR Zdravilišče v Rogaški Slatini je zadovoljno z delom lanskega leta. V primer- javi • predlanskim so dosegli 5 do 15°/o prekoračitev realizacije po posameznih de- javnostih. Dosedanji rezultati kažejo, da se je produktivnost povečala, z njo pa tudi sanK) zanin>anje za Zdravilišče. Kolektiv tega znanega turističnega središča šmarske Občine zre z vedrimi in optimističnimi očmi v prihodnost. ŽE IMATE TRIM KARTON? I>obite ga lahko v svoji sindikalni organizaciji pri leferentu za rekreacijo, na občinskem sindikalnem svetu, T veleblagovnici »T« in pri Slovenija šport. Kogar zanima tudi tekmovanje' za športno značko TRIM jo prav tako lahko dobi na omenjenih mestih. Pri tej znački gre za nastop na organiziranih tekmo- •anjih v najmanj štirih izmed osmih panog: smučanje, streljanje, kegljanje, plavanje, tek, kolesarjenje, trim steza, planiastvo. Tekmovanja bodo organizirale osnov- ZM organizacije sindikata ali občinski sindikalni svet — komisija za rekreacijo. Vpisujte redno! Karton imejte na takem mestu, da ne lK>ste pozabili nanj! 2Ja vsak teden si pripravite program vašega TRIMA T odcviru družine, prijateljev in sodelavcev. Da lahko smučanje (S) pripišete v karton morate presmučati najmanj 2000 m ali 400 m brez žičnice. Za i^K>rtno značko pa boste morali pokazati znanje smu- čanja. Prevoziti bo treba progo dolžine 150 m z 8 vrat- d (lahko se vam prizna tudi prestop na kateremkoli drugem tekmovanju). Ce boste prevozili progo v para- lelni tehniki in skozä vsa vratca boste prejeli največje Število NK)žnih točk. TRIM smučarske proge bodo po- srtavljene na Celjski koči, Golteh, Svetini in Libojah. Vključite se v Trim, ki naj hi zagotovil vedrega, zdra- rega, in sposobnega človeka! PROTEST IZ RADELJ v nedeljo je bilo v Radljah finalno tekmovanje ekip klu- bov OZN. V finale so se uvr- stili klubi OZN Maribor, Lju- bljana in Velenje. Tekmova- nja se je udeležila tudi Vida Tomšič, s katero so imeli OZN-ovci pogovor. Pogovar- jali so se o rasni diskrimina- ciji, o planiranju družine in drugem. Potem je Vida Tom- šičeva odgovarjala na razna vprašanja. S sestanka so po- slali tudi protestno pismo av- strijskemu konzulu v Ljublja- ni, zoper sojenje našemu študentu Marjanu Sturmu, ki je hotel spomniti avstrijsko oblast na pravice slovenske manjšine. V tekmovanju klubov so zmagali Mariborčani s 24 toč- kami, drugi so bili Velenjča- ni s 14 in tretji Ljubljančani s 13 točkami. Organizacija je bila odlična. KMALU NOVA NAGRAD- NA IGRA NT Sprašuje: B. Strinčnik Odgovarja: Tone PLKSKC; Tone je sprev(xlnik gondo- le na Ciolteh. Prišel sem rav- no pravi čas, da sem ga ujel na kratek klepet na spodnji postaji, ko sva potem sku- paj čakala na naslednjo vož- njo. Kje ste bili rojeni in kdaj? Rodil sem se pred sedemin- tridesetimi leti na Ljubnem ob Savinji. Kako vas je za- neslo sem gor in kaj ste si- cer po poklicu? Po poklicu sem sobopleskar^ s6m pa sem prišel slučajno Ponudila se je prilaka,pa sem jo izkori- stil. Kje pa stanujete? Stanu- jem v Mozirju, v bloku, gra- dim pa SI manjšo hišo, ka- mor upam, da se bom kma- lu vselil s svojo družino. Ko- liko potnikov ste doslej po- spremili na Golte? Težko je reči, morda okoli 30.00Ü. Ali ste smučar? 2al ne, ne znam, mislim pa se naučiti. Samo opremo moram še prej kupiti. Toda presneto draga je ta stvar. Tri leta bodo mi- nila odkar ste sprevodnik v gondoli. Kaj opažate pri tem? Opažam predvsem to, da je obiskovalcev Golt iz leta v leto več. Veliko jih je tudi iz d'ugih republik, prihajajo pa ^ z avtobusi iz sosednje Av- strije, posebno ob sobotah. Kako je izgradnja žičnice vplivala na ljudi v dolini? Zelo! Poznam nekatere sta- rejše občane, za katere sem trdno prepričan, da ne bi ni- koli v življenju znaU smučati, če ne bi bilo žičnice. Sedaj redno zahajajo sem gor in se pridno uče tega prelepega šix>rta. še zlasti pa se to po- zna med mladino. Vse kar le- ze in gre, bi človek rekel, tudi smuča. Letošnje novo- sti na Golteh? Dve novi vleč- nici, ki sta dokončno odpra- vili vrste, ki jih sedaj tudi ob največjem navalu ni več. To je velika pridobitev. Kaj pa še pogrešate? V prvi vr- sti bi bilo v Mozirju potreb- no zgraditi velik hotel z ne- kaj sto posteljami, s pokri- tim bazenom in z ostalimi prostori, kajti brez tega v bodoče ne bo šlo več, če ho- čemo turizem resnično razvi- ti v pomembno gospodarsko dejavnost. Ste v teh letih kaj posebnega dožheli? Ne bi re- kel, je precej enolično. Prav -gotovo imate kakšne želje? Da, rad bi napredoval v strojnika. To delo me nam- reč zelo veseli in rad bi ga opravljal. Veliko gostov, in skorajšnje napredovanje, to- variš TONE! NOVOLETNA OBDARITEV STAREJŠIH OBČANOV Mladi člani Rdečega križa osnovnih šol iz Slov. Konjic, Zreč, Loč in Vitanja so v svoj program vključili ^udi novoletni obisk in obdaritev starejših in socialno ogrože- nih občanov. Skupaj s soci- alno službo pri Skupščini smo izbrali 35 občanov, ki so naj- bolj potrebni pomoči. Mladi člani Rdečega križa so sku- paj z mentorji obiskali te ljudi v dneh pred novoletni- mi prazniki in jim izročili prak';ična darila. Te stroške je v glavnem nosil Občinski odbor Rddečega križa Slo- venske Konjice, nekaj pa so prispei\-aJe osnovne organiza- cije Rdečega križa, nekaj pa tuidi občinski sindikalni svet Slov. konjiče. Čeprav mladi člani Rdeče- ga križa redno obiskujejo oneoKijjle m stare ljudi m jim s svojim delom pomaga- jo na razne načine, je ta akcija še posebno odjeknila med občani. V NEDELJO OTVORITEV VRTCA v nedeljo, 30. januarja bo v Slovenskih Konjicah vese- lo. Tega dne bodo na svečan način izročili svojemu na- menu novo vzgojnovarstveno ustanovo, katere gradnja je bila končana ta teden. V objekt so vložili okoli 190 milijonov starih dinarjev. V prostore vrtca se bo vselilo 120 otrok. Novi vrtec pomeni za Slovenske Konjice izred- no veliko pridobitev, saj je doslej delala ta ustanova v zelo slabih razmerah v nek- danji graščini. Zgradba novega vrtca je montažnega tipa, izdelal pa jo je Maries iz Maribora, za katerega je znano, da se je že predčasno specializiral za izdelavo tovrstnih montažnih objektov SLABA PRESKRBLJENOST v Smarska občini se nikakor ne bi mogli pohvaliti, da so njihove šole dobro preskrb- ljene z modernimi uičnimi pripomočki — diaprojektorji, radioapara'i, televizorji in z raznimi drugimi učili, ki so dandanes nujno po- trebna. Tu in tam ima kakšna šola be učne pripo- močke, ki So jih dobili kot dar kakšnega delovnega ko- lektiva, vendar ne bi mogli trditi, da je vsaj ena šola v celoti opremljena. Od pred- videnega števila 'eh moder- nih učnih pripomočkov ni v pos^eznih šolah niti enega, v mnogih primerih pa je samo eden, pa še to je po navada šolski radio. To, slabi osebni dohodki in skromna opremflijienos'; šol- skih prostorov ter dotraja- »ost šolskih objektxw so vzrok, da bo enoizmenski pouk v občind še najbrž zielo dolgo samo želja. Morda je vse to tudi vzrok, da je zelo malo šmarskih šolnikov vključeno v zvezo komunistov, po drugi shrani I>a je zelo malo storjeaio za idejno usposabljanje prosvet- nih delavcfe\- v «občini. KAJ JE S ŠMARSKiM VODOVODOM? še pred nedavnim je bilo s šmarskim vodovodom od- nosno s kozjanskim vodovo- dom, ki naj bi se napajal iz izvira pod Fužinami blizu Bohorja, vse v najlepšem re- du. Trenutno pa menda stva- ri s kozjanskim vodovodom ne stoje tako lepn). Izvir vode, ki daje nekaj čez tri- deset liitro\- na sekt.ndo, je v šentjurski občini, ki t| nujno potrebuje vodo. ^ rao enak izvir vode Loki pn Žusmu, a tu^ spada pod okrilje šeritj ske občine. Kljub vsem dogovorcujj vodovodno skupnostjo čani nikakr ne morejo p, do vode, ker jim ne j pusti šentjurska občina. bodo prišh s tema in jx)^ nimi prepiri, je najbrž y komur jasno. Ce ne prej^ potem, ko iz pipe ne bo sluha ne duha o vodi. Se res ne da na parnej način najti rešitve, ko vendar v obeh občinah ^ enaki ljudje, prepo'rej vode? VSEM ENAKE PRAVICE Prebivalci Lastniča, to zgornjega dela Bistrice , Sotli, se pritožujejo zati slabe preskrbe z vodo. Vo dobivajo namreč kar iz jj ki jih izkopljejo zato, da vanje nabira. Razumljivo da je voda iz takšnih % njakov skrajno nezdrava, j se kmalu skali in da je in ne more biti veliko. Istočasno {>a se Lastničj pritožujejo tudi nad sli dostavo pošte, ki jo pre maj o meaida enkrat v te