v Rimskih sespetlcopajo Stran 3 Aiidelav^mz borze delo smrdi? Stran«, Št. 50/ Leto 62 / Celje, 26. junij 2007 / Cena 0,63 EUR - 150,97 SIT # * ielja: pogled v natranjosl Ni sedel «avto, ...... »ato je ostal iiv FotorALEKSŽTJflN I - 9770353734020 V čast dnevu državnosti in obänskemu prazniku so v soboto v^Slo^^J^nji-, cah slovesno odprli nove , sJrapfte proÜäre'oBinaSSr združenj V^ranov vojne za Slovenijo in Združenja borcev za vrednote NOB. Zbranim veteranom in drugim občanom sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Ivan Pavlič in Ivan Štem. Poudarila sta zadovoljstvo, da so si lahko uredili prostore ravno v nekdanji stavbi Teritorialne obrambe, ki ima za vse, ki so sodelovali v osamosvajanju Slovenije, simbolični pomen. »V stavbi se je 17. maja 1990 na večerni seji 27 starešin pisno odločilo, da ne bodo oddali orožja vskladišče JLA, kot jim je bito ukazano. Naslednji,dansmo 8 svojo odločitvijo ^zfiahili takratni izvršni svet, ki nas je podprl. Teh 27 starešin je s tem wliko tvegalo, saj Veterani Dobrni v soboto je bilo na Dobrni srečanje veteranov vojne za Slovenijo občin Dobrna, Celje in Vojnlk. Slavnostni govornik je bil poveljnik spe-ciahie enote slovenske policije Srečko Krope, ki je bil v času osamosvajanja komandir postaje milice Celje. »Občudoval sem vas že pred leti in občudujem vas še danes,« je nagovoril zbrane, »še enkrat bi odšel po vseh poteh, ki sem jih prehodil med vojno za Slovenijo. Spomin na vojno ne vsebuje laži. Po- nosni moramo biti na svoje spomine in jih prenašati na mlade generacije.« Po koncu uvodnega dela sta goste čakali hrana in pijača, imeli pa so tudi možnost ogleda vojaških, pohcijskih in gasilskih tehnik. Lahko so si ogledali notranjost vojaškega helikopteria, vojaških in policijskih oklepnih vozil ter se dvignili proti nebu na lestvi gasilskega avtomobila. KŠ Ko so s prerezom traku simbolično odprli nove skupne prostore veteranskih organizacij, so Jože Kuzman, Boris Podvršnik. Miran Gorinšek, Ivan Pavlič. Ivan Štem in I Preteklost za prihodnost Veterani s Konjiškega so s prostovoljnim delom uredili skupne prostore v pritličju nekdanjega Doma TO - Predstavitev dogodkov iz leta 1991 in iz NOB za domovinsko vzgojo bi bili obtoženi veleizdaje, če nacij, saj so večino dela opra- bi se stvari drugače obrnile, vili sami. 800 ur prostovolj- ;_______ ^ ni)e,«jespomnilnaene^naf- nosnlT pomembnejših dogodkov Ivan bodo sodelorali še naprej. V Pavlič. Ker so iz te iste stavbe skupnih prostorih, v katerih tudi vodili vojno za Sloveni- še vedno pričakujejo tudi po- jo, je že nekaj časa živa ideja, lidjsko veteransko organiza- da bi ploščad pred njo prei- cijo Sever, s katero sicer do- menovali v Ploščad slovenskih bro sodelujejo, bodo pripra-osamosvojiteljev Vseh tistil^ vili predsuvitev zgodovinskih 21 posameznikov, ki so do vojne dogodkov iz časa 2. svetovne za Slovenijo na svojih doma- vojne in iz leta 1991. Ta pred- äjah hranili oro^e, opremo stavitev bo namenjena pred- in strelivo teritorialne obram- vsem šol^em, z njo pa želijo be,sosevzdruženjužespom- prispevati k boljši domovin-nili vpreteklih dveh letih s si^ ski vzgoji, minskimi ploščami, ki so jih Poleg kakovostnega glasbe-namestili na njihove domači- nega progama so ob odprtju je. predstavili še razstavo fotogra-Obe veteranski organizad- fij delovanja teritorialne ji sta tudi ob urejanju skupnih obrambe, osamosvojitvene prostorov pokazali, da še ved- vojne in dela veteranov do da-noznajostopitiskupaj.SOkva- našnjih dni. dratnih metrov prostorov so MILENA B. POKUČ 7tisočevrido- Foto: J. GUMZEJ Pogled v notranjost Praznik in malo druženja Celjani so dan državnosti proslavili z druženjem ob prazniku na lYgu celjskih knezov, kjer jih je s svojim razmišljanjem o 16-letni samostojni Sloveniji pozdravila prav tako 16-let-na dijakinja 1. letnika Gimnazije Celje-Center Alfa Ko-čevar. »16 sveč na torti pomeni prehod iz najstništva v odraslost,« je med drugim rekla Kočevarjeva in pozvala, da so to že tista leta, ko ni treba več iskati jabolk spora v nesmiselnih problemih. Zdaj sta svoboda in demokracija že samoumevni vrednoti. Kot svojo vizijo pa je postavila tak šolski sistem, ki bo mladim omogočal zaposlitev in stanovanja. Druženje se je nadaljevalo s koncertom Andreja Ši-frerja in angleške reggae skupine Musical Youth, ki je dobro razgrela žal tipično celjsko hladno in maloštevilno občinstvo. Za druženje ob prazniku in dobri glasbi se je namreč odločilo le kakšnih dvesto Celjanov. Na dober odziv pa je v so- Mimoidoči so se z veseljem odzvali na povabilo k barvanju državne zastave, itičasajetudinasiovmcaNovegatednika.vkateremjehilaohjavljenareporta- boto naletela akcija članov ložUi ogromno zastavo in jo stavo so zatem obesili na Staža o Črnih vragih iz Konjic. Takratni poveljnik Črnih vragov, danes generalni sekretar ZWS. Jože Kuzman ob Mestnega odbora SDS Celje, s pomočjo mimoidočih po- rem gradu. panoju s to naslovnico. {Feto; MBP) V središču mesta so na tla po- barvali v slovenske barve. Za- BS. foto: ALEKS ŠTERN —- ^....-26.,™,»., - »«pi >GODKI V Rimskih se spet itopajo Po skoraj dveh letih je na nu v Rimskih Ibplicah spet veselo. V nedeljo so Aqua Romo, kot se prenovljeno termalno kopališče po novem imenuje, končno odprli za obiskovalce. Kopališče je že prvi dan privabilo veliko množico kopalcev. Obnovljeni bazen predstavlja velik premik v razvoju Rimskih Toplic. Kopališče je bilo vse od jeseni 2005, ko ga je prevzel novi najemnik AGM Nemec, zaprto za obiskovalce, saj ni ustrezalo zahtevam sanitarne inšpekcije, zato ga je bUo treba temeljito prenoviti in posodobiti. Obnovljeno kopališče je ohranilo prvotni bazen, dobila pa je še otroškega in rekreacij- ski bazen s toboganom, pri čemer kopalne kapacitete zaenkiat ostajajo nespremenjene. Uredili so tudi otroško igrišče in igrišče za odbojko na mivki. Stari gostinski objekt so poruših in na istem mestu zgradih novega. V njem so urediÜ restavracijo za približno 150 ljudi, kuhinjo, garderobe, savno in prostor za razne masaže. V naslednji fazi se bodo v prvem nadstropju lotili še sob za goste. Ob kopališču so ure-diU tudi večje parkirišče. Bazen nima svoje lastne termalne vode in se že od vsega začetka napaja iz vrelca pri zdravilišču. Tako bo tudi v bodoče. Država je koncesijo za uporabo termalne vode namreč podelila Rimskim ter- mam, te pa del vode (3 Utre na sekundo) odstopijo baze- Zunanji termalni bazen je leta 1931 zgradil tedanji lastnik zdravilišča v Rimskih Toplicah Gustav Uhlich. Po 2, svetovni vojni, ko je zdraviliški kompleks prevzela takratna jugoslovanska vojska, je kopališče dobilo Gostinsko podjetje Savinja iz Laškega. To ga je leta 1961 prodalo Turističnemu društvu Rimske Toplice, ki je še vedno lastnik kopaEšča. Turistično društvo je bazen leta 1990 oddalo za 15 let v najem podjetju Forum Terme. Leta 2005 pa so z javnim razpisom za najemnika izbrali podjetje AGM Nemec. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pii-ii v'iiiili>i luivalcev, saj je bilo kopanje brezplačno. Konec z dimom! Konjiški bazen vabi o proükadilski noveli, ki je biUvjavni obravnavi do konca januarja in prepoveduje kajenje v javnih zaprtih prostorih, razen v za kadilce posebej določenih prostorih, tako imenovanih kadilnicah, je državni zbor dokončno odločil v teh dneh. Veljati bo začela 1. avgusta. Kajenje bo po novem dovoljeno le vposebnih prostorih nastanitvenih obratov in ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v kadilnicah. Kadilnice bodo morale izpolnjevati določene tehnične pogoje, v njih ne bo dovoljeno jesti in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. Še vedno pa ne bodo dovoljene v zdravstvenih ter vzgojno-izobraže-valnih ustanovah. T\jdi mladi bodo morali odslej dopolniti 18 let za nakup in opravljanje dela prodaje tobačnih izdelkov. Je pa združenje ponudnikov gostinskih storitev prepričano, da je prepoved dela prodaje mlajših od 18 let v nasprotju z ustavo, kjer je vsakomur »pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto«. Na embalažo tobačnih izdelkov bi poleg drugih zdravstvenih opozoril po predlogu zapisah še telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkovvjav-nosti uživa podporo, kar smo preverili tudi v anketi. Štefan Lutz iz Celja: ;>Ka-dil sem 40 let, vendar zdaj že 20 let živim zdravo, brez V petek se je z dnevom odprtih vrat začela kopalna sezona na bazenu v Slovenskih Konjicah. Upravljavec bazena, konjiško Javno komunalno podjetje, obljublja preko poletja na bazenu vrsto prireditev. Cene niso pretirane. Med tednom stanejo dnevne karte za odrasle 3,70 evra in za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti 2,30 evra. Ob koncih tedna so karte za jo 50,50 e a otroke pa odrasle4,60 evra in za otroke 32,50 evra. Otroci do 5. le- 3,20. Mogoč bo tudi cenejši ta starosti imajo prost vstop, nakup popoldanskih kart. Bazen je odprt vsak dan med T\]di letos so na voljo sezon- 10. in 19. uro, ske karte. Za odrasle stane- MBP www.radiocelje.coiii Denis Srebot cigaret. Z zakonom se strinjam, ker je za druge ljudi bolj zdravo, da ne kadijo. Če ne kadiš, imaš veliko manj problemov. Drugače pa me ne moti, če kdo poleg mene kadi, tudi kadar sem v lokalu.« Tatjana Štante-Selčan iz Celja: »Moje mnenje o novem zakonu je zelo pozitivno. Strinjam se s tem, da naj imajo kadilci svoj poseben prostor, sai je njihova pravi- Danica Čater ca, da kadijo. Mislim pa, da naj se v javnih prostorih ne bi kadilo, saj dim vpliva na zdravje ljudi. Zdi se mi popolnoma pravilno, da v lokalih ne bo več dovoljeno kaditi.« Denis Srebot s Frankolo-vega: »Z novim zakonom se ne strinjam najbolj. Zdi se mi, da je ta zakon preveč selektiven- Že prej so imeli kadilci ločene prostore, kar je bilo v redu, zdaj pa se mi zdi, kot da hočejo kadilce popolnoma odrezati od ostalih.« Danica Čater iz Celja: »Sem kadüka, vendar zakon podpiram še toliko bolj. Mislim, da se bom lažje odvadila kajenja, če to na javnih prostorih ne bo več dovoljeno. Poleg tega mi mdi ni všeč, kadar je v prostoru, polnem kadilcev, vse zadimljeno.« MJ. KŠ lOVI fEIIIX Delavcem z borze delo smrdi!? Gospodarstveniki imajo težave zaradi kvalificiranih delavcev - »Vsak, ki je lahko takoj dobi delo! pomanjkanja ne-mlajši od 40 let, »Na razgovor jih je prišlo šest, pet se jih je takoj obrnilo, eden pa je na delu zdržal le dva dni, tretji dan ga ni bilo več.« svojo izkušnjo z iskanje nekvalificiranih delavcev razlaga predsednik uprave Cometa Aleš Mikehi. »Mi smo Zavodu za zaposlovanje posredovali potrebo za 30 delavcev, ki bi jih dali na prekvalifikacijo. PoslaUso 180vabU,80 se jih je odzvalo, pol jih |e brž povedalo, da so vegetarijanci, tretjina ne more videti krvi,« zgodbo z iskanjem kadrov nadaljuje direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. »Prišlo jih je 11. po štirimesečnem izobraževanju pa so prvi dan prišli štirje, nato trije, potem pa celo nobeden več.« Hugo Bosio Podobnih zgodb je med gospodarstveniki še veliko. Pa naj gre za nekvalificirano delovno silo ali pa inženirje, delodajalci ne najdejo primernih kandidatov. »Iskanje inženirja na Zavodu za zaposlovanje je čista znanstvena fantastika, tu nam sko- ZdravkoPomalšek rajda ostane le še, da si jih >krademo< med sabo in jim tako dodatno dvigujemo ceno,« razlaga direktor podjetja Bosio .Hugo Bosio, »iskanje nekvalificiranih delavcev pa je živa tragedija. Čudim se kolegu, da jih je na razgovor vsaj prišlo šest. Nam je prijave sicer poslalo šest delavcev z borze, a prišel ni nihče.« »Mi pa z borze dobivamo vedno ene in iste ljudi, ki imajo že vnaprej izdelana pojasnila, zakaj ne morejo delati pri nas,« svojo situacijo pojasnjuje direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. »Delno smo zato krivi sami, ker zavodu nazaj ne pošlj emo povratne informacije o tem, da so odklonili delo. Mi bomo sedaj to striktno počeli.« Zakaj bi le delali ... zgolj za 500 evrov? »Krivec« za takšno stanje so zelo dobri socialni trans-ferji, ugotavljajo direktorji. »Tisti, ki so nekaj dni po prekvalifikaciji le ostali pri nas, so imeli čas >napumpa-ti< še naše delavce, češ, kaj le delate, saj je brez zveze. Jaz imam vrtec brezplačen, pa še okoli 300 evrov prej-mem ... Danes za nekje 500 evrov že nihče noče več delati, « pojasnjuje Izidor Krivec. »Poznam celo primer, ko je delodajalec pred kratkim dan po izplačilu regresa prejel.20 odpovedi,« še dodaja Krivec. »Sam imam primer nekoga, ki je nekaj časa delal pri nas, nato dal odpoved, se prijavil na Zavod za zaposlovanje, sedaj pa veselo dela na črno v drugem mestu in se nam vsem v brk smeje,« pravi Počivalšek. »Rešitev bi bila v večji komunikaciji med gospodarstvom in zavodom, vključiti pa bi se morala tudi država, kajti danes lahko vsi, ki so mlajši od 40 let, dobijo delo,« ugotavlja Krivec. Kot Nemčija pred 30 lefi NatakarjevvSloveniji praktično ni več. »Ne vem, če v celi Sloveniji še spravimo za en razred natakarjev,« razmišlja Počivalšek. »Rešitev je uvoz delovne sile. Razlogov je najbrž več, pa ne zgolj v plači, temveč tudi v pogojih dela. Na zahodu praktično vsa gostinska dela opravljajo tujci in očitno se bo ta situacija prenesla tudi k nam. Mi smo uspeli priskrbeti papirje za Izidor Krivec pet delavcev iz tujine, a smo za pridobitev papirjev za šti-rimesečno delo potrebovali celih pet mesecev.« Tudi direktor Celjskih mesnin bo delovno silo moral poiskati preko meje, najraje iz držav bi\^e Jugoslavije. Bosio je poskusil tudi že s Slovaki, a je bü bridko razočaran. »So neresni in nekvalitetni,« pravi, »bosansid državljani in Srbi so po kvaliteti bistveno boljši delavci kot Slovaki. Vendar nas regulativa zelo omejuje pri uvozu delovne sile, pri čemer gre za začasno delo za nekaj mesecev, ne pa za nedoločen čas.« AiešMIkein »Očitno smo se znašli v situaciji, v kakršni je bila Nemčija pred 30 leti,« ugotavlja Mikeln. »Če bomo želeli delati, bomo morali uvažati kadre, sploh sedaj, ko je zaradi konjukture dela dovolj .« Rešitev je zgolj v odprtju trga dela, in to ta trenutek, pravijo manageiji. Sicer bo posledica lahko tudi selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. ROZMARI PETEK Nagradili najboljše izdelke Pomurski sejem je v sredo predstavil r^ultate mednarodnih ocenjevanj mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Ocenjevanji sta potekali pod okriljem 45. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, na sami sejemski prireditvi od 25. do 31. avgusta pa bo mogoče številne nagrajene izdelke 2007 tudi poizkusiti. Med celjskimi proizvajalci so na seznamu dobitnikov medalj le dve podjetji ter ena zadruga, pri čemer je najbolj presenetljiv nastop Skupine Tuš, ki je za izdelke svoje blagovne znamke prejela šest medalj za mesne izdelke ter ravno tolDco za mlečne izdelke. Zlato so prejeli za Domači Tlišev pršut ter Tuševo kislo mleko. Sedem zlatih, šestnajst srebrnih ter bronasto medaljo je za svoje izdelke prejela tudi Mlekarna Celeia, s tremi medaljami (eno zlato ter dvema srebrnima) pa so nagradili tudi Kmetijsko zadrugo Laško. RP Laško zdravilišče pred zadnjo dokapitalizacijo? Zdravilišče Uško je pred drugo dokapitalizacijovle-tošnjem letu. Zaradi veUkih novih naložb je marca eno že izvedlo. Predvidena je bila izdaja 440.498 novih delnic, pri čemer je bila realizirana le dokapitalizacija v višini 135.038 delnic. Razliko oziroma drugo dokapitalizacijo pa bo zdravilišče izvedlo v petek. Med obstoječimi delničarji je prednostno pravico pri nakupu novih delnic izkoristil Infond Holding, ki bo v omenjeni dokapitalizaciji sodeloval z nakupom 122.641 delnic in na ta način postal največji lastnik laškega zdravilišča. Sicer bo lastniška struktura zdravilišča po dokapitalizaciji naslednja: okoli 25-odstotni lastnik bo Infond Holding, 17-odstotni lastniš- ki delež bo pripadel Občini Laško, 14-odstotm Vegradu ter od 5- do 10-odstotni delež drugim delničarjem. Osnovni kapital zdravihšča se bo po dokapitalizaciji povečal za približno 30 odstotkov in bo znašal okoli 14 milijonov evrov. Kot je dejal direktor zdravilišča mag. Roman Matek, bo ta dokapitalizacija v celoti izkoristUa odobreni kapital po odločitvi skupščin iz leta 2004, tako da bo za nove dokapitaliza-cije in nov razvoj zdravilišča potrebna nova odločitev skupščine. Ta minuli teden na predlog Infond Holdinga in Občine Laško ni sprejela sklepa o nadaljnjem povišanju osnovnega kapitala zdravilišča z že odobrenim kapitalom v višini največ ene polovice os- novnega kapitala. O tem bodo odločali na naslednji skupščini čez približno dva meseca. To po besedah Mat-ka pomeni »nekaj nespečnosti pri pisanju vlog za pridobitev evropskih sredstev. Pomeni tudi malce razmisleka pri nadaljnjih naložbah zdravilišča. V kolikor dolgoročno ne bi prihajalo do doka-pitalizadje, bi morali naložbe v hotela Celje in Malič ter izgradnjo term seveda odmisliti. Vendar sem optimist in menim, da bomo v teh dveh mesecih, kolikor sta si Občina Laško in Infond Holding vzela za premislek, dogovorili ustrezne strateške stvari in sprejeli odločitev o dokapitalizaciji na naslednji skupš-äni, ki jo lahko pričakujemo v roku dveh mesecev« BOJANA AVGUŠTINCIČ • USB pomnilnil< ^ banka celj HKRAJtV Bolnišnici in Sončicu Rotary club Celje je 10-letnico delovanja proslavil z donacijami Celjski Rotary club praznuje 10-letnico delovanja. Ob jubUeju se spominjajo številnih dobrodelnih akcij in uspehov, ki so najbolj vidni pri štipendiranju mladih nadarjenih dijakov in študentov in skozi pokroviteljstvo nad društvom cerebral-ne paralize Sonček Celje. Pravo praznovanje so imeli v petek, »po rotarijsko«, kol se je izrazi! predsednik Edvard Stepišnik. »Dan, ki obeležuje 10 let od sprejema v Rotary international, smo obeležili z donacijo Splošni bolnišnici Celje, ki smo ji izročili ček za 6 tisoč evrov. Znesek je namenjen nakupu rentgena za globinsko diagnostiko, tako imenovanega CT aparata,« je povedal Stepišnik. Prav zaradi te dona-cije, s katero želijo pospešiti akcijo zbiranja denarja za nakup CT aparata, so se odpovedali letošnjemu slavnostnemu koncertu in izdaji klubskega biltena. Praznovanje so nadaljevali v Štoraii, kjer ima bivalno skupnost društvo obolelih za cerebralno paralizo Sonček. »Prav Sonček j e rdeča nit na- * Branko Košenina v novih bivalnih prostorih Sončka v Štorah šega donatorstva že vseh 10 let. Pri njih so največji problem bivalne enote. Varovanci bi se namreč radi osamosvojili, kar jim je življenjski cilj. Zato smo Sončku omo-gočih z nekoliko večjo donacijo izgradnjo dveh bivalnih enot v skupnosti v Što-rah. To je naša najlepša gesta ob tem praznovanju," je ob predaji bivalnih enot Sončku povedal Stepišnik, Nakup in obnova prostorov sta Sonček v zadnjih letih stala skoraj 125 tisoč evrov V bivalni skupnosti imajo zdaj 313 kvadratnih metrov prostorov s 13 spalnicami in 9 kopalnicami. V starejšem objektu bo Zveza Sonček izvajala institucio- nalno varstvo za odrasle invalidne osebe, ki potrebujejo vodenje, pomoč in nego pri vsakodnevnih aktivnostih. V novih prostorih, ki omogočajo višji standard bivanja, bodo prebivali bolj samostojni, hkrati pa imeli na voljo pomoč, če bi jo potrebovali. BRST Foto: SHERPA Zadeva nadzorni odbor v četrtek se je v žalski občinski sejni dvorani pnič sestala večina članov izvoljenega nadzornega odbora občine. Sejo je sklical eden izmed izvoljenih nadzornikov, Gvido Hribar, ki so ga na konsütutivni seji izvolili za predsednika. Hribar je prepričan, da imajo občani preko nadzomega odbora (NO) pravico nadziranja proračunskih sredstev. >>N0 kontrolira zakonitost, smotrnost in namenskost porabe, župan pa kljub pozivom ni želel sklicati seje. Zakonodaja narekuje, da če pristojni, torej župan, ne skliče seje, to storimo mi,« pravi Hribar in tako pojasnjuje, zakaj so sami sklicali prvo sejo NO-ja. Žalski nadzorniki so sicer sprejeli še plan dela in se dogovorili, da se bodo na redni seji sestali po dopustili. Sklicatelj prve seje bi moral biti župan Lojze Posedel, ki pa še vedno me- ni, da NO-ja ni mogoče konstituirati, dokler na celjskem upravnem sodišču rešujejo spor, ki ga je sprožila neizbra-na Vilma Tekavc. Sicer župan pravi, da ga konstituiranje odbora, imenovanje Hribarja za predsednika ter sprejem plana dela ne preseneča, hkrati pa kaže, da nadzorniki ne poznajo vseh postopkov Eden izmed razlogov, zakaj so izvoljeni nadzorniki sami sklicali sejo, naj bi bil zaključni račun za lani. Kakor je napovedal župan Posedel, bodo zaključni račun, ki je za občino zelo i^oden, poslali vsem svehii-kom, vendar pa o njem zaenkrat naj ne bi razpravljali. Kakor kaže, zadeva Nadzorni odbor Občine Žalec še zdaleč ni zaključena in bo zagotovo tudi točka na naslednji seji občinskega sveta, ki bo 2. julija. US Pozdrav poletju Mladi umetniki Gimnazije Celje-Center pripravljajo v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu v petek ob 20. uri pri Vodnem stolpu prireditev, poimenovano Pozdrav poletju, ki se tako pridružuje že tradicionalnim Zimskim serenadam. Nastopili bodo dijaki, ki se dodatno izobražujejo na glasbenem področju in jim glasba ne pomeni le sprostitve in zabave, ampak spogledovanje s pravo umetnostjo. Mladim glasbenikom se bodo pridružili še plesalci in redtatorji. Pri vodnem stolpu bodo svoj pozdrav poletju tako izrekli; plesalki Manja To-mažič in Tjaša Podvratnik, pevki Katja Anderlič in Urška Klajn, dtrarka Špela Šega, flavtistka Špela Majcen, pianistka Tamara But, saksofonist Emil Novak, trobentač Urban Kolar, pevec in kitarist Miha Hhš, fantovski oktet Devet, tolkalist Nikola Podlesnik in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center. Recitirali bosta Tina Mastnak in Alja Kočevar. V primeru slabega vremena bo prireditev v mali dvorani Celjskega doma. BS V razpredelnici označite dve polil, v katerih se skriva po «t medvedi Vsak konec meseca bomo tako zbrati deset medvedkov In jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.S0 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na wvtrw.radiocelje.com in www.novitednik.com yon posilite ii«»JtlKll. _________ lo Celje, Prelernova"T9, Celje Parada ponosa v Celju Parada ponosa je letos se-gU tudi v Celje, V petek je na Glavnem trgu karavana Do koder seže mavrica ali queer roadtrip mimoidočim predstavljala življenje in delo ge-jevske, lezbične, biseksual-ne in trans spolne skupnosti v Sloveniji. Promovirali so tudi človekove pravice in enake možnosti. Organizator Simon Maljevac je bil v imenu Društva DIH in DIC Lege-bitra iz Ljubljane s predstavitvijo v Celju zadovoljen, saj je bil odziv ljudi zelo poziti- iwäte da se .skrivata ^ KZlaXHTCT ' ADAMAS^ Tam^ kjer je bil intelektualni center Evrope Odprli stalno razstavo v Žički kartuziji - Zgovorna zgodba o svetli preteklosti na naših tleh v žički kartuziji so v soboto odprli stalno razstava neprecenljive vrednosti. Tako je razstavo z zgovornim imenom Kulturna dediščina Žičke kartuzije označila avtorica razstave dr. Nataša Golob. V svojem nagovoru pred odprtjem, še bolj pa med vodenjem po razstavi, je spregovorila o izrednem pomenu kartuzije, ki je bila v 15. stoletju »intelektualni epicenter tedanje Evrope«. Razstava, ki jo je v delu obnovljenih prostorov kartuzije oblikoval Jani Bavčer, nam z razstavljenimi delčki stavbne dediščine in odličnimi maketami rokopisov, po katerih je kartuzija slovela, »pripoveduje zgodbo svetle preteklosti.« O tem, da je bila Zička kartuzija prva kartuzija na ozemlju Nemškega cesarstva, da je bil v njej od leta 1380 do 1410 sedež generalnega priorja vseh kartuzij, ki so jih do leta 1500 zabeležUi kar 129. Večina jih je zrasla prav s pomočjo in ob podpori Žičke kartuzije, v kateri so izobraženi in ustvarjalni menihi ustvarili tudi izredno knjižno bogastvo. Konjiški župan, Miran Go-rinšek, je ob tem zaželel, da bi ta razstava prispevala k upravičenemu ponosu in krepitvi samozavesti Slovencev, k njihovemu zavedanju, da smo pomemben del Evrope in njene kulture. Hkrati je izrazil upanje, da se z njo vrača vsebina v opustelo obzidje kartuzije. Za njeno obnovo že vrsto let skrbi občina Slovenske Konjice. V zadnjem času vedno več dena^a prispeva za obnovo tudi ministrstvo za kulturo. Letos bosta občina in ministrstvo vanjo vložila vsak po 80 tisoč evTov, v tem in prihodnjem letu pa skupno 250 tisoč evrov. Stalna razstava v Žički kartuziji je že četrta, ki razkriva neprecenljivo bogastvo njene kulturne dediščine. Novembra lani so prvo odprli v Narodni galeriji v Ljubljani. Del te razstave so preselili v dvorec Betnava priMaribom, pred slabima dvema tednoma pa so odprli razstavo tudi v Zgo- Stalna razstava je ob vodenju dr. Nataše Golob dobila še poseben čar. dovinskem arhivu v Celju, ki hrani tri najstarejše rokopise iz kartuzije. Avtorica vseh razstav je dr. Nataša Golob: »V Žički kartuziji je drugačna postavitev, a zgodba o ustvarjanju, o besedi in lepoti, je tu in pripoveduje nam o svetli preteklosti, o času, ko je bila Žička kartuzija intelektualni center Evrope.« K pravemu vzdušju so na slovesnosti ob odprtju s pe- smijo prispevala dekleta iz konjiške gimnazije. Sicer »molčeči menihi« so namreč imeli v svojih kartuzijanskih pravilih napisano, da s pesmijo slavijo boga. Trem najzaslužnejšim za postavitev stalne razstave v Žički kartuziji se je s spominskimi darili zahvalil župan Miran Gorinšek: dr. Nataši Golob, Janiju Bavčerju in Marji Lorenčak iz Narod- ne galerije. Zasluge pri spoznavanju prave vrednosti Žičke kartuzije pa imajo še številni drugi posamezniki in ustanove, med njimi tudi celjski Zavod za varstvo kulturne dediščine na čelu z Anko Aškerc. Njim in vsem, ki skrbijo za ohranitev in ponovno oživitev kartuzije se je zahvalila dr. Golobo-va. MILENA B. POKUČ Franjo Marošek, častni občan Vitanja v Vitanju so se drugič v trinajstih letih odločili, da podelijo najvišje priznanje, naziv častni občan. Prejel ga je neutrudni Franjo Marošek, dolgoletni ravnatelj vi-tanjske osnovne šole in prav tako dolgoletni predsednik Območne organizacije ZB NOB Slovenske Konjice, sedaj njen častni predsednik. Naziv častni občan so mu podelili v nedeljo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku in dnevu državnosti. V Vitanju oboje praznujejo na isti dan, torej 25. jiuiija, Na slovesnosti v Kulturnem domu so podeliti tudi dva zlata grba, Prejela sta ga Prostovoljno gasilsko društvo Vitanje ob 130-letnici ter oblikovalec spominske sobe Hermana Potočnika Noordunga Miha 'Riršič. Priznanje občine z denarno nagrado sta prejela Društvo vitanjskih godbenikov in predsednica društva kmečkih žensk Lipa Jožica Kuzman. Priznanje občine je prejel zaslužni gasilec z najdaljšim stažem, Konrad Kajtna. Sicer pa so se v Vitanju že ves teden vrstile različne športne prireditve. V nedeljo je bilo na Rakovcu še tradicionalno srečanje Rakovčanov s kulturnim programom, ki ga pripravlja Kulturno turistično društvo sv. Vid, pred osrednjo proslavo pa slavnostna seja občinskega sveta s pogovorom z Mihom Turšičem. Z zlatim grbom nagrajeni gasilci bodo slaviU v petek, 29. junija, ko bo slavnostna seja v počastitev 130-letnice PGD. Naslednji dan, v soboto se bodo ob 17. uri v trgu predstavili z gasilsko parado in razvitjem prapora ob 130-letnici ter častnim mimohodom. Praznovanja bodo zaključili kot se spodobi - z gasilsko veselico v šotoru na igrišču. MBP Franjo Marošek. častni občan Vitanja } Andraž je praznovalo ija. Ob tej priložnosti so jeno gasilsko vozilo GVC 35. obletnico uspešnega delo^ predali svojemu namenu obn< 24/50. Predsednik domačega PGD Andraž Dušan Zabukovnik je poudaril pomen spoštovanja preteklosti, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in zavedanja prihodnosti za gasOs-tvo v Andražu. Predsednik GZ Žalec Franci Skok je zaželel domačemu društvu kvalitetno delo še vnaprej. V imenu obči- Otvoritev Emine poti Jutri bodo otvorili Emino romarsko pot, ki je nastala v okviru evropskega projekta Interreg IIIA Slovenija-Av-strija. Otvoritev bo na gradu Podsreda ob 15. lui, Emino pot m spominsko sobo sv. Eme v tem gradu pa bo odprl in blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres. Pripravljajo tudi kulturni program. Prvo romanje po Emini poti bo v soboto, 30. julija, ko se bodo zbrali pri cerkvi sv. Eme na Sveti Emi nad Pristavo pri Mestinju (ob 9. uri). Po šesturni poti bo zaključek poti na Pilštanju (v domnevnem rojstnem kraju svete Eme), kjer bosta maša in pogostitev. Za prevoz s Pilštanja do svete Eme bo poskrbljeno. BJ Obnovljeno vozilo andraških gasilcev ne Polzela je podžupan Jože Kužnik poudaril zelo dobro sodelovanje g^ilcev GPO Polzela in občine. Ključe vozila je predal poveljniku Davidu Krk, ta pa skrbniku in prvemu vozniku Urošu Zabukovnik. Minister Kari Erjavec je čestital članom društva za jubilej in prevzem obnovljenega vozila ter zaželel, da še naprej tudi ob pomoči ministrstva za obrambo opravljajo to požrtvovalno in humanitarno delo. Kulturni program so popestrili pevci Andraškega okteta in gasilska mladina s svojimi prispevki. TT - Št. 50 - 26. junij 2007 - Emina romarska oot Hemma Pilgerweg Ema's Route of Pilgrimage Pi*j3«da45,3257Pc«iaedQ,Telrfon:03 (upm): ponedeliek-petek, od 3.00 do 16.00 oli 03 $«0i 11: {gnid Podstedaj: vsok don nran ponedeljko od 10.00 do 18.QC »raDil:ktokisil®kBjESai mft EV Desetina najboljših v Preboldu so se zbrali na sprejemu pri županu Vinku Debelaku najuspešnejši učenci tamkajšnje osnovne šole. Na srečanje je büo tokrat povabljenih deset učencev oziroma učenk, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti precej manj. Za odličen uspeh v vseh osmih letih so priznanja z darilom prejeli Natalija Parašuh, Tina Petek, Matija Uplaznik, Jan Doltnar, Matic Potočnik in Blaž Viiant. Priznanja za uvrsti- tve na državnih tekmovanjih pa so poleg nekaterih že omenjenih (Tine, Matije in Jana) prejeli še Tilen Kerič, Jernej Goropevšek, Nika Knapič in sedmošolka Maša Strožer, ki je osvojila srebrno priznanje iz Vesele šole. Župan Vinko Debelak jim je čestital za doseženo, jim zaželel uspehe tudi v bodoče ter hkrati izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani z domačim krajem. Praznik združili z blagoslovom Včerajšnji praznik sta občini Vransko in Župnija Vransko združili z blagoslovom obnovljene cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Prekopi. Nedeljske slovesnosti se je udeležilo več kot risoč ljudi. Uvodoma je hil kulturni program, ki so ga pripravili KD Vransko, OŠ Vransko in Folklorna skupina Vransko. Zbrane je nato pozdravil vranski župan Franc Su-Šnik. Sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Ga-beršček je poudaril pomen sakralnih spomenikov in se zahvalil župniji in občini ter režijskemu odboru, da so imeli toliko poguma in volje, da so cerkev z okolico popolnoma obnovili. Član režijskega odbora Ivan Bri- Šola se rola! šentjurski šolaiji so se v petek s posebno prireditvijo poslovili od šolskega leta. Skupaj so jo pripravili Ljudska univerza Šentjur, celjski Plesni val in Kava bar Pošta. Letošnji valetniki so se i;avrteli kar na šentjurskem Mestnem trgu, zabavali pa so jih še člani mažoretne in twirling skupine, ter plesalci Plesnega vala. Za dobro vzdušje je s koncertom poskrbela Tanja Žagar. PM. foto: MN šnik je poudaril, da se je odbor ustanovil leta 2000, dela pa so potekala zadnja tri leta. Vsa opravljena dela so staJa 220 tisoč evrov, polovico sredstev so zbrah žup-Ijani in krajani Vranskega, ki so opravili tudi veliko ur prostovoljnega dela, 30 odstotkov je dalo ministrstvo za kulturo, 20 odstotkov pa donatorji ter občini Vransko in Braslovče. Slovesno mašo in blagoslov je vodil celjski škof dr. Anton Stres. Po maši je büo družabno srečanje z ansamblom Ro-bija Zupana. Včeraj, na sam praznik, pa je bila cerkvi maša za domovino, TT Program Carraro festa, ki bo 29. in 30.6. 2007 RESTAVRACIJ* TAVERNA 9 Vozilo za jubilej gasilcev Gaberja Prostovoljno gasilsko društvo Celje Gaberje je v soboto praznovalo 95-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so prevzeli in blagoslovi novo gasilsko vozilo v vrednosti 35 milijonov tolarjev, nekaj manj kot pet milijonov pa so namenili še za dodatno opremo. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki GZ Celje ler okoliških zvez in društev, blagoslov pa je opravil celjski škof dr. Anton Stres. Slavje so končali s tradicionalno gasilsko veselico. Foto; SB -Veitno na Vaii stranr PETEK, 29. 6. 2007 16.30 Godba in mažoretke Pivovarne Laško 17.30 Svečana otvoritev 17.45 Dalmatinska klapa RIVA ■ ZADAR 19.30 ŽANA 20.30 MODNA REVIJA-VULKAIUO MODELS 21.00 POLFINALE-TEKMOVANJE (PIVO-ČEVAPČiČI-PICA) 22.00 DRAŽENZEČIČ -KONCERT 23.00 PEKA PLESKAVICE VELIKANKE 23.45 DRAŽENZEČIČ BEND 24.45 Krajst nagovor 1.00 DRAŽEIU ZEČIČ - KONCERT CARRARO FEST je praznik Restavracije Taverna Carraro. Z njim želimo prispevati k razpoznavnosti Taverne in vseh na Aveniji pod Golovcem. Prireditev bo v znamenju presežkov oz. rekordov. Letos delamo največjo pleskavico in pleskavico v lepinji na svetu, za naslednje leto pa se že zdaj pripravljamo na druge rekorde, ki bodo prireditev naredili še bolj znano, Celje pa razpoznavno kot mesto. SOBOTA, 30. 6. 2007 12.00 SMILE BAND 17.00 CARRARO MATINEJA -S SPIDIJEM 18.30 Vitešhe igre SLG in TD Celje 19.10 Nagovor 20.00 DOMEN KUMER 20.4S FINALE PIVO ČEVAPČIČI PICA 21.45 SKUTER 22.00 MAJA ŠUPUT& BAND KONCERT 23.00 NAJVEČJA PLESKAVICA V LEPINJI NA SVETU 23.45 Razglasitev zbrane vsote za Varno hišo Celje 24.00 OGNJEMET URADNI ZAKLJUČEK 24.12 MAJA ŠUPUT & BAND Restavracija TAVERNA CARRARO, Kojii lUilan, s.p., Opeligrnišlia cesta ISa, 3DD0 Celje GSM: 041 1911176103 142 67 070, B1142BLC?ltLmailj_mMnJmil^ 8 KRAJEV iOVITEIill Veliko naložb v enem letu Občina Šmarje pri Jelšah je te dni praznovala občinski praznik. V petek je bila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili tudi občinska priznanja. ŽupanJožeČakš je ob prazniku povedal, da so preteklo leto zaznamovale velike pridobitve, ki so prispevale k prijaznejšemu in boljšemu življenju v občini. Med pomembnejšimi naložbami vzadnjem letu je župan Čakš izpostavil odprtje čistilne naprave v Šmarju, pločnika na Grobelnem, atletske steze in varstveno-de-lovnega centra, čeprav to ni bila naložba občine, vendar so pri njej sodelovali, je pojasnil Čakš. V preteklem letu so začeli tudi z gradnjo dveh blokov v Šmarju, kar bo prineslo novih 36 stanovanj. Zaživele so tudi tri nove enote vrtcev, in sicer v krajevnih skupnostih Sveti Štefan, Zi-bika in Kristan vrh, pripravljajo pa še enoto na Sladki Gori. Od lanskega praznika do letos so pripravili tudi nekaj projektne dokumentacije za nove projekte: »Za pločnik Grliče, stanovanjsko sosesko Dobrava, železniški prehod pri Jelšingradu,« pojasnjuje Čakš. Omenjeni že- lezniški prehod naj bi začeli urejati jeseni. V kratkem bodo začeli še z nekaterimi drugimi deli, kot pravi Cakš: »Pripravljamo se na podpis pogodbe za začetek izgradnje gasilsko-kultumega doma na Sladki Gori, razpisane imamo projekte oziroma začetek izgradnje in ureditve Rakeževe ulice v Šmarju, ureditev izredno slabe ceste v Svetem Štefanu, pripravljamo se na razpis za ureditev in začetek izgradnje pločnika Mesti-nje-GrliČe-Kristan vrh, trenutno pa se asfaltira tudi kar precej lokalnih cest.« Prav v času občinskega praznika pa v Šmar- ju pri Jelšah kar trije gasilski domovi dobivajo nova ostrešja, in sicer J Šentvidu, Zibiki in Svetem Štefanu. ŠK Letošnji nagrajenci Občine Šmarje pri Ješah so: Franc Jager (plaketa), Helena Rančiga , Franc Šoštar, Stanko Javornik (vsi trije priznanje), Društvo podeželske mladine Šmarje pri Jelšah, kolesarska sekcija Športnega društva Mestinje in Šporino društvo Šmarje pri Jelšah (vsa tri društva denarna nagrada). Ni vse v asfaltnih previeicaii Organizacijski odbor, ki se je po letih premora znova odločil obuditi tradicionalne Gališke dneve, je z odločitvijo lahko več kot zadovoljen. Na številnih prireditvah, ki so trajale ves mesec, so našteli več obiskovalcev, kot je krajanov. »V kraju se je v zadnjih letih čutilo pomanjkanje pn-reditev,« razlaga predsedmk krajevne skupnosti Jože Kruleč, »posamezna društva so sicer vseeno v tem času organizirala par prireditev, a ne povezano, zato smo se že v začetku leta odločili, da bomo GaJiške dneve obudili.« Največ obiskovalcev, preko 2 tisoč, je pritegnila gasilska veselica v Veliki Pirešici, prikaz reševanja z vojaškim helikopterjem ter kresna noč na Kunigundi. »Ker smo z izvedbo dnevoy,bili zadovoljni tako mi kot obiskovalci, bomo Gališke dneve tudi v bodoče obdržali. Ni namreč vse v as- Tradicionalni del Galiških dnevDV je tudi razstava Od žetve do kruha, ki jo pripravijo gospodinje. Letos so jI dodali še koristno predavanje o nenadzerovanem uhajanju urina, ki iahko pe besedah urologa prim. asis. mag, Jureta Bizjaka doleti skoraj vsakega, faltnih prevlekah,«zaključuje Kruleč, »brez druženja in po- vezanosti krajanov življenje v Galiciji ne bi bilo tako pri- Ježe Osterc iz Veržeja z BMVV-jem iz leta 1942, izdelali so 18 tiseč takih motornih koles, namenjenih predvsem za Afrika Imajo pogon tudi na kolesu prikolice. Na vozilih iz druge svetovne vojne v soboto in nedeljo je bilo pri dvorcu Novo Celje prvo vseslovensko srečanje starodobnih vojaških vozil, ki ga je pripravil Jeep club Ljubljana v sodelovanju z občino Žalec. V soboto je bila razstava teh vozil in vojaške opreme, spretnostna vožnja ter družabno srečanje. V nedeljo pa so prireditev nadaljevaU s panoramsko vožnjo po občini Žalec in do Vranskega, kjer so si ogledali muzej motociklov. Kot je povedal predsednik Jeep cluba Leopold Borštnar, so na prireditev prišla vozila iz druge svetovne vojne, predvsem jeepi in motorna kolesa. Izrazil je tudi zadovoljstvo ob uspehu te prve prireditve, ki so jo pripravili v Novem Celju predvsem zato, da bi jo postavili osrčje Slovenije in jo tako približali ljubiteljem te vrste vozil, ki so razsejana po vsej Sloveniji, TT Preden so se romarji podali na pot, se jih s hrano >S samo organizacijo nismo imeli težav Z leti smo potem tekmovanje širili na krajše mestne tekme, ki je bila v Velenju pred slabim mesecem, oktobra pa bo krajša, 40- ali 80-kilometrska preizkušnja še v Mariboru,« je povedal Ravnjak, ki je tudi vodja evropskega pokala Euroadventure. »Lani smo pokal pripravili prvič, letos pa bo v to tekmovanje vključeno pet preizkušenj v petih različnih državah. Namen je predvsem populariziranje športa ter kot spodbuda ekipam tudi nagradni fond, ki je nek cilj, za katerega se borijo.« Letošnjo preizkušnjo je dobila slovenska ekipa Lima - Salomon adventureteam.si. Andreja Jagodic, Matevž Slap-ničar, Tilen Potočnik in Rajko Kračun so ciljno črto prečkah po dveh dneh, eni uri in petih minutah. Ekipa Slovenske vojske je bila šesta, ekipa ASC 2000 Pustolovec RAJD pa ) preizkušnj konca namreč ni hkraü pa zahteva Velenjski taboi US le di (zgoij) drugega minem Bukvičem, prejšnjih letih že Merkur se je okre- ■les Kerin so v Celje ikih državnih prva-nk, vendar z ekipo najboljšo peterko pskem prvenstvu B je igrala za sloven-livizije v Estoniji, izredno visoka, 195 nlajših kategorijah, li vidno pomlajena, j Kerinove v izbrani Išek in Ana Pliber-odom na zaslužene 1 teden avgusta. MOJCA KNEZ Kolesarji so letošnji vzpon na Celjsko kočo začeli s spekti Cebin spet najboljši v nedeljo je na Šniartinskem jezeru klub Triatlon Celeia pripravil državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu ter akvatlon za cicibane, pionirje in mlajše mladince. Na Šmartinskem jezeru je bilo ekipno državno prvenstvo v kratkem triatlonu. Prireditev je bila sestavljena iz olimpijskega triatlona (1.500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka), akvatlona za cicibane (50 m plavanja, 400 m teka), pionirje (100, plavanja, 800 m teka) in mlajše mladince (400 m plavanja, 2.000 m teka). Super sprint triatlona tokrat niso izpeljali. Triatlona se je udeležDo 60, akvatlona pa 40 tekmovalcev. Najboljši je bil ponovno Ribničan Bojan Cebin, ki je najboljši slovenski triatlonec, pred kratkim pa je postal tudi svetovni mladinski prvak v duatlonu. Drugo mesto je osvojil David Pleše iz Ljubljane, tretje pa je pripadlo Urošu Semetu iz Ribnice. V ženski kategoriji je bila zmagovalka Polona Raj-ter iz Maribora, druga Maša Tramte iz Ribnice, tretja pa Ce-Ijanka Daša Puntek. Ekipno sta se na prvi dve mesti uvrstili moštvi Ribnica 1 in 2, tretji pa so bili Ljubljančani. V soboto bo na Šmartinskem jezeru plavalna tekma Slovenija plava, kamor se lahko prijavijo vsi, ki bi radi tekmovali v disciplini 1.500 m in 5.000 m. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Razburljivo na Rogli Na Rogli so konec tedna člani Avto kluba V-Racing v ■ 1 z Unior -nirizmom. Občino Zreče, GasU- Izboljšan rekord proge Športno-rekreativne prireditve Tušev vzpon na Celjsko kočo se je letos udeležilo več kot tisoč Icev. V gorskem kolesarstvu se je na vzponu, ki šteje tudi za skupno lovoriko Vzponi 2007, za nagradni sklad 1600 evrov pomerilo več kot 300 kolesarjev. Ponovno je bil izboljšan tudi rekord proge. Prvo mesto v moški konkurenci je tudi letos z novim rekordom proge 16:52 minut zasedel Jure Golčer, KK Perutnina Ptuj, in tako za 38 sekund izboljšal svoj lanski rezuhat. Drugo mesto je zasedel Gregor Gazvoda, tretji pa je bil Boštjan Rezman. Med tekmovalkami je prvo mesto zasedla Lucija Ankon, ŠD Ganesha s časom 21:28 druga je bila Špela Škrajnar, tretja pa Natalija Anderluh. Ljubitelji gorskega kolesarstva, skupaj z rekreativnimi kolesarji jih je bilo več kot 500, so se pomerili na 7,5 kilometrov dolgi progi s 440 metri višinske razlike. BS, foto; ALEKS ŠTERN skim društvom Zreče in ZŠAM Zreče izvedli mednarodno gorsko hitrostno tekmo. Z minimalno prednostjo dveh stotink je zmagal Hermann Waldy pred Vladimirjem Stankovičem. V zadnji, tretji vožnji, sta oba dirkača dosegla svoje najboljše čase, na koncu je novi rekord proge pripadel Stankoviču in zdaj znaša minuto 33 sekund in 172 tisočink, V slovenskem državnem prvenstvu je v skupni razvrstitvi zmagal Milan Bubnič pred Igorjem Deklevo. V tretji diviziji je znova slavil Aleš Prek pred domačinom Matejem Grudnikom ter Alojzem Udovčem. V drugi diviziji je zmagal Tadej Miklavčič, drugi je bil Igor Cotič, tretji pa Guglielmo Vallisneri. Franjo Merkač, ki je bil najhitrejši yugo voznik, pa je v tej diviziji zasedel četrto mesto. V najmanjši prvi diviziji je bil prvi Vasja Miklavčič, drugi Luka Kropiv^ek, tretji pa Nejc Juhant. Miting v Velenju Na evropskem reprezentančnem pokalu v Milanu je slovenska moška atletska reprezentanca osvojila drugo mesto, ženska pa si je s šestim mestom zagotovila obstanek v tem tekmovanju. Prvi dan tekmovanja je naša najboljša atletinja Jolanda Čeplak osvojila drugo mesto v teku na 800 metrov, ko jo je v ciljni ravnini prehitela Romunka Liliana Popescu. čeplakovo že jutri čaka tek v Ostravi. V četrtek pa se bo v Velenju odvijal 12. mednarodni atletski miting, ki bo privabil kopico dobrih atle-tov.jiastop Čeplakove je še vprašljiv ravno zaradi nastopa v Ostravi. MK Nogometaši vse bolj okrepljeni Celjski nogometni klub MIK CM Celje je v soboto dobil novo okrepitev. Po bosanskem napadalcu Dragana Beniču je rumeno-modrim obljubil zvestobo še 22-letni Miroslav Radulovič. Celjani so včeraj odpotovali na drugi del priprav, ki jih bodo opravili v Moravskih Toplicah, kjer bodo vadili dvakrat na dan. S Celjani je odpotoval tudi dosedanji branilec Kopra Miroslav Radulovič, s katerim so rume-no-modri podpisali triletno pogodbo. Nogometni klub MIK CM Celje lahko v primeru slabega igranja oziroma neizpolnjevanja pričakovanj z Radulovičem prekine pogodbo že po enem letu. Pred Radulovičem so se Celjanom pridružili še Gorazd Gorinšek, Marion Rogerio Schvrantes in Dragan Benič. Na preizkusu je še vedno 20-letni Brazilec Flavio in kot pravi sekretar nogometnega kluba Darko Žičkar bo ostal še nekaj dni; »Gre za dobrega igralca, vendar moramo videti, ali lahko pride med prvih 11 igralcev, saj ga je nesmisebio imeti v ekipi, če nima zagotovljenega mesta med 18 igralci.« Varovanci Pavla Pinnija bodo že danes odigrali pripravljalno tekmo z Gančani, v četrtek s šalovci, v soboto pa se bodo po koncu priprav v Moravskih Toplicah ustavili še v Mariboru, kjer se bodo pomerili s ciprsko Omonio. MOJCA KNEZ Rebrni žogi za Žano in Majo ' ^ Na gradu Fužine v Ljubljani so na dmžabni prireditvi ^^rkarske zveze Slovenije Košarka zdn^je podelili zlate srebrne, žoge za 25 oziroma 50 nastopov v slovenski članski reprezentanci. Med dekleti sta srebrni žogi prejeli Igralka 2i^>M«kur Žana Jereb ter^bivša kapetanka Ce-Ijaniyia^ Erkič. Zlati žogi, ki ju je podelil predsednik KZS,^an Šešo^, sta prejeli nekdanji celjski članski igralki Kati« Ttemnik ih Mojca Markovič. MK www,noviteiliiik,coiii www.railiocelje.coin IS ^OTROSKI ČA50PI5^ Slovo na Gusarski zabavi Naš Otroški časopis bo počasi šel na počitnice. Spodobi pa se, da se poslovimo v slogu. To bomo storiU na Gusarski zabavi Knjižnice pri Mišku Knjižku, ki bo jutri, 27. junija, v lapidariju Pokrajinskega muzeja, to je za študijsko knjižnico na Muzejskem trgu v Celju. S tem bomo za letošnje šolsko leto za-ključiU tudi akcijo Moja najljubša knjiga. Celo leto ste pridno pošiljali glasovnice za vašo najljubšo knjigo. In vsak teden smo izmed vas izžrebali nekoga, ki je dobil lično skodelico z MiS-kom Knjižkom. Tokrat smo žrebanje prihranili za jutrišnjo prireditev, ko boste znova lahko glasovali. Med tistimi, ki boste glasovnice izpolnili kar na Gusarski zabavi in jih oddali v posebno škatlo, pa bomo izžrebali več srečnih dobitnikov lepih nagrad. Kaj bo v darilnih vrečah, naj ostane skrivnost. Ni pa skrivnost, kaj se bo dogajalo na Gusarski zabavi z Miškom Knjižkom. Zbirati se bomo začeli že ob 16. uri. Vabljeni tako mladi kot tudi malce starejši gusarji. Ne bomo se prestrašili tudi gusaiiev v pravih gusarskih oblačilih. Ob 17. uri bo tiste najmlajše začel zabavati čarodej Jani, ki obvlada tudi fantastične trike z baloni. Malce kasneje ga bo zamenjal pojoči kuhar, ki bo poskrbel za lačne želodčke. Ves čas pa bodo v lapidariju na voljo ustvarjalne Soßstko-ve delavnice ter bralni in igralni kotiček Miška Knjižka. Ob 19, uri boste na svoj račun prišli malce starejši- Predstavili bomo namreč akdjo Moja najljubša knjiga, izžrebali super nagrajence, zabavali pa vasbo-do mladi talenti Full Cool Demo Topa Radia Celje. Se že veselite? Mi se že. Se vidimo torej jutri! ŠK Odtiske rok v testu so želeli pustiti mladi, najmlajši in tudi malce starejši. Na svidenje vrtec, pozdravljeno poletje V Vojniku so vzaCetku meseca pripravili prireditev Pozdrav poletju, ki Jo že vrsto let organizira vrtec Mavrica Voj-nik. Kot je povedala ravnateljica vrtca Zvonka Grum, je srečanje, ki ima v zadnjih letih predvsem kulturni in ekološki pridih, v prvi vrsti namenjeno slovesu otrok, ki bodo jeseni prestopili šolski prag. Pred več kot desetimi leti so v tem času pripravljali sre- čanja za starše in otroke, na katerih so vedno tudi likovno ustvarjali, hkrati pa organizirali še srečelov, s katerim so zbrali sredstva za nakup avdi o-vizualnih pripomočkov, »Zadnjih deset let dajemo našim prireditvam kulturni pridih,« pripoveduje Grumova. »Začeli smo s pravljico Bilo je nekoč, potem smo dodali likovno-ustvarjal-ne delavnice, vedno pa je bil z nami tudi kakšen gost. Ko so male šole odhajale v šole, smo pripravili slovesnost, zadnji dve leti pa je to obarvano še ekološko, ker smo vendarle eko vrtec.« Letošnji osrednji gost je bil Herman Lisjak Z njim so otroci peli, ustvarjali v delavnicah in poskrbeli, da volk ni pojedel Rdeče kapice. li četrti A razred OŠ Laško i učiteljico Romano Križnik Tudi v Laškem za čiste zobe v tekmovanje za čiste in zdrave zobe so se že 21. leto zapored vključili tudi učenci osnovnih šol občine Laško. Kar 601 učenec iz OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah ter njunih podružničnih šol ter še 22 učencev iz šole s prilagojenim programom si je vse leto prizadevalo za čiste in zdrave zobe, na zaključni slovesnosti v celjskem Planetu T\iš, kjer so tudi razglasili rezultate in prejeli nagrade, pa so se zbrali le najboljši, »Mnogi so si pridno in dosledno čistili zobe celo šolsko leto in si prizadevali za skupni čim boljši rezultat. Med najboljšimi 435 učenci so bili najuspešnejši učenci 4. a razreda OŠ Primoža Trubarja Laško, ki ga vodi Romana Križnik, Zmagovalni razred OŠ Rimske Toplice je bil 1. razred, ki ga vodi Marija Holikravt, v podružnični OŠ Debro pa 1. razred pod vodstvom Nuške Dimec. Nagrajeni so bili tudi najboljši posamezniki iz podružničnih šol, vsi pa so prejeli praktično darilo in si zatem ogledali še filmsko predstavo,« je o letošnji akciji povedala medicinska sestra Damjana Ključevšek, zadolžena za zobozdravstveno vzgojo, ki si za čiste in zdrave zobe prizadeva skupaj z zobozdravnico Manico Ambrož Godec. MOJCA MAROT Sirene pri šoli Ob Dravinji Zadnji šolski dan si bodo šolarji konjiške Osnovne sole Ob Dravinji dobro zapomnili. Ob dnevu državnosti sta )im Slovenska vojska in specialne enote policij e predstavi 1 i orožj e in opremo. Zanimivo je bilo vse, najbolj pa sta očitno pritegnila oklepno vozilo in policijske sirene. Predstavila se je tudi skupina Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Z velikim veseljem pa so se šolarji poslavljali tudi od svoje stare telovadnice. Ker je bodo avgusta začeli povsem preurejati, so dobili enkratno priložnost, da jo ob budnih očeh učiteljevincelonjihovivzpod- Priložnost so dodobra izkori-budi porišejo, pobarvajoin po- stili. pišejo z grafiti sredi belega dne. MBP Z veseljem do gibanja v športni dvorani na Polzeli so otroci iz vrtca ta prvega triletja osnovne šole izvedli veliko Fitovo prireditev v okviru mednarodnega Fit projekta Z veseljem do gibanja. Tako vrtec kot šola sta že nekaj let vključena v mednarodni projekt Fit Slovenija. Vsakodnevno se trudijo, da pripravijo zanimive, dinamične, poučne, zdrave in učinkovite vadbene ure oziroma ure športne vzgoje. Letos so izvajali tudi nadstandardni program Fit klub v popoldanskem času. Otroci so si izboljšali splošno telesno zmogljivost, razvili motorične sposobnosti, razvili spretnosti z žogo, obročem, hoppy žogo, igralnim padalom, balonom, spoznali so mdi posamezne športnih zvrsti. Projekt so zaključili z veliko prireditvijo, na kateri so se predstavili otroci iz vrtca Polzela in Andraž ter učenci prvih treh razredov. Prireditev je vodila Barbara Konda - direktorica mednarodnega FIT projekta, gostje so bili Nuša Derenda in vrhunski športni plesni par Jagoda Štrukelj in Jurij Batagelj. TT Zadnji rok z Boštjanom Devmolo: ton h ob 19s30imBadiu Celji ""~9Š1 1.99» 1.1003 Med nastopom najmlaiših ■ill iiiiiK 15 Dejan Slemenik (spredaj, pra z desne) Za vožnjo v kriminalista pogojna icazen Senat celjskega okrožnega sodišča je v petek Dejana Slemenika spoznal za krivega preprečitve uradnega dejanja. Po mnenju senata je Slemenik v začetku februarja namenoma zapeljal v kriminalista Matjaža Pristovška, ki ga je skupaj s sodelavcem Dušanom Verde-lom v Tkalski ulici skušal identificiraü. Kljub temu so Slemenika obsodili le na pogojno kazen enega leta in treh mesecev zapora s preizkusno dobo petih let. Poleg tega so Slemeniku odpravili pripor. Izrek kazni je presenetil praktično vse, kriminalist Pristovšek pa je vidno pretresen zapustil sodišče. Kriminalista sta usodnega dne opravljala nadzor v Tkalski in Nušičevi ulici, saj naj bi tu veCkrat preprodajali prepovedane droge. Ko sta videla, da je iz enega od blokov, v katerem živijo tako uživalci kot tudi prodajalci drog, prišel Slemenik, sta ga hotela idenüficiraü. Sumila sta namreč, da je bil pri enem od teh stanovalcev in da ima pri sebi prepovedane droge ali pa ima kakšne informacije o tem. Sicer sta bila oba kriminalista pri Slemeniku doma že prejšnji dan, ko sta opravljala hišno preiskavo. Pristovšek je stopil proti Slemeniku, ki je že sedel v avtomobilu. Dvignil je roko in skušal Slemenika ustaviti, ta pa je, tako so povedale tudi priče, pospešil in Pristovška zbil. Slemenik se je zagovarjal, da Pristovška ni prepoznal, prav tako pa ga naj ne bi videl, ker se je v tistem trenudiu rahlo zasukal, ko je zagrabU varnostni pas. Priznal je prometno nesrečo, ne pa, da je uradni osebi preprečil uradno dejanje. Njegov zagovornik Dejan Gracer je v zaključni besedi dejal, da sploh ni mogoče trditi, da je v tem primeru šlo za uradno dejanje oziiuiiia ali je bilo dejanje spluh zakoiiilu. Krimindlisla namreč razen lastnega sklepanja nista imela nobene podlage za sum, da ima Slemenik pri sebi droge ali da je bil s kom izmed preprodajalcev oziroma uživalcev drog v stiku. »2golj dejstvo, da je prišel iz bloka, ni dovolj,« je še pojasnil Gracer. Poleg tega sta oba kriminalista zatrjevala, da Slemenika poznata, da sta bila pri njem, pa sta vendar želela opraviti postopek identifikacije in to šele takrat, ko se je Slemenik že odpeljal. Zagovornik Gracer je še dejal, da ni bilo dokazano, da bi Slemenik lahko kriminalista poznal. Slemenik namreč trdi, da Pristovška v njegovem stanovanju ni bilo. Poleg te^ je bil Slemenik v času hišne preiskave pod vplivom mamil, zato bi si težko sploh kaj oziroma koga zapomnil. Zagovornik je še poudarU, da ni büo dokazano, da je Pristovšek kazal službeno izkaznico oziroma da bi jo kazal tako, da bi jo Slemenik lahko opazil. Slemenik se je Pristovšku opravičil, vendar pa Pristovšek opravičila ni sprejel. Dejal je, da je težko nekaj oprostiti, če je ogroženo tvoje življenje. Senat, ki mu je predsedovala sodnica Romana Gradič, Slemeniku ni verjel, da je šlo za prometno nesrečo. Kljub temu pa mu niso dosodili zaporne kazni, kot je to zahtevala tožilka Katja Kunej. Ta je namreč zahtevala leto dni zapora, še posebej zato, ker je bil Slemenik enkrat že obsojen zaradi nasilništva, trikrat pa zaradi tatvin. Le v primeru nasil-ništva so Slemeniku dosodili zaporno kazen, za vse ostalo je bil obsojen na pogojno. Taka je tudi tokratna kazen. Sodnica Gradičeva je namreč dejala, da je imel že v priporu (tu je bil štiri mesece] čas razmišljati o dogodku. Dodata je, da sodišče daje Slemeniku še eno možnost. Tako obramba kot tudi tožilstvo sta že napovedala pritožbo. Slemenik, proti kateremu teče tudi kazenski postopek zaradi neupravičenega prometa z mamili, je že na prostosti, saj so mu v petek odpravili tudi pripor. ŠK Foto: SHERPA Ni sedel v auto, zato je ostal živ Trezno razmišljanje lahko reši življenje - Cesta ni poligon za divjanje Danes mineva natanko mesec dni od ene najhujših nesreč letos na Celjskem, ko je na cesti Šempe-ter-Žalec sedem mladih v vozilu zapeljalo s ceste, trčilo v drevesa, nakar je zmaličen avto znova pristal na vozišču. V siloviti nesreči je umrla naša mlada novinarka, šest mladih ljudi pa je hilo poškodovanih. Nekateri izmed njih bodo posledice nositi vse življenje. Naj spomnimo, da je vozil 21-letni voznik, ki naj bi bil pod vplivom alkohola, pa tudi hitrosti naj ne bi prilagodil omejitvam in razmeram na cesti. S prijateljem je pred šempetrskim lokalom v avto sprejel peterico, ki je sicer proti Celju mislila s taksijem, a se je verjetno zaradi mladostniške razposajenosti odločila, da vseeno prisede dvema v avtomobil, ki ju sicer osebno ni poznala. Policisti naj bi zoper 2Metnika napisali tudi kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zaradi česar mu grozi celo osem let zapora. O omenjeni nesreči je bilo slišati ogromno govoric in dezinformacij, nesreča je bila tema številnih pogovorov med ljudmi. Dejstvo je, da sq bili med ponesrečenci sami mladi, stari od 24 do 27 let, pa tudi policisti in reševalci, ki so videli prizorišče po nesreči in poškodbe mladih, so bili pretreseni, Šok pa je, razumljivo, največji za vse udeležene in njihove sorodnike, tudi za voznika. Srečen, ker je živ Pogovarjali smo se s 24-letnim Luko Ostrožnikom iz Celja. Fant ni doživel prometne nesreče, ni poškodovan, čeprav bi se vse to lahko zgodilo. Pred tem ga je namreč rešilo to, da je v nekem trenutku razumsko presodil, da ne bo sedel v vozilo mladega voznika in njegovega prijatelja, da se z njima ne bo vrnil z zabave, čeprav se je ravno z njima na zabavo tudi pripeljal. Ta dva sta namreč v Šempetru pobrala pet mladih, s katerimi sta zapeljala s ceste in ravno v tej nesreči je umrlo 26-letno dekle, ostali so bili poškodovani, življenja nekaterih so dolgo visela na nitld. Luka sam prizna, da je hsti večer pil, toda kljub temu se je odločil, da ne bo prisedel k 21-letniku v avto. Vprašamo ga, zakaj je tako reagiral. Je vedel, da je voznik prej pil? »Ne morem reči, da sem v tistem trenutku mislil samo na to, da je morebiti pod vplivom alkohola, čeprav je büa misel na to tudi ključnega pomena, tisti trenutek sem poslušal tudi svojo intuicijo. Težko je to povedati, toda v zraku je bilo čutiti, da nekaj enostavno ni v redu ... Z njim sem se resda pripeljal na zabavo, a sem se v tistem trenudcu raje odločil, da se v Celje ne bom vrnil z njim,« nam je razlagal. In kakorkoli se čudno sliši, mu je to, daj je prisluhnil svoji intuiciji, rešilo življenje oziroma ga obvarovalo pred hudimi poškodbami. Začele so se počitnice, mladi, ki ze ima)o izpite, bodo sedli v svoje ali avtomobile svojih staršev in tudi na cestah se bo to poznalo. Upajmo, da ne v statistiki prometnih nesreč. Ta kaže, da mladi sedejo za volan, čeprav nimajo ustreznega dovoljenja, še manj izkušenj. Med mladimi velja, da je večji frajer tisti, ki se na cesti postavlja z večjim, močnejšim avtomobilom in drzno vožnjo. Policija in vse institucije, katerih delo je naravnano v večjo varnost v prometu, bi morali razbiti to mišljenje mladih in jim pokazati, da v družbi velja več tisti, ki v prometu skrbi za svojo in tujo varnost. In ki zna presoditi prav. Kot je to v nekem trenutku storil naš sogovornik. To mu je namreč rešilo življenje. SIMONA ŠOLINIC Na spletnih straneh slovenske poUcije si lahko vsi ogledajo posnetke nevarnih voženj, s katerimi so neumni vozniki ogrožali ne samo svoja, ampak tudi tuja življenja. Na policiji so se odločili pokazati posnetke zato, da hi voznikom pokazali, da je promet resna stvar, kjer se napaka lahko plača z življenjem. Truplo v Savi Včeraj, nekaj minut pred sedmo uro zjutraj. je občan Radeč obvestil policists>äa je reka Sava na nabcež^^^plaviia truplo. Kot so ka»^ie ugotovili,-je ilo za 60-letne^ moškeg^lz' Zidanega Mosta. Tega so Svojci pogrešali že od srede. Rezul-^ obdukcije so pokazali, da ..^rupliÄl'Wtonakov M^-, Ija. To je v temenu t^ primer, saj kot smo že po-i«!äli, so prav tako mrtvega moškega, starega "80 let, iž vode potegnili na Šmarttnskep^je-Sttu, Tuiüvtjaem primefä ni Äö za nasifiib^smrt. Vikend vlomov in tatvin Minule dni so na Celjskem poleg vročine zaznamovali tudi številni vlomi. Že v petek so neznanci iz priročne^ gradbenega skladišča na Dobrni odnesli več orodja in s tem povzročili za dva tisoč evrov škode. Skladišče je büo tarča za vlomilce tudi v Obrežju pri Zidanem Mostu, od koder so odnesli več bakra. V Skalah pri Velenju pa je nepridiprav vlomil v avtobus in odnesel potniški terminal, žepno svetilko in magna kartico. Na Fraakolovem sta dva mušketirja prišla v trgovino, s povpraševanjem po izdelkih zamotila blagajničarko, ji vzela ključ od blagajne, iz nje pa 2 tisoč evrov. V soboto so s parkirnega prostora Pod hpami v Celju odpeljali osebni avtomobil znamke Volkswragen Passat 1,9 TOI, modre barve, registrskih številk CE C8-56M. Škode je za več kot 10 tisoč evrov. Presenečen je bü tudi lastnik osebnega avtomobila, parkiranega pri trgovskem centru v Slovenskih Konjicah. Zjutraj je namreč ugotovil, da se je ponoči nekdo znesel nad vozilo, na katerem je razbil vetrobransko steklo, potrgal brisalce in naredil še nekaj prask na boku vozila. V nedeljo pa so policisti imeli nekaj dela z dvema vlomoma v lokal v Veliki Pirešici ter v parkirano osebno vozilo v Ulici XIV divizije v Celju. Vse storilce omenjenih kaznivih dejanj še iščejo. Od Janežiča do Ipavcev Po kO^Tl se imenuje ...i žičeve poti, ki je v Celju ük pod vrhom Jožefovega hriba. Poimenovali so jo po leta 1828 rojenem slovenskem šolniku, jezikoslovcu in uredniku Antoi Anton Janežič se je rodil v premožni kmečki družini vLe-šah pri Št. Jakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. Ta na-rodnozavedna družina je dala koroškim Slovencem vrsto izobraženih mož. Janežičevo šolanje se je začelo v domači šentjakobski začetni šoli. Nato pa se je kot 10-letnik že moral odpraviti v svet. Šolanje je namreč leta 1S38 nadaljeval na celovški realki, v letih 1840-48 pa še na tamkajšnji gimnaziji in ii-ceju. Ko so oblasti leta 1848 uvedle slovenščino kot učni jezik v srednje šole, se je Janežič javil za učitelja slovenščine na celo\^ki gimnaziji. Ministrstvo mu je ugodilo, postal je začasni gimnazijski učitelj brez plače. Ob rednem poučevanju je tudi ustanovil slovenski učni tečaj za uradnike in pravnike, kruh pa si je služil še s prevajanjem deželnih zakonov in uradnih razglasov za Dežebi zakonik in vladni list za deželo Koroško. Ker mu je bila s spi enienibo ustroja gimnazij leta 1849 pro-fesura brez univerziteme diplome onemogočena, se je leta 1851 odloča 2a študij slavisti-ke in germanistike na Dunaju. Spiva jebUMiklošičevštudent, nato pa je študiral zasebno. Že med študijem (1853) je poslal suplent za slovenščino, nemščino, zemljepis in zgodovino na celovški realki. Po opravljenih izpitih za poučevanje slo- venščine kot glavnega jezika leta 1854 in leto kasneje še za poučevanje nemSäne, je bü imenovan za stata^ učitelja. Na celovški realki je ostal do svoje smrti, vseskozi pa je učil slovenščino tudi na celovški gimnaziji. Ko je v šestdesetih letih začel bolehati za jedko, je sprva, leta 1866, moral opustiti poučevanje na gimnaziji, v šolskem letu 1868/69 pa je bolezen že toliko napredovala, da je moral nastopiti bolniški dopust, s katerega se ni več vrnil. Umrl je v Celovcu, 18. septembra 1869. Janežič se je vslovensko kul-tumo zgodovino vpisal tudi kot pisec učbenikov za poučevanje slovenščine in po uredniškemu delu. Prvo delo, ki ga je izdal, sta bila dva zvezka kratke slovenske slovnice za Nemce, izdal pa je tudi več nemš-ko-slovenskih in slovensko-nemških slovarjev, slovenska berila za Nemce in slovenske dijake. Med najpomembnejša Janežičeva dela nedvomno sodi učbenik Slovenska slovnica, ki je luč sveta zagledal leta 1854, imel pa je tudi deset ponatisov. Slovenski slovnici je dodal tudi kratek Pregled slovenskega slovstva, ki velja za prvo tovrstno slovensko delo za šolsko uporabo, Janežič j e urej al tudi takrat številne in za tiste čase in razmere bogate slovenske literarne revije na Koroškem: Sloven- Slikarji v mestu V okviru prireditev Poletja v Celju knežjem mestu se je v soboto z žigosanjem platen začel deveti poletni slik^-ski ex-tempore, v organizaciji Javnega sklada kulturnih dejavnosti. Ex-tempore bo trajal do konca meseca, slik^i pa bodo slikali po mestnih ulicah, ti^, na obrežju Savinje, v parku in na Starem gradu. Na letošnji ex-tempore se je prijavilo 21 ljubiteljskih slikaiiev iz Celja, Šentjurja, Laškega, Možica, Velenja, Raven na Koroškem, Žalca in Vojnika. Slikarji morajo svoje izdelke do 30. junija oddali v gderiji Vovk v Ozki ulici, kjer bodo 7. julija odprli razstavo slik in razglasili tri najboljše, za eno sliko imajo pripravljeno tudi odkupno nagrado. BS skobčelo. Glasnik slovenske-^ "slovstva. Slovenski glasnik in Besednik. Janežičeva programska usmeritev je bila domoznansko in narodnostno usmerjena, vendar pa je že prehajal iz romantične naravnanosti v realizem. V revijah je objavljal predvsem krajša dela slovenskih pripovednikov, za daljša besedila pa je osnoval zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov. Ko je čutil, da mu zdravje peša, si je želel poiskati naslednika, zlasti za urejanje revije Slovenski glasnik. Že leta 1867 je v uredništvo povabil Josipa Stritarja, ki je nato že leto kasneje skupaj z dunajskim literarnim društvom prevzel popoln vpliv na vsebinsko usmerjenost revije. Janežič je opravil veliko delo. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil med voditelji novega slovenskega slovstva, ki mu je razširil obzorje v različnih zvrsteh, še posebno v pripovedništvu. Njegovi biografi so mu pripisali zasluge, da je s svojo marljivostjo, vztrajnostjo, potrpežljivostjo in miroljubnostjo dosegel to, česar v letth 1858-59 ni uspelo Franu Levstiku, namreč - streti malike konservativnega Bleiweisovega kroga in utreti pot resni in pravični literarni kritiki. Ko so ob zadnjem boju s prenehanjem izdajanja literarne revije Slovenski ^snik navidezno zmagali konservativni nasprotniki, sta bila zmagovalca v resnici Anton Janežič in njegov naslednik Josip Stritar. To se je pokazalo že leto in pol kasneje 2 izidom nove literarne revije, z dunajskim Zvonom, Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Ipav-čeve ulice v Celju. Foto: ALEKS ŠTERN Kratko zgodbo o Antonu Janežiču je za objavo pripravil mag. Branka Goro-pevšek. Odkrili pozabljeno železnico o železniški progi Brez-no-Rimske Toplice danes pričajo le še stari dokumenti in načrti, ki so jih ob praznovanju 150-Ietnice dograditve južne železnice minuli četrtek razsuvili v galeriji Železarskega muzeja na Teharjah. Pred približno dvema letoma so v celjskem ^odo-vinskem arhivu odkrili zanimiv dokument. Na dvanajstih papirnatih listih je zri-sana trasa železniške poro-ge, za katero nihče več ne ve. Gre za železnico, ki naj bi povezovala premogovnik Brezno in železniško postajo Rimske Toplice, V času, ko je bü rudnik Brezno še v lasti železarne Štore, je uprava železarne že leta 1856 zaprosila za dovoljenje za gradnjo »montanske« železnice za prevoz premoga iz premogovnika v Govcah. Ker dovoljenja ni dobila, je leta 1861 vnovič prosüa zanj. Deželna oblast je privolila, vendar se je, kot kaže, zapletlo z odkupom zemljišč, ki so bili v zasebni lasti. Očitno je büo z odkupi toliko sporov, da so železnico zgradili šele leta 1882. Železnico, ki je delovala tako, da so samotežno z zaviranjem v dolino spuščali polne vagonete premoga, v rudnik pa so jih nazaj pri- ia na Tehatjah Slavica Glavan m direktor arhiva Bojan Cvetfar vlekli s konjsko vprego, so zaradi novih transportnih poti leta 1896 zaprli in podrli. Ohranil se je le most na Savinji in prazna trasa proge. Po njej je bila po drugi svetovni vojni speljana regionalna cesta, most pa so v petdesetih letih odnesle narasle vode Savinje. »O sami železnici ni ostal ohranjen noben materialni dokaz, spomin pri domačinih pa počasi izginja. O njej pričajo le še orumenele arhivske risbe, ki kažejo pravo mojstrstvo njihovega risarja. Očitno so v tistih časih risali načr- te tako, da so na čim manj risbah povedah čim več. Risarji so morali biti pravi mojstri svojega poklica, saj so morali biti tudi üustratorji in slikarji. Na listih, ki so v bistvu le načrti, najdemo lepo narisan vhod v rudnik Brezno, most čez Savinjo, skladišča za premog v Rimskih Toplicah ter drče za iztresanje va-gonetov in same v^onete. Narisani so tudi nakloni proge, vse krivine, padci in mostovi,« pojasnjuje avtor razstave mag. Tadej Brate. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: NATAŠA MÜLLER Poletni večeri z Veroniko s koncertom slovenske popevke se v četrtek začenjajo letošnji Veronikini večeri, ki jih že tretje leto zapored pripravlja podjetje Fit media. Veronikini večeri bodo tako skupaj z 11. podelitvijo Veronikine nagrade nepogrešljiv del celjskega kulturnega poletja. Letos se bo na celjskem Starem gradu (ob slabem vremenu pa v Celjskem domu) zvrstilo pet veronikinih večerov, vsak pa bo obarvan z drugo zvrstjo glasbe. Prvi letošnji Veronikin večer bo posvečen slovenski popevki. Na koncertu z naslovom Med iskrenimi ljudmi bodo v četrtek ob 20.30 nastopili Oto Pestner, Anžej Dežan, Maja Slatinšek, Miha Alujevič, Eva Čeme in ansambel Venus. Kot je pojasnila direktorica Pit medie Vanesa Canji, se bo- do z Zavodom za kulturne prireditve CeJeia Celje skušali dogovoriti, da bi prireditev slovenske popevke razvijali še naprej ter tako postali bolj prepoznavni v širšem slovenskem prostoru. Veronikini večeri se bodo nadaljevan 12. julija s komedijo Agencija za ločitve, v kateri nastopata Nataša Tič Ra-lijan in Gašper Tič. 26, julija bodo na svoj račun prišli ljubitelji mehiške glasbe, saj v Celje prihaja zagrebška skupina Los Caballeros. 30. avgusta bo sledil koncert ciganske glasbe z Zoranom Predi-nom in ansamblom Adijo pamet, Veronikine večere pa bo 6. septembra sklenil večer glasbe in smeha z Alenko Go-tar in Juretom Godlerjem. Vrhunec letošnjih poletnih večerov bo podehtev 11. Veronikine nagrade pesniku ali pesnici za najboljšo pesniško zbirko minulega leta. Sti-o-kovna žirija za podelitev Veronikine nagrade, v kateri so Samo Rugelj, Iztok Osojnik in Peter Kuhar, že pregleduje okoli dvesto pesniških zbirk, ki so izšle v zadnjem letu. Posebno pozornost žirija letos namenja zbirkam v samozaložbi. Ob Veronikini nagradi bodo 28. avgusta podeUli tudi zlatnik poezije pesniku ali pesnici za njegovo življenjsko delo. Novost letošnjih Veronikinih večerovbo nekohko večji oder za nastopajoče, poskrbeti pa bodo tudi za gostinsko ponudbo, kar bo po besedah Čanjijeve na Stari grad privabilo še več obiskovalcev. Lani je njihove prireditve obiskalo okrog 2.500 obiskoval- BOJANA AVGUŠTINČIČ Ustvarjalna moč Celjskega Nocoj pripravljajo v Ga- pa tudi umetnostne zgodovi- leri ji sodobne umetnosti Celje okroglo mizo z naslovom »Iskanja Razumevanja Povezovanja: vizualna umetnost celjske regije danes in strategije izgrajevanja in ohranjanja njene identitete za kasnejše rodove«. Celjski zavod Celeia je na razpravo povabil umetnike, ij2007 - irje, ^odovinarje, sociologe, politike in javnost. Razpravo bodo osredotočili na vprašanje, kako močna je ustvarjalna moč našega prostora. Kako pridobiti podobo nekega prostora, ki bo pripomogla k večji prepoznavnosti likovnih in nasploh vizualnih vrednot našega okolja? Kako izgrajevati in ohranjati to podobo za kasnejše rodove? BS te "'»' Franc Purg je po mestu razobesil 50 tangic. (Foto: BS) Estela Žutič in Giiles Duvrvier sta navdušila s plesnim performasom. Seks V mestu Izjemna akcija celjskih likovnikov Vstop prost sprovodrala hladne Celjane SInead 0'Donell je legla na splavarjev most, kjer se je polivala s krvjo. bila med dosedanjimi najbolj obsežna, pa tudi najlralj kakovostna in odmevna. Celjski likovniki, ki so se jim ob njihovih intervencah v prostor mesta tudi to pot priključili gostje iz tujine, so letošnji Vstop prost podnaslovih Seks v mestu. Pri umetniški akciji Vstop prost gre za izvirne, včasih morbid-ne, drugič spet šokantne in provokativne umetniške posege v mesto samo, hJoaü pa umetniki mestni prostor povezujejo z galerijami. In to pot je bilo šokov, provokacij pa tudi morbidnüi inštalacij kar nekaj. Japonski umetnik Ryuzo Fukuhara je s partnerko Tino Štim šokiral gledalce na Slomškovem ti^, kjer je najprej ležal, kot da je mrtev (nekateri so ga poskušali celo oživljati), potem pa je z doslej še nevidenim obvladovanjem telesa počasi uprizoril prebujenje, ples in smrt, medtem ko je partnerka pod lipo iz napeljane vivi pleüa. Manja Vadla, ena od di^ te vsakoletne prireditve, je na Glavnem trgu postavila mizo s kockami in mimoidoči so si lahko sestavljali vsak svoj fetiš. Irska umetnica Sinead O'DoneU je na splavaijev most, kjer se je polivala s krvjo. Joanna Karolini je na uržnici kot branjevka pulila listke s šopov maijetk in se spraševala «ljubi, ne ljubi ...«. Marko A. Kovačič je izdelal poseben pokrit tridkel, v katerem se je z ogromnim plastičnim penisom prevažal po mestnem središču. Franc Purg je po celem mestu poobesü okoli 50 tangic. Eni so se zgražali, drugi so obogatili garderobo. Andreja Džakušič je v svojem performansu izdelala koktejl krvava Mary. Boris Oblišar in Borut Beus sta izdelala veliko črno škatlo in v njej skrivnostno razkrivala, da je seks šminker-ski bodyart... In to še ni vse. Ob naštetih so sodelovali še Adolf Mljač, Peter Matko, Miha Kaučič, Manja Vadla, Esteia Žutič in Gilles Duvivier, Borut Holland (Hlupič), Iva Tratnik, Zeljko Opa-čak in Jure Cvitan. Ob vseh teh posegih v prostor in zlasti ob performansih je bil izjemno zanimiv odziv občinstva, ki je segal od popolnega zgražanja do navdušenja. Prav s tem so, se zdi, umetniki najbolj spro-vocirali sicer hladne Celjane - in dosegli enega temeljnih zastavljenih ciljev. Dokumentacijo letošnje akcije bodo razstavili v galeriji Račka, kjer ob otvoritvi, napovedani za sredo zvečer, najavljajo tudi umetniški performans. BRANKO STAMEJCIC Foto; ALEKS STERN Iz kock ManjeVadla sije svoj fetiš izdelal tudi vaški posebnež Borut Holland. {Foto: BS) 18 NOVI IBNiK Andrej Bremec in Viki Ašič I Pomlad zvabila celjske invalide v naravo Konec maja je Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje organiziralo pri lovskem domu pri Vojniku prisrčen sprejem na pikniku za številne člane društva - invalide, ki so gibalno ovirani. Že vabilo marljivih organizatorjev na to srečanj e je udeležencem pomenilo topel žarek v njihovo oteženo življenje, zato so se še s toliko večjim veseljem odzvali vabilu. Duša te prelepe prireditve je bila predsednica Dragica Mimik, ki so ji pomagali Jožica, Željka in drugi prostovoljci. Presenečenja so se.vrstila takoj po začetku srečanja. Vse prisotne je namreč pozdravil župan občine Vojnik Beno Podergajs, ki je zaželel invalidom veliko zdrav- ja in moči, da bi lahko premagali vsakodnevne težave, s katerimi se na svoji življenjski poti srečujejo. Sledila je pogostitev s pravim domačim golažem, ki ga je skuhala in tudi podarila Hilda Goršek. Golažu je priložila še prav slasten kruh izpod njenih rok in iz lastne peči. Po jedi se je bilo potrebno še nekoliko ogreti, za to je poskrbela, z podarjeno dobro domačo kapljico, gospa Erika. Seveda pa brez dobrih čevapčičev, ki jih je pripravil prijazen gospod Milan, ni šlo. Za dobro voljo sta s polno mero domačih pesmi poskrbela znani slovenski muzikus - mojster harmonike Viki Ašič starejši in izvrsten pevec Andrej Bremec. Na obisk pa je prišel tudi »Štamperlov Pepi« alias Darko Zvižej, ki je natrosil toliko duhovitih pripovedi in šal, da seje smeh razlegal daleč naokoli. K dobremu razpoloženju je prispevalo tudi petje udeležencev srečanja, ki so s tem do-kazah, da so hvaležni vsem, ki se jih spomnijo. Predsednici Dragici Mimik in Medobčinskemu dmštvu delovnih invalidov Celje izrekajo udeleženci piknika iskreno zahvalo za dobro delo in sočutje. Kljub temu, da je bilo ta dan nekoliko hladneje, pa so predvsem dobra organizacija, sočutje do udeležencev in plemenitost o rganizatorj e v srečanja vnesli v srca prisotnih invalidov toliko topline, da se je vsak od njih počutil prijetno in srečno. ZVONKO PERLIČ Udarnišk^akcija v Svetem Štefanu v Svetem Štefanu v občini Šmarje pri Jelšah so pred dnevi končali pravo udarniško akcijo, v kateri so obnovili streho gasilsko-kul-turnega doma. Prvi dan akcije je na strehi delalo kar 49 prostovoljcev. Streho so se odločili obnoviti v letu, ko Prostovoljno gasilsko dmštvo Sveti Štefan praznuje 70-letnico delovanja. Občina je iz proračuna za obnovo strehe namenila trideset tisoč evrov, kar je zadostovalo za material za novo streho. Kot je prasnil predsednik KS Sveti Stefan Jakob Romih, bi delo stalo še vsaj deset tisoč evrov. Krajani pa so kar sami pristopili k delu in tako prihranili precej denarja. Poleg tega so se, tako Romih, precej zabavali, ko so delali. V akciji je sodelovalo precej ijudi. Domačun gasilcem so priskočili na pomoč še gasilci iz Majšperka in PCD 5tu- TOČ da pri Ljubljani, sodelovali pa so seveda tudi domači Štefan-ski fantje, folklorna skupina ler številni krajani. Skupaj so obnovili in z novo opečno kritino prekrili šeststo kvadrat- Z Guzajem do turističnega razvoja Na Prevorju so pred kratkim pripravili okroglo mizo z naslovom Guzaj med nami. Pobudnik pogovora je bil prevorski kulturnik in vodja dramske skupine Alojz Oprešnik. Gost je bil Milenko Strašek, ki je v knjigi Ernesta Tirana Razbojnik Cuzaj napisal lite-rarnozgodovinsko študijo o tem zloglasnem kozjanskem Robinu Hoodu. Pripravili so tudi bogato razstavo s pomočjo domačega arhivskega gradiva, planinskih gasilcev in Milenka Straška. Namen okrogle mize je bil, da razbojnik Guzaj, ki ima svoje zadnje počivališče od leta 1880 prav na prevorskem pokopališču, najde svoje mesto ne le kot literarni junak, temveč kot del dediščine, ki bi bila odskočna deska turističnega razvoja. Planinski gasilec in amaterski igralec Rihard Stopin-šek je povedal, da so pred leti na Planini kar nekajkrat uprizorili zelo obiskano igro o Guzaju v režiji Ferda Žagarja in dodal, da si tudi na Planini želijo, da bi še kdaj spravili k »življenju« tega junaka. Milenko Strašek je povedal, da so eno takšnih iger odigrali že leta 1960 na Pil-štanju. Prevoijani se ga spominjajo na drugačen način in sicer Milenko Strašek je nekaj svojega gradiva podaril Pi zadnja štiri leta so ob tradicionalni prireditvi Grozdje-vino-pesem izvedli pohode, ki so jih poimenovali po Guzaju. Ob tem pa domača dramska skupina udeležencem pohoda pripravi odlomke iz junakove^ življenja. Pojavlja se težnja, da bi se po-hodniki podali še izven domače krajevne skupnosti, kar so storili že lani. Guzaj pa bi bil lahko tudi dobra vsebinska ponudba učencem, ki večkrat gostujejo na prevor- ski šoli, je menila gostja okro-^e mize, slivniška ravnateljica Marjeta Košak. Namen okrogle mize je bil tudi razširiti mrežo Guzaje-vih poti izven prevorske krajevne skupnosti in sicer po točkah, kjer se je Guzaj v času svojega življenja gibal, tudi na hrvaško stran. Draga možnost bi bila kolesarska pot, tretja pa muzej, o katerem so domačini že razmišljali pred leti. MAJDA REZEC nih metrov strehe. Nova streha naj bi držala vsaj petdeset let, je še pojasnil Romih: »Če ne bo katastrofe, je mi ne bomo več popravljali.« ŠK NOlfllOilK WASIPTI 19 ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO Varovalna oblačila In kapa pri otrocih na plaži na Novi Zelandiji Zaščita pred nevarnim soncem Vzadnjeradesetletluzdrav-niki svarimo pred pretiranim izpostavljanju soncu, saj se je v teh letih izredno povečalo število kožnega raka, ki dobiva marsikje epideraične razmere. Temu so doprinesle tudi klimatske razmere zaradi sprememb v ozonskem plašču Zemlje. Zato se je potrebno zaičititi pred UV (ul-travioletnimi) žarki, ki pospešijo staranje kože, so vzrok za nastanek kožnega raka in okvare na očeh, ki vodi tudi vslepoto. Nekatere bolezni se poslabšajo pri pretiranem izpostavljanju soncu, a tudi pri jemanju zdravil je potrebna pazljivost, zlasti če jemljemo antibiotike, antidepresive, diuretike ter zdravila, ki vse-bujejo karotenoide, ki povečajo občutljivost na sončenje. Izpostavljanje soncu bo postalo problem šele v letih, ki priliajaju, saj se kliiiia spreminja a tudi ozonska luknja se povečuje. Zato je že sedaj pomembno izobraževanje in osveščanje predvsem mladih, ki bodo tem obremenitvam izpostavljeni celo življenje. UV-žarki so del svetlobnega spektra, ki je nekje v sredini, a pod vidnim spektrom ter vsebuje UV A, UV B in UV C žarke. Najbolj nevamo in usodno je izpostavljanje UV B in UV A žarkom, ker se absorbirajo v kromosomih in celični beljakovini ter povzročajo okvaro DNA. Danes je dokazano, da škoduje tudi izpostavljanje umetnim UV B žarkom, ki jih proizvajajo luči in postelje za sončenje. Izpostavljanjesoncu, torej UV-žarkom B, lahko povzroči opekline že v 20 minutah, kar je zlasti pogosto poleti. Delno nas zaščiti planirano sončenje z UV A žarki, kar je danes aktualno v salonih, ki se ukvarjajo z zaščitnim tonira-njem kože. A kaj, ko ti žarki prodirajo bolj globoko v kožo e: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog in s tem lahko povzročijo trajne okvare. Otroci so še posebej ogroženi Zaščita kože je aktualna za vse ljudi vseh barv in ras po celem svetu. Začne se takoj po rojstvu, saj so otroci bolj občutljivi za sončenje kot odrasli. Še bolj so občudjivi otroci s svetlo kožo, svetlimi lasmi in svetlimi očmi. Etojenč-ke se ne sme izpostavljati direktnemu soncu, na soncu pa morajo nositi zaščima oblačila, tudi pokrivala in sončna očala. Vse odkrite dele pa na-mažemo z zaščitnimi toema-rai ki vsebujejo cinkov ali titanov oksid. Z leti postane zaščita normalna oblika obnašanja tako kot umivanje zob, Danes se priporoča, da nosijo otroci kopalna oblačila. Le-ta imajo dolge rokave, hlačnice in pokrijejo celoten trup. Tudi med kopanjem se priporoča, da nosijo pokrivalo, ki zaščiti tudi vrat. Koža se zaščiti pred odhodom na kopanje, kar se ponovi vsaki dve uri. Ko prihajajo otroci v najstniška leta, je to težje kontrolirati, a smo odgovorni, da jih na to navadimo še pred tem obdobjem, saj se danes ugotavlja vse več kožnega raka že pri mladostnikih. Isto velja za odrasle, še bolj pa za delavce, ki delajo zunaj na soncu in so izpostavljeni stalni obremenitvi z UV-žarki. Na te prepogosto pozabljamo. Osno i nasveti Pri vseh je potrebno redno pregledovati kožo, saj se danes melanomdiagnosticira pogosteje kot rak na pljučih. Zato se priporoča, da se držimo nekaterih osnovnih nasvetov! 1, Izogibamo se sončenju ob največji obremenitvi z UV-žar-ki to je med 10. in 16. uro. 2. Nosimo zaščitnih oblačil, kot so srajca, pokrivalo, ki sega preko ^ave vsaj 5 cm, sončna očala in izogibanje direktnemu soncu. 3. Uporabljamo zaščitna sredstva sfaktorjem30 ali večjim. Na kožo se nanese 20 minut pred sončenjem, med sončenjem se ponavlja vsaki 2 uri bol) se zaradi enakomernega nanašanja na kožo priporoča uporaba sprejev). 4, Redno pre^edujemo kožo in pri sumljivih ali novih spremembah se posvetujemo z zdravnikom. 5.0 tem osveščamo sorodnike, prijatelje, sosede itd. Zaščitna oblačila in spreji Zašama oblačila so relativno nov pojem v zaščiti pred temi okvarami kože. Ko sem decembra in januarja obiskal Novo Zelandijo, je bilo tam poletje in na kopanju so starši vse otroke oblačili v zaščitna oblačila. Dobra zaščitna oblačila so lahka, pokrivajo večji del kože in jo hladijo. So nekoliko dražja, a nudijo zaščito pred UV-žarki tudi več let. Kakovost zaščitnih oblačil se ocenjuje podobno kot zaščitni faktor v zaščitnih sredstvih za kožo. Ti testi so standardizirani (TM183) in proizvajalci označujejo oblačila z znakom za zaščitila oblačila pred UV-žarki (ASTM D 6603). Z leti se lahko ta zašdta zmanjša, zato se uporabljajo tudi dodatki, ki jih dodajamo v pralna sredstva, ki obnovijo to zaščitno lastnost, ali pa sploh dajo določeno zaščito oblačilom, ki niso primarno narejena iz varovalnih materialov. Na žalost se te snovi postopoma iz-perejo, tako da je pou-ebno postopek občasno ponoviti. Drug način je pa zaščita ce-lomega telesa z zaščitnimi los-joni, ki tonizirajo oziroma por-javijo kožo, dajo ji določen barvni odtenek za več dni. To jepravzapravnajbolj vama metoda, ki nam omogoča lep izgled in porjavelost. Takšna sredstva za porjavenje oziroma toniziranje kože so büa prvič predstavljena že 1920. leta, uporabljali so jih tudi vojaki v 2. svetovni vojni. Nekatera zgodnja sredstva so imela kar precej stranskih učinkov, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so izdelali stabilna in varna sredstva, ki obarvajo in tonizirajo kožo za re lativno dlje Časa, tudi do 6 dni. Danes se toniziranje opravi kar v salonih za nego kože, lahko pa to naredimo sami s spreji, geli ali kremami. To je relativno nova oblika zaščite kože, ki prepreči prezgodnje staranj e kože a tudi pre-prefinastanekrakanakožL Moram pa poudariti, da le vrhunska sredstva vsebujejo tudi zaščitni faktor proti UV-žarkom. ROŽICE IN ČAJČKI Papeževa sveča lajša kašelj Velecvetni lučnik {Verbas-cum densiflomm) ima blagodejen vpliv na dihala. Blaži bronhiüs, hud kašelj, vnetje sapnika ..., zato sodi v vse poštene čajne mešanice zoper te tegobe. Povejmo najprej, da pri nas v naravi raste kar 13 vrst luč-nikov, ki imajo različne barve cvetov. V zdravilne namene pa poleg cvetov velecvet-nega uporabljamo še cvetove drobno cvetnega (Verbas-cum thüpsus) in navadnega (Verbascumphlomoides) luč-nika. Prek vsega poletja nabiramo odprte rumene cvetove teh treh vrst. Nabiramo jüi ob suhem, sončnem vremenu, dopoldne, ko rosa izhlapi. Da ohranijo lepo rumeno barvo in ne porjavijo, je najbolje, da jih kar se da hitro posušimo z umetno toploto. Hranimo jih v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Posušeni cvetovi nadvse lepo dišijo po medu in so prijetno sladkega okusa. Lučnik ima rad sončna, prodnata tla, gramoznice in gozdne jase. Pogosto ga videvamo tudi ob železniških progah. Zaradi svoje silne vehkosti in lepe barve cvetov je zelo zanimiv okras vsakega zeliščnega vrta. Svoj čas so ravna stebla lučnika, prepojena s smolo ali voskom, uporabljali kot bakle ali sveče - odtod izvira tudi ime rastline in njegove ljudske izpeljanke kot so papeževa sveča, svečnik. Pravijo mu tudi divin, popovi-na, dolga margeta, ključnik, lagotica, plučenca ... Razen cvetov so vsi deli nekoUko strupeni, zato jih ne uporabljamo preveč ZLATI GRIČ Zlati Gričd.0.0.,Stari trg 29A 3210 Slovenske Konjice, Slovenija tel,; 03 758 03 50, e-mail: info(SzIati-gric.si www,2lati-gric.5i ZLATI GRIC ZVAMIVVSEH BOLJŠIH GOSTIŠČIH IN OD SEDAJ TUDI V NAJVIŠJEM NA CELJSKEM I ...... Piše: PAVLA KLINER Že v antiki so s cvetovi zdravili kašelj, rane in opekline. Omenjata ga sv, Hil-degarda in Paracelsus, Adam Lonicerus je bil prvi zdravnik, ki ga je uporabljal proti kašlju, pri srčnih obolenjih, zoper vročino, za celjenje ran in celo za hitrejšo rast las. Prastaro uporabo ljudske medicine so potrdile tudi znanstvene raziskave. Lučnik je kot slez in sleze-novec sluzava zdravilna zel. Spada k prsnim čajem in je primeren za zdravlj enje vseh bolezni dihal. Krepi in utrjuje sluznice vseh prebavnih organov, spodbuja izločanje tekočin ter tako olajšuje iz-kašl je vanje in zmanjšuje vnetja sluznic. Lajša bronhitis, astmo, hripavost, hud kašelj in nahod. Iz dveh žličk posušenih cvetov pripravimo poparek, ki naj stoji 10 minut. Zoper kašelj pijemo 3-4 skodelice z medom slad-kanega čaja na dan. Če luč-niku dodamo še trpotec (Planli^o lanceolata), bo čaj še bolj zdravilen. Lučnikov poparek zdravi še jetra in ureja menstruacijo. V žganju namočene cvetove vtiramo zoper revmo in protin. Ce jih namočimo v oljčno olje, bodo prav tako zdravih revmo, pa tudi hemoroide. V ljudski medicini za boljši sluh kanejo nekaj kapljic tega olja v uho. Iz lučnikovih cvetov lahko pripravimo tudi sirup, ki blaži kašelj in ga obožujejo zlasti najmlajši, kadar jih tarejo te tegobe. Dajemo jim ga večkrat na dan po žličko. mMiimMi 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT 20 □nformacije-iwiau oglasi H9f! riŠČEMO TOPEL DOM tednik čar.bi lahko rekli, Prav tisti »Lassie sa vrača«, le brez dolge dlake, k! zahteva veliko nege. (4364) Do poroke se bo pocelilo... Ali ste kdaj opazovali malega otroka, ki se igra, spotakne, pade, pogleda naokrog in zadne jokati šele, če vidi, da je njegov padec nekdo videl? Če v tem trenutku prileti zaskrbljen starš in panično tipa otro-čička, ali še ima štiri ude ter glavo, se otrok joka bolj in bolj, Kadar pa starš zamahne z roko, češ: »Ni nič hudega, do poroke se bo pocelilo, iz aviona se pa itak ne vidi,« otrok kaj hitro pozabi, da naj bi bil pravzaprav pohabljen in se mirno igra naprej. Prav takšni »otroci« so tudi naše živalice. Če so, recimo, po sterilizaciji ali kastraciji lastniki zaskrbljeni, koliko je njihova živaiica uboga, koliko jo mora boleti in podobno, se živaiica tudi tako obnaša. Čuti, da se je nekaj z njo dogodilo, nič je ne boli, a je okolica hudo zaskrbljena, torej mora biti nekaj (hudo) narobe, V nasprotnem primeru pa so normalno živahne, se hitreje in brez stresa pocelijo in zamer do lastnikov ni. Mi ne verjamete? Izmenjajte malo izkušnje s prijatelji in ostalimi lastniki živali. Kosmatinčka pa, kot vedno, lahko dobite tudi pri nas, lahko si izberete kakšnega izmed naslednjih. Če bi jih radi videli v živo, nas obiščite v zavetišču od ponedeljka do petka med 12. in 16, uro. Za informacije pa lahko khčete v istih dne\^ med 8. in 16. uro na tel.: 03-7490-600. Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celie - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. kssnavcer]em. Rad se druzi s stanmi m mladimi, olede na velikost m dlako, ki ne izpada veliko, pa je pnmeren tudi za življenje v stanovanju. (4493) PRODAM KIO sportage 4--4 diesel, letnik 2000, 70.000 km, kiimD in druga apremo, izredno ohranjeno, prodam. Telefon 041 264-132, 3196 MOTORNO kolo Tomos avtomntik 3, modre barve, ugodne prodam. Telefon 041 243-736. 32423243 OSEBNI avto Menedes 2,5 D, tip 124, letnik 1992, temno sivo metalno bonro, strešno okno, priklop, untrolno, alu ptatil-(a, drugi lastnik, zelo ohronjen, prodam za 3.080 EUIi.Telefon 040 41M36. DVOSOBNO oli trisobno stonovanje kupim. Resen kupec. Telefon 041672-374. ODDAM V PIRANU oddojoin zo počitnikovonje po-polnomo opremljeno gorsonjero po ugodni ceni.Telefon 040 245454, VARIUI oporot C02 Migvor vorstroj var-mog 1600,1600 W, prodom. Telefon 031 802-709. 3241 MJ.Ui.4ili KUPIM STAREJŠOIiišaalipar{ek),vCeliualibližnii okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 352-267. 2421 VIKEND, stanovanje ali hišo, do 25 km iz (eljo, lahko tudi zazidljivo porcelo oz. zemljišče zo nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, pločilo v gotovini. Telefon 041 397-211 IŠČEM OPREMUENO sobo v Celju, za en iščem.Telefon 040 317-985. PRODAM KUHINJSKI jedilni kot z mizo in dvema stolomopro(famza50EUR.Telefofl031 468404. p ŠTEDILNIK, 4 ^ 2, btno sedežno, tegal, stole, zaranovolnik, 60''60 im, prodom. Telefon 051 424-303. Biba m njena sestra. A katera je Biba? Tista bolj prisrčna. Še vedno ne veste? Oglejte si ju v živo. (4399.4400) GARSONJERO ali enosobnostanovanjenuj-no kupim. Plačilo je tokoj v gotovini. Telefon 041 727-330. 2421 PRODAM 20 m mešoflih drv, možen odkup tudi monjše količine, prodam. Telefon 041 910-217 3230 DRVA,bukova,prodam. Telefon 031 734-017 3249 PSIČKI (samiadl,mešanki z nemškim ovčarjem, stori tri mesece in pol, prodom, cena 30 EUR. Telefon (03) 5792-077, 041 354-942. 3193 KOKOŠI nesnice, 75 odstotna nesnflst,pro-dnm.TelefDn041 856-691. 32u e. saj že imam ponudbe, (4494) Muc Smrček...(4432) .., in njegovi sestri. Menimo, da doda&ii komentar ni potreben! (4431,4430) Podjetje NT&RC,d,o,o, Direktor; SretkoŠrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko iii ageii-disko-lržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032. Novi tednik iztiaja vsak torek in petek. pa 1.25 EUR (299.55 Sn). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699.05 SIT). Za mjino je letna naročnina 170.26 ____ EUR (40.801.11 SIT). Številka transakdjskegaiačuna: 06000 E-maü tehničnega 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnic» odg. ur.: Ivana Stamejčii. Urednik folograflje: Gregor KatiC. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Obli RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail; radio@ni-rc-si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Špela Kurah. Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jii. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič, Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Boblnac. Viktor Klenovšek, Alenka ZapuSek. Marjan Brečko Telefom (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem oglasov po elekl. pošti: agcncija@nt-rc.si ßSRffl®^ OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d. 3000 CElje, Oblakova 30, tel. 03/426 41 00 Z vami že 50 let ščemo nove sodelavce v gradbeni stroki (m/ž): 3 v pripra ojni I Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z vašimi izkušnjami in življenjepisom pričakujemo na naslovu Remont, d.d.. Oblakova 30, Celje, v 8 dneh po objavi. BELO in nie« vino prwfom. Telefon (03) 5773^01,031 704-828. 3266 PRODAM ELEKTRIČNI invalidski voziček skuler pro-dam.TelefonOSI 358-098. 32ie PRIKOLICO zo osebni avto, dobro ohranjeno, nosilnost 500 kg, širina 108 cm, dolžina 150 cm, ugodno prodom. Tel^ Ion 041 243-736. 32423243 SOBNO kolo Otbitrek platinum prodam zo 60EUR.Telefon031 468-804. p m Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mrogo.jih je, zato punce, pozabite rarazočararija ter jih^z stroškov spaääjle. y Tel.: 03/57 26 SIJT^ gsm: 031/836 ^8. lecpcklOriiiiik, s.p. D.lMja PsbolC. TRI jogenjcko, za zakol ali nodoljnjo rejo, prodom. Telefon 041 369-397. 3229 KR&VOsimentalko, brejo 4 mesece, staro 6 let, prodam. Telefon 040 972418. Š439 TEUČKOsimentolko, težko 120 kgin kodič-b,prod20,1.000 kg, prodam. Telefon 031 853-106, (03) 579+065. Š493 sklenjenih 2 našo pomočjo. Letos ka-', jin Oo še več. Žentna posredo- 031 50S 495. 031 836 378 ■ »podimo delavM z< delo na itrajih za obdelava knvin - zaposlkno stnigsrja ai rezkalM la Mo ne ene strojih Tuš BrglezVronsko zaposlimo osebo v strežbi. Roman Brglez,s.p., Vransko 17, Vrflnsko,telefon040167-212. Ž2i4 H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zai Tanje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 6 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na-mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. Tebruarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse poseiine izdaje Novega tednilca. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačniii maiiii oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodniii nakupov. iJiWi];» tudi letnik 2007 <2TV7Tni prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^ Vsakpetek4akitvnihMianheleviiij5kega5|^ndainiaiamii«stiiisiielagla^ NJUROČILNICA Nepreklicno naročam Novi Isdnik NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal sa o za poffebe natoiniške službe Novega tednika INTERPUHKT, d. o, o., Prekorje 61,3211 Škofjo vas zaposli zo nedoločen čas fanta zo boivonje cestnih označb, pro-metnlznaki.Tele(on041 740-978. r. niso potrebne. Zaieleii voznilki liph. In-fofinaciieoiiS. do 14. uie.pon.-pst Informacije03/42B-61 -SO. Jakoma d.o.a.. Maritiortka c. 44,3000 Celje. INTERPUNKT, d. o. o., Prekorje 61,3211 Škofja vas - prometna signalizacija -zaposli zo nedoločen či 978. ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povniiln že več kot 10.000 osebom, posreduje za vso starostna obdobja, brezplačno zomlnjše ženske. Telefon (03| 5726-319, 031 50S49S. Leopold Orešniks. p.. Dolenja vos 85, Prebold. Zaposlimo prodajalko ženske konfekcije v trgovini v centru Calja. Prijave v 8 dneli na naslov: PET-MAR, CJ.O.O., p.p. 295, 3001 Celje p.,l>arlžlje145Q,8iaslovče,telefon{03) 7031-800,040431-563. r kvalificirane sliko-pleskarje i deiov- Pisne vtoge pošljite na naslov: ZAUPANJE D.O.O. CELJE Lesničarjeva ulica S 3000 Celje PIPS, Blaž Razlag s.p.. Ljubljanska ä a, Celje Nudim podjetniško in poslovno svetovanje za podjetja do 10 zaposleniti po dostopnih cenati. Kontakt na e-mail: pipskontakt@gmail.com ali na GSIvt: 041-906-386 po 14. uri. C35» B^skaop^30 . ■0.7a€ PARKETARKAJagor,Proseniško 14, Šentjur, zaposli delavca/ko vproizvodnjizo tekočim trakom in šludentaAozo občasno dela. Pogop: iznajdlfnrost, spretnost, organizacijske sposobnosfi. Telefon 041 654430. ZARADI povečonega obsega del zaposlimo strojnike z izkušnjami oz. možnostjo priuStve.ZaposiHev možna zo nedoločen čas. Vilkogrod, d. o. o., Zlateče 8 a, Šentjur,telefon (03) 746-1221. Š492 ZARADI povečanega obsega del zaposlimo voznike tov. vozit z izkušnjami oz. možnostjo priufitve. Zaposlitev možna zo nedokičen čas. Vilkogrod, d. O.D., Zlateče 8 o, Šentjur, telefon |03| 746-1221. S402 isego del zeposlimo ZARADI pov vq^cez izlaiaijomi oz. možnosijo priuö-tve. Zaposlitev možno zo nedoločen čas. Vilkogrod, d. o. o., ZInteče 8 a, Šentjur, telefon (03) 746-1221. Š492 ZARADI povečanega obsega det zaposlimo gradbene delavce. Zoposlitev možno zo neitoločen čas. Vilkogrod, d. O.O., Zlateče 8 o, Šentjur, telefon (03) 746-1221. Š492 VCEUU in Slovenski Bistna Memo prodojol-co zo novo odprte trsovine s talnimi oitiklovzoželene. Ponudbe po telefonu 031757-894,UmexSI,d.o,o„Šlandrov lrg23,3310Žaiec. ZASTAVUALNICA - z zostavo lastnine jokoj do gotovine! President, d. o. o., Žalec, Šlflndrovtrg5,telefon (03) 5716-883; Šmarje pri Jelšali,Rogeškac. 32, telefon (03) 8101-311; www.pre»dent.si; e^ KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cennb izdelujemo demit fasade. M3Grad, d.O. o, Gosposvelsko 3, (elje, telefon 041 771-104. 3210 INGRAD gradbeno podjetje, d.d., Celje V STEČAJU objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. PREDMET PRODAJE: 1. Nepremičnina - pare. št. 77/46 sadovnjak v izmeri 890 m^in neplodno v izmeri 400 m^, vpisana v vložku št. 2946 k.o. Kariovško predmestje zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani. Izklicna cena je 369.389,30 EUR (88,520.451,85 SIT). 2. Nepremičnina - paro. št. 1967/2 poslovna stavba v izmeri 38 m^ (predmet prodaje je le zemljišče pod staviDo) in dvorišče v izmeri 17 m^, vpisana v vložku št. 1155 k. o. Medlog zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju. Izklicna cena je 1.029,00 EUR (246.589,56 SIT). 3. Nepremičnina - poslovni prostor št 222 - artiiva površine 19,03 m^ vil. nadstropju poslovne stavbe Lava 7 v Celju, ki je vpisana v vložku št. 1153 k. o. Iviediog zemljiške knjige OkrajnegasodiščavCelju.lzklicnacenaje 6.464,50 EUR (1,549.152,78 SIT). 4. Nepremičnina - poslovni prostor št. 218 - pisarna površine 23,94 m^ v II. nadstropju poslovne stavbe Lava 7 v Celju, ki je vpisana v\^ožku št. 1153 k.o. Medlog zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju. Izklicna cena je 16.265,00 EUR (3,897.744,60 SIT). Nepremičnine bomo prodajali na javni dražbi, ki bo v sredo, 4. julija 2007 ob 14.00 uri v sobi št. 236/11 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. II. POGOJI JAVNE DRAŽBE: Nepremičnina se prodaja po načelu "Videno - kupljenoo. Na javni dražbi latiko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na j^i dražbi predložiti pisno pooblastilo, pravna oseba se izkaže z izpiskom iz sodnega registra, fizična oseba pase izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 7o izklicne cene in jo nakazati' na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0955275893 pri Banka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo». Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom ali položnico. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku pet delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino, pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. Kupec mora pred sWenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čt. 153 ZPPSLali podati izjavo, overjeno pri notaiju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejsWa in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL. Če uspešni ponudnikne bo sklenil kupoprodajne pogodbein plačal celotne kupninevdoločenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varečino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izkiicna cena ne vsebuje nobenih davščin, zato se )e4e zaračunajo dodatno. Druge dajatve, stroške sestave in overitve kupoprodajne pogodbe in dmge stroške, povezane s prenosom lastništva mora plačati kupec. Kupljena nepremičnina bo kupcu izročena v last in posest po plačilu celotne kupnine. Dodatne informacije so možne pri stečajnem upravitelju g. Zvo-nimirlu Hudeju, tel. 03 / 541 -75-05 ali GSM 041 / 705-697 v delovnem času. III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE: 1. Dražbo vodi Stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelj! lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek pod zap. št. 1. 15.000,00 EUR, pod zap. ŠL 2. 50.00 EUR, pod zap. št. 3. 300,00 EUR in pod zap. št. 4. 800.00 EUR. 5- Dražiteljjevezan na svojo ponudbo, doklerni podana \flšja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po zadnji najvišji ponudbi. 8. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). 22 NOVI Ulli en čas, vel. Vsi ' na domaa strani Zavoda RS za pri delodajalcih. Bralce (^nuarjanu, da so m ie: httD://www.ess.QDv.si: Delavec brez poklica voznik taksija; do 26. 6. 2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9, 3000 Celje; posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken; do 5.7.2007; Aquasetd,d.,Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što- kabaretna plesalka, plesanje v nočnem baru z obvladovanj em artističnega programa; do 26. 6. 2007; Gradnje Kapetan d.o.o., Sta-netova ulica 16 a, 3000 Celje; čistilec v mobilni ekipi na območju Celja, generalna Čiščenja, izvajanje enkratnih storitev; do 26. 6. 2007; ISS servisystem d.o.o.. Ptujska cesta 95, 2000 Maribor. Pomožni delavec priprava in strežba hitre hrane; do II. 7. 2007; Okrepčevalnica Hamburger Hill KlavdijaPerko s.p.. Cesta XIV. divizije 11,2000 Mari- vamostnik, varovanje prodajaln; do 6. 7. 2007; Prosignal d.o.o., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba čiščenje prostorov; do 26. 6. 2007; Čistilni servis Andrej Jožica Roškarič s.p., Stanetova ulica 7. 2007; Inter punkt d.o.o.. Prekolje 61, 3211 Škofja vas; voznik avtobusa; do 14.7.2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva uh-ca 20, 3000 Celje; proizvodni delavec, nakladanje 2007; I 1W tofja vas. rekor- Avtomekanik avtomehanik, z znanjem ključavničarskih, varilskih in skladiščnih del; do 30. 6. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Elekaikar energetik elektroinštalacijska dela; do 29. 6. 2007; Elektro Kovačič d.o.o., Kašova ulica 2, 3212 Vojnik. konCnih izdelkov, barvanje izdelkov, posluževanje oz. upravljanje strojev; do 29. 6. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; manipulant, obešanje, dvigovanje. premikanje, zlaganje, emba-liranje ter sortiranje končnih izdelkov ter polizdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 29. 6. 2007; Manpov^er d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; eUtilka; do 29.6.2007; Panhygia d.o.o. Polzela, Bregpri Polzeli 133, 3313 Polzela. Upravljalec težke gradbene me-haitizadje strojnik TGM; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje. Natakarskipomočnik strežba pijač; do 26. 6. 2007; Zidoprof ct.0,0., I.nic;i nnS^na Kvp-dra 20, 3230 Šentjur. Livarski modelar livar III, odlivanje jekla na konti napravi; do 3. 7. 2007; Štore Steel d-o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. MjučavničaT ključavničar; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; strojni ključavničar; do 3. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; delavec za obdelavo kovin, ročno brušenje, čiščenje odlitkov, površinska zaščita, namakanje; do 3. 7. 2007; P & P d.o.o., Škoflekova ulica 7, 3212 Vojnik. VaiOec varilec 1, izvajanje varilskih del na napravah in postrojenjih; do 3. 7, 2007; Štore steel d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Monter vodovodni/i naprav inštalater vodovodnih in plinskih naprav; do 14.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje. Strojnik C strojnik; do '" ikkamio 3220 Štor električar, strojnik PGM; do 3. 7. 2007; Nivo d.d.. Lava 11, 3000 Celje. Avtoličar avtoEčar, samostojno opravljanje vseh ličarskih del, poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do 7. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Rizer frizerske storitve, oblikovanje, striženje (žensko in moško), barvanje, likanje las, masaža lasišča, britje brade, svetovanje pri negi las, željeno je znanje Učenja; do 3. 7.2007; Nega d.o.o. Celje, Gl^ dališki trg 8, 3000 Celje. Ziäar zidar tesar; do 21.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; zidarska dela; do 3. 7. 2007; Nivo d.d.. Lava 11, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije stirojnik TGM; do 7. 7. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfalta- polagalec asfalta; do 14. Z 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje. Voznik voznik mesa in izdelkov; do 26. 6.2007; Celjske mesnine d.d., Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje; voznik težkih tovornih vozil, opravljanjeprevozovbl^ v cestnem prometu s težkimi tovornimi vozili; vloge na naslov: Er^rotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 26. 6, 2007; Engrotuš d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; voznik kamiona; do 14.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje; voznik, prevoz palentne robe po skandinavskih državah, skrb za nepoškodovan tovor, pomoč pri razkladi in nakladi tovora; do 7. 7. 2007; Manpovrer d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 C^ prodajni manner, prodaja na debelo z rezervnimi deli; do 29. 6. 2007; Oriental avto deli d.o.o. (v angleškem jeziku: oriental auto part), Ulica XIV divizije 14,3000 Celje. Elektrotehnik poslovodja, prodaja eleku^ma-teriala in programa svetil, naročanje materiala, preverjanje zalog, skrb za urejenost trgovine, vodenje in usposabljanje zaposlenih, dogovaijanje za posle s končnimi kupci in poslovnimi partnerji ter odgovarjanje za posle; do 7,7,2007; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Grafični tehnik tiskar I, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja samostojnih naprav, kvalitetna priprava in izvedba tiska; do 29. 8. 2007; Cetis d.d.. Čopova ulica 24, 3000 Celje, Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; delovodja gradbeništva za nizke gradnje; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., UUca heroja Ucka 8, 3000 Celje; gradbeni laborant, odvzem, priprava in preizkušanje vzorcev (betona, opeke, cementa), evidentiranje vzorcev in beleženje podatkov; do 26. 6. 2007; Ingrad gra-mat d.d., Medlog 7, 3000 Celje. Prometni tehnik nadzor nad delom, izvedba prometne signalizacije, barvanje cestišč, postavljanje prometnih znakov; do 10. 7. 2007; Inter punkt d.o.o., Prekorje 61, 3211 Škofja Ttgovinski poslovodja pradajalec na bencinskem servisu; do 2. 7. 2007; Marko Peč-nik s.p.. Celjska cesta 35 a, 3212 Vojnik; v Uškem zaposlimo poslovod-kinjo v ti^ovini z galanterijo; do 26.6.2007; Panap d.o.o., Rogoz-niška cesta 33, 2250 Ptuj. Ekonomski tehnik administrator tajniška, knjigovodska in administrativna opravila, samostoj no knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne kores-podence s tujino v nemškem jeziku; do 7.7.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja programa tehničnega in gospodinjskega oddelka, naročanje materiala, skrb za zaloge, razporejanje nalog zaposlenim, skrb za urejenost oddelka, interno kadrovanje, vodenje manjše skupine delavcev in ciljno usmerjenost k prodaji; do 7. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. pomoč v komerciali za proda- janje n skladi h hal. 7, 2007; prodaja gradbenega materiala; do 4. 7. 2007; hipos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodaja elektro materiala, pripravnik; do 4.7.2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodaja vodovodnega materiala, pripravnik; do 4. 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodaja ročnega orodja, pripravnik; do 4. 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje; prodajalec in mešalec barv, svetovanje strankam, prodaja barv in sorodnih izdelkov, skrb za urejenost trgovine, posluževanje aparatov za mešanje barv; do 29. 6. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; v Uškem zaposlimo prodajalko v trgovini z gaanterijo; do 26. ka cesta 33, 2250 Ptuj; prodaja tekstilnih izdelkov; do 3. 7. 2007; Pet-mar d.o.o., Stanetova ulica 19, 3000 Celje. Strojni tehnik Srednja strokouna ali splošna izobrazba lepotna svetovalka na področju Celja in lepotna svetovalka na področju Velenja; do 29.6.2007; MPG 2 d.o.o., Dolenje Kamence 3, 8000 Novo mesto; varnostnik; do 29.6.2007; Pro-signal d.o.0., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Inž. stiojništva projektant komercialist; do 29. 6. 2007; Bosio d.o.o., Obrmiška cesta 3, 3220 Štore. Inž. računalništva tehniški sodelavec !I, programer na računalniku, oblikovanje spletnih strani, priprava in izdelava e-gradiv; do 26.6.2007; Univerza v Mariboru, FL, Mariborska cesta 7, 3000 Celje. Inž. gradbeništva vodja g-adbišča; do 14.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica he-oja Ucka 8. 3000 Celje; vodja gradbišča, organiziranje n vodenje strokovnih del na grad-)išču, nadzor in svetovanje delav-:em na gradbišču; do 26.6.2007; .d., Medlog 7,3000 Celje prodajni referent, delo v , izdelava ponudb ko; . opažev, do- evidentiranje, priprava ponudb vloge na naslov: Biro Ogis d.o.o,, Kosova ulica 6, 3000 Celje; do 29, 6, 2007; Biro Ogis do.o.. Teharje 56. 3221 Tehäje. Komercialist komercialist za področje gradbene opreme na terenu; do 3, 7, 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d,o.o„ Podružnica Celje, Ulica XIV divizije 6, 3000 Celje; komercialna dela; do 29. 6. 2007; Bosio d.o.o., Obriniškace- UE LAŠKO Kuhar teli Šlorman, Rimska cesta 10,3311 ŠempetervSavinjski dolini. prodajni referent v gostinstvu; do 26.6.2007; Zdravilišče Uško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Uško. Inž. strojništva prodajni inženir; do 3.7.2007; EHO d.0.0.. Brezno 7 a, 3270 Uš- za izposojo odro govarjanjaz naročniki, organizacija sestankov z naročniki, obiskovanje gradbišč, sodelovanje z vodji gradbišč, izdelava načrtov s programom avto cad, kal; do 7. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Višja strokovno izobrazba interni nadzornik, organizira in izvaja nadzor nad procesi v igralnem salonu, v zvezi z izvajanjem posebnih iger na srečo; do 26.6. 2007; Panox d.o.o. Ljubljana. Podružnica Celje, Gosposka ulica 2, 3000 Celje. Dipl. inž. gradbeništva (VS) referent za ponudbe; do 14, 7, 2007;GradnjeZvepland,o,o„UKca heroja Lacka 8, 3000 Celje, IfrtiR dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 29. 6. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. poučevanjeg!asbenew^oje;do 5. 7.2007; 1. Osnovna šola Celje, Vmnčeva ulica 13,3000 Celje. Doktor medicine zdravnik sekundarijn, opravljanje medicinskih pregledov, postavljanj e diagnoz, i^tavljanje bolezni, nepravilnosti, poškodb, svetovanje; do 26. 6. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine speciiüist pe-diatrije preprečevanjebolezni.diagno-sticiranje, zdravljenje in rehabilitacija hospitaliziranih ali ambulantno zdravljenih bolnikov v določeni strokovno medicinsko specializirani dejavnosti, izdajanje strokovnih mnenj, specialističnih izvidov, sodelovanje; do 26.6.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Dipl. inž. strojništva (VS) prodajni inženir; do 3.7.2007; EHO. 'OLaš- Profesor razrednega pouka učitelj, izvajanje pedagoškega dela; do 3, 7, 2007; Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij Ljubljana, Prevzgojni dom Radeče, Pot na Brod 23,1433 Radeče, šnemedidne zdravnik specialist splošne ali družinske medicine ali zdravnik po končanem sekundariatu v Zdravstvenem domu Uško; do 3, 7, 2007; Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5 b, 3270 Laško. UE MOZIRJE dela iz radiologije in UZ, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialističnem nivoju, izdajanje strokovnih mnenj, izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah s strokovnjaki drugih strok, uvajanje novih metod; do 26. 6, 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje, ZJofctor medicine specialist interne medicine preprečevanje bolezni, diagnosticiranje, zdravljenjem rehabilitacija bolnikov na specialističnem nivoj u, izdajanj e strokovnih mnenj, specialističnih izvidov in navodil, strokovnjaki drugih strok, uvajanje novih metod dela; do 26, 6. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova uEca 5, 3000 Celje. Delavec brez poklica strežba pijač v šanku • ženske; do 4. 7, 2007; Janez Krivec s.p,. Zidani Most 18,1432 Zidani Most, Varnostnik varnostnik; do 29,6.2007; Pro-signal d,o.o„Ker8nikova ulica 19, 3000 Celje, Bolničar bolničar; do 26. 6, 2007; Zdravilišče Uško d,d,. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prodajalec skladiščnik gotovih izdelkov, izdaja blaga v skladišču, urejanje dokumentacije in nakladanje ter razkladanje blaga z viličarjem; do 10. 7. 2007; Adecco li,r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje. Ulica XIV, divizije 6,3000 5t ekstruzija d,o,o„ Tovarniš-;esta 2,3210 Slovenske Konji- Mizar montaža stavbnega pohištva; do 7, 2007; 3205' :'aka7 Oblikovalec kovin delo na ekscenter stiskalnicah, izsekovanje odkovkov, vodenje evidenc, ročni transport, samokontrola; do 1,7.2007; Marovt d.o,o„ Suranice 55. 3206 Stranice; voznik in pomožna dela v proizvodnji; do 29, 6. 2007; Marovt d,o,o., Suranice 55, 3206 Strani- ikovar s miška ci čislilka; do 29.6,2007; Panhygia d,o,o. Polzela, Bregpri Polzeli 133, 3313 Polzela, Kuhar, natakar natakarica, gospodinjska pomočnica; do 29. 6, 2007; Turistična kmeüja Vršnik- Govc, MHE, Marjana Vršnik s,p„ Robanov kot 34, 3335 Solčava. Tekstilno konfekcijski tehnik prodaj a konfekcije, šivanjepo-pravil; do 26.6.2007; Nat^Berd-nik s.p, NB prestige, trgovina na drobno z oblačiU, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. UE SLOVENSKE KONJICE Pomožni delavec razlagalec - preprosta prekladal-na ali trarwportna dela, večja dela s fizičnim naporom; do 29.6.2007; Comet, d,d., Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče. Osnovnošolska izobrazba razlagalec - prekladanje brusov v proizvodnji; do 6.7.2007; Adecco h.r. d.o.o. Adecco h.r., kadrovsko svetovanje, d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 upravljalec stroja v proizvodnji brusov in nekovinskih delov; do 6. 7. 2007; Adecco h.r. d.o.o. Adecco h.r., kadrovsko svetovanje, d.o.o. Podružnica Celje, UUca XIV. divizije 6, 3000 Celje; pakirec/kontrolor izdelkov v proizvodnji brusov; do 6.7.2007; Adecco h.r. d.o.o. Adecco h.r., kadrovsko svetovanje, d.o.o. Podružnica Celje, UUca XIV. divizije 6, 3000 Celje; voznik avtobusa; do 14.7.2007; Izletnik Celje d.d. PE Slovenske Konjice, Liptovska ulica 15, 3210 Slovenske Konjice; razkladalec: prekladanje in transportiranje končnih izdelkov, kontrola kakovosti izdeUi ovailegiJ» pOKROVrt učitelj orgel; do 5. Z 2007; Glas-ma šola Velenje, Jenkova cesta 3320 Velenje. Akademski glasbenik viobrust orifiame naravna švedska kozmetika mgaaiE» VStOpHlKEH» Z^ANIMIVOSjTII Srečanje po 47 letih v Celju je bilo srečanje nekdanjih dijakov celjske gimnazije, ki so maturirali leta 1960. Srečujejo se vsako leto in to v drugem kraju. Med letošnjim srečanjem so obiskah svoj nekdanji razred v prostorih I. gimnazije, grobova nekdanjih profesoric ter muzejsko razstavo Živeti v Celju. Letos se je zbralo dvanajst nekdanjih dijakov, ki so prišli večinoma iz ljubljanske okolice, kjer danes živijo. Njihovo srečanje je pripravil sošolec Marjan Marin-šek, ki je o celjski gimnaziji pred desetieljem napisal svojo prvo knjigo, BJ, foto: AS S prepoaenavanjem ni bilo težav Ko so bivši dijaki administrativne šole v Celju izračunali, da je letos praznovanje 30-letnice odkar so zaključili šolo, tej številki skoraj niso mogli verjeti. Tako hitro mineva čas. Večina, ki je takrat obiskovala šolo ob delu pri Ljudski univerzi, se je videla na praznovanju obletnice prvič po tridesetih letih. Kljub temu s prepoznavanjem ni bilo nobenih težav, saj so spoznali, da se po zunanjosti večinoma niso veliko spremenili. Tudi njihovi predavatelji so delili z njimi veselje ob lepem jubileju, ki so ga pripravili na turistični kmetiji v Gotovljah pri Žalcu. Prehitro je mmilo niihovo srecanie, zato so se resno odločili, da se prihodnje leto spet vidijo. Spet sicupaj Nä Kmefijsko'gospoäin^ki šoli v Še^orju so se srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so šolske Mc^ zapustili pred natanko 50 leti in se nato razkropili vsak po svoje. PribliMo tretjina tedanjih učencev .}e ostala doma na kmetijah, dm^ so se šolati natK'Q in to v različnih smereh, od t^ičnih pa vse do medicinskih. Vezi, M SQ se stkale med njimi, so bile ofiflio močne, ^to seietudi porodila želja, da se po pol stoletja, ■ odkar so se razšh, zopet snidejo m to prav na šoli, kjer so se prepletale med njuni tudi prve ljubezenske vezu Iger. so ušprčili tudi kakšno mladostniško vrago-lijOi predvsem pa se poleg učerya tudi veliko družili. »Tä šok je bila že od vsega začetka priznana in poznana, na niei pa smo se zbrali učenci iz vseh koncev in krajev Slovenije in lahko rečem, da smo združili vsa slovenska narečna področja. Ker so bila to prva povojna leta, ko je bilo pomanjkanje izobraženega kme- tijsk^ kadra zlasti vdiko, je bik? zanifnanje za tukajšnje šolanje dokai veliko. Solsjsi okohš je tatoat obsegal kar lßO hektarov in 32 arov veliko posestvo, še hektar pa so tnerila nekmetijska zemljišča. Popoldan, po pouku, smo m. posestvu opravljali prakso, medtem ko so se dopcManski predavatelji popoldan prelevili v naše mentorje, razdeljem pa smo bili na sadjarsko, živinorejsko in poljedelsko skupino,« se je dogodkov v razr^u med vrstniki spominjal Fran-Ček Napret, ki je bil skupai z Edijem Lopanom ter Anico Svetelšek tadi pobudnik srečanja. JubUanh so v znak zahvale sedanjemu .direktorju Šolskega tsntra Branku Šketu podarih spommsko fotog'afijo teda^ nje generaaje, šola pa jim 3e na široko odprla svoja vrata in .jih bo^to pogoshla. Zanimivo je,, da so -se* lubilantom pridružili Tudi tnje tedanji učitelji Tere-zijA Breznikar, JoMca Oman m Ivan Veber. MOJCA MAROT Čeprav Jožicina vnukinja Mla zelo pridno raste, jo bodeča rastlina ob njej več kot prekaša. Mia raste že skoraj tri leU, osat pa bora dva meseca. Razlika je več kot očitna. Kam le nori, ta Čudna reč... Sam se je vsadil, sam si bo očitno določil višinski maksimum in najverjetneje bo ostal edini velikan pri hiši Povšetovih nad Vojnikom. Njegovo ime pa ostaja neznanka ... Ko je Jožica Povše velikana pred dvema mesecema uzrla na dvorišču, ko je meril le nekaj več kot 10 centimetrov, se ni preveč zanimala zanj. Mislila si je, da je seme iz komposta, kamor ga je pred leti vi^la, prinesel kakšen ptič ali veter. Zdaj, ko korenjak med (najverjetneje) osati meri vsaj dva metra in pol, išče strokovnjaka, ki bi ji znal natančno povedati, za kakšno bodečo rastlino ^ in pri kakšni dolžini se vendarle namerava ustaviti. Bi si upali ugibati vi? RP Jubilanti - dijaki Kmetijsko 50-26. junij 2007 šole v Šentjurju so se po 60 letih, odkar so zaključili šolanje, spet zbrali,