Politiski pregled. * Sankcionirana deželna zakona. Cesar je saakcioniral načrt zakona, ki ga je akleail dež. zbor kranjski in s katerira se izpremeai deželai red za deželo Eraajako ter zakoaa, s katerim ae izpremeni d e ž e I n i 7 0 1 i 1 n i r e d vojvodine Kcanjske. * Štajerskl deželni zbor je sklicaa na 15. septembra t. 1. Na dae^ai red pride tudi vprašanje o reformi 7olilnega reda za štajerski dežplai zbor. Slo7eu8ki deželni poslanci se bodo morali pripraviti na oater boj, zakaj preosnova 7olilnega reda je 7ažna st7ar, ki bo za štajerake Slovence lahko odločilnega pomena. Sp. žtajeraka mesta za8topajo še 7«dao aarao Nemci; 7 tem oziru bi se že dalo nekaj priboriti ia če bo aplošna kurija pra^ičao razdeIjeaa, morajo 7 aplošni kuriji na Spodajem Štajerakem samo Slo^enci biti iz7oljeai. * Dr. Otokar Bibar se je odloSil, da obdrži bvoj državaozboraki mandat. * Jeziko^nl zakon. Duaajska BZeit" poroča, da je goto^o, da se načrt j e z i k o 7nega zakona predloži zbornici že 7 je¦senskem zasedaaju. * Lueger o danajskih Čehih. P070dom zapriaege no^ih meščaao? je imel župan ¦dr. Lueger Dago^or, 7 katerem je rekel, da ga zadaje časev čehi straslao aapadajo, češ, da je so^ražnen čehom. Toda on ni 807ražnik €eho7 ter jih ni nikjer zaniče^al. Vendar dokler bo župan, mora varovati nemški zaačaj Duaaja, ker bi bila dvojezičaost za Duaaj neareča (?). * Elerikalizem je na delu. V Pragi 86 J6 vršil IV. katoliski sbod češkoslovanskih katoličano^ od 29. m. m. do 2. t. m. Na ta shod so prišli kardiaal praški, 7isoka duho7žčina in zaatopaiki plemenitaških zaveznikov a celo tropo 87ojih ualužbence7 in plačanih aomišljenikov. * Tseslo^anski sbod. Posvetovanja, ki 80 jih poedini slo^aaaki zastopaiki vodili 7 Petrogradu ia ^otem 7 Pragi, se bodo aadalje^ala 15. decembra t. 1. 7 Varša^i. * Zahtera po odprari kartelor. Glasilo čeških agrarce? nv*eakov" zahte^a naj se izda zakoa, s katerimi 86 karteli odpra^ijo. * Prebivalst^o Hrvaške in Slaronije koncem 1. 1907. Statističai gla^ai urad 7 Zagrebu je obelodanil gla^ne podatke štatistike ljudakega gibanja leta 1907. Po teh podatkih je štela Hr^aška in Sla^onija (z 70jašt^om 7rpd) koncem 1907 — 2,626.630 prebi^alcev, koacem leta 1906 le — 2,592.969. Večja hrvaška in sla^onska mesta so štela 222.638 duš (med temi Zagreb 74.900). Drugo prebi^alstvo ae razdeli po župaaijah Dastopno: Lika-Erba?a 213.280, Modruš-Eeka 224.636, Zagreb (iz^zemši Zagreba) 517.775, Varaždin 288.634, Belovar-Eriže^ac 335.701, Požega 259.848, Viro^itiea (iz7zemši mesto Osjek) 241.805, Srem (iz^zemši mesto Zemun) 396.743. * Hr^atje na Ogrskem. Glaaom najnovejše atatiatike živi na Ograkem 273.680 Hrvato7, bodiai da jih madjaraka atatistika pozna kot Buujevce, Šokce, Ilire itd. Po županijah ao Hr^atje razdeleni: 7 Zali 85.608, v Somodju 11,641, Baracju 28.348. 7 Brasu 17.896, Šoproau 30.371, 7 Požuau 10.168, Feheru ia Pešti 766S, 7 Erašo-Sereaju 9126 in 7 Torontalu 3958 Hr^ato?. Med Hi vati je nad 100.000 kajka^ce^, in sicer 7PČiaoma na murskib otokib, ki so aploh najčistejša hr?aška zemlja, kjer živi 81-11 Hr7ato7 ali 93*3% vsega prpbivalst^a. * Volilna reforma na Ogrskem. Minister grof Aadrassy izdeluje novo razdelite^ 7oldnib okraje^, in aieer tako, da bodo 7 dveh tretjiaab volilnih okraje^ imeli Madjari 7ečiao. Za sedaj je šele razdeljeaa Sedmograška. Na Seiraograškem je aedaj 15 velikih župaaij, kjer imajo 7 11 županijah 7ečiao Eumuai in le 7 štirih Madjari. Po ao7i razdelit^i bo imela Sedmograška le 10 županij, in sicer 5 madjarakib, 4 rumuaske in 1 nemško. Oela Ograka bo imela po no^i razdelit^i 50 županij z raadjarsko 7ečiao in le 15 županij, 7 katerih bodo imele 7ečiao nemadjarske narodaosti. Ia tako bi bila Madjarom zagotovljena hegenomija za vse 7ečae čase, ako bodo s tem zado^oljne ne> madjarske narodaoati. * Bodočnost Bosno in Hercego^ine. Vodja kadetov 7 ruaki dumi, Miljuko7, ki potuje po Hiraškem, je izjavil nekemu dopiaaiku, da sedanji mednarodni položaj nikakor ni ugodea, da bi spra^il na površje bosaaako 7prašanje, ki tvori mednarodao pravno 7prašanje ter se dotika e^ropejskega ra^aotežja. Iz tega bi mogle nastati le komplikacije politiške nature. * Finančne reforme t Črni gori. Eakor poročajo iz Orae gore, je poz^an tja tajnik iz arbskega fiaaačnega miaistrstva Miloje Jovanovic, ki mu bo po^erjena popolaa preosaova fiaančae upra^e. * Beforme na Buskein. Predsednik državne durae Homjako7 je izjavil, da mora duma pričeti 7 jeaeni z resnimi reformami, ker 7ladajo na deželi strahovite nezakonitosti. Sodai izreki se mesece in mesece ae iz^rše. * Bodoča naloga ruske dume. Ministrski predsednik Stolipin je izjavil predsedniku drža^ne dume, da so 7esti 0 grozeči reakciji in odpra^i dume neresnične. Vlada izdeluje zakonske načrte 0 lojalai samoupra^i, 0 7aškem občinskem redu in 0 tisko7ni s 7 0 b 0 d i za predstoieče zasedanje dume. * Slnod proti Tolstega jubllejn. Sinod pozi^a 7ae pra707erae, naj ae ne udeležujejo proala^e 80 letaice grofa Le7a Tolstega ter pozi^a duho7ništ7o, naj razširja med Ijudst^om spise, ki za^račajo Tolstega nauke. — Cerke7 je 8 87ojo duho^ščino po^sod enako reakcionarna in uasprotua vsaki prosveti. * Sankcionirano Banchoro nasilstro. Oeaar je pooblastil baaa Eaucha, da zavme prošajo akademičaega seaata zagrebškega vseučilišča glede reaktiviranja nasiino upokojenega profesorja dr. Š u r m i n a. Na ta načia se pač ne bo doseglo pomirjenje duho7. * Za astaro v Bosnl in Hercego^ini. Povodom inspekcijskega potovanja miaiatra barona Buriana so srbske in mohamedanske orgaaizaeije raz^ile ži^ahno agitacijo, da prepričajo ministra, da prebi7alat70 ni zadovoljno s počasaim razvijanjem ustave, kakor namera^a storiti Burian, tenmč je Boana zrela, da dobi takoj popolao ustavo. Pribodaje dni se 7rši 7 Sarajevu moh8medaasko-8rbski shod zaradi ustave. Na shodu se določi besedilo spomeaice, ki se pošlje delegacijam. — Dočim pa Srbi in mobanaedani zabte^ajo uata^o, hočejo H r 7 a t j e (katoličaai), da se najprej uredi 7prašanje glede priklopitve Boaae in Hercego^ine monarhiji. Hrvatje se narareč boje, da bi ostali 7 vseh zakouodajaib zastopih 7 m a n j š i n i , ako bi dobila Bosna ustavo, preden ae reši vprašanje 0 aneksiji.