str. 4
,S L O V E N K A"
Št. 19
Zapuščena.
V bledo, upalo nje lice,
V nje erosele oči,   . .
Zrla sem s strahom zvedava,
Kaj jo teži — kaj mori ?
Detece v njenem naročji
Se je smehljalo sladko,
V me je upiralo svoje
Lepo nedolžno oko.
Gledala spet sera vprašaje
V materin žalni obraz,
— Oh, saj o njeni sramoti —
Davno zna cela že vas.
Jaz je obsojala nisem,
Kaj da trpi — Bog le ve,
Bridko plačuje svoj padec,
, Dete le sreča je nje.
Kristina.